GRADISOV VESTNIK j Gjp^S Leto XXVIII Ljubljana, november 1986 Štev. 342 ^gvetmesečni rezultati poslovanja v Gradisu — : m ,_ Poslovali smo bolje kot v istem obdobju lani Devetmesečni rezultati poslovanja Gradisa so ugodni, tako v primerjavi z nskim tričetrtletjem kot tudi v primerjavi s planiranimi vrednostmi. Pri-eriava s planom je nekoliko težja, saj ugotavljamo, da je bil uradni deflator Prenizek in so vse planirane vrednosti zaradi tega že ob tričctrtletju skoraj °sežene, oziroma že tudi presežene. n Obseg našega dela izražen z vredno proizvodnje se je v primerjavi 'anskim tričetrtletjem nominalno ^°večal za 154 odstotkov, z upošte-anjem porasta cen za skoraj 100 L stotkov. pa se je obseg del povečal 3*no za 27 odstotkov. Tolikšen po-qSI je tudi vplival, da-se je delež ; fadisa v slovenskem gradbeništvu ^dobivanje prihodka LStevil° zaposlenih delavcev se je večalo za 321 delavcev, tako da tmeli v Gradisu zaposlenih v ' delavcev. To je 5 odstotkov p kot lani. ob tem času. Vr roduktivnost. ki jo izražamo z 5f p^ostjo lastne proizvodnje na ektivno uro je bila ob tričctrtletju 3796 dinarjev. Nominalno se je povečala za 109 odstotkov, realno pa je produktivnost večja za 5 odstotkov. Enako povečanje', kot jo ima vrednost proizvodnje, izkazuje tudi celotni prihodek v doseženi višini 59 milijard dinarjev. Med porabljenimi sredstvi v višini skoraj 44 milijard dinarjev so najpomembnejši materialni stroški, ki so se povečali celo bolj kot celotni prihodek. Za materialne stroške smo morali dati 40 milijard dinarjev. V porabljena sredstva vštevamd tudi celotno amortizacijo. Minimalne amortizacije smo obračunali 1,056 milijarde dinarjev, pospešene pa le 59 milijonov dinarjev. V primerjavi z lanskim tričetrtletjem se je naša amortizacija povečala le za 90 odstotkov, kar je nekoliko manj kot ačasno smo dohodek razporedili takole (v milijon dinarjev) 5*jn, 1—1X/K5 % C.N I9H6 'A \l—lX/86 . % Indeks 1—IX/86 I—IX/86 1—IX/8 5 GN 86 5.867 100 15.285 100 15.210 100 259 99 1.451 24.7 3.772 24,7 3.828 25,2 264 101 1„ku°n- 4.416 75.3 11.513 75,3 11.382 74,8 258 99 an,r°h' 3.356 57,2 8.541 55,9 8.177 53.8 244 96 kurn' SI' 155 2,7 453 3,0 386 2.5 248 85 ,v, na poraba 190 3.2 648 44 365 2.4 192 56 C'sk'ad 492 8,4 1.284 8,4 1.882 12.4 382 147 sklad 223 3,8 587 3,8 572 3.7 256 . 97 Ob dnevu republike čestitamo vsem delavcem Gradisa ln poslovnim partnerjem vodstvo delovne organizacije družbenopolitične organizacije delavski svet delovne organizacije in uredništvo Gradisovega vestnika Gradnja Jeklarne 2 na Jesenicah gre proti koncu. Do predvidenega pričetka poizkusnega obratovanja so še trije meseci so se povečale cene. To pomeni, da si komaj še zagotavljamo enostavno reprodukcijo.. Razporejanje dohodka Dohodek kot najpomembnejša kategorija poslovanja se je povečal za 159 odstotkov dosegli smo 15,210 milijarde dinarjev dohodka. Delež dohodka v celotnem prihodku se je nekoliko povečal, predvsem na račun zmanjšanja deleža amortizacije in obresti za obratna sredstva. Doseženi dohodek je enak planiranemu za letošnje leto. Iz zgornje preglednice je razvidno. da so se obveznosti iz dohodka povečale bolj kot se je povečal dohodek. Za obveznosti moramo odšteti skoraj 4 milijarde dinarjev. osebni dohodki po vsej verjetnosti naraščali hitreje kot bo naraščal dohodek. Pri osebnih dohodkih bomo povečali akontacijsko vrednost točke, kar bo vplivalo na naraščanje osebnih dohodkov. Nasprotno temu pa se začenja letno obdobje, ki Nadaljevanje na 3. str. Osebni dohodki Osebni dohodki so se povečali za 144 odstotkov, kar je več kot je povečanje življenjskih stroškov (95 odstotkov). Delež osebnih dohodkov v dohodku je zaenkrat pod planiranim deležem. Iz izkušenj preteklih let vemo. da bodo v naslednjih treh mesecih, to je dokonča leta. Iz vsebine: • Podeljene Gradisove nagrade in diplome • Tehnološke rešitve Centralnega laboratorija v NE Krško • Največ dela za Višegrad • Gradimo Barba-rigo • Kulturo je treba negovati Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Bo gradbeništvu v prihodnje šlo bolje? Pregled poslovanja v devetih mesecih in ocena zasedenosti zmogljivosti gradbenih delovnih organizacij do konca leta sta bili osrednji temi 4. seje Izvršnega odbora sindikata delavcev gradbeništva Slovenije. Seje, ki je bila 28. oktobra v Sindikalnem izobraževalneih centru v Radovljici, so se udeležili tudi predsedniki konferenc sindikata iz gradbenih delovnih organizacij, predsedniki občinskih odborov sindikata gradbeništva, predstavniki splošnega združenja gradbeništva in industrije gradbenega materiala ter sekretar Republiškega sveta ZSS Franc Hribar. Spodbudni podatki o poslovanju gradbeništva v letošnjem letu so odraz realne rasti naložb. Te so letos (po podatkih ZIS) večje za okoli 6 odstotkov, še lani pa so bile v primerjavi s preteklim letom za skoraj 40 odstotkov manjše. Tudi število zaposlenih v gradbeništvu, ki je za približno 10 odstotkov nižje, je vplivalo na to, da so gradbeniki letos bolje gospodarili. Izgube, ki so v preteklih letih pestile gradbenike so se precej zmanjšale. Večjo izgubo so zabeležili le v Cementarni Anhovo, kjer je požar povzročil izpad dohodka v tozdu Plošče. Pri tem pa si gradbinci ne zatiskajo oči, saj doseženi rezultati niso razlog za zadovoljstvo. V primerjavi s preteklimi obdobji vlivajo nekaj optimizma, saj so tudi zmogljivosti do konca letošnjega leta v celoti zasedene. Sindikalni aktivisti so opozorili na številne probleme, ki jih še vedno težijo. Med najbolj pereče zagotovo sodi kadrovanje, saj so iz gradbeništva odšli številni najboljši in najbolj usposobljeni kvalificirani delavci, tehniki in inženirji, vpis na vseh ravneh strokovnega izobraževanja pa je izredno slab. Take razmere so posledica osebnih dohodkov v gradbeništvu, ki so še vedno precej pod povprečjem slovenskega gospodarstva. Tudi številne nedorečenosti na področju stanovanjske gradnje, kjer so gradbinci udeleženi le v 40 odstotkih (delo in material), terjajo hitrejše in učinkovite rešitve. Pri tem ZWWWW\AAAAAAATAAAyWVWVV' | ODE (beri j | osebni dohodek) \ S Prekinitev dela s s — Z osebnim dohodkom sem < S zelo nezadovoljen. Obredel sem < < Že vse samoupravne poti. Kaj naj z, z še naredim? < s — Si poskusil s prekinitvijo < s dela? z < — Sem, pa nihče ni opazil, z z Potem v s — S plačo vse težje živim. s S — In kaj nameravaš storiti? < S — Invalidsko se bom upoko- < s jil, potem pa v roke pljunil! $ AA/,y\AA/WšA,SAA/WWWSA/WW\A/' so opozorili na program ZlS-a o gradnji 30.000 stanovanj, ki mora postati širša družbena akcija, ne le skrb gradbincev. Nemalo besed je bilo povedanih tudi na račun povečevanja splošne in skupne porabe, ki postaja veliko breme tudi za gradbeništvo, pa o stroških za delo na terenu, kjer nadomestila ne dohajajo naraščanja cen. Tudi obseg del v tujini se je za večino gradbenih delovnih organizacij letos zmanjšal, saj v deželah, kjer so doslej največ gradili, omejujejo investicije, ali pa zahtevajo sofinanciranje, ki ga nizkoakumula-tivno gradbeništvo Slovenije ne zmore. »Ofenzivna politika gradbeništva za boljše gospodarjenje in uresničevanje resolucijskih ciljev je povzročila, da je letošnja žetev ena uspešnejših v zadnjih letih,« je menil Franc Hribar. »Sedaj se mora gradbeništvo usmeriti v odpravljanje pomanjkljivosti. V resoluciji za prihodnje leto mora biti o gradbeništvu več konkretnih opredelitev, saj ta panoga posredno vpliva na številne dejavnosti in je sestavni del oživljanja gospodarstva. Zlasti to velja za stanovanjsko gradnjo. Pomembne rezerve so še v zdrzževanju dela in sredstev, pa v specializaciji" in delitvi dela. Nerealna so razmišljanja o zmanjševanju družbenih obveznosti, če hočemo obdržati sedanjo raven pravic in standarda. Na področju delitve po delu in rezultatih dela je potrebno stimulativno nagrajevati ustvarjalno in inventivno delo in ločiti različne terenske in druge dodatke od osebnih dohodkov. Prav tako v sindikatih vztrajamo na trditvi, da je topel obrok med delom materialni strošek.« Izvršni odbor ROS gradbeništva je še sklenil, da v sindikalnih organizacijah pregledajo delitvena razmerja v ozdih in jih ocenijo. Tam, kjer so rezultati gospodarjenja slabi se bodo nemudoma lotili odpravljanja vzrokov in sprememb v samoupravnem organiziranju. Podprli so tudi stališča in sklepe seje Zveznega odbora sindikata delavcev gradbeništva Jugoslavije o razreševanju razmer v tej panogi in ocenili izvajanje programa aktivnosti za dograjevanje samoupravnih splošnih aktov v organizacijah združenega dela. Sašo Novak Priznanja za najboljše Podeljene Gradisove diplome in nagrade Po 4. redni seji delavskega sveta delovne organizacije Gradis, ki je bila v Ljubljani 6. novembra, so bile podeljene letošnje Gradisove diplome in nagrade. Gradisove diplome so prejeli trije tozdi, ki so na osnovi že znanega točkovanja (poslovanje, izobraževanje, inovativnost, delo v tujini, družbenopolitična aktivnost, standard in rekreacija itd.), ki ga je po pridobljenih podatkih opravila Komisija za Gradisove diplome in nagrade, prejeli največ točk. Vrstni red je bil: 1. GE Maribor, 2 GO Ljubljana in 3. OGP. Med 26. predlogi je komisija izbrala 12 dobitnikov Gradisovih nagrad. Dobitnike podrobneje predstavljamo v posebnem prispevku na 10., 11. in 12. strani Gradisovega vestnika. Dobitnikom Gradisovih diplom in nagrad še enkrat čestitamo! C. P- Nadaljevanje s 1. str. M Poslovali smo bolje kot v istem obdobju lani gradbincem zaradi spremljajočih neugodnih vremenskih razmer ni naklonjeno in so zato obračuni v zadnjih treh mesecih nekoliko skromnejši. V prosti del sklada skupne porabe snio zaenkrat namenili nekoliko manjši delež od planiranega. Za stanovanjski del sklada skupne porabe Pa smo namenili 4,7 odstotka od osebnih dohodkov. Del dohodka, ki ga namenimo za rezervni sklad je določen z zakonom ~~ 4 odstotke od ustvarjenega dohodka, kar predstavlja 572 milijonov dinarjev. Za poslovni sklad smo začasno razporedili 1,882 milijarde dinarjev, kar je kar za 282 odstotkov več kot •ani in hkrati že tudi 47 odstotkov Več kot smo planirali. V letošnjem letu smo poleg že znanih, vsakoletnih družbenih dokumentov (resolucija, dogovor) sPrejeli še interventni zakon, ki je močno zaostril razporejanje dohodka na osebne dohodke. Vsako Ppvečanje osebnih dohodkov mora hiti povezano z izboljšanjem rezultatov poslovanja. Ti rezultati poslednja se merijo predvsem s porastom in deležem akumulacije v dohodku, deležem osebnih dohodkov v dohodku, vsklajenim porastom dohodka in osebnih dohodkov in gibanjem materialnih stroškov. V Gradisu smo