POSTNIMA PLAČANA V GOTOVINI ANI SPREJEMA DO IS. LIRE TUDI OGLASE ZA MARIBORSKI JAVLJENI NASLED . ANSKEM .VEČERNIKU* SPREJEMA UPRAVA V LJUBLJANI OGLASE DO 12. URE. UPRAVA .VEČERNDCA’ V LJUBLJ> .VECERNIKV KI BODO OBJAVLJENI ŠLEDNJEGA DNE ZA OBJAVO ISTECA DNE V ____________________________ . UPRAVA V LJUBLJANI OGLASE DO 12. URE. OSMRTNICE IN DRUGE NUJNOSTI SPREJEMA DO 14. URE • SPISE OBJAVLJAMO SAMO ENKRAT V LJUBLJANSKEM ALI MARIBORSKEM LISTU. ZATO NAJ SE ROKOPISI ODPOŠILJAJO SAMO NA ENO UREDNIŠTVO. BODISI NA UREDNIŠTVO .VEČERNIKA" V LJUBLJANI ALI V MARIBORU . UST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA BRZOVLAKA LJUBLJANSKI DNEVNIK VEČIRNIK LETO II. Uredništvo In uprava v Frančiškanski ulici št. 6 Telefon 41-77 LJUBLJANA, 22. januarja 1940 NAROČNINA: Ljubljanski ,,Večernlk“ prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno 16'— din ŠTEV. 17 Strogi okrepi proti Speknlantim ? Bolgariji Politični osumljenci so izpuščeni, taborišča za internirance pa so zasedli verižniki Ukrepi proti komunistom v Franclji SOFIJA, 22. januarja. Med volilno borbo je bilo v Bolgariji zaprtih in interniranih večje število raznih prevne-tih agitatorjev in političnih osumljencev. Ker so bile volitve v redu in miru izvršene že v večini okrajev, so zdaj liz zaporov itn iz taborišč za internirance izpustili vse politične osumljence. Načelnik državne varnostne službe Ovan Vlajkov je potpisial dekret, s katerim je odrejeno, naj se vse osebe, ki so bile izgnane v domovinske občine ali pa poslane v kraje, določene za začasno bivališče, izpustijo. Že včeraj so bili na prostem vsi politični interniranci. Taborišča za internirance pa bodo zdaj zasedli raznovrstni špekulanti in navijale! cen, proti katerim se je uvedlo še strožje postopanje, kakor je bilo doslej. Angleži o nemških prometnih zadregah LONDON, 21. januarja. Reuter. Angleški radio stalno prinaša informacije o veliki dezorganizaciji nemških železnic, ki onemogoča n. pr. redno dobavljanje romunskega petroleja, posebno ker je v zimskem mrazu Donava zamr-zla in je promet po veletoku nemogoč. Nemčija je po angleških informacijah zaprosila belgijsko vlado, naj ji da na razpolago več tisoč vagonov, čemur se- veda Belgija, ki potrebuje vagone zase, ne more ustreči. Razen tega bi Angleži tako posojilo smatrali za kršitev nevtralnosti. Nemčija je po okupaciji Poljske zasegla najboljši železniški park, med njimi »Pulmane«, vendar vse to ne zadošča velikim potrebam, ki jih stav-Ija vojno stanje. Vojaki zaradi prometnih težav ne morejo dobiti več dopusta. Nemški vojni obvezniki na japonski ladji TOKIO, 22. januarja. Havas. Neka angleška križarka je blizu japonske obale ustavila japonski parnik »Asama Ma-ru«. Ko se je ladja na signalne strele ustavila, je priveslal z vojne ladje čoln z angleškimi oficirji in mornarji, da bi pregledali ladijske listine. Trije častniki in 10 mornarjev se je popelo na krov. Pri tem so bili napadeni od nekega nemškega mornarja, vendar so hujlše posledice preprečili nemški pomorski častniki, ki so bili na japonski laclji. Angleški častnik je nato ladijskemu poveljniku predložil seznam 21 nemških državljanov, ki mu jih mora izročiti. Ladijski kapitan je protestiral, končno pa je le izročil vse Nemce, ki spadajo pod vojno obveznost. Ko je »Asama Maru« nadaljevala pot, sta se pojavila dva Nemca, ki sta se med preiska- vo skrila v skladišču in v zračilni napravi. TOKIO, 22. januarja. AA. DNB. