Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini Posamezna štev. 40.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 420 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 432 TRST, ČETRTEK 10. JANUARJA 1963, GORICA LET. XII POLOŽAJ NA JUŽNEM TIROLSKEM OB NOVEM LETU Zakaj zi ihtevajo obnovitev pogajanj med vla dama ? »Komisija devetnajstih" dejansko ze zaključila dela - Njem predlogi - v tej zakonodajni dobi se vprašanje najbrž ne bo uredilo - Vse odvisno od Kršč. demokracije? V zadnjem času italijanski tisk ponovno posveča precejšnjo pozornost vprašanju Južnega Tirola, zaradi katerega je Italija ne samo v sporu z južnotirolsko manjšino in njenimi predstavniki, temveč tudi s sosedno Avstrijo, ki ima po naravnih zakonih in po posebnem mednarodnem sporazumu (Gruber-De Gasperi) pravico in dolžnost, da se zanima za usodo okrog 235 tisoč nemško govorečih prebivavcev na Južnem Tirolskem. Povod za tolikšno zanimanje niso tokrat dali kakšni novi dinamitni atentati, temveč predvsem vsebina daljšega razgovora, ki ga je predsednik Južnotirolske ljudske stranke (Sudtiroler Valkspartei) dr. Mar gnago imel z dopisnikom avstrijskega tednika Volksbote in ki ga je ta list objavil v svoji novoletni številki. Dr. Magnago je namreč izrazil mnenje, ča bi morali Italija in Avstrija čimprej obnoviti pogajanja za ureditev spornega manjšinskega vprašanja. Odkar je Organizacija združenih narodov leta 1960 s posebno resolucijo priporočila obema vladama, naj skušata problem urediti z neposrednimi pogajanji, so se predstavniki vlad sestali že trikrat (v Milanu, Celovcu in Benetkah), a niiso dosegli nobenega uspeha. »KOMISIJA DEVETNAJSTIH« Pred približno poldrugim letom pa je bila na pobudo takratnega italijanskega notranjega ministra Maria Scelbe ustanovljena »komisija devetnajstih«, ki se tako imenuje, ker jo sestavlja 19 predstavnikov političnega, upravnega in gospodarskega življenja na Južnem Tirolskem. S tem dejanjem je italijanska vlada očitno hotela dokazati, da je pripravljena in tudi sposobna rešiti pereče vprašanje na osnovi predlogov, ki bi jih izdelala ta komisija in ki bi bili tem pomembnejši, ker bi pri njihovem izoblikovanju sodelovali predstavniki prizadete manjšine. Tudi to dejstvo ,e gotovo vzrok, če med Avstrijo in Italijo v zadnjem času ni bilo novih, uradnih srečanj. Čeprav »komisija devetnajstih« ni doslej izdala nobenega poročila, se zdi, da je v bistvu zaključila svoje delo, tako da rimska vlada že ima r.a razpolago predloge o ukrepih, ki so potrebni, če hoče, da se juž-notirolski problem dokončni -reši. če je to res, je novo italijansko-avstrijsko srečanje samo zato potrebno, da se tudi avstrijski predstavniki uradno seznanijo z opravljenim delom. Toda iz izjave dr. Magnaga, ki je sam član omenjene komisije, se lahko sklepa,1 da se stvari ne razvijajo prav tako, kot bi manjšina želela. »Dvostranska pogajanja, ki jih priporočajo Združeni narodi — je med drugim dejal — se morajo ponovno in brez odlašanja pričeti. V primeru neuspeha pa je treba vprašanje predati pristojnim mednarodnim organom.« OPRAVLJENO DELO Zakaj se južnotirolski predsednik zavzema za obnovitev pogajanj med prizadetima vladama? Prav gotovo predvsem zato, ker se boji, da že omenjena komisija ne bo zaključila vsega svojega dela v tej zakonodajni dobi, ki se konča spomladi, kajti v tem primeru bi se celotna zadeva dolgo zavlekla in danes tudi ni nobenega u-činkovitega jamstva, da bo bodoči parla- ment predloge komisije sprejel. Ker pa se zdi, da je komisija, kot smo že dejali, v glavnem svoje delo opravila, bi ne smelo biti razlogov za odlašanje z obnovitvijo razgovorov med vladama. Do kakšnih zaključkov je že prišla »komisija devetnajstih«? V tej zvezi je ugledni dnevnik »La Stampa« iz Torina dne 5. t. m. pisal, da bo Italija zagotovila izvajanje načela enakopravnosti pri dodeljevanju služb v javni upravi; zagotovila bo-dejansko enakopravnost pri uporabi obeh jezikov (italijanščine in nemščine); bocen-ska pokrajina bo imela večjo avtonomijo in ji bo priznana zakonodajna oblast na področju šolstva, kmetijstva in prometnih zvez. List tudi piše, da se predvideva ustanovitev posebnega upravnega sodišča, ki bi jamčilo spoštovanje manjšinskih pravic. Potrebna'je dokončna rešitev vprašanja Svoj daljši članek »La Stampa« takole zaključuje: »Vsem je jasno, da je sporazum, kakršnega si želi ogromna večina prebivalstva, takorekoč že dosežen. Tako prebivavci nemškega kot italijanskega jezika si ne želijo drugega, kot da bi delali v miru. Zato ne bi smeli zgubljati časa. Zadostovalo bi kakšno vladno sporočilo o predlogih »komisije devetnajstih«. Bolje bi še bilo, če bi vlada objavila svoje načrte, sestavljene na osnovi omenjenih predlogov, čeprav ni časa za odobritev sporazuma, bi to pomenilo korak naprej: Bocnu in Innsbrucku bi dali razumeti, da je mogoče doseči nekaj resnega in poštenega, če se pustijo ob strani nasilneži.« Pred dnevi se je z vprašanjem Južnega Tirola bavil tudi avstrijski podtajnik v zunanjem ministrstvu Ludwig Steiner. V članku, objavljenem v dunajskem listu »Die Presse«, trdi, da za rešitev južnotirolskega vprašanja Italija nima druge alternative, kot da Južnemu Tirolu prizna »pravo avtonomijo«. »Italija se mora zavedati — nadaljuje Steiner — da cenene rešitve morejo vprašanje urediti samo za kratek čas in hkrati sprožijo druge probleme.