š tričetrtletnimi rezultati skoraj zadostili zgoraj navedenim kazalnikom, ki kažejo rezultate poslovanja. Izjema so le materialni stroški, katerih delež v celotnem prihodku se je povečal. Polletni rezultati, so bili glede na zahteve interventnega zakona slabši. Kazalniki Za Gradis najpomembnejši kazalnik,dohodek na pogojno uro se je povečal za 121 odstotkov in dosegel vrednost 489 dinarjev. Planirali smo, da bomo dosegli 369 dinarjev dohodka na pogojno uro. Planirano vrednost smo presegli za 33 odstotkov. V odvisnosti od dohodka na pogojno uro so osebni dohodki na pogojno uro. Vrednost tega kazalnika je ob tričetrtletju 263 dinarjev, kar je za 107 odstotkov več kot lani in 27 odstotkov več kot smo planirali. Delež akumulacije v dohodku kaže ugodno sliko: lani je znašal ta delež 12,2 odstotka, letos se je zaenkrat močno izboljšal in je dosegel 16,1 odstotka. Dohodek na delavca se je nominalno povečal za 147 odstotkov in dosega 2208 tisoč dinarjev. Povprečni mesečni osebni dohodek je znašal v Gradisu 101.554 dinarjev. Primerjalni podatki za devet mesecev za podskupino dejavnosti še niso znani. Za primerjavi lahko navedemo le podatke za osem mesecev. OD/mesec Indeks povečanja Gradis 98.594 Gradbeništvo 95.584 Gospodarstvo SRS 99.872 Iz tabele je razvidno, da so se petini dohodki v Gradisu in gradbeništvu povečali za enak odstotek 'n za 11 odstotkov bolj kot osebni uohodki v gospodarstvu Slovenije. Gsebni dohodki v Gradisu presedajo osebne dohodke v gradbeništvu 23 3 odstotke in zaostajajo za oseb- 229 229 218 nimi dohodki v gospodarstvu SRS za 1 odstotek. Podrobneje so rezultati poslovanja obrazloženi v Analizi poslovanja, ki je objavljena v Gradisovih obvestilih in so na voljo pri vseh organizatorjih proizvodnje. Zora Vehovec Izredna seja delavskega sveta Gradisa poslovanje, planiranje in tujina Delegati delavskega sveta delovne organizacije Gradis' so se sestali na 4. |edni seji 6. novembra. Sprejeli naj bi Pravilnik o planiranju, obravnavali po-°čilo o poslovanju Gradisa v devetih mesecih letošnjega leta, se seznanili s , Soji za nadaljnje opravljanje poslov zunanjetrgovinskega prometa in prere-8'stracijo Interne banke Gradisa, potrdili bančne garancije ter končni fl-ančni rezultat DE Amara. Sprejem Pravilnika o planiranju v GIP Gradisu je bil predviden že za 3. .^Jno sejo delavskega svfeta Gradisa , jc bila 30. septembra, vendar je že vakrat bil neusklajen 69. člen, ki go-0r* o tem, v katerem primeru je Pravilnik sprejet. Do sedaj sov Gra-o planih delovne organizacije oločali vsi tozdi soglasno, vendar je aradi večkratnih težav nov pravil-J* predvideval sprejemanje plana D potem, ko se zanj odloči večina tozdov. Ker v nekaterih tozdih vztrajajo na soglasnem sprejemanju, pravilnika ni bilo moč sprejeti niti na 4. redni seji. Zato je bilo sklenjeno, naj končno usklajeno mnenje poda konferenca direktorjev. Delegati so sprejeli tudi poročilo o rezultatih poslovanja v devetih mesecih letošnjega leta. O poslovanju pišemo v posebnem prispevku na prvi in tretji strani našega glasila. C. P. Kljub težavam je Gradis naredil vse Projekt Jeklarne 2 na Jesenicah se po terminskem planu približuje svojemu zaključku. Le še trije meseci so preostali do februarja 1987, ko je planiran pričetek poizkusnega obratovanja. Gradbena dela, ki jih kot glavni izvajalec izvaja Gradis, pri večini objektov potekajo po dogovorjenih operativnih planih. »Dela potekajo normalno, razen na nekaterih kritičnih objektih,« je 21. oktobra povedal sektorski vodja projekta Jeklarna 2, Miha Benedik iz tozda GE Jesenice in dodal, da je najbolj kritično pri gradnji pomožne črpalnice, podesta na koti plus osem metrov okoli elektropeči, parapetov za fasado glavne proizvodne hale in pri izvajanju tlakov v glavni zgradbi. Po njegovih besedah, ni do nobene izmed teh zamud prišlo po krivdi Gradisa. Pri pomožni črpalnici je zamujala izvedbena dokumentacija, kar je potegnilo za seboj zamudo projektov, parapetov ni bilo možno delati, ker ni bila pravočasno montirana fasadna jeklena konstrukcija. Zamuda pri jekleni konstrukciji je potegnila za seboj tudi za- mudo pri podestu elektropeči, ker pa so, zaradi pozno izdelane izvedbene dokumentacije, v gradnji še nekateri temelji in manjši objekti in ker je glavna proizvodna hala polna montažerjev in številne druge opreme, ni možno izvajati betonskih tlakov. Fasado iz aluminijastih plošč montira Termika. Montiranih bo 19.000 kvadratnih metrov fasade. Jekleno konstrukcijo dobavljata in montirata Iskra Kuma-novo in Fakom Skopje. »Gradis se bp z vsemi močmi trudil in naredil vse, da bo pogodbeni rok, kljub zgoraj omenjenim težavam, veljal in bo napel vse sile, da bo rešil prej omenjene kritične faze v gradnji Jeklarne 2«, je na koncu dodal Miha Benedik. C. P. V novi Jeklarni 2 že poteka montaža opreme Izvajanje projekta Jeklarna 2 na Jesenicah ■ Z//###/#//#//####///##//#########/#/«#####/# E Ob izplačilu 15. novembra \ Vrednost točke 2,30 dinarja Glede na dobre rezultate poslovanja in ugodne obete do konca leta, smo se v Gradisu odločili za dvig akontacijske vrednoti točke. Točka je od 1. oktobra vredna 2,30 dinarja, kar pomeni povečanje za 15 odstotkov. S tem so se osebni dohodki v Gradisu še bolj približali osebnim dohodkom v gospodarstvu Slovenije in zlezli pod sam vrh osebnih dohodkov slovenskega gradbeništva. C. P. ■ X' O srednjeročnem načrtu stanovanjske gradnje v Sloveniji Družbena gradnja čedalje bolj šepa Gospodarski vestnik je v eni svojih zadnjih številk.objavil obširnejši prispevek o srednjeročnem načrtu stanovanjske zidave, ki ga bo sicer fešila zasebna stanovanjska gradnja, saj družbena zidava čedalje bolj šepa. Ob koncu minulega leta so lahko našteti kar za polovico manj zgrajenih stanovanj v družbenem sektorju, kot pa sojih našteli leta 1981. To preseneča predvsem zato, ker smo se v Sloveniji prav družbeni zidavi najbolj posvetili, na to temo sprejeti vrsto ukrepov in stališč, očitno pa ostali tudi precej brezmočni. Nekaj takega bi lahko dejali že ob podatku, da v delovnih .organizacijah pretežno večino svojega stanovanjskega denarja namenijo predvsem za stanovanjska posojila svojim delavcem. Topa na drugi strani zmanjšuje razpoložljivi denar za nakup družbenih stanovanj. Republiški komite za varstvo okolja in za urejanje prostora je na zahtevo delegatov v republiški skupščini pripravil poročilo o tem, kako v Sloveniji uresničujemo dogovorjeno stanovanjsko politiko. Poročilo je seveda nanizalo vse tisto, kar že vemo: to je, da zgradimo premalo družbenih stanovanj in da se na drugi strani še naprej v nezmanjšanem številu bohoti zasebna zidava. Prav tako še naprej sorazmerno slabo skrbimo za obnovo stanovanj — stanarine se sicer povečujejo, vendar pa njihove podražitve zaostajajo za inflacijskimi gibanji. Kaj so pokazati natančnejši podatki o obsegu družbene gradnje stanovanj? Analiza med drugim ugotavlja, da pri zidavi družbenih stanovanj šepamo že na osnovnem področju, torej pri planiranju. Ob tem naj omenimo še težave s pridobivanjem stavbnih zemljišč. Že letos se je ta problematika zaostrila še marsikje drugje in ne samo v večjih središčih, kjer so se s temi vprašanji morali spopadati že doslej. Prav zastoj pri planiranju negativno vpliva tudi na prostorske rešitve in na kontinuiteto gradnje. Kljub vsem zapletom smo v Sloveniji svoj zadnji srednjeročni plan stanovanjske zidave celo presegli, seveda pa predvsem zato, ker se na planske napovedi niso ozirali zasebni graditelji. Dogovor o temeljih 'družbenega plana Slovenije za obdobje 1981 do 1985 je sicer predvideval, da naj bi v omenjeni petletki zgradili 65.000 stanovanj in to v razmerju 60 proti 40 v korist družbene gradnje (vključena so tudi etažna lastniška stanovanja). Vendar se je sčasoma izkazalo, da bo verjetno prevelik zalogaj glede na gmotne zmaožnosti združenega dela, zato so ta srednjeročni plan nekoliko zmanjšali — ob nespremenjenem razmerju med eno in drugo zidavo, naj bi v Sloveniji zgradili 58.000 stanovanj. Vendar pa je končni seštevek pokazal, da smo kljub temu zgradili k-ar 62.877 stanovanj. V družbenem sektorju je bilo dokončanih 30.870 stanovanj oziroma1 88,7 odstotka od predvidenih stanovanj, medtem ko je bila zasebna zidava z 32.007 stanovanji znova rekordna — srednjeročni plan je bil presežen kar za 38 odstotkov. Pomemben je tudi podatek, koliko stanovanje je še v gradnji? Medtem, ko smo v Sloveniji v začetnem letu minulega srednjeročnega obdobja še kar uspešno gradili — in sicer je bilo od tedanjih 14.674 stanovanj v družbenem sektorju zgrajenih 8281 (kasneje vedno veliko manj) in v zasebnem sektorju 6393 stanovanj (vsaka kasnejša leta se je ta zidava sukala okoli tolikšnega števila), je zlasti obseg družbene gradnje začel silovito padati. Nekateri menijo, da se je tudi družbena pozornost v teh letih nekoliko obrnila od stanovanjske zidave. Podatki kažejo, da so že vsa zadnja tri leta zasebniki zgradili več stanovanj kot pa gradbena podjetja. Bolj pa seveda skrbi, ker nenadoma upada tudi obseg tako imenovane nedokončane zidave, se pravi gradnje v teku. • Princip družbeno usmerjene stanovanjske gradnje se ni obnesel. Kupci stanovanj namreč večkrat niso vedeli, pri čem so, saj so bili enkrat kupci, drugič pa celo investitorji ati soinvestitorji. Problemov scenami je bilo ravno zato vedno veliko, saj nihče ni vedel, kdo je na slabšem, čeprav so to trdili tako gradbeniki kot soinvestitorji. V poročilu o uresničevanju stanovanjske politike veliko razmišljajo tudi o tem, koliko k težavam na tem področju prispeva neustrezno gospodarjenje s stanovanjskimi sredstvi v ozdih in v bankah. V Sloveniji imamo sicer še naprej edino specializirano banko na tem področju v Ljubljani, vendar se s stanovanjsko gradnjo ukvarjajo tudi vse druge temeljne banke. Pri temeljnih bankah Ljubljanskebanke s sedežem v Sloveniji so se v obdobju od leta 1981 do 1985 sredstva za stanovanjsko zidavo povečala za 207 odstotkov. Najmanj so se med tem povečala sredstva za stanovanjsko gradnjo pri uporabnikih družbenih sredstev. Vendar so se v tem obdobju izrazito povečala sredstva občanov, kar je tudi posledica odločitve, da mora tudi vsak sam nekaj prispevati k ureditvi svojega stanovanjskega vprašanja. Sredstva občanov so se v tem obdobju povečala za 339 odstotkov. M. Š. Stanovanjski blok s 50 stanovanji bo prve stanovalce sprejel že letos Stanovanjska gradnja na Planini v Kranju se zaključuje Kje bomo gradili _______________________naprej?