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil o priliki preiskave na japonski ladji Asama Maru, izvedene od strani posadke neke angleške križarke, da je ta britanski postopek zbudil na Japonskem veliko nezadovoljstvo predvsem še zato, ker so ga Britanci izvedli v neposredni bližini japonske obale. Postopek britanske križarke je izzval tem večje začudenje, ker Anglija kljub poprejšnji izmenjavi misli glede vprašanja preiskav na ladjah, ni Japonsko obvestila o svoji nameri. Zastopnik zunanjega ministrstva je zatem dejal, da bo o tem incidentu izdano uradno poročilo čim prispo podrobnejša obvestila o preiskavi na omenjeni ladji. BRUSELJ, 22. januarja. AA. DNB. Odkar je francoski parlament izglasoval zakon o ukinitvi imunitete komunističnih poslancev, Francija ne preganja več komunistov. Vsi poslanci so bili izročeni sodišču. Zdaj so oblasti uvedle preiskavo proti pariškim mestnim svetni- kom, ki pripadajo komunistični stranki. 36 svetnikov, ki do 26. oktobra 1. 1. niso pismeno preklicali svoje solidarnosti s tretjo internacionalo, bodo na eni prihodnjih sej izključeni iz občinskega sveta in jih bodo bržkone izročili sodišču. Mirovno prizadevanje Vatikana LONDON, 22. januarja. AA. Havas. »Daily Mali« objavlja poročilo svojega posebnega poročevalca NVarda Priceja, ki ga je papež sprejel v avdienci. Priče piše, da so papeža hudo pretresla poročila o trpljenju na Poljskem in Finskem ter o nesrečah na morju. Sveta stolica za zdaj ne more podvzeti drugega, kakor samo preliminarno akcijo za pomir-jenje duhov. Mirovna pogajanja pa se ne bi smela voditi tako, kakor leta 1918., ko so delali napake in ko niso upoštevali nasvetov Vatikana. Priče dalje piše, da se papež nadeja, da bo njegova pomirjevalna akcija uspela, zlasti zato, ker se je njegovemu prizadevanju pridružila še Rooseveltova akcija. S tem, da je Roosevelt imenoval pri Vatikanu svojega osebnega zastopnika, je bila dana osnova za ožje sodelovanje z Vatikanom. REŠENCI S PARNIKA »ORAZIO« RIM, 22. januarja. Uradni italijanski komunike o zgoreli italijanski potniški ladji »Orazio«, ki je imela 412 potnikov in 218 mož posadke, javlja, da je doslej rešila 318 oseb ladja »Conte Biancomo-no«, 173 »Colomba«, 48 pa razne francoske ladje. Skupno je torej rešenih 529 oseb, pogrešajo pa 107 oseb. Bržkone pa je medtem rešenih še nekaj oseb. Italijanski avioni vršijo inšpekcijsko službo nad prizoriščm katastrofe, medtem ko je »Orazio« še v plamenih. ZA NOVO KITAJSKO VLADO ŠANGHAJ, 22. januarja. AA. DNB. Obveščeni krogi trdijo, da se bo konferenca v Čingtau, na kateri bo sestavljena nova vlada ortodoksnega kuomin-tanga, sestala jutri. Člani bodoče kitajske vlade so prispeli vreča j z letalom v Čingtau. Športni rekordi OSLO, 22. januarja. DNB. Mednarodna tekma v teku po ledu med Norveško in tujimi zastopniki se je končala z nepričakovano in prepričevalno zmago Norvežanov z 274 proti 177 točkami. Najboljši tekač je bil Norvežan Charles Matisen, ki je v zadnjih tekmah dosegel najboljši čas. Na progi 1500 m je Matisen dosegel zelo dober čas 2 :20 :7, drugi je bil Letoncc