« »Četudi bi komisija uspešno zaključila svoja dela in bi jih Južni Tirolci odobrili, bi s tem vprašanje še ne bilo rešeno, kajti zaključki komisije morajo biti predloženi italijanskemu parlamentu. Ne glede na državnozborske volitve gre ža dolg in v marsičem še negotov postopek.« Južni Tirolci in tudi avstrijska vlada so torej zaskrbljeni, ker vse kaže, da se v tej zakonodajni dobi manjšinsko vprašanje ne bo rešilo, zaradi česar se bosta z njim nujno morala baviti nova vlada in parlament. Zanimivo je, da se s takšnim stanjem ne strinja niti znani milanski dnevnik »Cor-riere della sera«. V tej zvezi je pred kratkim pisal, da o predlogih »komisije devetnajstih« imata določene pomisleke le notranje in zunanje ministrstvo in da je zato celotna zadeva sedaj odvisna le od tajništva Kršč. demokracije, ki mora izreči zadnjo ebsedo. Kot Slovenci, ki živimo v mejah italijanske republike, moremo biti samo solidarni z južnotirolsko manjšino, kadar se z zakonitimi in demokratičnimi sredstvi bije za uveljavljenje in zaščito svojih jezikovnih, socialnih in gospodarskih pravic ter koristi. In to navzlic dejstvu, da njihova za-ščitnica — Avstrija — doslej ne kaže razumevanja za zahteve, ki jih postavljajo Slovenci, živeči na njenem ozemlju. Kljub temu želimo, da bi se zlasti italijanska vladajoča stranka, ki je hkrati politična organizacija italijanskih katoličanov, ubrala v vprašanjih narodnih manjšin, pri čemer smo tudi mi prizadeti, novo in pravičnejšo pot ter se predvsem otresla ozkih in preživelih nacionalističnih spon ter predsodkov. To je prav gotovo eden prvih pogojev, da se pravilno reši ne samo pereče vprašanje Južnega Tirola, temveč tudi vprašanje naše slovenske manjšine. RADIO TRST A e NEDELJA, 13. januarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske zborovske skladbe; 10.00 Prenos sv. maše iz Stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Trije kamniti nosovi«, pravljica (Tončka Curk), igrajo člani RO; 12.00 Slovenska nabožna pesem. Pevski zbor cerkve Sv. Vincencija Pavelskega v Trstu; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu; 17.00 Kinoklub, filmski svet v besedi in glasbi; 18.30 Poklici in razvedrila —\ »Knjigovezništvo« (Rado Bednarik); 21.00 Iz slo-! venske folklore: »O ljudskem lutkarstvu« (Lelja Rehar). / o PONEDEJEK, 14. januarja, ob: 12.00 Iz slovenske folklore: »O ljudskem lutkarstvu« (Lelja Rehar); 18.00 Pianist Andrej Preger — Marko Tajče,-; vič: Srbske igre, Dušan Radič: Sonata lesta; 18.30 Vabilo h glasbi — »Sugestija petja« (Pavle Mer-' ku); 19.00 Radijska univerza — Arnaldo Foschini: Spoznavajmo naša živila: »Meso, ribe, jajca«; 20.30 Gaspero Spontini: »Vestalka«, opera v treh dej. Približno ob 21.15 Opera, avtor in njegova doba (Gojmir Demšar). • TOREK, 15. januarja, ob: 12.00 Pomenek s po-slušavkami; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 C. Debussy: La Demoiselle elue, lirična pesnitev Danteja Gabriela Rossettija za dva glasova, ženski zbor in orkester; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Roman v nadaljevanjih — Ivan Pregelj: »Tolminci« (Martin Jevnikar); 21.35 Koncert sopranistke Ondine Otte, pri klavirju Livia D’Andrea Romanelli. Na sporedu so samospevi Miloja Milojeviča; 22.00 Socialne vede. « SREDA, 16. januarja, ob: 12.00 Brali smo za vas; 18.00 Z zborovskih natečajev »Antonio Illersberg«; 18.30 Jugoslovanski skladatelii — Uroš Krek: Mou-vements concertantes. Godalni ork. Radiotelevizije iz Zagreba vodi Antonio Janigrn; 19.00 Higiena in zdravje, s posvetovalnico dr. Milana Starca; 20.30 »Načrt Manhattan«, radijska drama (Nino Li’lo -Franc Jeza); igrajo člani RO. • ČETRTEK, 17. januarja, ob: 12.00 Roman v nadaljevanjih — Ivan Pregelj: »Tolminci« (Martin Jevnikar); 18.00 Italijanščina po radiu; 19.05 širimo obzorja: »Glasbena in telesna vzroia starih Grkov« (Rado Bednarik); 20.30 Simfonični koncert Orkestra Tržaške filharmonije. Približno ob 21.55 Svet umetnosti — Milko Bambič: »Slikar Gino Rossi, življenje in delo«. • PETEK, 18. januarja, ob: 12.00 Pomenek s po-slušavkami; 18.00 Baritonist Marcel Ostaševski. Na sporedu so Gotovčevi, Hatzetovi, Sattner!evi, Pre-bandovi. Kolinskovi in Vi'hnrjevi samosnevi; 18,30 Tržaški skladatelji: »Mario Bugamelli« (Pavle Merku); 19.00 Radijska univerza — Maks Šah: Iz arabskega sveta: »Izgledi . za bodočnost«; 20.30 Gospodarstvo in delo:; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Novele in črtice — Paride Rombi: »Krik« (nrof. Josip Tavčar). • SOBOTA, 19. januarja, ob: 12.00 Zimski turistični razgledi; 13.30 Letalstvo v lahki glasbi; 14.40 Sekstet Borut Lesjak; 15.30 »Sončne poljane«, ir ra v štirih dej. (Ivan Matičič), igrajo člani RO; 17.20 II. Vatikanski koncil. Poročila in komentarji o Vesoljnem cerkvenem zboru; 18.00 Sodobna slovenščina; 19.00 Družinski obzornik; 20.40 Zbor »Jaco-bus Gallus«; 2.13) Sergej Rachmaninoff: Rapsodija na Paganinijevo temo za klavir in orkester, op. 43; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Izbor iz operet »Carjevič« in »Čardaška kneginja«. TBDB1V9KI KOLEDARČEK ■ ■■■■•■ . 