____________________________ _ Stanovanjsko sosesko Planina 3 v Kranju gradita s skupnimi močmi Gradis in kranjski Gradbinec. Dela gredo proti koncu, saj imajo gradisovci za zgraditi le še dva manjša bloka, vsaki s po 24. stanovanji, kar bo opravljeno v prihodnjem letu. Stanovanjski blok s 50 stanovanji V gradnji so tudi parkirišča, za-o oncan ze letos, manjši s 36 Sta- klonišča, požarni bazen, parkirna novanji pa hitro za tem. Večino del hiša in drugi, na Planini 3 kar bogato je opravil tozd GE Jesenice, letos pa projektirani infrastrukturni objekti, se je priključila tudi Gradbena ope- rativa Ljubljana. C. P- V soseski S-31 zgradili že 266 stanovanj Ključi še pred novim letom A Delavci gradbene enote Maribor končujejo dela na izgradnji stanovanjskega bloka v soseski S-31. Gre za objekt GR-7, ki so ga pričeti graditi avgusta lani, uporabniki pa naj bi se vanj vselili v začetku decembra letos. Objekt se sestoji iz treh enot, v enoti GR-7 pa je 85 stanovanj. Večina stanovanj, njih 50, je dvosobnih, 30 je enosobnih in le 5 trisobnih. 0T se bo ogreval iz skupne kotlovnice, ki ogreva celotno sosesko Urejene so tudi železnice, ki segajo do že zgrajenega bloka GR-6 in bodo namenjene izključno pešcem in otroškim igriščem. Spreminjamo odnos do rednega vzdrževanja objektov Tehnološke rešitve Centralnega laboratorija v NE Krško Velike zasluge za pravočasno izvedeno sanacijo gradbenih objektov v nuklearni elektrarni v Krškem ima tudi Gradisov Centralni laboratorij. Pomoč pri sanacijah je seveda le ena od njegovih dejavnosti, njegove naloge so dosti širše. Spremlja, usmerja in razvija tehnologijo v posameznih tozdih v vseh fazah proizvodnje. Zato je razdeljen na pet odsekov — za bctonersko področje, za geomehansko področje, za kovinarsko področje, za tehnologijo gradbenih materialov in za specialna dela- Prav izvajanje sanacijskih del pa Postaja v zadnjem času vedno bolj pomembna dejavnost O’ ‘ranega laboratorija. \ »Dosedanji odnos gradbeništva do vzdrževanja gradbenih objektov je bil zelo slab? pravzaprav se temu 1,1 posvečalo nobene pozornosti. Propadal je stanovanjski fond, industrijska poslopja, infrastrukturni objekti. V projektni dokumentaciji ni b'lo vnaprej predvidenega vzdrže-vanja in pregledov. Sedaj pa se °dnos do tega korenito spreminja. Predvsem zaradi zaostrene gospodarske situacije. Spremenila pa se je tudi zakonodaj a s tega področja,« je Povedal Jože Sovič, vodja odseka za tehnologijo gradbenih materialov in $anacije pri Centralnem laboratoriju. »V zadnjih nekaj letih se je obseg Sanacijske dejavnosti izredno teočno povečal,, zahteve po tem se Pojavljajo v samem Gradisu, pa tudi °d zunaj, tako da ne moremo več uSod iti vsem. Zato se kaže potreba P° drugačni organiziranosti odseka Za sanacije, ki bi potreboval lastno sPecialiži rano ekipo za izvajanje najzahtevnejših del. Tudi Gradis bo teoral spremeniti odnos do naše dednosti, in nam omogočiti nabavo Specialne drobne opreme, ki pa je še Jako pomembna za kvalitetpo Sedanji način izvajanja sanacije jte daje vedno najboljših rezultatov. Običajen postopek je tak, da si cxi-8°vorni tehnolog ogleda objekt, potopen posega, poda poročilo o sta-jbu in predlog za izvedbo sanacije er izbor materialov. Dogovori se še ? času pričetka del, s tem, da de-,('vno silo zagotovi tozd, 'kar pa ,ahko pomeni, da za to delo ne bodo kbrani najbolj primerni delavci, ozi-tonta najbolje usposobljeni. Tako ^nacija ni izvedena kot bi lahko '*a. večkrat pa nastane škoda na Porabljenem materialu, ki ga je po-tebno včasih tudi zavreči. Tehnolog J*3 lahko prihaja le občasno na kon-/°lo in ne more biti stalno prisoten aradi velikega obsega del. £a uspešno izvedbo sanacije je Potrebna prava ekipa strokovnjakov jp (xi statikov, gradbenih fizikov, emi kov in še koga. Delo pa zahteva P°seben pristop. Ugotoviti je po-i ebno vzroke za nastanek poškodb, , z Pa je velikokrat težko, ker je ^b lahko več. Krivec je lahko tudi sla-; S tehnologija pri sami gradnji, ob-^ 'ti so mnogokrat slabo vzdrževani, s£ton pa je zaradi povečane kemij-^ e agresije okolja vse bolj podvr-j n Propadanju — spremeni se nje-5Qva kemijska sestava, prihaja do karboniranja. Šele takrat, ko so dobro poznani vzroki in obseg poškodb, se lahko določijo materiali in postopki za sanacijo. V zadnjem času obstaja veliko novih materialov, ki zelo uspešno odpravljajo poškodbe. V Centralnem laboratoriju so načrtovali kompletno tehnologijo sanacijskih del pri rednem letnem vzdrževanju nuklearne elektrarne v Krškem. Dela so končali pravočasno in v splošno zadovoljstvo investitorjev. Za zaščito betonskih površin v odvodnem in dovodnem tunelu hladilne vode v elektrarni z emulzij-skim epoksidnim premazom so se odločili na osnovi testiranja na betonski površini dovodnega tunela na najbolj obremenjenem delu. Po letu dni so ugotovili, da se dobro upira vodni abraziji in so tako lani premazali cel dovodni tunel, letos pa še odvodnega v skupni površini 9 tisoč kvadratnih metrov. Investitorju, to je Jedrski elektrarni, pa so dali predlog za zaščito vseh vidnih betonov, ki so močno obremenjeni. Z epoksid-nimi premazi (ki so uvoženi, z njimi pa sc je Gradis precej uveljavil po Jugoslaviji), bi ga zaščitili proti kemijski abraziji in proti zmrzovanju. Za tesnenje diletacijskih fug na mestih, kjer se pojavlja stalna vlaga in kjer ni mogoče uporabiti drugačnih materialov, so pričeli poskusno uporabljati dvokomponentni poliuretanski tiksotropirani kit. Delavci Centralnega laboratorija so dali tudi predlog za spremembo konstrukcije zgornje kovinske žaga tnice na jezu ob elektrarni. Predlog je mariborska Metalna upoštevala, tako da je letos nova konstrukcija omogočila dostop neposredno do vodila, kamor naloga zagatnica. Tako so lahko pregledali in sanirali beton v širini pol metra in v celotni dolžini prelivnega polja — to je 15 metrov. Prejšnja konstrukcija je ta del prekrivala. Kljub temu, da je Gradisov del sanacije v primerjavi z deležem monterjev v- Krškem majhen pa je vseeno pomemben tudi kot dokaz strokovne usposobljenosti naše delovne organizacije Razen naštetih del se odsek za izvajanje sanacijskih in posebnih del ukvarja še s preiskavo gradbenih materialov, uporabo sodobnih gradbenih materialov v praksi, Milan Marčič Jože Sovič, vodja odseka la tehnologijo gradbenih materialov in sanacije in Janez Tišler, vodja Centralnega laboratorija, ki spada pod Tehnično službo v DSSS -------------------N Gradis je bil pokrovitelj 8. zborovanje konstroktorjev Na Bledu je bilo 21. in 22. oktobra že 8., tradicionalno zborovanje konstrukterjev Slovenije, ki sta ga organizirali Društvo konstruktorjev Slovenije in Društvo za potresno inženjerstvo Slovenije. Posvet je vsako leto na Bledu, udeležujejo pa se ga poleg slovenskih konstrukterjev tudi gostje iz drugih republik ter eden do dva predstavnika iz tujine. Letošnji kongres je potekal pod pokroviteljstvom Gradisa, odprl pa ga je prof. Vukašin Ačanski, predsednik Društva konstfukterjev Slovenije, iz našega Biroja za projektiranje Maribor. Kongres je namenjen izmenjavi izkušenj, dosežkov in informacij s področja konstrukcij ter predstavitvi različnih novitet. Letošnja osrednja tema posvetovanja so bili energetski ob-Posvetovanje konstruktorjev je jekti. pri gradnji katerih ima odprl predsednik društva, prof. Gradis v Sloveniji največ izku-Vukašin Ačanski iz Biroja za šen j. projektiranje Maribor C. P. Gradis se je predstavil s panoji na katerih je prikazal šedove strehe. Ledeno dvorano v Mariboru, most čez Grubarjev kanal v Ljubljani in ploščad Borisa Kraigherja V______________________________________________________________________/ Največ dela za Višegrad 40-melrski nosilec je težak okoli 125 ton, zato ga naredijo v štirih delih Iz baze Nizkih gradenj nd Pobrežju ■/#/#####//##/##/###########/#/#/##/#!/#/##//■ $ Novo turistično naselje pri Pulju g j Gradimo Barbarigo | n n n ; s * N * * * h N N * k Pred kratkim, natančneje 23. oktobra, so z manjšo slovesnostjo oznanili pričetek gradbenih del na novm turi-stično-stanovanjskem naselju Barbariga — Mandriol pri Puli. Naselje za 8000 turistov in 6000 stanovalcev bo zgrajeno z združenim denarjem poslovne skupnosti za gradnjo objektov za trg Euroturist iz Poreča, sisa za gradbene in komunalne dejavnosti iz Pulja in poslovne skupnosti Gradine prav tako iz Pulja. Ker je Gradis član poslovne skupnosti Euroturist in ker se je že izkazal pri gradnji Červarja in Marede bo sodeloval tudi pri gradnji Barbarige. Na gradbišču so že delavci iz koprskega tozda, ta mesec se jim bodo pridružili tudi Celjani, v kratkem pa tudi skupina delavcev iz tozda Ravne na Koroškem. Barbariga, vasica 20 kilometrov severno od Pulja, bo tako prihodnje leto naše največje gradbišče v Istri. C. P. ! V bazi Nizkih gradenj na Pobrežju ježe stekla redna proizvodnja montažnih elementov za premostitvene objekte v Višegradu. Vsak dan izdelajo štiri elemente stebrov ter v poprečju dva in pol nosilca na teden, dolga od 30 do 50 metrov. Da je delo zahtevno, pove že podatek, da je v 40 metrov dolgem nosilcu pet ton jeklene armature in petdeset kubičnih metrov betona, težki pa so do 125 ton. Zato jih morajo izdelati v petih do sedmih delih, pa že ti so dolgi do deset metrov in težki do 30 ton. Razen teh osnovnih elementov delajo na Pobrežju še betonske plošče, ki jih uporabljajo kot opaže med nosilci, izdelujejo pa tudi korita, ki jih na gradbišču zalijejo z betonom in služijo kot glave stebrov, nanje- pa montirajo nosilce. Pripravljajo se tudi na zimo. Na kalupe pritrjujejo zavese, da bodo beton lahko greli s paro. Delati morajo skozi celo zimo, da bodo lahko zadostili potrebam gradbišča v Bosni. M. M. Nova tehnologija — nosilci prednapeti zunaj profila Ledena dvorana _____________v Mariboru____________________ Nosilci, prednapeti zunaj profila, so novost v gradbeništvu. V Sloveniji so prvič uporabljeni pri izdelavi strehe Ledene dvorane v športnem centru na Taboru v Mariboru. Dva takšna nosilca bosta nosila sekundarno jekleno konstrukcijo strehe. Kljub temu, da gradbena enota Nizke gradnje, ki je izdelala in montirala nosilca z novo tehnologijo še nima nobenih izkušenj, dela potekajo tekoče in v skladu s planom. Skupno delo GE Jesenice in GO Ljubljana Gradbišče Gorenjskega tiska se zaključuje Dela na Gorenjskem tisku se bližajo koncu, zato je prav, da napišemo še kaj o tem objektu, ki smo ga Jeseničani zgradili v dokaj kratkem roku. Priprave za projekt so se začele že leta 1982. Projekt so izdelale projektne organizacije v sestavi poslovne skupnosti Sistem, glavni nosilec pa je bil naš Biro za projektiranje iz Ljubljane. V juniju 1985 smo začeli s pripravljalnimi deli, 10. julija 1985 pa smo