Berzins 2 : 20 : 8, tretji pa Amerikancc Walas s časom 2:21: 3. Na progi nad 10.000 m je Matisen dosegel čas 17,37,5. DUNAJ, 22. januarja. DNB. Pri tekmovanju za nemško prvenstvo v hitrem drsanju po ledu je zmagal Dunajčan Karl Wazulek. FORIN, 22. januarja. Štefani. Na smučarskih tekmah, ki so se jih udele-; žili najboljši italijanski in švicarski smu-' čarji, je zmagalo italijansko moštvo, ki ; je v celotnem plasmanu zavzelo prvo in drugo mesto. Ti dve mesti sta si osvojila Marcel in Chieroni. Tretje mesto je zavzelo švicarsko moštvo. SMRTNA NESREČA ZNANE ARTISTKE BERLIN, 22. januarja. AA. DNB: V Berlinu sc je o priliki neke predstave v »Deutschlandhalle« smrtno ponesrečila znana artistka Kamila Mayer. Producira-la se je na jeklenem drogo, visokem 20 m. K° je bila na vrhu droga, se je ta prelomil in je artistka padla na tla, udarila je z glavo ob ograjo ter dobila težke poškodbe. Med prevozom v bolnišnico je umrla. BIVŠI NEMŠKI CESAR JE ZDRAV AMSTERDAM, 22. januarja. Havas. Informacije, ki so se razširile v inozemstvu o kritičnem zdravju bivšega nemškega cesarja, niso resnične. Bivši cesar bo slavil v soboto svojo 81 letnico in se je včeraj sprehajal v prav hudem mrazu BIVŠI PREDSEDNIK ŠVICE NA SMRTNI POSTELJI ŽENEVA, 22. januarja DNB. Zdravstveno stanje bivšega predsednika švicarske republike Motte, sc jc tako poslabšalo, da so zdravniki zgubili vsako nado na rešitev. ZA NOVO BELO RUSKO VOJSKO NEAV YORK, 22. januarja. AA. Havas. Slavni ruski letalec iz svetovne voj ne, Boris Serdjcjevski, je danes govoril na nekem zborovanju, ki' ga je organiziral odbor za boj proti komunizmu. Predlagal je, naj bi se ustanovila bela ruska armada, ki se bo na Finskem borila proti sovjetom. Pozval je vse ruske begunec, ki žive v Združenih ilržavah in ki jih je okoli 60.000, naj izrabijo to priliko, ki so jo čakali že 22 let. JUŽNOAMERIŠKI GOSPODARSKI BLOK BUENOS AIRES, 22. januarja. A A. DNB. Gospodarska pogajanja med Ar-gentinijo in Brazilijo so naletela na velike težave. Obveščeni krogi poudarjajo, da se bodo v zvezi s tem začela tudi pogajanja o ustanovitvi posebnega gospodarskega bloka Argentinije, Brazilije, Čileja in morebiti tudi Urugvaja in Paragvaja. SMRT FRANCOSKEGA DIPLOMATA PARIZ, 22. januarja. Havas. Umrl je de Martel, francoski komisar v Siriji. Bil je star 61 let. Služboval je tudi na Kavkazu, na Krimu in v Rigi. Leta 1924. je bil francoski poslanik v Pekingu, leta 1929. veleposlanik v Tokiu, 1. 1933. je bil imenovan za francoskega komisarja v Siriji. Na tem položaju je ostal do svoje upokojitve. Sneg dela stroške Izdatki občine za odmetavanje in odvažanje snega Za kmete je zima brez snega nekaj Poleg tega je po potrebi v obratu še 17 katastrofalnega. Usodna je tudi ostra zima, med katero je padlo le malo snega, ki je kot tanka odeja ledu pokril globoko zamrznjeno zemljo. Visok sneg pa je za njive dobrodelna odeja. Obilica snega pa povzroča v vsakem mestu velika stroške. Spravljanje snega z ulic in cest je delo, ki v današnjih časih mnogim revežem da nekaj zaslužka, a pri tem tudi močno obremeni mestno blagajno. Osnutek novega mestnega proračuna ima med izdatki mestnega zaklada poglavje: »Odvažanje snega« z naslednjimi postavki: vožnje in najeti snažilci 210.000 din, sol in pesek zoper