1 13: januarja, nedelja: Veronika, Vera 14. januarja, ponedeljek: Srečko, Feliks 15. januarja, torek: Pavel, Veljko 16. januarja, sreda: Tomislav, Oton 17. januarja, četrtek: Anton, Zvonimir 18. januarja, petek: Vera, Sv. Petra stol 19. januarja, sobota: Marij, Mara Ir Oorioe Opozarjamo vse živinorejce, da je cepljenje obvezno v vsem obmejnem pasu na podlagi sporazuma med italijansko in jugoslovansko veterinarsko komisijo. Vlada se V torek ponoči so se stranke vladne večine domenile še o tistih odprtih vprašanjih, ki so grozila spodnesti noge sredinsko - levičarski Fanfanijevi vladi. Poglavitno vprašanje se je tikalo imenovanja upravnega sveta podržavljenih elektramih podjetij ali ENEL. V vili Camilluccia v Rimu so se zbrali na razgovor poleg ministrskega predsednika tudi voditelji štirih vladnih strank: demokrščanske, socialno- demokratske, republikanske in socialistične. Sklenili so, da se imenuje poslanec Di Cagno za predsednika nove- državne električne družbe. V zadovoljstvo vseh, so mu dodali še devet soupravnikov, in sicer 4 demokristjane, 2 socialista, 2 socialna demokrata in enega republikanca. Ta zadeva je torej rešena, ker je vsak dobil nekaj. Glede dokončne ustanovitve dežel so se strankarski vodje domenili, naj rešuje to vprašanje prihodnja zbornica. Za sedaj bo zbornica izglasovala zakon, ki se tiče financ in osebnega staleža pri deželnih upravah. Sovjetska zveza naveličana osamljenosti Sovjetska zveza hoče napraviti, kot kaže, konec svoji kulturni osamljenosti. Te dni je predsednik odbora za kulturne zveze s tujino, Sergej Romanovski, naznanil, da bodo poslali letos na tisoče sovjetskih znanstvenikov in kulturnih delavcev na o-bisk in gostovanje v tujino, in sicer v več kot sto držav. Kakih 30 sovjetskih gledaliških skupin bo gostovalo v Združenih državah, Veliki Britaniji, Kanadi in Franciji, pa tudi še v mnogih drugih državah. V Sovjetsko zvezo pa bo prišlo gostovat okrog 30 tujih skupin. Sovjetski znanstveniki pa Še bodo med drugim udeležili zborovanja mednarodnega odbora za izkoriščanje vesoljskega prostora, ki bo na Poljskem, kongresa o fiziki planetov, ki bo tudi na Poljskem, kongresa o orientalskih vprašanjih, ki bo v Indiji, zborovanja zoologov v Združenih državah in kongresa astronavtike na japonskem. Čombe se pogaja Predsednik Katange Čombe, ki se od časa jjlo časa prikaže, pa zopet zgine, se je v sredo zopet pojavil v glavnem mestu Eli-sabetwillu. Mesto so pred dnevi zasedle čete Združenih narodov. Tajnik Organizacije združenih narodov je zagotovil upornemu poglavarju bogate Katange osebno varnost, če bo vplival, da se še zadnja njegova postojanka, rudniško mesto Kolwezi, preda »modrim čeladam« OZN. V tem slučaju bo odprta pot za združitev Katange s Kongom in bo Čombe mogel ohraniti svoj položaj kot predsednik te pokrajine. čombe se zaveda, da je izgubil igro, ker mu je obrnila hrbet belgijska vlada in pa rudniško podjetje »Union Miničre«, ki je dejanski gospodar Katange. Njeni rudniki proizvajajo letno 335 tisoč ton bakra in 9000 ton kobalta, ki je ena najredkejših rud na svetu. Poleg teh rudnin so v Katan-gi tudi uranovi rudniki. Skupna rudniška podjetja, ki so še v belgijskih rokah imajo na leto več desetin milijard dobička, čombe je pa bil njih dolga roka in je seveda tudi soudeležen pri kakem milijonu. je rešila Odločujoči možje — ki seveda niso ministri — so sklenili tudi, naj se razpišejo volitve za_dan 5. maja. Zbornice bodo razpuščene 23. februarja. S temi kompromisnimi sklepi se je sedanja vlada se ohranila na krmilu, sicer bi ji socialisti odrekli zunanjo pomoč. * * MACMILLAN PRIDE V RIM Od 1. do 3. februarja se bo v Rimu nudil na uradnem obisku britanski ministrski predsednik Macmillan. Politični opazovavci ta obisk spravljajo v zvezo z De Gaullovi-mi napori za tesnejše sodelovanje med Francijo in Zahodno Nemčijo, čemur nasprotujeta tako Italija kot Velika Britanija, ker menita, da bi bila os Pariz-Bonn škodljiva za politično enotnost zahodne Evrope. UNIVERZA ZA ČASNIKARSTVO Francija je dobila zdaj svojo prvo univerzitetno katedro ža časnikarstvo in informacijsko tehniko, in sicer na univerzi v Strasburgu. Med predmeti, ki jih bodo predavali, na tej katedri, bodo tehnologija časnikarstva, struktura časnikov, organizacija tiskovnih agencij in javni odnosi. Poleg tega .bodo predavali o literaturi, razne tuje jezike in o sodobnih tujih civilizacijah. To ponovno dokazuje pomen časnikarstva v moderni dobi. PAPEŽEVA AKTIVNOST Papežu so poklonili izvod nove lipičr.e, to je enotne izdaje ruskega mi sala, ki so ga natisnili v papeški mnogo jezični tiskarni in ga je izdala vatikanska založba. Mi-sal so priredili za novi natis patri benediktinci iz papeške opatije San Girolamo 1n urbe. Z njimi je sodeloval pater Peter Brottier. V isti papeževi tiskarni je izšel pred kratkim lep slovenski prevod enciklike »Mater et magistra«. Zanikajo govorice, da je papež hudo bolan. Pred dnevi je namreč ponovno obiskal neko rimsko cerkev. Hrnščev v zapadnem Berlinu? Vzhodnonemška komunistična stranka na, s tem da bi si na lastne oči ustvaril je sklicala za prihodnje dni šesti strankin sliko na obeh straneh zidu.