pričeli tudi z gredbenimi deli. Istočasno se je investitor dogovarjal z uvozniki opreme in je rokovno usklajeval dobavo tiskarske opreme z gradnjo objekta, tako da je slabo leto po pričetku gradnje pričel s poskusnim obratovanjem. Proizvodno — skladiščno halo so pripeljali in zmontirali delavci SGP Gorica. Obsega 2600 kvadratnih metrov površine in je v celoti namenjena izvoznemu programu. Poleg proizvodne hale smo zgradili še severni in južni aneks ter nekaj manjših spremljajočih objektov. Severpi aneks smo po dogovoru z investitorjem nadvišali za tri etaže. Probleme, ki so nastajali med gradnjo smo reševali sprotno s pomočjo nadzora, investitorja in ostalih izvajalcev, tako da je gradnja nemoteno tekla dalje. Gradili smo skupaj s tozdom Gradbena opreativa Ljubljana. Te dni tudi oni dela uspešno končujejo. Rudi Jurase k ■* Gorenjski tisk v Kranju je zgrajen za potrebe izvoza V drugi polovici oktobra so nosilca dvignili na končno višino, sestavili in prednapeli sojih zaradi lažjega dela bliže tal. Prednost novega sistema je v manjšem profilu nosilca in s tem v manjši masi, kar poceni gradnjo. Razen tega lahko kable ponovno napnejo, ker niso zaliti z betonom in jih po potrebi tudi menjajo. Pri uvajanju nove tehnologije sodelujejo Nizke gradnje z mariborsko, ljubljansko in beograjsko univerzo. Projekte za ledeno dvorano Tabor v Mariboru so pripravili v našem Biroju za projektiranje Maribor. Nosilce so dvignili s pomočjo hidravličnih napenjalnih naprav istih, s katerimi sojih prednapenjali-Na vsakih devet metrov jih bodo povezali s prečniki, da bodo dosegi' večjo stabilnost celega sistema. Na nosilce bo obešena jeklena konstrukcija strehe, ki so jo izdelali v Kovinskih obratih v Mariboru-Nanjo bodo položili kritino in izolacijo, nato pa nosilce še enkrat prednapeli. Streha bo končana do konca leta. najkasneje v treh letih pa bodo objekt zaprli, če pa bodo na voljo sredstva, pa že prej. M. M- GRADISOVE DIPLOME • GRADISOVE DIPLOME GRADISOVE DIPLOME številnih objektov, ki ga je zgradil tozd GE Maribor ■ Brez dobrih delavcev bi izostali dobri rezultati Rjavci gradbene enote Maribor — prejeli najvišje Gradisovo priznanje Zaupali so v lastne sposobnosti Kakorkoli bo že kdo obračal poslovne rezultate,bo uspešen le tisti, ki se ponaša z rezultati svojega dela, rokom in kakovostjo. S lem se v tem trenutku snično lahko ponašajo v gradbeni enoti v Mariboru. Mariborčani so letaš i& H ' najv*^ie Priznanje v Gradisu-Gradisovo diplomo, ki jo podeljujejo za edne uspehe v posameznih tozdih. O tem smo se pogovarjali z direktorjem >/da Francem Gačnikom, dipl. inž. Menim, da smo znano Gradisovo — ROK — KAKOVOST — ^r,ROKOVNOST dopolnili še s P°]mom CENENOST, vendar ne za sako ceno, kajti čas in kvaliteta sta enar — je posebej v tem času.« . S kakšnimi ukrepi ste dosegli e Poslovne rezultate? »Moram povedati, da je na prvem vestu disciplina in odgovornost jakega na svojem delovnem mestu. elavne naloge morajo biti izvršene počasno, strokovno in kvalitet-°' To velja za celoten kolektiv in v.°iosen sem, če lahko danes ugoto-l|0. da izpolnjujemo vse pogodbe roke. Srto • Pro'zv°dnji smo uvedli tudi .^cializirane skupine — železove*. lesarji, orodjarji, tlakarji — |.aterih osnovna naloga je, da oprav-^jo-svoje delo kvalitetno in v naj-J^jšem času. Seveda pomenijo efniki med gradbišči še dodaten ^oŠek, ki pa je v primerjavi s šted-lo materiala zares minimalen. Ni potrebno posebej povedati, da 3, skoraj vsa dela na gradbiščih 0,Ordirana, kar pa pomeni, da pri f^čunih ne more biti presene- Ali vas je letošnja diploma ^senetila? vsako priznanje je prijetno, tudi J^disova diploma, ki predstavlja vli A^j° °blik° priznanja v kolekti-( Mene to priznanje ni presenetilo v Rjemo številčno izvrednotenje, Cr 8re pravzaprav le še za .finese1.« V''' tozd je dobil Gradisovo H^lomo tudi leta 1974. Ali se vam tj: *di predolg razmak do naslednje pl»me v letu 1986? ^j.*Ce ste gledali dobitnike v prete-a letih, potem ste gotovo opazili. da šobili manjši tozdi kar praviloma med izbranimi. Verjetno ni odgovarjal' sistem točkovanja, kar smo pred dobrim letom menjali, ali pa smo se bali dati priznanje večjim tozdom. Ali si lahko drugače razložimo, da nismo dobili priznanja pri objektih kot so Nuklearna elektrarna Krško, Bernardin, Sladkorna tovarna Ormož itd. Prav gotovo so bile to Gradisove uspešne akcije, kjer je naš tozd nosil večji del bremena.« — Ali menite, da je sedanji sistem točkovanja primeren ali ga bo treba še kaj dopolniti? »Prav gotovo je bistveno boljši od prejšnjega, vendar bi morali po mojem bolj ceniti družbeni standard oziroma skrb za človeka, manj pa dela v tujini, kjer gre predvsem za realizacijo nalog tozda Inžiniring. Škoda pa je, da smo med kriteriji pozabili na sodelovanje pri skupnih projektih v domovini, kar je dejstvo in bi kot tako moralo imeti tudi svojo težo pri ocenjevanju.« — In .poslovni rezultati v letu 1986? »Verjetno so doseženi rezultati v letu 1986 za nepoznavalce objektivnih okoliščin v našem tozdu presenetljivi, saj še ni minilo veliko časa, ko smo se otepali z velikimi težavami (o tem smo v Gradisovem vestniku takrat poročali). Toda zaupali smo v lastne sposobnosti in v letu 1985 smo si zastavili in dosegli cilje, ki pomenijo kvalitetni preobrat v poslovanju našega tozda. — Verjetno ima takšno delo tudi svoj odraz pri nagrajevanju? »Če hočemo sistem nagrajevanja pravilno razumeti, se moramo vrniti v leto 1985, ko smo z veliko mero optimizma in zaupanja v lastne spo- Franc Gačnik, direktor GE Maribor sobnosti, uvedli sistem nagrajevanja DAM — DAJ, ki je temeljil na osnovi pričakovanih rezultatov. O pravilnosti in doslednosti takšne odločitve pričajo rezultati v letu 1985. Z zagotovostjo trdim, da je bil to preobrat naših poslovnih rezultatov. Danes te metode ne uporabljamo več, saj imamo za delitev OD na razpolago dovolj kvalitetnih kazalcev na osnovi doseženih poslovnih rezultatov v skladu s prispevkom pri ustvarjanju dohodka. Tudi faktorska metoda za nagrajevanje organizatorjev dela se je pokazala kot izredno pozitivna, seveda če ostane v mejah realnega ocenjevanja. Red smo napravili tudi na področju terenskega dodatka, ki ni več .socialna kategorija*, temveč ga dobijo le tisti zaposleni, ki bivajo v naših naseljih oz. samskem domu.« — V začetku ste dejali, da bi morali skrb za človeka bolje ceniti. Kako je to pri vas? »Veste, skrb za človeka mora biti prvenstvena in stalna naloga vseh predpostavljenih. Pri tem ne mislim na OD zaposlenih, kajti ti morajo biti rezultat dela. V mislih imam predvsem skrb za pomladitev kadrov, dvig kvalifikacijske strukture zaposlenih, ustrezna vlaganja v družbeni in osebni standard. V našem tozdu je bil problem pomladitve zelo aktualen, saj smo že leta 1978 ugotovili, da nam gre 'jedro tozda v naslednjih 10 letih v pokoj. Da se pri oceni nismo zmotili priča veliko število upokojencev našega tozda. Iz razmerno starega kolektiva smo postali mlad kolektiv, ki tudi po kvalifikacijskih strukturah ne zaostaja. Pri nas je doma prosta pot dobrim kadrorrv" Za naše zaposlene, ki ne morejo biti doma, imamo urejenih 774 ležišč v samskih domovih in naseljih, pri čemer pa je važno, da skrbimo tudi za prehrano zaposlenih. Naš obrat družbene prehrane skuha okrog 2600 obrokov za področje Maribora. To je tudi rezultat poslovne politike, kjer hočemo, da se naš delavec pravilno hrano (terenski dodatek je odvisen od pogostosti prehrane). Naša skrb je posvečena tudi tistim, ki ne bivajo v samskih domovih — tako v nakupu stanovanj kot dajanja za individualno gradnjo. Tako smo v letih 81—85 kupili 29 stanovanj in odobrili delavcem 12,837.000 din kredita, v letu 86 pa smo kupili 6 stanovanj ter dali posojila v vrednosti 8,000.000 dinarjev.« — V tem času tudi družbenopolitične organizacije niso stale križem rok. »V obrazložitvi letošnje nagrade je bilo omenjeno tudi uspešno delo družbenopolitičnih organizacij v tozdu. Brez tega verjetno tudi rezultati ne bi bili takšni kot so. Samoupravni sistem je v tozdu zaživel do take mere, da vsak zaposleni ve kaj hoče — pa tudi kaj mora. To slednje je še kako pomembno.« — In zaključek? »Zelo preprost! Na osnovi vsega povedanega sem pričakoval dober rezultat — oziroma eno od Gradisovih diplom. Kakor koli bo že kdo obračal poslovne rezultate, vendar v končni fazi bo uspešen samo tisti, ki se kiti z rezultati svojega dela, rokom in kakovostjo. In to v tem trenutku prav gotovo je naš tozd.« Franjo Štromajer .t ».-sr? Kmalu bosta minili dve leti, odkar je bil ustanovljen tozd Gradbena opera-tiva Ljubljana. Združili smo tozde GE Ljubljana, GE Ljubljana okolica in Železokrivnica. Da je bilo združevanje upravičeno, kažejo tudi dobri poslovni rezultati, tako v lanskem letu, ko je nov tozd dobil prvo Gradisovo nagrado, kot tudi letos. GO Ljubljana je dosegla letos zelo dobre poslovne rezultate in zasedla drugo mesto v »Gradisovi lestvici«. V tozdu pravijo, da so letošnji rezultati celo boljši kot lanski in da so z njimi kar zadovoljni. Kako tudi ne bi bili, ko pa so za letos planirani celotni prihodek dosegli že v osmih mesecih? Letos je GO Ljubljana izvajala precej obrtniških del, malo manj pa je bila angažirana pri čistih gradbeniških poslih, primer zato je stavba na ploščadi Borisa Kraigherja, kjer bodo gradbena dela prav kmalu končana. V drugi polovici leta, so ponovno pričeli izvajati več »čistih gradenj«, tako zidajo nove prostore za Kartohažno tovarno Ljubljana in za trgovsko blagovni center in več mostov. V treh četrtinah leta so skoraj v celoti pokrili tudi poslovni sklad in sklad skupne porabe. Eden od najpomembnejših pogojev za dobro poslovanje je po mnenju direktorja tozda. Jožeta Ločni-karja, tudi Sama združitev v nov tozd, ki je pdthenila novo kvaliteto: »Z združitvijo smo naredili korak naprej in to pri kvaliteti in strokovnosti kadrov Prava sreča je bila, da so se prejšh : enote tako dobro dopolnjevale. Sedaj imamo strokovno zelo dobro usposobljene kadre, ki znajo delati, imajo voljo do dela, zelo dobro pa so se tudi ujeli, tako da ni notranjih razprtij. Vzrok tega pa je tudi to, da so v glavnem vsi strokovnjaki istih let. Menimo, da je dobra ^brganizacija. oziroma priprava dela ključ do uspehov, zato organizatorje dela dobro nagrajujemo, da jih spodbujamo k čim boljšim rezultatom. Seveda pa tudi na delavce na gradbiščih nismo pozabili. Dobro delo mora biti dobro nagrajeno. Z zavzetim delom lahko naši delavci dosežejo 80 ali pa tudi 100 odstotkov dohodka na osnovno plačo, če presegajo akord in če imajo visoko osebno oceno. To smo omogočili tudi vsakemu navadnemu delavcu. K boljšemu • uspehu, vsaj posredno pripomore tudi dobro urejen družbeni standard. Pri združevanju v Gradbeno operativo Ljubljana, smo seštetli vse ugodnosti, ki so jih imeli prej posamezni tozdi — na primer višje terenske dodatke in dodatke za prehrano. V začetku smo se bali, da ne bomo zmogli vseh teh stroškov, ki dosegajo letos skoraj 30.000 dinarjev za proizvodnega delavca na mesec, vendar je šlo. Tako sedaj z dodatki v celoti pokrivamo malice in kosila, stroški nastanitve pa lahko delavci v celoti pokrijejo iz terenskega dodatka. Vsak od njih pa ima tudi pravico do nekaj brezplačnih prevozov domov na leto. Vse to seveda ugodno vpliva na zavzetost na delo in njegovo kvaliteto. V zadnjih nekaj mesecih pa imamo težave z hitrim naraščanjem bolniških izostankov z dela, in to od sprejetja zakona, ki nalaga delovnim organizacijam nadomeščanje dohodka tudi pri odsotnosti z dela, ki so daljše od 30 dni. To težavo bo treba čim hitreje rešiti, tudi z vplivom delovnega okolja na posameznika. Jože Ločnikar, direktor Gradbene operative Ljubljana: »Zaupanje in-vestirorja se pridobi počasi, izgubi pa hitro.