poledico 12.000 din, naprava in poprava plugov in orodja 8600 din. Za oranje snega ima Ljubljana 2 avtomobilska snežna pluga, ki pa sta med letom škropilna avtomobila. Ta dva avtomobila imata spredaj pritrjeno močno napravo, ki odriva sneg na kraj ceste. Rasne vesti navadnih snežnih plugov, ki jih vlečejo konji. Ves sneg, ki ga avtomobili in plugi naložijo ob strani cest in ulic, odvažajo z vozovi na breg Ljubljanice in ga mečejo v vodo. Ker ne morejo v vodo sproti zmetati vsega snega, se je že mnogokrat zgodilo, da so ob Ljubljanici si ali še visoki kupi snega, ko jc bilo zime že konec. Letos so ob Ljubljanici postavili posebne lesene drče, po katerih takoj spuščajo dovozen sneg v vodo. Občina ima nad 260 delavcev, a so jih morali letos za odlaganje snega najeti še 'blizu 300 iz vrst brezposelnih siromakov. Po računu strokovnjakov stane odprava snega z ulice v Ljubljanico 9,50 din za kubični meter pri vožnji s konji, 14,50 din pa pri avtomobilskem prevozu. Poleg prej navedenih postavk za odlaganje snega ima mestni proTačun predvidene še posebne izdatke za odpravo snega, a se v hudih zimah vse porabi in je treba še kaj dodati. * * Pregled obveznikov pasivne zaščite v Ljubljani, ki so nekateri že dobili vabila nanj, je odložen in zato ni treba nobenemu, ki ima poziv, sedaj hoditi tja, kamor je bil povabljen na zdravniški pregled. Državni in banovinski uradniki bi morali do 5. marca nabaviti plinske maske pri firmi »Bata«. Okrožnica je preklicana in bo menda banska uprava iz svojih sredstev nabavila plinske maske za vse uslužbence. S tram i. »V e č e r n i k« V Ljubljani, 22. januarja 1940. Kmetijsko vprašanje Ljubljane Barje nudi mestu novo kmetijsko produktivno površino Ljubljana, 22. januarja. Od kar mesta niso več trdnjave oblastnikov in vsakovrstnih podjetnikov, ima vsako mesto v vrsti svojih svojstvenih problemov tudi kmetijsko vprašanje. Mesta se širijo na vse strani ter pri tem pridobivajo občane ali meščane, ki so poljedelci. Ti kmetski meščani se polagoma sicer preobrazujejo v obrtnike, trgovce in pripadnike drugih stanov, razvoj pa neprestano mestu 'priključuje nove meščane — kmete. Preden se ves ta kmetski prirastek meščanstva preobrazi v meščanstvo drugih strok, potev./ dokaj let, a zaradi stalne razširitve mest ne pride nikdar do tega, da bi bilo mesto brez kmetskih občanov in je tako kmetijsko vprašanje za vedno na dnevnem redu naših mestnih občin. Vsako mesto ima kmete, male in velike, v svojem občanstvu, z mestom pa je tesno zvezana tudi kmetska ožja in širša okolica in so tako živilski trgi v vseh mestih vedno v znamenju položaja kmetskega prebivalstva okolice. Kmetijsko vprašanje slehernega mesta je torej izredno važno in zasluži največjo pozornost. Prav posebno pa morajo presojati to vprašanje tiste občine, ki imajo na svojem področju občane, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Ti občani imajo vso pravico, da se tudi njim posveča tolika pozornost kakor someščanom drugih poklicov. V nekaterih panogah kmetijstva ima Ljubljana že stare meščane, ki so s svojimi pridelki mesto lepo oskrbeli in uživajo sloves tudi v drugih krajih. Med te spadajo naši zeljarji in vrtnarji, a tudi glede mlekarjev ne more biti graje. Mlečno vprašanje je pri nas prepuščeno