« Baje bo Hru-kongres v Berlin. Zborovanja se bo udele-' ščov to povabilo sprejel. žil tudi Hruščov z velikim odposlanstvom, sovjetske partije. Navzočnost Hruščova hoče izrabiti tudi Willy Brandt, župan zapadne polovice Berlina. Na neki tiskovni konferenci ga je indirektno povabil v zapadni Berlin, ko’ je izjavil: »Sodim, da bi bilo koristno, če bi se Hruščov poučil o dejanskem stanju Berli- Drugi ,,Eichtnann“ V čileju so pred dvema mesecema zaprli esesovskega polkovnika Walterja Rauffa. Po Hitlerjevem zlomu se je rejeni polkovnik preselil v Južno Ameriko, kjer je našel dobro službo kot trgovski zastopnik. Polagoma je pa prišlo na dan, da je ugledni gospod Wailter zakrivil smrt okrog 97 tisoč Judov. Rauff si je izmislil posebne plinske peči na tovornjakih. Ko so Žide prepeljavali iz taborišč, so jih natrpali na zaprte tovornjake, ki so bili prirejeni kot plinske celice. Nesrečneži so se še spotoma zadušili. Nemška vlada zahteva, naj ji Čile izroči tudi tega vojnega zločinca, da bo doma plačal za svoje grehe. ZARES ALI ZA STRAH? Pred prazniki se je raznesel glas po vseh obalnih krajih od' Gradeža do Benetk, da so se pojavili avstrijski nacisti, ki nameravajo izvršiti vrsto atentatov. Varnostni organi so povečali pažnjo na progah, cestah in postajah. Zastražen je bil zlasti dolgi most, ki pelje iz Mester preko lagune do Benetk. „. Govoril° sc je> da bodo atentatorji polomili mine pod njegove oboke. Doslej pa ni bilo slišati še nobenega poka. Morda so tisti glasovi služili bolj za strah kot zares? Zadruga „Sveti Blaž" S čim vsem sleparijo po velikih mestih! S svetniškimi zadrugami in brezposelnimi delavci. To se je zgodilo v Milanu. Že pred štirimi leti se je tja priselilo šest podjetnih južnjakov. Ugibali so, kako bi se dali na lahko zaslužiti lepi milijončki. Pa so jo ptički uganili. Ustanovili so delavsko post edovalnico »Sveti Blaž«. Ko so zvedeli, da je prišla skupina njih rojakov iskat de- lo kot dninarji, so jih že čakali na postaji ali pa so jih poiskali v javnih prenočiščih ali menzah. Zagotovili so jim brž zaposlitev, če se vpišejo v zadrugo »Svetega Blaža«. Kdo bi se ne zahvalil takim milosrčnim osebam. Mešetarji so delavcem takoj dobili delo zlasti pri stavbnih podjetjih. Zankica je bila le v tem, da so morali delavci »odrajtati« po polovico dnine Blaževim mešetarjem, vrhu vsega pa niso.bili niti zavarovani. Pri neki nezgodi je vsa zadeva s prekupčevanjem brezposelnih prišla na dan. Tisto šestorico, ki je v štirih letih zaslužila sko-ro dvesto milijonov, so priprli. Sodišču so prijavili tudi 130 podjetnikov, ki so najemali dninarje brez vsake delovne pogodbe. Obtoženci se zagovarjajo, da jih je vodila Pri njih poslih gola človekoljubnost. Na stotine osleparjenih delavcev je pa na cesti. Skoro gotovo pa je po besedah ministra Barzela, da bo kak član zvezne nemške vlade šel na razgovore s Hruščovom v vzhodni Berlin. Sploh se zadnje čase opaža tesnejše sodelovanje obeh nemških vlad, v Bonnu in v Pankowu, vsaj (kar se tiče trgovinskih stikov. Adenauer je pripravljen odpreti sosednji vladi kredite do 400 milijonov mark. Prvi pogoj pa je, dovoljenje za prosti prehod iz ene v drugo polovico Berlina. Fanfani v Ameriko : i ' ) V drugi polovici tega meseca bo ministrski predsednik Fanfani odletel na politični obisk v Washington. Minister ima nalogo, pojasniti nekatera vprašanja, ki so v zvezi s stališčem Italije v mednarodni politiki. Italija in Anglija sta se zadnje čase moč- i dočih odnosih med državami Atlantskega in Varšavskega pakta. Pri tem so pa seveda prizadete poleg obeh velikanov tudi diru-ge države. O vseh teh vprašanjih bi si bila rada na jasnem seveda tudi Italija in bi tudi Fanfani moral povedati svojo besedo. Nov „Firer“? Dopisnik francoskega dnevnika »France Dimanche« je odkril v Rimu novega Hitlerja ali Fiihrerja. Baje je ta mož nezakonski sin bivšega nemškega samodržca. Petinštiridesetletni sin nosi ime po materi in se imenuje Franz We)ber. Poročen je z italijansko državljanko ter je oče dveh otrok. V Rimu je živel precej udobno v bogataški mestni četrti na gričku Parioli. Odkod so izvirali dohodki, ne ve nihče. časnikarju je Weber izjavil, da je bila njegova mati bolničarka; z očetom Adol-' fom pa da ni bil prav v dobrih razmerah, čeprav ga je priznaval za svojega sina. Kljub sporu je pa Hitlerjev domnevni sin ves navdušen za hitlerjanstvo. »Ves svet se bo moral prej ali slej poko- no približali v skupnem nastopu glede’rifj novemu nacizmu in mene priznati za splosne evropske politike. Politično prija-j vodjo,« je izjavil gospod Weber v svoji ne- teljstvo med obema državama pa ni všeč 1 dosegljivi domišljiji. Franciji, ker bi rad imel De Gaulle v svojih J pQ tch izjavah se je začela zanimati za rokah vodstvo evropske politike s pomoč- bodočega »vodjo« tudi rimska policija. Ko jo Nemčije. j pa je potrkala na vrata njegovega stano- Druga velika neznanka je pa nova politič- vanja, ni našla več ne njega ne njegove na smer Kennedyjeve svetovne politike. Njegov namen je, da bi se direktno pogodil s Sovjetsko zvezo o vseh velikih mednarodnih zadevah, ne oziraje se na druge evropske velesile. V ta namen je povabil včeraj Je sebi sovjetskega ministra Kuzne-cova, s katerim je razpravljal ne samo o novih pogajanjih med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo, marveč tudi o bo- družine. Naročnike, ki še niso poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čim-prej. Poravnajo jo lahko ali na upra- vi lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu. Uprava Zlato našega stoletja Nekako od leta 1945 dalje se je začela nova, atomska doba v zgodovini človeštva. V našem stoletju se je spreobrnilo vse človekovo mišljenje in čustvovanje. Vzrok te vekovite spremembe je uranova ruda, ki je postala ena najbolj dragocenih in zaželenih surovin stoletja. Po vseh krajih sveta mrzlično iščejo ležišča uranove rude. Od nje so namreč odvisna vsa atomska pogonska 5redstva. Nekoč