« Eden od vzrokov uspešnosti je tudi v tem, da se trudimo, da bi vsa dela naredili v roku. V teh časih se še posebej kaže, da pregovor »čas je denar«, resnično drži. Pri tem je pa potrebno dosegati tudi primerno kvaliteto. Dobro poslovnost je treba dokazovati stalno, zaupanje se pridobi počasi, izgubi pa hitro. Roke dosegamo z dobro organizacijo, oziroma z dobro tehnološko pripravo dela, za lastno in v sodelovanju z Gradisom ter z uvajanjem sodobnejše tehnologije pri gradnji, predvsem polizdelkov. Če pa je potrebno uvedemo tudi delo v izmenah, ali pa zaposlimo dodatne ljudi. Tako smo pri gradnji na Fužinah celo pred rokom, dela pa potekajo po planu-tudi pri gradnji ploščadi Borisa Kraigherja. Glede na dosedanja gospodarska gibanja imam občutek, da je v pri- hodnje možna manjša rast investicijskih naložb, tako da bo boj za pridobitev del vedno trši. Delo si bomo lahko pridobili pod -slabšimi pogoji' to pa prav lahko pomeni tudi slabše poslovne rezultate. Potrebno se bo še bolj angažirati pri pridobivanju del in organizaciji dela in posodobiti tehnologijo gradnje. Le z boljšim delom vseh v tozdu, bomo ohranili poslovno uspešnost. Izkoristiti moramo vse notranje rezerve in se ne prepustiti usodi. Letos bomo dosegli približno za 16 milijard dinarjev realizacije, ob tolikšni inflaciji pa bomo morali naslednje leto več kot 30 milijard. Za nas ni težave izvesti toliko del, temveč jih pridobiti. V tozdu nas je skoraj 1200 in glede na velikost, moramo imeti vsaj 1 ali 2 veliki gradbišči, da tam skoncentriramo sile. To je nujno tudi zaradi pridobitve referenc — nekaj moramo pokazati, kat , je tudi širšega družbenega pomena-Do sedaj je to bila stanovanjska gradnja na Fužinah in pa ploščad Borisa Kraigherja v centru Ljubljane. Prihodnje leto se bomo poskušali uveljaviti v hidroenergetiki in Pa v novi stanovanjski gradnji, če bo kakšna. Manjša dela si bomo že kako pridobili. Če povzamem, bi rekel; da je ključ do uspeha v dobrih kadrih-stimulativnem nagrajevanju ter dobrih medsebojnih odnosih, ostalo pa pride samo. Seveda pa je pri tem po' trebna polna angažiranost vseh in kolektivno delo. Gradbena opera' tiva Ljubljana, pa je uspešna v velik1 meri zaradi združitve, ki je pomenila koncentracijo kadrov in znanja-Sicer je težko združevati in lažje 1°' čiti, vendar je nam uspelo.« M. M- GA^MBISPVE DIPLOME GRADISOVE DIPLOME « ".»■ ■ * • k f ■■ inn-Trn jPEr1 rm'n : ■■ innnnn- nn',n*mm mm i mnnn irmann *■ llliui;] mnnn-mrm-p gg' nnnnmn I im.mii i«mn --■"V-:. F1** 1;.. ■... 1 Stavba na ploščadi Borisa Kraigherja je eden od referenčnih objektov Grad- Dom malih stanovanj v Novih Fužinah bo kmalu pod streho bene operative Ljubljana Gradbena operativa Ljubljana — letos na drugem mestu Združitev je dala dobre rezultate i|ADISOVE DIPLOME • GRADISOVE DIPLOME • GRADISOVE DIPLOME • rtVoz pilotov za temeljenje na slabo nosilnih tleh Odstranjevanje opažev po betoniranju »malih« pilotov pravokotnega pnifi’ ?brat gradbenih polizdelkov — na tretje mesto v Gradisu s trdim delom V nekaj letih iz ozadja v prvi plan (j ^.e v julijski številki Gradisovega vestnika smo zapisali, da v Obratu grad-j 1,1 ^ polizdelkov tudi letos dobro poslujejo. Ta 250-članski kolektiv pa je ^»sege| celo tako dobre rezultate, da je prejel letos tretjo diplomo Gradisa. a je- rezultat zavzetosti celega kolektiva, ki živi s tozdom. v ^ladoOsolnik,direktortozdajeo ,Zr°kih za poslovne uspehe povedal r!> C: »Vzroke uspešnega poslovanja Orarno iskati v naši angažiranosti delu, in to predvsem na področju Pddobivanja del ter naši stalni skrbi 8 Produktivnost dela. Zanašamo se Predvsem sami nase, na lastno delo. ^snova zanj pa je stalno planiranje °d srednjeročnega plana do let-j gospodarskih načrtov. Uresničenje teh pa je temeljna obveza. “ periodičnimi mesečnimi obra- bni nje j da j spremljamo proizvodnjo in stana trgu in to usklajujemo tako, mamo kapacitete vedno polno .Usedene. Poseben poudarek pa da-*° pridobivanju del. Kako po-pfnben dejavnik je to, smo spoz-j81 Pred leti, v času velikihtežav, ko Proizvodnja montažnih hal, ki Odstavljajo okoli 70 odstotkov ■ e(i0osti našega dela, padla na poučno vrednost, merjeno kot fi-''•ni obseg del. To nas je resnično budilo«. Z ožjimi sodelavci smo se takrat dogovorili, da je potrebno skrb za pridobivanje del razširiti na več delavcev, ne pa, da se s tem ukvarja le vodja komercialne službe. Uspeh take politike se je sorazmerno hitro pokazal, pridobili smo dela na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in v Črni gori. Ta trg nam je še danes odprt, investitorji nam zaupajo. Vedno se držimo tudi Gradisovega načela — kvaliteta, cena rok. To, pa z odkrito,besedo na plan, in uspeh je tu. Od leta 1981, ko so se začeli kazati uspehi, smo v stalnem vzponu. Če pa pogledamo pogoje gospodarjenja v prihodnjih letih, to je, če bo še vedno prisoten padec investicij v Sloveniji in Jugoslaviji, lahko zaidemo v težave. Ze v Sloveniji je več proizvajalcev montažnih hal — Gorica, Vegrad, SCT, so pa še v drugih republikah. Stalno bomo morali slediti razvo- Vlado Osolnik, direktor Obrata gradbenih polizdelkov: »Da se pridobi zaupanje, je potrebno z odkrito besedo na plan.« ju, da bomo lahko ostali konkurenčni s ceno. Razvijamo pa še druge programe, tako PAB kole za globoko temeljenje na slabo nosilnih tleh, želimo pa biti bolj prisotni tudi v stanovanjski gradnji, da bomo lahko bolje zapolnili naše kapacitete. V bodoče se bomo usmerjali v tehnološko še bolj zahtevne proizvode, tako bomo povečali kvaliteto, ne pa kubike vgrajenega betona. V tako usmeritev nas sili tudi prostorska stiska, prostor na katerem delamo, ne moremo širiti. Razvijamo še proizvodnjo vodotesnih betonskih cevi, ki jih bomo izdelovali z moderno dansko opremo. V sodelovanju s Švedi pa se pripravljamo na izdelavo prednapetih betonskih pragov za potrebe železniškega gospodarstva. Takšne pragove uporablja praktično že cela zahodna Evropa, les jim je za tako uporabo preveč dragocen. Je pa pri teh izdelkih potrebna izredna kvaliteta in na tančnost. Seveda imamo tudi,težave — cene bomo avtomatizirali proizvodnje in posodabljali opreme, bomo \ produktivnosti pričeli stagnirati. Nizka akumulacija pa nam ne vmn goča niti enostavne reprodukcij kaj šele razširjeno. Razen teh težav so v naši družbi prevelike dajatve, na koncu za list. ga, ki resnično dela,ne ostane p rak tično nič. Sicer pa, nismo se borili za nagrado in se tudi v bodoče ne bomo, temveč le za uspešno poslovanje. Tu pa ni nikakršen izjemen dosežek, to mora biti popolnoma vsakdanja stvar. Kdor pa hoče resnično uspeti, se mora obrniti k lastnemu delu...« Delavce Obrata gradbenih polizdelkov pa moti to, da jih ostali tozdi niso nikoli prav cenili. Imeli sOobču-tek, da jih obravnavajo tako, kot da za Gradis niso ravno pomembni, verjetno tudi zato, ker je pri njih zaposlenih malo ljudi. Vedno so bili nekako v ozadju, odrinjeni od dogajanja. Vendar upajo, da bodo tudi za njih prišli boljši časi. S sed Anj o usmeritvijo v tchnolo ško bolj zahtevne izdelke se delavcem Obrata gradbenih polizdelkov v Ljubljani res ni potrebno bati, da bi jim zmanjkalo dela, tozd pa si bo pridobil tisto mesto v Gradisu, ki mu resnično pripdda. Delati pa znajo, to dokazujejo njihovi rezultati že vrsto let, potrdilo za to pa so dobili tudi od komisije za Gradisove nagrade in diplome, ki jim je za uspesnost pti delu (po PERLA kazalcih) podelila na j večje možno število točk. V OGP-ju zaupajo v svoje delo in zmožnosti, to pa je najboljši napotek za "speh. GRADISOVE NAGRADE • GRADISOVE NAGRADE • GRADISOVE NAGRADE jUfil Ančka KAVČIČ, roj. 27. 1. 1933, zaposlena v Gradisu od 2. 7. 1962 kot gradbeni tehnik. Ančko Kavčič poznamo kot vzgledno, vestno, marljivo in strokovno delavko na kalkulacijskem oddelku komercialne službe tozda GE Maribor. Yes čas svojega dela v oddelku je kazala izrazit smisel za takšen pristop in način kalkuliranja, ki je dejnsko ustrezal tudi kasnejši operativni izvedbi del. Operativci so lahko popolnoma zaupali njenim analizam strškov ter izračunani ceni, saj so vedeti, da je zajela vse stroške. Zaradi teh lastnosti je Ančka Kavčič sodelovala pri izdelavi vseh ponudb za najzahtevnejše objekte, ki jih je kasneje izvajal tozd GE Maribor in sicer: hoteli Portorož, Bernardin NE Krško, Slatkogorska in mnogi drugi. Njena natančnost, strokovnost, delovna disciplina in pripadnost delovni organLciji so bile lastnosti, zaradi katerih je tudi prevzela vodenje kalku-lacijskega oddelka leta 1982. Bila je tudi idealen učitelj in mentor ves čas dela v oddelku vsem, ki so delali na področju kalkulacij. Kljub zahtevnostim dela, ki ga je opravljala tudi na področju samoupravljanja, je bila tudi delegat v DS DO GIP Gra-•dts, član delegacije SIS za socialno skrbstvo, član komisije za gospodarjenje v tozdu itd. Valentin PLEMELJ, roj. 17. 11. 1935, zapo-slen v Gradisu tozd GE Jesenice kot delovodja od 10. 2. 1958 dalje. Pri svojem delu je zelo vesten, požrtvovalen in predvsem dober organizator, zato je vedno razporejen na najbolj zahtevne objekte, kjer izvaja delo tozd GE Jesenice. 