z malo izjemo svobodni iniciativi ter nam kontrole tržnega nadzorstva in higienskega zavoda povedo, da je »krščeno« mleko v Ljubljani redkost. Seveda bo tudi za Ljubljano prišla prej ko slej na dnevni red ustanovitev velike centralne mlekarne. Osnutek mestnega proračuna ima v svojem poglavju »Kmetijstvo, živno-reja in sadjarstvo« naslednje postavke: za pospeševanje kmetijstva 30.000, za pospeševanje živinoreje 39.500 za pospeševanje poljedelstva in travništva 24.000, za pospeševanje sadjarstva 8000, čebelarstva 2000, za asanacijo gnojišč in gnojničnih jam 25.000, za mestno vrtnarijo in gozdarstvo pa 622.659 din. Razen izdatkov za mestne vrtove in gozdove gre večina navedenih zneskov za strokovni pouk, oziroma za podpore raznim organizacijam, ki se bavijo z napredkom kmetijskih panog. Kmetijsko vprašanje pa gre daleč preko vsega tega. Da mnogim nalogam, ki jih to vprašanje nalaga, nismo kos, vidimo vsepovsod. Celo kar se tiče preskrbe s sočivjem, stanje ni zadovoljivo. Pridelovanje, je precej primitivno ter prepuščeno zasebni iniciativi in zaradi tega že desetletja ni napredovalo. Z najboljšim sočivjem zalaga mesto Krakovo in Trnovo kakor pred desetletji, čeprav se je mesto že pred leti s priključitvijo okoliških -občin znatno razširilo, a tudi zmanjšalo v pogledu kmetijske produktivne površine. Kakor je bilo nekdaj danes zazidano Mirje en sam obširen zelenjadni vrt, tako se taki vrtovi od leta do leta reducirajo tudi v razširjeni Ljubljani in se ne moremo več zanašati, da nas bo mogla trnovska fara kar naprej zalagati v zadostni meri1. Ljubljani je potrebna vedno večja površina za pridobivanje dobrega sočivja, in to važno vprašanje mera rešiti mestna občina. To vprašanje zahteva, da se posveti večja pozornost Barju, kjer so se doslej skoro vsa melioracijska dela vršila samo s hidrotehničnega vidika. Ves trud jc šel za tem, da bi se Barje osušilo, zdaj pa mora čim prej slediti agronomsko proučavanje velikega področja, ki bi bilo lahko- zelo pomembno ne samo za prehrano Ljubljane, temveč tudi za oskrbo velikega dela Slovenije. vse vrste REGfSTRflTORJE HERfTIES. REDOS, ORGfi . FASCIKLE,niAPE ZA ODLAGAflJE SPISOV /A VSE POSLOVnE KtUIGE . tlPJVEČJO IZBIRO I1UDI /z, wiv.Bonn V' i E 1 E n I U IH H Ljublfanslce vesti 1. Spomin na polkovnika Švabiča. Pred petimi leti je umrl v Beogradu upokojeni konjeniški polkovnik Stevan Švabič, ki jo postal zaradi zaslug v prevratnih dneh častni meščan Ljubljane in nosi tudi ena ljubljanska ulica njegovo ime. Stevan Švabič sc je rodil 1. novembra leta 1865. v Božurniji pri Topoli in se je že kot gojenec podoficirske šole udeležil vojne. Oficir je postal leta 1892. in je bil med balkanskimi vojnami 1. 1912. adjutant poveljnika prve armade, prestolonaslednika Aleksandra, pokojnega kralja Zedinitelja. Med svetovno vojno je prišel kot ranjenec v avstrijsko vojno ujetništvo in iz ujetniških taborišč je prišel v Ljubljano, ko se je italijanska vojska zaradi razsula soške fronte valila proti Ljubljani in zasedla že Logatec. V svoji odločnosti in preudarnosti je Švabič iz došlih srbskih ujetnikov in požrtvovalnih prostovoljcev sestavil odred, ki je s svojim odločnim nastopom ustavil italijansko vojaštvo pri Vrhniki ter tako rešil Ljubljano okupacije. 