so državniki v veliki politiki spletkarili zaradi premogovnih in naftnih središč. Generali so vodili armade v boj za premog in nafto. Saj sta bili od premoga odvisni vsa prekmorska plovba in trgovina; od bencina pa je bil odvisen ves kopni in letalski promet. V zadnjih petnajstih letih je tudi to že zastarelo. Nagli tehnični razvoj zahteva sodobnejša pogonska sredstva — ta se pa skrivajo v uranovi rudi. Kakor je v prejšnjih stoletjih vlekla zlata mrzlica na tisoče zlatosledcev v Kalifornijo in potem na zlati sever v Alasko, tako so danes razpršeni iskalci urana do vseh pokrajinah s starimi kameninami. Slika je prav podobna: takrat jih je na tisoče pobrala zlata mrzlica, danes jih tudi na tisoče plača z življenjem in zdravjem lov za »zlatom našega stoletja«. Razlika je samo ta, da so zlatokopi nosili krampe in lopate, moderni rudosledci so pa opremljeni z Geigerjevimi števci. Kako se tem godi, naj izpriča sledeča kratka zgodba. Strahote v puščavi Utah Leta 1955 je pognala potreba po svetu Roberta Picka iz nemških Draždan. V Združenih državah si je ustvaril precej dober položaj kot lastnik večje žage. Nekega večera pa je nenaden požar upepelil žago, hišo in vse Pickove zaloge lesa. Z ženo je postal pravi berač. Zakonca pa nista klecnila pod udarci življenja. Z zadnjimi beliči sta se odpravila proti jugu. Pick je že slišal o razsežni koloradski planoti, pravi kameniti in peščeni puščavi, kjer so še neznani kraji. Tja so že pred desetimi leti izginjali uranovi iskalci. Nekateri so priglasiii na rudniškem uradu rudonosne uranove plasti, toda dosti sreče niso imeli. Zakonca Pick sta prav tam iskala sreče. V mestecu Hankville sta se ustavila. Piok je vsako jutro odhajal, s števcem v peščena gorovja^ vsak dan dalje v od sonca razbeljeno divjino. Potem se ni več vračal, marveč ga je le naprej gnalo. V razdalji po tri kilometre je zakopaval v pesek steklenice vode. Uranove rude — nikjer. (Nadaljevanje na 7. strani) & KDAJ BODO DELILI POMOČ? Kmalu bo mesec dni, odkar je potekel rok, do katerega so tržaški kmetovavci na posebnih obrazcih prijavili škodo, ki jim je lani povzročila suša. Mnogi kmetovavci se zato sprašujejo, kdaj jim bo pričelo Kmetijsko nadzomištvo razdeljevati obljubljeno pomoč. Ta je namreč potrebna prav v tem času, saj je nekaterim živinorejcem že začela primanjkovati krma za živino. Menimo, da bi Kmetijsko nadzorništvo prav ravnalo, če bi čimprej uradno sporočilo, kako potekajo priprave za razdeljevanje pomoči, ker se zna drugače zgoditi, da bo marsikateri živinorejec naravnost prisiljen prodati več glav živine, s čimer bo morda zadan usoden udarec živinoreji na našem področju. '»GRADNIKOV VEČER« Slovenski klub je v torek priredil v Gregorčičevi dvorani v Trstu »Gradnikov večer«. Po uvodnih besedah predsednika dr. Hlavatyja je o pesniku iz gorišikih Brd in njegovem literarnem delu govoril dr. Andrej Budal. Prisotni so nato na magnetofonskem traku poslušali pesnikov pozdrav tržaškim Slovencem, člani Slov. gledališča Leli Nakrstova, Stane Raztresen in Jožko Lukeš pa so recitirali nekaj njegovih pesmi. S to prireditvijo je Slov. klub tudi proslavil pesnikovo 80-letnico, ki jo je obhajal 2. avgusta 1962. Dolina: INDUSTRIJSKO PODROČJE SE ŠIRI V začetku tega meseca je bil v Uradnem listu vladnega komisariata objavljen odlok, s katerim je bilo nadaljnjih 100 hektarov zemljišča proglašenih za javno koristne in bodo prešli v last Ustanove žaveljskega industrijskega pristanišča. Vse to zemljišče se nahaja na področju dolinske občine, in sicer južno od stare občinske ceste Dolina-Mačkovi j e. Zaveljsko industrijsko področje se raz-tezk, oziroma se bo raztezalo po skupno 800 ha zemljišča. S tem se začenja seveda močno spreminjati tudi socialna struktura pre-bivavstva dolinske občine, čemur bo žal sledila tudi sprememba njenega narodnostnega značaja. Gre za vprašanje, ki bo imelo globlje posledice in ki bi ga naše organizacije morale proučiti, da ne bo prevelike narodne škode. Sv. M. M. Spodnja: OPOZORILO OBČINSKI UPRAVI Že večkrat smo se v listih in tudi s posebnimi pismenimi vlogami obrnili na SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO priredi v soboto, Z. februarja, v hotelu »Excelsior Palače« svoj tradicionalni »DOBRODELNI P' ES« Pričetek ob 21. uri Vstop izključno z vabili, ki se dobijo na sedežu društva v Trstu ul*ca Machiavelli 22, telefon 36-275, vsak' de’avrik od ' 10. do 12. in od 17. do l9. ure; Tu se lahko tudi rezervirajo mize. H mestno upravo ter jo opozorili na nujno potrebna dela v našem okraju. Naše vloge so sicer nekaj zalegle, vendar ni mogoče reči, da so bila vprašanja tako rešena, kot bi bilo potrebno. Cesta od gostilne »Bacco« do Rovt je na primer še vedno v qbupnem stanju in številni preibivavci, ki se je poslužujejo, še zmeraj ne vedo, koliko časa bo preteklo, preden jo bodo temeljito popravili. Pereče je nadalje tudi vprašanje javne razsvetljave. Vzdolž omenjene ceste so že pred prazniki položili podpornike, a je pri tem tudi ostalo, tako da je cesta popolnoma nerazsvetljena. Da se ti in drugi problemi rešijo, bi bilo potrebno, da bi kakšen občinski mož kdaj obiskal tudi naš predel, ne pa da se med nami prikaže le tik pred volitvami in nas še tedaj obsipa samo z lepimi in visoko-donečimi frazami. Mavhinje: O POTREBNIH JAVNIH DELIH V svojem prvem letošnjem dopisu želimo' opozoriti nabrežinsko občinsko