'Zaupano delo opravi kvalitetno, z visoko strokovno usposobljenostjo in v roku, ki je določen za izvedbo. Zaradi tega uživa ugled v kolektivu in pri investitorjih. Med številnimi objekti v katere je vtkano dolgo- letno delo in prizadevanja Valentina Plemlja naj omenimo le najpomembnejše: vrtec Jesenice, garnizon Pokljuka, skladiščna hala Merkur Kranj, vojašnica Kranj, Cementarna Anhovo, hotel Kompas' Bled, objekti Železarne Jesenice, objekti stanovanjske gradnje Planina Kranj, stohnči Koroška Bela in Jesenice, turistično naselje Crtenje — Kranjska gora, proizvodni objekti TIK Kobarid in Planika Kobarid, Alpetur Kranj, hotel Jezero Kranj, Rudnik urana Žirovski vrh, in drugi. Pol leta je delal tudi v Iraku. V zadnjem obdobju pa vodi delo na zahtevnih objektih nove elektrko-jeklarne na Koroški Beli. Poleg svojih delovnih obveznosti pa se Valentin Plemelj aktivno vključuje tudi v delo samoupravnih organov. Za svoje vestno in prizadevno delo je bi! v letu / 975 odlikovan z medaljo dela. Ob podelitvi Gradisove nagrade je Valentin Plemelj dejal: »Ko sem od sodelavcev zvedel in v Gradisovem vestniku prebral, da mi je podeljena Gradisova nagrada za leto / 986, sem bil zelo ganjen, istočasno pa tudi ponosen na tako visoko priznanje, katerega je deležno le malo število članov Gradisovega kolektiva. Moja pot v Gradisu se je pričela 1958. leta, ko sem prišel iz služnja vojaškega roka. Namesto, da bi se zaposlil pri Projektu Kranj, kjer sem se izučil in delal do odhoda k vojakom, sem na ndgovor starejšega brata Janeza, ki je že delal v Gradisu, tudi sam prišel v Gradis in kaj hitro končal delovodsko šolo. V vseh letih, kolikor sem bil zaposlen pri Gradisu, sem delal z voljo in veseljem in nikdar nisem pomislil, da bi menjal podjetje, čeprav so bili vmes tudi težki časi. Upam, da me bo tudi v prihodnje zdravje dobro služilo in da bom še naprej prispeval k uspešnemu razvoju Gradisa.« J ill ■n:K m ' * Rudi HORJAK, roj. 13. 8. 1926, zaposlen pri Gradisu od 27. 4. 1947 kot zidar. Med delom je svoje znanje izpopolnil in končal srednjetehnično šolo ter sedaj dela v tozdu GE Nizka gradnja Maribor. Rudi Horjak je delal na številnih zahtevnih gradbiščih kot so: elektrarne na Dravi, objekti na AC Vrhnika—Razdrto, AC Hoče—Arja vas, HE Mavčiče in še na vrsti manjših objektov. Zaradi prizadevnosti in natančnosti pri delu mu je bilo poverjeno delo geometra. Zadane naloge je vedno vestno izpraševal, pri čemer se ni nikoli štedil in zato je delo končal v predvidenem roku. Zaradi takšnega pristopa k poverjenemu delu ni nikoli poznal posebnih razlogov, ki bi mu preprečevali, da prevzete obveze ne bi izvršil katerikoli prosti dan, praznik ali uro. Takšen odnos do zaupanega dela je ohranil do danes po skoraj 40 letih delavne dobe. Svoje delovne izkušnje rad prenaša na sodelavce s katerimi je izredno tovariški, vzpodbuja pa tudi mlade delavce, da se izobražujejo in svoje znanje izpopolnjujejo. Rudi Horjak je bil tudi aktiven sindikalni delavec. Zavzema se za pristne samoupravne odnose-, Vedno vztraja; da se zadeve pravično rešujejo-Zavzema se za nagrajevanje pri delu. Ob podelitvi letošnje Gradisove nagrade je Rudi Horjak veselo dejal: »Prijetno sem bil presenečen ob novici, da mi je bila, za moje skoraj 40-letno delo v Gradisu, dodeljena Gradisova nagrado-Leta so tako hitro minevala, mi pa smo kar gradil1 in gradili. Zgrajenih je bilo ogromno objektov in y vsakem je tudi del nas, gradbenikov. V kratkem se bom moral od mojih sodelavcev poslovoti, saj prihodnje leto odhajam v -pokoj in 1° bo moj najtežji trenutek, vendar upam, da bodo tudi sedanje generacije delale tako vestno kot srno leta in leta delali mi. Njihovo delo in razvoj Gradisa bom spremljal tudi v bodoče.« Hamdija BUNIČ, roj. 15. 1. 1950, zaposlen v Gradisu od 7. 9. 1970 kot tesar. Med delom j* svoje znanje izpopolnil in napredoval v skupino-vodjo leta 1980 pa je uspešno končal delovodsko šolo. Dela v tozdu GE Koper. Po osnovni šoli je prišel v Gradis tozd LlO Škofja Loka, da bi se izučil za tesarja. Že takrat je bil priden in prizadeven,saj je na lastno željo opravljal prakso v tozdu LlO Škofja Loka, da bi se čim-bolje pripravil za nadaljnje delo. Kot perspektiven delavec je bil kmalu poslan v delovodsko šolo in je kot delovodja.uspešno delal na objektih: nadvoz Slavček Koper, hotel Svoboda Strunjan, obala Ro-Ro v Luki Koper, samostojno pa je vodil dela na objektih: cesta na Markovec v Kopru, kontejnerska obala in obala za premog v Luki Koper, marina Veruda v Puli, ACY Pula ""1 mala arena, Stelamaris Umag, terminal za žitarice V Luki Koper. Vodil je še razna majhna dela npr. na področji golobokega temeljenja. Hamdija Bunič je poznon kot izredno vesten in vzoren delavec. Delo nfl gradbiščih organizira v skladu s predpisi iz varstvo pri delu in skrbi za urejenost gradbišča, prehrane iO bivanja delavčev na gradbišču. Rezultat njegovega dela in odnosa do delavcev, ki je pošten in dosleden, je boljša disciplina, s tem storilnost in nagrajevanje, kar vse pripomore * kvalitetnejšemu in uspešnejšemu poslovanju objektov ter v roku opravljenem delu v zadovoljstvo tozda in investitorja. Aktiven je tudi pri razvijanju samoupravnih od-nosovo. Bil je član lO OOZS, predsednik OOžS> član DS, član delegacije za zbor združenega delo-Kot član ZK je deloval v raznih organih OO Z*- Gradisove nagrade • Gradisove nagrade • Gradisove nagrade „ S,a"ko KOSTANJEVEC: roj. 4. 9.1931,zapoje V Gradiso od leta 1949 kot KV zidar pri tozdu Ravne na Koroškem. ,^‘nka Kostanjevec je s svojim delom dosegal ,\P°vprečne delovne uspehe in bil večkrat pro-l£.en za udarnika. Kot perspektiven delavec je leta i končal gradbeno delovodsko šolo in se ka-j [e dopolnilno izšolal za inštruktorja učencev. . *° je kot delovodja in inštruktor vlagal vse svoje ( ?nle v izpopolnjevanje mladih kadrov in posve-Veliko skrb kvaliteti dela. [0 Sa dela, ki jih je vodil je uspešno in kvalitetno ;v zadovoljstvo tozda in investitorjev. Vodil \>e!*Zna zahtevna dela industrijske gradnje in druž-“6 standarda. Med njegove najpomembnejše c/t š,ejemo zemeljsko pregrado za investitorju , kurna Celje. S tem objektom ima Gradis eno it[ed referenc pri prevzemanju novih tovrstnih ul' Pri svojem delu z ljudmi zna sam reševati za-'eno problematiko. Ie es čas je bil tudi družbenopolitično aktiven. Bil ipredsednik OOZS, DS, samoupravne delavške j*tr°le. Sodeloval je tudi v raznih komisijah in bil eSat DS DO. ŠUBELJ, roj. 27. 9. 1939, zaposlen pri j*vo’ su 0<* 16. 9. 1964 kot lesar. Med delom je foj.® snanje izpopolnil in od leta 1970 dela kot *R>eni delovodja v tozdu GO Ljubljana. Z njegovim delom je zraslo precej objektov kot so: PPC Slovenijales II, Gospodarsko razstavišče, Toplarna Ljubljana, Most čez Ljubljanico, Most čez Savo v Dolskem in drugi. Ima velik posluh za organizirano delo in sprotno reševanje problemov. Posveti se vsakemu delavcu posebno, če ta potrebuje nasvet ali pomoč. Zaradi tega ima kot delovodja izredno avtoriteto, ki jo je dosegel s svojim korektnim delom. Zavzema se za discipliniran odnos do dela in sam je po disciplini lahko vzgled vsem ostalim. Stalno vpliva na varčno uporabo materiala in smotrno izkoriščanje delovnega časa. Svoje bogate izkušnje in znanje prenaša tudi na svoje mlajše sodelavce. Izredno skrbi za varnost del. V zadnjem času dela predvsem na mostovih kjer nevarnosti res ne manjka. Tov. Šubelj je vsestransko angažiran na področju samoupravljanja, saj je bil že večkrat član DS tozda kakor tudi drugih organov upravljanja v tozdu GO Ljubljana. O dodeljeni nagradi je Janez Šubelj povedal: » Gradisove nagrade nisem pričakoval, zato sem bil še toliko bolj presenečen. Za to priznanje se zahvaljujem tudi svoj im sodelavcem, kajti vsaka nagrada za posameznika je tudi nagrada sodelavcem. Poudaril pa bi, da moramo v Gradisu še bolj skrbeti za boljše delo in za poglabljanje samoupravljanja, saj je to istočasno tudi bitka za stabilizacijo. Kvaliteta dela in spoštovanje rokov pa nam je dobra garancija za naprej.« Albin PETERNELJ, roj. 17.12.1933 zaposlen pri Gradisu 17. 12. 1949 kot voznik v tozdu LIO Škofja Loka. Leta 1968 je prevzel delo voznika viličarja in to delo opravlja še danes. Sodelavci ga poznajo kot vestnega, izredno natančnega in skrbnega delavca, ki vzorno skrbi za vzdrževanje stroja s katerim upravlja, saj vse manjše napake poskuša odpravljati sam. V svoji dolgoletni praksi ni imel nobene poškodbe oz. nesreče pri delu, zakar je prejel tudi nagrado oz. priznanje za delo na področju varstva pri delu. Izredno je predan kolektivu, maksimalno izkorišča svoj delovni čas, produktivnost pa je pri njem nadpovprečna. Delo opravlja samostojno, zahtevnim nalogam, ki so mu zaupane pa je kos na podlagi bogatih delovnih izkušenj, samoiniciativnosti in organizacijskih sposobnosti. Njegova pripadnost kolektivu je izredna, kar dokazuje dejstvo, da je v vsakem času pripravljen pomagati in priti na delo, naj bo to popoldan ali ob dela prostih dneh. Med delavci je zelo priljubljen. Zaradi zaupanja, ki ga uživa v kolektivu je bil večkrat izvoljen v organe upravljanja. Opravljal pa je tudi druge funkcije kot član raznih komisij. Branko BLIRlC roj. 4. 12. 1927, zaposlen pri Gradisu od 11. 11. 1952, kot NK delavec. Med delom je svoje znanje izpopolnil in končal enoletno šolanje za KV upravljalen gradbenih strojev, kasneje pa je napredoval v skupinovodjo. Ta dela opravlja še danes. Tov, Burič je marljiv in prizadeven ter vzgled dobrega tovariša. Tov. Burič je bil ves čas aktiven na samoupravnem področju v tozdu. Bil je član različnih samoupravnih organov in član DS tozda. »Ob dodelitvi Gradisove nagrade, se prisrčno zahvaljujem,« je dejal Branko Burič. Nagrada mi pomeni priznanje za moje dolgoletno delo v Gradisu in je obenem tudi priznanje mojim sodelavcem ter obveza, da v preostalem delu delovne dobe, ki mi je ostala do upokojitve, z delom potrdim zaupanje sodelavcev. Z Gradisom sem prehodil več let. Bili so težki, pa tudi lepi časi. Mislim, da smo najhujše prebrodili, vsaj kar se našega tozda tiče. Lepo bi bilo, da bi bili vsi tozdi v Gradisu tako uspešni. Motijo pa me nizke osnove osebnih dohodkov in neenotnost v Gradisu. Vendar z optimizmom gledam v naprej, drugače ne bi ostal toliko let v Gradisu.« Jože MIKLOŠIČ, roj. 15. 2. 