1. Razstava slikarja Edo Deržaja, ki obsega 200 olj, akvarelov in risb v vseh treh sobah Jakopičevega paviljona, je že včeraj ob svoji otvoritvi privabila poleg znanih ljubiteljev slikarske umetnosti tudi precej tistih, ki jih je umetnik zanimal kot alpinist. Umetnik je zanimivo orisal razvoj alpinskega slikarstva -ter ideje, ki ga vodijo pri delu. Mali a CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stanc vsaka beseda 50 par, najmanjša pristojbina za te oglase je din 8,—. Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovanjski oglasi din 1,— po besedi. Najmanjši znesek za te oglase je din 10,—. Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2,—. Znesek za male oglase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma ga je vposlati v pismu skupaj z naročilom ali po poštni položnici na Čekovni račun št. 11.409. Zn vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za din 3,—. Tlaz.no SEIBT-SUPER-RADIO za razvajenega poslušalca. Pet-cevni, 7 okrožij, 3 valovne dolžine, po 3300 din in 3800 din. — Zahtevajte ponudbe od zastopstva Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska 13. 115-1 Kupim MIZE ALI PULTE kupimo. Pismene ponudbe na upravo »Večernika«, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, pod »Ohranjeno«. 106-3 Sobo išče Dopisi SOBO INTELIGENTEN GOSPOD s posebnim vhodom iščem v mlad, v dobri stalni službi, si centrumu. - Naslov v upravi želi znanja z mlado, lepo, po-»Večernika«, Frančiškanska 6. stavno gospodično v svrho 108-8 razvedrila. - Ponudbe poslati na upravo ljubljanskega »Ve-_ j černika«, Frančiškanska ul. 6, Službo aobi !pod šifro »Življenje«. 112-12 PERFEKTNO KUHARICO za vsa hišna dela sprejmem. Ponudbe poslati na upravo »Večernika«, Frančiškanska 6. 110-9 1. Predavanje Prirodoslovnega društva bo jutri ob 18,15 v minerološki predavalnici na univerzi. Predaval bo g. docent dr. Oskar Reya o temi: Najmrzlejši in najtoplejši dnevi v Sloveniji. 1. Podružnica SVD za šiško priredi jutri poučno predavanje v deški ljudski šoli v Sp. Šiški. Ob pol 8. zvečer bo g. inž. Levstik J. predaval o obdelovanju vrtne zemlje. 1. Rekordna zima se nam obeta. Po hudem mrazu, ki je trajal tri tedne, je sicer postalo nekoliko topleje, zato pa je začelo snežiti in zdaj naletava že nekaj dni neprestano. Živo srebro je stalno pod ničlo. Mestni delavci venomer čistijo ulice, a je takoj spet vse zasneženo. Najbolj so menda zadovoljni smučarji, saj ne pomnijo, da bi bili že kdaj deležni tolikšnega blagoslova. Vsa prejšnja leta so morali na smučanje v višje ležeče kraje, zdaj pa je dovolj snega povsod in celo prvovrstnega p-ršiča za smuko. Zadovoljni so smučarji, nič manj pa trgovci s smučkami, ki jim gre kupčija v klasje. Snega bo toliko, da bo bržkone obležal še globoko v spomlad. Tedaj pa bomo občutili posledice. Gorje, ko bo naenkrat pritisnila odjuga. Vsi ti ogromni skladi snega so bodo začeli topiti, reke bodo narasle in nastopile bodo poplave. V planinah bo velika nevarnost za plazove. Davi je kazal termometer v mestu 12 stopinj pod ničlo, na letališču 15, najvišja temperatura včeraj pa je bila okrog —8. 