upravo, naj pravočasno poskrbi, da se končno v naši vaši izvedejo nekatera dela, s katerimi res ni mogoče več odlašati. Gre v prvi vrsti za javno razsvetljavo, ki je hudo pomanjkljiva. Drugo vprašanje je stanje cest po vasi, ki vsekakor potrebujejo stalne nege. Zvedeli smo, da namerava občinska uprava zgraditi kakih 100 m nove poti ob vhodu v vas z' vižovske strani, s čimer bi zlasti voznikom motornih vozil bila prihranjena nevarnost na ozkem in nepreglednem ovinku pri Terčonovi trgovini. S tem delom se strinjamo, želeli bi pa, da se dela čimprej izvršijo, kajti tudi Mavhinje postajajo čedalje pomembnejša postojanka v turizmu devinsko - nabrežinske občine. —0— V tržaški glavni bolnišnici je v nedeljo zjutraj umrl v 53. letu starosti Gvido Faletič, ki je bil dolgo let v 'službi pri financi. Rodil se je v Beneški Sloveniji, a je prebil skoraj vse svoje življenje na Goriškem im Tržaškem. Pokopali so ga v torek popoldne ob številni udelež|bi na pokopališču v Sesljanu. Zapušča ženo in mladoletno hčerko, katerima izrekamo globoko sožalje. S. š. RAZVOJ KOPRSKEGA PRISTANIŠČA Koprsko pristanišče, ki ima le nekaj let življenja in se vedno urejuje in raizširja, je lansko leto ponovno dokazalo svojo življenjskost. Ob koncu leta so namreč zabeležili 269 tisoč ton blagovnega prometa, od katerega največji delež (173 tisoč ton) odpade na uvoz. Lani je v Kopru pristalo skupno 689 ladij, se pravi skoraj dve dnevno. Z novimi pristaniškimi deli in z izboljšanjem naprav bodo letos predvidoma dosegli 340 tisoč ton blagovnega prometa. Bazovica: OBČNI ZBOR V nedeljo, 13. t. m., bo v Preslovi dvorani redni letni občni zbor Zavarovalnice za govejo živino. Na dnevnem redu so razna poročila in razprava o bodočem delovanju zavarovalnice. Občni zbor se začne ob 16. uri. V prostorih bazovske osnovne šole kmetijski strokovnjaki predavajo o živinoreji. Tečaj je priredila Zveza neposrednih obde-lovavcev zemlje. KRSTNA IZVEDBA MERKUJEVEGA DELA V Kulturnem in umetniškem krožku je bila v torek zvečer dvojna prireditev novoustanovljenega tržaškega društva »Arte viva«, ki hoče olajšati vzpon najboljših tukajšnjih mladih umetnikov. Na sporedu sta bila koncert in odprtje razstave slik. Na koncertu so izvajali med drugim novo delo Pavleta Merkuja, poleg skladb Weberna, De. Incontrere, Sa-racina, Rafinija in Dellapiccole. Izvajali so jih sopranistka Sanli, baritonist Strudthoff, flautist Da-pretto, violončelist Vendramelli, pianist Repini in kitarist Tonazzi. Na razstavi pa so zastopani umetniki Lilian Ca-raian, Bruno Chersicla, Enzo Cogno, Klavdij Palčič, Nino Perizzi in Miela Reina. Tudi na nekem koncertu mladih slovenskih skladateljev v Ljubljani so izvajali te dni neko Merkujevo delo, ki ga kritiki hvalijo. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V nedeljo, 13. t.m., ob 17. uri na Kontovelu Andre Roussin »KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA« komedija v štirih dejanjih Prepovedano mladini Izpod 18. leta! UCJA Kako žalostne so še vedno razmere po naših dolinah in kako smo odrezani od sveta, vam pove žalostna zgodba, ki se je pripetila danes teden. Za praznike je bila vsa dolina Učeje tako visoko zametena, da ni bilo mogoče priti niti do Rezije. Le najpogumnejši so s>i nekaj dni po snežnem neurju upali s smučmi preko Krnice proti Reziji. Na to pot si je drznil tudi družinski oče Di Le-nardo. Pred prazniki se mu je namreč rodil četrti sin. Treba je bilo iti po marsikaj za novorojenca in mater, pa tudi prijaviti! otroka na matičnem uradu občine. V četrtek zjutraj se je oče odpravil na smučeh v dolino. Na občini je opravil svoje posle 'in se je kmalu popoldne vračal domov. V vasi Liščjacu se je spotoma malo odpočil, nato spet odrinil v snežni večer po strmi poti. Pod noč so ga domači v skrbeh pričakovali. Ni ga bilo od nikoder! Družina je še ponoči obvestila orožnike. Naslednje jutro sta se odpravili dve skupinici na pomoč. Šele drugi dan je izvež-ban pes odkril truplo ponesrečenca globoko pod snegom. Revež je prišel že do prelaza Krnice; še en tek in bi bil prišel domov. V snežnem metežu je pa izgubili smer in je našel — belo smrt. Zaman so mati in otroci pričakovali očeta. V skrbi za družino je omahnil. Huda nesreča je pretresla vse sosede, ki se v svoji oddaljeni vasi še bolj čutijo odrezane od sveta. ČEDAD Obmejni prehodi s prepustnicami neverjetno naraščajo tudi na blokih v Čedad- NOVA JAVNA DELA Goriški občinski odbor je na svoji zadnji seji sprejel več sklepov, ki se tičejo javnih del. Uredil se bo podaljšek ulice Roma; do občinske palače in še nekaterih drugih1 ~ —----------------------------- mestnih ulic. Drugi važen sklep se tiče, dolžnost vseh zborovih članov, da se red- rovčevih«. Ta naša najstarejša soseda je pokritega trga na debelo. Po novih načrtih 110 udeležujejo pevskih vaj. j imela več sinov in hčera, za katera je mo- se bo prostor še povečal in bo morda konč- j Na koncu ne smemo pozabiti še na na- £'ala skrbeti po zgodnji moževi smrti. Vse no tudi postavljena toliko zaželena streha, j šo Vipavo. Za praznik svetih treh kraljev težave življenja je vdano prenašala. Zadnja Za ojačenje mestne razsvetljave je določenih 180 milijonov lir. Na dnevni red je prišla tudi nabava materiala za prometne znake na važnih križiščih. Upamo, da ne je tako narastla, da je prestopila bregove, j leta je preživela pri svoji hčeri. Umrla je Pod nekdanjo