1926, zaposlen pri Gradisu od leta 1948 dalje, kot voznik tovornega vozila v tozdu SPO Ljubljana. Nadaljevanje na 12. strani, GRADISOVE NAGRADE • GRADISOVE NAGRADE • GRADISOVE NAGRADE Zaposlil se je na gradbišču Vuzenica kot voznik tovornega vozila in to delo opravljal vseh 38 let na različnih vozilih. Njegova delovna pot ga je vodila po vseh večjih gradbiščih. Delal je predvsem na gradbiščih, kjer se je zahtevala polna odgovornost, zanesljivost pri delu z vozili, kjer so bili postavljeni kratki roki za izvršitev del. Zadnjih 10 let je opravljal specialno vozilo za prevoz nosilcev in betonskih elementov, kar je dokaz, da je strokovno sposoben vesten in discipliniran delavec. Njegovi delovni uspehi na področju upravljanja in vzdrževanja vozila so nadpovprečni. Delo opravlja z velikim čutom odgovornosti. Jože Miklošič je človek, ki svoje izkušnje nesebično prenaša na mlade delovne tovariše. Skrbi za slednjo in racionalno trošenje materiala in delovnih sredstev, kar dokazujejo tudi finančni pokazatelji za vzorno vzdrževanje. Na samoupravnem področju je bil večkrat izvoljen v razne komisije v tozdu SPO bil delegat DS tozda in sindikalni poverjenik. Odnos do dela, do sodelavcev in koristnikov naših uslug dokazuje z veliko priljubljenostjo med ljudmi na vseh gradbiščih, kjer je delal. Izredno je spoštovan in cenjen kot delavec, sotovariš in samoupravljalec. »Prav presenečen sem bil, da sem med nagrajenci podjetja. Zelo sem počaščen, da moje skoraj 40 letno delo in prizadevanje ni neopazno odšlo mimo podjetja. S ponosom bom gledal diplomo in obujal spomine na p reje ki a leta,« je bil Jože Miklošič kratek. Peter VRHUNC, roj. 3. 9. 1934, zaposlen pri Gradisu od 11.6.1966 kot dipl. inž. strojništva pri DSSS. V več kol dvajsetih letih nepretrganega dela v Gradisu je Peter Vrhunc opravlja! različna dela kot so: tehnolog za dvigalne naprave, pomočnik tehničnega direktorja, vodja zunanjetrgovinskega sektorja itd. S svojim resnim in odgovornim odnosom do dela ter svojo skromnostjo, si je pridobil simpatije in zaupanje vsega kolektiva. V svoji dolgoletni aktivnosti je bil prisoten praktično povsod: pri opremljanju v gradbeni operativi v domovini in tujini, pri načrtovanju, izdelavi in uvajanju delovnih naprav in gradbenih konstrukcij, pri oblikovanju in izvajanju oblike investitranja v delovne priprave ter pri organiziranju in vodenju zunanje trgovinske dejavnosti. Čeprav je gradbeništvo doživljalo v tem času številne krizne trenutke, delo strojnikov pa žal ni bilo nikoli preveč vrednoteno, je z zavestjo, da njegovo delo prispeva k boljšemu poslovanju, višji produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti naše DO, vztrajal v najtežjih trenutkih. S svojim delom in dolgoletno aktivnostjo v številnih strokovnih organih znotraj kot tudi znanj DO je prispeval k afirmiranju Gradisa in skrbno zastopal njegove interese. Velik prispevek je dal večkrat v samoupravnih organih naše DO, tako DS kot njegovih izvršilnih organih. Za svoje-delo je tudi prejel državno odlikovanje za delo. »Mislim, da ni človeka v Gradisu, ki take nagrade in tako visokega priznanja ne bi bil vešel in v tem tudi sam nisem izjema. Gradisova nagrada pa še posebno predstavlja priznanje okolja, v katerem nek član kolektiva živi in dela, kar pa je mnogo težje pridobiti kot neko zunanje priznanje (pregovor: najtežje je biti prerok v svoji domovini)«, je veselo dejal Peter Vrhunc. Ko sem izvedel, da sem dobitnik Gradisove nagrade, so bila moja občutja zmes presenečenja, zadovoljstva, ponosa, pa tudi neke vrste nelagodja. Del Gradisovega kolektiva je presodil, da sem zaslužil to nagrado in mogoče sem jo res. Toda mislim, da je v Gradisu še veliko takih, ki bi tudi zaslužili nagrado in to jih je znatno več, kot je razpoložljivih nagrad. Gradisova nagrada predstavlja za vsakega nagrajenca res veliko priznanje, istočasno pa tudi veliko obveznost za nadaljnje delo.« Osvin NOVAK, roj, 3. 9. 1928, zaposlen pri Gradisu od 1.1.1954 kot višji gradbeni tehnik — projektant v tozdu Biro za projektiranje Ljubljana. Njegov življenjski opus, od sodelavca-projektanta preko samostojnega in glavnega projektanta, kar je še sedaj, obsega v tem času preko 500 večjih in ničkoliko manjših projektov. Že sedaj lahko ugotovimo, da bo Osvin Novak zapisan v Gradi-' sovih analih kot eden najuspešnejših in najproduktivnejših projektantov povojnega obdobja. S svojo vestnostjo, kontunikativnostjo in izrednim posluhom za racionalnost projekta mu v zadovoljstvo tako inevstitorjev kot izvajalcev vedno uspeva usklajevanje najrazličnejših interesov, ki so pri kreiranju objekta v fazi projekta zelo pomembni. Njegove zasnove in konstrukcije so čiste in jasne, detajl dognan. Njegova velika zasluga je tudi, da je kot mentor mlajšim vzgojil vrsto odličnih sodelavcev, katerim ni razdajal nesebično samo svojih projektantskih veščin, temveč jih vzgajal tudi v duhu pripadnosti Gradisovemu kolektivu, kot mu je tudi sam v celoti predan. Ne nazadnje je treba povedati, da je vsa leta aktivno sodeloval v samoupravnih organih, DPO in se prevsem kot vnet rekreativec —športnik udeleževal vseh športnih iger. Zdravko ZUPAN, roj. 13.11.1924, zaposlen v Gradisu od 1. 12. 1984 kot delavec v ekonomatu DSSS. Pri svojem delu je Zdravko Zupan vedno bil,n še zdaj vzgled pridnega in skrbnega delavca, zato. tudi prejel posebno pohvalo DS DO. Vse sluŽf redno oskrbuje s potrebnim pisarniškim motet”1 lom, kljub večkratnemu pomanjkanju le tega trgu. S svojim mirnim in prijaznim nastopom s' pridobi' več stalnih prijateljev, ki mu pomagajo v tako težkih primerih. Svoje delo opravlja pop' noma samostojno. Tako opravlja sam tudi vsa administrativ kakor tudi fizična dela, ki so vezana na delo v ek nomatu. Zelo je discipliniran delavec. Delovni P izrabi v popolnosti in je vzgled skromnosti v vse-svojih zahtevah. Je aktiven član planinskega tirll< tva GIP Gradis vse od ustanovitve dalje. ■ Zdravko Zupan se je vključeval tudi v samot1' pravno in družbenopolitično delo. Bil je večkrd član DS in UO, član lO OOZSin večkrat predsednik planinskega društva Gradis. '................................. i ^ Abrahami! S Prišel je pote Abraham J te popeljal v svoj hram. \ Ne skrbi, če je mimo pol stoletja N pri nas si deležen večnega poletja! / N 1 S J S Novembra je praznovalo okroglo oblet- ^ ^ nicp — 50 let—15 delavcev Gradisa. Že- l. \ limo jim vse najboljše, še mnogo delovnih j uspehov ter osebne sreče in zadovoljstva- j — Stjepan Špoljarič — GE Jesenice / — Petar Zupanec — GE Maribor \ ^ — Hasan Bašič — Gradbena operativa ) > Ljubljana N — Osman Beriša — GE Jesenice r. \ — Štefan Cipot — Gradbena operativa < * Ljubljana t — Martin Golnar — Gradbena opera- J S tiva Ljubljana — Asim Kantarevič — GE Jesenice _ -— Janko Kodrič — GE Gradnje Ptuj ^ — Martin Kozlar — GE Maribor — Franjo Kutnjak — GE Maribor ^ — Vilko Lackovič — Gradbena opera- S tiva Ljubljana JJ — Janez Majcen — GE Gradnje Ptuj S — Franjo Rugani — GE Nizke gradnje < ^ Maribor N — Franc Senjur — GE Maribor S — Karel Veršnak — Biro za projektira- / S nje Maribor S J Čestitamo! M- 1 / >0GP in GE Jesenice gradita s skupnimi močmi Skladišče izdelkov za LIP Bled____________________ I V Račiči pri Bledu gradijo delavci tozda GE Jesenice skladišče izdelkov za j® Bled. Gre za halo dimenzij 45 x 42 metrov, ki je bila izdelana v OGP. Pr°jekte so naredili v Biroju za projektiranje Ljubljana. Z deli so pričeli 8. septembra ro*( za dokončanje pa je konec osnjega leta. »Če bo vreme tudi v •°doče tako ugodno, kot je bilo vso Sen- potem bomo halo za LIP gradili mesec dni pred rokom«, je jze.Ja* delovodja Višič in dodal, da je 0 močna podtalnica, le meter pod površino, zelo onemogočala izdelavo točkovnih temeljev, ki so bili delani v globino 2,5 metra. Zato je bilo treba ves čas čas vodo črpati. Nova pridobitev bo LIP Bled stala nekaj več kot 100 milijonov dinar- iev' C. P. B rta .. za LIP Bled je bila narejena v tozdu OGP ^Celjani na Gorenjskem Gradimo hotel Kompas v Ribnem pri Bledu G0v *davci naših dveh tozdov, GE Jesenice in GE Celje, so prevzeli zelo od-™,'erttno 'n ^^o nalogo: do konca maja 1987. leta morajo v Ribnem pri zgraditi nov hotel Kompas. vendar so tla zelo slabo nosilna, tako da ne bo nič nenavadnega, če bo hotel treba temeljiti na pilotih. To bi gradnjo tudi nekoliko podražilo. /v'1* za hotel B kategorije, ki bo jv’ ^40 ležišč in okrog katerega / ig p zgrajena številna teniška igriš-iiini °8°dbena vrednost je ena mili-\ ~a dinarjev. < ,radbena jama je že izkopana, C. P. Še tesnejše sodelovanje s 1.inženirsko brigado NOV Navdušeni nad gradnjo —»MHIiH H.n.lli Mariborska Univerza — Tehniška fakulteta VTO gradbeništvo že dalj časa sodeluje s sorodno Univerzo iz Graza v Avstriji. Rezultat tega sodelovanja je tudi nedavni obisk študentov in profesorjev Inštituta za armirani beton Tehniške fakultete te univerze. Na povabilo mariborčanov so si poleg fakultete ter dela na obnovi Lenfci ogledali še naše gradbišče v Kidričevem. Graške študente je vodil univ. prof. dr. Koberg Adalberg, dipl. inž. Pred ogledom delovišča jim je inž. Vlado Čač (sektorski vodja v Kidričevem) pojasnil celotno gradnjo ter odgovoril na nekatera strokovna vprašanja študentov ter profesorjev. Franjo Štromajer X______________________________________________J Študentje iz Gradca so bili v Kidričevem Izdelali smo spominsko _____________obeležje min' ii ■iaizcjs^3t?xus. Gradis je, kot pokrovitelj skupnosti borcev 1. inženirske brigade NOV, še enkrat dokazal, kako močno spoštuje to sodelovanje — saj je tudi nastal ob ukinitvi 1. inženirske brigade in od nje dobil nekaj strojev in mehanizacije. Zato je naš tozd LIO iz Škofje Loke pomagal pri izdelavi spominskega obeležja na mestu, kjer je L inženirska brigada v rekordnem času, od 10. do 19. aprila 1945, zgradila n&jvečji most Kolpo pri Vinici. Ob odkritju spominskega obeležja je bil slavnostni govornik vojni komisar 1. inženirske brigade, Dušan Marinšek-Silni, ki se je v govoru na Vinici še posebej prisrčno zahvalil Gradisu, oziroma našemu tozdu LIO, nato pa je opisal podvig inženircev, ki so nedaleč starega in porušenega mostu zgradili novega, lesenega. Dolg je bil 135 metrov, širok 4 metre, rastezal pa se je 2 metra nad vodno gladino. Primeren je bil za obtežbo do 20 ton. V most so vgradili 400 kubičnih metrov hrastovega lesa ter okrog 200 kubičnih metrov smrekovega lesa. V kovaških delavnicah so izdelali 3 tone različnih železnih spojnih elementov. Podvig takratnih inženircev je bil toliko večji, ker so v enem tednu poleg novega mostu obnovili tudi starega ter zgradili še brod z nosilnostjo 15 ton. Novo zgrajeni most je služil svojemu namenu še mnogo let po osvo- času NOB na Slovenskem, most čez Dušan Marinšek-Silni se je ob odkritju spominskega obeležja še posebej zahvalil Gradisu boditvi, dokler ga ni nekega dne odnesla narasla Kolpa. Na njegovem mestu stoji sedaj spominsko obeležje, ki smo ga izdelali v Gradisu. C. P. Pogovor z dr. Matjažem Kmeclom o kulturi v združe-nem delu______________________' Kulturo je treba negovati O kulturi v združenem delu smo se pogovarjali tudi že na plenumu CK komiteja. Dejali smo, da je kultura del življenja. Ne gre torej samo za afiniteto takšno ali drugačno