1. Tatvine. Policija je prijela brezposelnega samskega delavca Alojizija G„ rojenega v Italiji in pristojnega v Ljubljano. Jc bil že večkrat kaznovan zaradi tatvin in vlomov in ga na policiji dobro poznajo. Zdaj je osumljen tatvine mesa in raznega mesarskega orodja. S torbico, kjer je imel tako blago, je prišel v neki vinotoč, kjer so ga prijeli. Lojze je najprej zatrjeval, da je mesarski pomočnik pri Slamiču in da je orodje njegova last. Ko pa je videl, da so ga spoznali, se je začel' izgovarjati, da je našel torbico pri tromostovju. Končno jc tudi to- preklical in zatrjeval, da jo je našel pri Čevljarskem mostu. Policija mu je zaplenila kg mesa in orodje, ki je na vpogled na upravi policije v sobi št. 24, Lojzeta -pa s-o zaprli, dokler ne bo vsa zadeva pojasnjena. — Nekdo je vlomil' v kavarno »Tabor« in odnesel ognsike salame in kranjske klobase v skupni vrednosti 100 din. Cfublfanslco gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 22. jan.: Zaprto. Torek, 23. jan.: Zaprto! Sreda, 24. jan.: »Tri komedije«. Red A. Četrtek, 25. jan.: »Profesor Klepec«. Red B. Petek, 26. jan.: »Na prisojni strani«. Premiera. Premierski abonma. OPERA.^ Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 22. jan.: Zaprto. Torek, 23. jan.: Zaprto. Sreda, 24. jan.: »Nižava«. Red Sreda. Četr tek, 25. jan.: »Figarova svatba«. Red Četrtek. Petek, 26. jan.: Zaprto. Sobota, 27. jan.: »Ru-salika«. Premiera. Premierski abonma. KINO KINO MATICA: Roman Spahija. KINO SLOGA: Ljubimec po naročilu. KINO LJNION: Vražji študentje. KINO MOSTE: Donski kozaki in Zrcala življenja. DEŽURNE LEKARNE Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa c. 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Vremenska napoved za torek, 23. t. m.: Hlad bo malo popustil, ponoči pa bo še precej mrzlo. Pooblačeno po vsej kraljevini. Ponekod bo še malo snežilo. HRANILNE KNJIŽICE. vrednostne papirje kupujemo stalno In po najviSjlh cenah in proti takojšnjemu plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana Gledallika ulica 12 S H H laki za industrijo laki za avtoličarstvo laki za pleskarstvo Uvoz In zastopstvo za Jugoslavijo: VL. PEČNIK, LJUBLJANA TYRŠEVA CESTA 10/11. TELEF. 3376 Zahvala Za vse dokaze' iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti našega nadvse ljubljenega soproga, brata, zeta, svaka in strica, gospoda JULESA LONČAR-ja TRGOVCA se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno hvalo pa smo dolžni gospodu zdravniku dr. Franti Misu za izkazano požrtvovalnost, čč. duhovščini župnije sv. Petra, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, nadalje vsem predstavnikom Zbornice TOI, Združenja trgovcev in športnih klubov, prijateljem, znancem in stanovskim tovarišem ter sploh vsem, ki so nepozabnega in blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, Rekvijem za blagopokojnim sc je vršil v ponedeljek, dne 22. januarja, ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanenja. Ljubljana, 20. januarja 1940. , , . . » J J Žalujoča soproga ADELA in rodbine Lončar, Jerman in Oražem. POHI IŠ1 r Tl M JHl. STILNO in moderno v najfinejši izdelavi samo št. vid nad rVv ANDREJ KREGAR IN SINOVA rw°L“?° Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCE ŠTRUKELJ v Ljubljani. — Oglasi po coniku. — Rokopisov ne vračamo. UrsdniStve tn uprava: Ljubljana, Frančiškanska alica 6. — Telefon St. 41-77. — Postni čekovni račun it. 11.409.