usnjamo, pa tudi zadaj za v bolnišnici. Bog ji daj plačilo na onem »Tomažem« proti Gabrijam je bilo vse pod svetu! vodo. Naši možaki vedo povedati, da ni bodo mestni očetje pozabili na nevarna bilo že kakih petnajst let tako visoke vo-prometna križišča na obeh koncih Katari- j de v tem času. Za te poplave pa ni Ibila nijevega trga. Na koncu so razpravljali tu-1 kriva samo visoka Soča, ampak tudi na- di o obnovi pogodbe z avtobusnim podjet ‘ ............... jem ATA za leto 1963. RUPA Povedali smo že pred kratkim, kako je Naši klanci in ovinki, čeprav lepo ugla-ieni, so pa še vedno le slabo razsvetljeni. Zadnje čase se pa sliši, da se je občina vendarle odločila, da bo postavila nekaj vodo. Naši očanci so modro sklepali, kako v. . .T . .... v, je to na svetu, da je zdaj ene reči preveč, z našim zborom. Novi list je tudi zabeležil d ;č premal0. Zdaj smo v vodi, po-novico, da bo menda odstopil naš pevo- leti je ne bo ;fc lje vocja. Tista novica je zdaj postala resnica. Naš dosedanji pevovodja, o katerem moramo reči, da se je res požrtvovalno trudil, rastle vode ob izvirkih Vipave same. Pot- žarnic na zadnjih ovinkih, preden prideš niki so povedali, da je bilo že par stre-j ploščadi pod oslavsko kostnico. Zadnji Ijajev od izvirkov »Pod skalco« vse podi čas je> da se tudi razsvetljava uredi. OSLAVJE TRŽIČ V soboto bodo splovili v morje novo prekooceansko ladjo »Oceanic«, ki je pravo čudo modeme tehnike. Ladja je pravi plavajoči nebotičnik z enajstimi nadstropji. Odrivala bo 35 tisoč ton. Dolga je 238 me- je odstopil, ne da bi zbora povedal, kak- Leno je bilo videti, ko sta na Novo leto j trov, široka pa 30. Mogočni stroji s silo 61 šen vzrok ga je k temu prisilil. j P° slovesni sv. maši stopila k oltarju ju-1 tisoč konjskih sil ga bodo potiskali s hi- Pevke in pevci pa kljub temu nadaljuje- bilanta Leban Ivan, mizar, rojen v Solka- j trostjo 26 vozlov na uro. Na krovu so pri- jo z vajami. Na pomoč jim je namreč pri- nu 'n Prinčič Jožefa, tovarniška delavka, prave, ki preprečijo vsako nihanje ladje, skočil pevovodja Zdravko Klanjišček iz Jaz- rojena v Števerjanu. Vsa leta stanujeta pri ^ /Oceanic« ima radarske priprave proti tr-bin. Dasiravno je obložen že z domačim naS- ^5 letih sta hotela v istem sveti- čenju, radijske priprave za telefoniranje s zborom in tudi drugje, vendar rad prihaja ^ču ponoviti svojo zavezo, da hočeta tudi j fc-pnim in sprejemanje meteroloških kart. tudi v našo vas v vnemi, da se ohrani v 'bodoče živeti skupaj v ljubezni, miru in ^ Rot posebno novost pa celo sprejemnike naša lepa pesem. Zato tudi menimo, da je potrpežljivosti. Jubilantoma iskreno želimo, za »Telstar«, umetni satelit, ki oddaja te- bi B°g blagoslovil in podkrepil njihovo' levizijo okoli Zemlje. Na krovu, ki je prav- o o voljo. ! zaprav moderno mesto v majhnem, je pro- Ta teden v torek so zvonili na zadnji štora za 1650 potnikov in 550 ladijskih u- poti 87-letni Mariji Prinčič, doma »pri Ce- službencev. - Manalbhn rlalinu skem okraju. V Stupici so lansko leto našteli 29.000 prehodov italijanskih državljanov in skoraj 33.000 tujih prehodov. Preko vseh obmejnih prehodov v okrožju Čedada je šlo čez mejo v sklopu maloobmejnega prometa 30 tisoč italijanskih državljanov; z one strani jih je pa prišlo kar 143 tisoč. Vsi krajevni listi pripominjajo, da pomeni dotok jugoslovanskih državljanov važno gospodarsko postavko. Tega se še bolj zavedajo trgovci, ki si samo žele, da bi se obmejni promet še okrepil. TRBIŽ Medtem ko je drugod proti jugu deževalo, je trbiški kotel ostal pod snegom. Na strehah so kar celi plazovi polzeli na pločnike. Bridko se je preveril o tem stanju izletnik iz Beljaka, gospod Pinzer. Pripeljal se je v Spodnji Trbiž z družino. Ustavil se je pred nekim gostiščem, še preden so se izletniki skobacali iz avta, je zgrmel nanj cel plaz snega s strehe na hiši. Brž so prihiteli mimoidoči, ki so s težavo povlekli goste izpod snega. K sreči se jim ni pripe-•do dosti hudega, pač pa je bil avto preče i ooškodovan. V ponedeljek ponoči je izbruhnil na glavni postaji v Trbižu velikanski požar. Ogenj je zajel celotno severno krilo glavnega postajnega poslopja. Trbiškim gasilcem so prihiteli na pomoč tudi gasilci z 'nkrai mete. fr Arnoldsteina. Skupnemu naporu se je posrečilo po trah ur e h ud"šiti švigajoče zublje. Škoda je pa precejšnja, ker je zgorelo vse prvo nadstropje, kjer so bili nastanjeni uradi. Sklepajo, da ie vzrok požara kaka preveč razbeljena peč. šasts ZOOOOVI V zgodovini pri- šibkega zdravja pa je moral opustiti obrt. morskegia ljudstva Prav to pa je bilo zanj odločilno, je bilo že več mož, Posvetil se je učenju glasbe pri sklada-ki so s svojim de- telju Danilu Faiglju. V knjigovodstvu se je lovanjem zajeli eno pa vadil po raznih zadružnih tečajih, celo dobo in ji v- Prav v tisti dobi je začel narodni prepo-tisnili delno tudi roditelj Janez Evangelist Krek s krščan-svoj pečat. skim socialnim gibanjiem med Slovenci. Ena takih oseb- Pridružil se mu je tudi mladi Vuk, kate- nosti je tudi Anto * rega je Krek prijateljsko klical kar »Mi-Vuk iz Mirna, znan renc«. Pri »Delavskem podpornem društvu« pod imenom »Ton- in pri delavski bolniški blagajni, kjer je ca« tudi preko mej domačega kraja. Prav bil za upravnika, se je seznanil tudi z dr. te dni obhaja 80-letnico svojega dela pol- Antonom Brecljem, voditeljem krščansko-nega življenja. Ni znan samo kot društveni