ampak je to enostavno način življenja, ki je civilizirano. To pomeni po drugi strani tudi to, da je potreba po uživanju teh umetniških vrednot seveda zato tudi vključena. Velik nesporazum nastaja vedno znova v tem, da si nekateri predstavljajo te potrebe na razmeroma ozek način. To se pravi klasična glasba, visoka literatura, visoka gledališka kultura, operna umetnost in tako naprej in pa enostavno niso pripravljeni priznavat tudi teh, bi rekel vmesnih oblik umetnosti. To so narodno zabavna glasba, zbori, ki pojejo ljudske pesmi in drugi ljudski umetniki. Treba je spoštovati odjemno raven publike. Tu ne moremo govoriti o enaki publiki. Odnos do umetniških kulturnih dobrin je zmeraj zelo spontana zadeva in prav gotovo je, da je, da če človeka silimo na drugačno prireditev s tem nismo in ne bomo nič spremenili. Pred leti ste bili predsednik republiškega komiteja za kulturo... »Spominjam se, da smo takrat imeli v Ptuju posvetovanje o razvoju narodno zabavne glasbe. Takrat smo postavili sorazmerno jasno zahtevo naj bi tovrstno glasbo čim bolj negovali še naprej in da bi razvijali kvaliteto z merili te vrste umetnosti. Kajti to je neke vrste umetnost. Ta ljudska glasba vendarle odigrava neko vlogo, če to priznavamo ali ne. Nuditi pa jim moramo čim višjo kvaliteto tistega, kar so sami pripravljeni sprejemat. Seveda pa to zahteva velik posluh kulturnih animatorjev oziroma organizatorjev kulturnega življenja v delovni organizaciji. Kulturno okolje ' je po mojem izjemno pomembno za sprejemanje kulturnih vrednot. Ljudem je po mojem potrebno prisluhnit in treba jim je dati tisto kar želijo vendar na robu tistega, kr so zmožni in še pripravljeni sprejemat.« Kaj menite o kulturnih srečanjih med delavci? »Takšnih kulturnih prireditev je po različnih gospodarskih dejavnostih veliko. Tudi v Sloveniji. Mislim, da so zelo primerna oblika ne za to, ker bi bilo to v naprej tako, ampak zato, ker navsezadnje človeka zanima, kaj njegov sodelavec zmore, kaj dela v prostem času. In zgodi se, da' naenkrat zagleda znanca v popotni drugačni luči kot ga je poznal. Vidi njegove slike, fotografije ali ga sliši peti in mu to pomeni neko vrsto motivacijo tudi za lastno delo. Te dejav-nbstne javne prireditve so tako zelo koristne in funkcionalne prireditve.« Zanimanje za branje knjig pa v združenem delu uapda... »O tej stvari lahko samo ugibam. Moram priznati, da o tem premalo vem, čeprav bi bilo verjetno vredno kaj več vedeti o tem. Najbrž je več razlogov za to. Gre predvsem za zahtevnost dela. Delovni dan gradbenika traja poleti skoraj ves dan, tako da nima niti fizičnega časa, kaj šele zanimanja za branje knjig. Nekaj več je časa pozimi, čeprav s pomočjo sodobnejših pripomočkov gradite tudi pozimi. To verjetno je en razlog. Drugi pa je tudi ta, da mladi učenci, ki pridejo iz gradbenih šol iz različnih krajev prineso kaj malo bralnih navad v delovno organizacijo. Prihajajo iz različnih nacionalnih in socialnih okolij. Na to prevečkrat pozabljamo.« Kaj pa proslave, ki jih tako radi prirejamo ob različnih praznikili? »Mnenja sem, naj bo proslava tudi takšna, da bo pomenila tudi ugodje za delavca. Naj bo slavnostno razpoložen. Kako bomo to dosegli je drugo vprašanje. Nimam prav nič proti temu, da se nekaj nujnega pove tudi po menu tega praznika, ostalo pa naj bo stvar umetniške dejavnosti, ki so nekako po srcu oziroma po nagnjenju bljizu občinstva. Zato, da bo vedel, da je danes praznik, da se lahko malo poveseli. Takoj, ko mu bomo nekaj tiščali takšnega, kar ga ne bo razveseljevalo, ali mu bo zoprno, potem mu ta praznik ne bo praznik in ga drugič zagotovo ne bo več na podobne prireditve.« Tranjo Štromajer Dr. Matjaž Kmecl je z zanimanjem prelistal tudi Gradisov vestnik Skupščina upokojencev Gradisa Upokojenci so vedno bolj aktivni Pe »a let- Pa Minuli mesec so imeli Gradisovi upokojenci letno skupščino. Rojstna • ( q niča društva sega v leto 1984, ko je bil ustanovni sestanek, na katerem5'L jn‘ dogovorili za ustanovitev društva Gradisovih upokojencev. Preden s°. jj urejene vse formalnosti, je minilo dosti časa in potrebno je bilo precej dda Poti- h Ne bi bilo prav, če se upokojenci tako velikega podjetja ne bi organizirali in s pomočjo društva obdržali občasne stike. Cilj vsega je bil, da se upokojenci povežejo, da se v okviru možnosti organizirajo socialne, kulturne in športno-rekreativne dejavnosti. V preteklem mandatnem obdobju se je v društvu včlanilo že 860 upokojencev, do konca leta pa bo to število še narastlo. Ob tej priložnosti tudi prosimo kadrovske službe tozdov, da obvestijo tiste njihove delavce, ki odhajajo v pokoj, da obstoja Gradisovo društvo upokojencev s pododbori v Ljubljani, Jesenicah, Celju, Mariboru, Ravnah in Ptuju, kjer se lahko vključijo. Najštevilnejši pododbor je v Mariboru, šteje 334 članov in se bo še povečal z upokojenci iz SPO, ki živijo na tem območju. Tako predlagamo vsem upokojencem iz SPO, ki živijo v severovzhodnem de(u Slovenije, da se vključijo v mariborski pododbor, kjer bodo enakopravni člani. Povedati moramo, da je ta pododbor eden izmed najbolj aktivnih. Izvršni odbor društva je imel v preteklem mandatnem obdobju»14 rednih in 2 izredni seji, pdoodbori pa so imeli preko 40 sej in posvetov. V okviru društva je bilo organizirano srečanje upokojencev za 40-letnico Gradisa ter športne igre upokojencev. Posebej pa je omembe vredno, da je bilo v organizaciji pododborov obiskanih 140 bolnih upokojencev, katerim so tudi izročili skromna darila. Izvršni odbor društva upokojencev Gradisa je imel tudi nekaj sej na tozdih. Tudi iz poročil pododborov je razvidno, da je praktično na vsCj, ravneh živ stik z aktivnimi delavci vsega tega se da povzeti, da v Gf disu niso pozabili na svoje nekdafl) sodelavce. Posamezni tozdi etik' letno tudi organizirajo izlete svoje bivše delavce in jih ob tej P"i. J ložnosti tudi obdarijo. To je vsekakor velika pozoru1 kolektivov, družbeno olitičnih org nizacij in vseh, ki. po svojih mo< pomagajo društvu ter posamez' jei* nil kom, kar je dokaz da upokoje Gradisa niso pozabljeni. Vsem ,e ] p prisrčna hvala! j jP V izvršnem odboru je letos neH Jv manjših sprememb. Zaradi bol#* |e] sta zapustila položaje podpreds6 nik in blagajnik društva upokoj6* cev. J Na skupščini je bilo sprejetihv! sklepov, med njimi tudi naslednj — tesneje bo treba sodelova konferenco sindikata Gradisa. . - šP°!‘t"e ekipe upokojen^' želijo sodelovati na športnih j ' Gradisa, J * — urediti bo potebno zobozdr j w stvene usluge za upokojence, , J * potrebno bo zagotoviti rep j p anie Gradisovega vesta e *8 pošiljanje Gradisovega vsem upokojencem. *8 Ob koncu zasedanja skupščin^ 8t bilo predlagano, da se v Gradisov' vestpiku objavi zahvala izvršuj r odbora in pododborov vsem čla11^, kolektiva, družbenopolitičnim ganizacijam, direktorjem toZjjS}. delovni skupnosti, KPO Grl konferenci sindikata ter vsem. lci50 kakorkoli pomagali društvu up0^ jencev. S tem so dokazali, da v Gradis tudi v bodoče skrbel zas nekdanje delavce. Ludvik ŠnaJ1 i Istočasno pa so uspešno re- a'i inventar ter dokumentacijo iz jt ^adbe ter s tem preprečili še večjo Zimsko letovanje v PD na Pohorju V skladu s sklepi Odbora za standard in rekreacijo razpisujemo zimsko sezono letovanj v počitniškem domu Pohorje in sicer za čas: 29. november — od 28. 11. 1986 dalje Novo leto — od 30. 12. 1986 dalje Šolske počitnice — od 18. 1. — 25. 1. 1987 — od 25. 1. — 1. 1. 1987 — od 1. L —8. 2. 1987 Prijave sprejema KSS (tov. Polajnar) do 20. novembra 1986. Prispele prijave bo obravnaval Odbor za standard in rekreacijo. Razpored gostov — obvestilo o potrditvi bo posredovano do 15. decembra 1986. Na seji Odbora bodo formirane nove. cene dnevnemu pensionu. Celotno informacijo o koriščenju počitniških zmogljivosti cenah in drugo bomo objavili po seji odbora. V pismenih prijavah naj interesenti navedejo priimek in ime, leto rojstva in njegovih družinskih članov, za katere želi rezervacijo ter termin letovanja. < W,yWV*y'AAAAAA/\AA\AAAAA/W'/VVWWW\/WWVW\AAA/VWWVVW ( Vse skupaj je bila seveda le vaja. Organizirana je bila v oktobru — mesecu požarne varnosti. Namen vaje je bil preveriti usposobljenost gasilskih enot CZ, njihovo popol-njenost in opremljenost, mobilizacijsko sposobnost ter sposobnost povezovanja in sodelovanja z drugimi gasilskimi enotami. Vajo so si ogledali tudi predstavniki Občinskega sekretariata za ljudsko obrambo Ljubljana Moste Polje, Ivan Turk, sekretar OSLO Lj. Moste Polje, Miro Dešman, svetovalec IS SO Ljubljana Moste Polje in Uroš Jasenc. V vaji pa je, v enoti prostovoljnega gasilskega društva, sodeloval tudi poveljnik občinske gasilske zveze Janez Bricelj. Po končani vaji je vse sodelujoče pozdravil ter podal kratko oceno vaje poveljnik štaba CZ GIP Gradis (za območje Ljubljane) Anton Zaletelj. Gasilci med vajo Končna ocena vaje nam nakazuje dve osnovni ugotovitvi, pomembni za zagotavljanje požarne varnosti: popolnjenost enot je (zaradi fluk-tuacije delavcev) komajda zadovoljiva; potrebna je posodobitev opreme gasilskih enot (motorna črpalka. prevozna sredstva, zaščitna oprema gasilcev idr.). Kljub vsemu pa so pristojni ocenili, da je vaja, ne glede na manjše spodrsljaje, uspela. Takšna ocena pa nam mora biti istočasno vzpodbuda GRADISOV VESTNIK je glasilo delavcev delovne organizacije GIP GRADIS. «daja ga Odbor za informacije v sestavi: Srečko Friš, Ludvik Rudolf, Martin Golnar in Zoran Debelak. 9*8vni, odgovorni in tehnični urednik: Cveto Pavlin. Glani u red riškega odbora: Milenko Nikič, Vesna Gregorič, Ludvik Rudolf, Vlado Forbici, Vinko Damjan, Jam Mančar, Aleksandar Bojanič in Tatjana Savinšek. ,Gska: tiskarna Ljudska pravica Ljubljana. Naklada: 8.800 izvodov. . Naslov uredništva: GIP GRADIS, Gradisov vestnik, Šmartinska 134a, 61000 Ljubljana. Telefon: (061) jc< V^l-422 int. 232 in 220. in zahteva, da se v bodoče še bolj angažiramo na področju usposabljanja in delovanja v sistemu SLO in DS, s čimer bomo uspešno ščitili družbeno in zasebno lastnino ter š tem pogoje našega dela in življenja. Andrej Odar Nagradna križanka Tokrat za naše vnete reševalce ponovno objavljamo nagradno križanko; za decembrsko, novoletno štg.-* vitko pa pripravljamo posebno presenečenje. Rešitve križanke pošljite do 5. decembra, tokrat nekaj prej zato, ker bo novoletna številka Gradisovega vestnika, zaradi tistih tozdov, ki pred novim letom prej končajo z delom, izšla že 12. decembra. Rešitve pošljite na že znan naslov: GIP Gradis, šmartinska 134 a, 61000 Ljubljana, s pripisom — Za nagradno križanko. V____________________________- NAGRADNA KRIŽANKA