socialnega gibanja na Goriškem, organizator, zadružni strokovnjak, sousta- Poleg vseh teh funkcij je naš jubilant novitelj čevljarske zadruge, marveč tudi prevzel še organistovsko službo, ustanovil kot socialni in politični delavec v prvih je mladinski pevski zbor in je vzbudil k desetletjih naše dobe. | življenju prosvetna društva po vsej miren- Ne mislimo postavljati spomenika njego- ski okolici. Večer za večerom je bil pri pravemu požrtvovalnemu in nesebičnemu delu svetnem delu. v vseh mogočih panogah, hočemo le ob nje- Leta 1908 si je ustanovil družino, v ka- govem liku pokazati, kako so znali naši teri je zrastlo osem otrok. Med njimi je predniki graditi narodno skupnost in mor- bil tudi znani in prerano umrli književnik . a vzpodbuditi katerega izmed mlajših, da dr. Stanko Vuk. Kljub družinskim skrbem i se ob takem vzgledu učil. ; je imel »Tonca« še vedno čas za ustanovi- temu so namenjene tele vrstice. |tev telovadnega društva »Orel« in celo za Oče mu je bil mali čevljarski obrtnik, gradnjo kulturnega doma, kjer so se ne-Tonca je moral že kot otrok presedeti s prestano vrstile prosvetne prireditve, pomočniki tudi po 14 ur dnevno ob čev- Poleg prosvetnega dela je Vuk globoko ljarski mizici in vleči dreto. Oče je že zgo- zaoral tudi v gospodarstvu, »čevljarska zadaj umrl. Vse breme za preživljanje ma- druga«, ustanovljena leta 1911 po zaslugi tere in šestih nedorastlih otrok se je pre- dekana Rojca, se je razvila pod Vukovim valilo na ramena 17-letnega fanta. Zaradi (Nadaljevanje na 7. strani) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Knjige Goriške Mohorjeve družbe 1963 Spet smo dobili pred kratkim prikupen knjižni dar Goriške Mohorjeve družbe. Za leto 1963 so izšle štiri knjige: koledar, ponatis Finžgarjeve povesti »Prerokovana«, potopis Maksimilijana Jezernika »Rim, Atene, Nairobi« in »Kratko zgodovino vesoljnih cerkvenih zborov«, ki jo je spisal dr. Jakob Ukmar. Naj začnemo svojo kritično oceno s to zadnjo. Zdi se nam, da je Mohorjeva družba z njo močno ustregja slovenski katoliški javnosti, saj, kolikor vemo, Slovenci sploh še nismo imeli nobenega takega dela, pa tudi pri drugih večjih narodih ni tako lahko stakniti kaj podobnega. Delo je temeljito napisano in bo za desetletja ohranilo svojo vrednost. Dr. Ukmar je strnil snov v zgoščena, jedrnata poglavja, ki se berejo zelo zanimivo. Škoda le, da je jezik ponekod nekoliko preohlapen in preveč prilagoden italijanskim oblikam. Mogoče je tudi premalo upošteval praktične posled:ce prejš-njih cerkvenih zborov za cerkveno življenje na Slovenskem, kar bi marsikoga zanimalo. V splošnem pa ni njegovemu delu kaj očitati. Marsikomu bo razčistilo pojme o pomenu vesoljnih cerkvenih zborov v zgodovini katoliške Cerkve in krščanstva sploh. Z veseljem bo vsak, ki rad bere. potopise, segel po knjigi Maksimilijana Jezernika »Rim, Atene Nairobi«. To so sveže in neposredno napisani popotni zapiski mladega slovenskega duhovnika, ki je potoval po Afriki in obiskal številne misijonske postaje še precej niže od ekvatorja. Veliko zvemo o težkem, a lepem življenju in požrtvovalnem delu misijonarjev, o njihovem medsebojnem bratstvu, ki ga ne motijo narodnostne razlike, in o razvoju Cerkve v Afriki, zlasti o njenem današnjem položaju v novih afriških državah. Posebno zanimiv pa je njegov prikaz »afrikanizacije« Cerkve na afriški celini, to je prehajanja vodilnih cerkvenih mest v roke črnskiE duhovnikov, kar je v skladu s prebujenim nacionalnim in rasnim ponosom črncev. Katoliška Cerkev dokazuje veliko modrost, ko je pravočasno upoštevala to težnjo. Seveda mimogrede veliko zvemo tudi o splošnih razmerah v afriških državah in celo o Slovencih, ki žive tam, delno kot misijonarji, delno kot naseljenci oziroma uslužbenci. Knjiga je živahno napisana, v objektivnem, a osebno obarvanem slogu, kar prijetno poživlja pripovedovanje. Motijo (a ne prehudo) le nekatere jezikovne napake. Tako n.pr. avtor pod vplivom italijanščine ne loči pomena besed sodržavljan in sonarodnjak. Dosledno uporablja drugo besedo v pomenu prve, kar včasih neprijetno prizadene bralca, če. ne pogrunta, odkod ta napaka. Nekoliko čudno vpliva tudi po šolsko zamenjano avtorjevo ime na ovitku, za kar je nedvomno odgovorno uredništvo. 2e večkrat smo ugotovili, da posveča uredništvo Mohorjevih knjig jezikovni plati svojih izdaj premalo skrbi. Knjiga je ilustrirana. Finžgarjeve slike iz prve svetovne vojne »Pre- Za vrnitev Pollaiolovih slik Ravnateljica znamenite Galerije degli Uffizi v Florenci, gospa Luisa Becherucci,- je izjavila, da bi lahko utrpeli obe sliki Antonia Pollaiola, velikega renesančnega slikarja, nepopravljivo škodo, če bi ju pustili zaprti v varnostnem predalu neke banke v Kaliforniji. Sliki sta bili last knežje družine Medicejcev in zadnji potomec te družine ju je zapustil mestu Florenci. Toda nacisti so med vojno sliki ukradli in ju odnesli iz Italije. Za njima je izginila vsaka sled, dokler se nista zdaj pojavila nemška zakonca Meindl, ki sta pokazala sliki nekemu umetniškemu strokovnjaku v Pasadeni v Kaliforniji. Ta je obvestil italijanskega konzula. Zanimivo je, da Meindlova ne moreta navesti kraja in datuma, kjer sta baje kupila sliki na neki javni dražbi. Italijanska vlada odločno zahteva sliki nazaj, in sicer brez kakršnekoli odškodnine njunima sedanjima lastnikoma, kar je tudi razumljivo, glede na okoliščine, v katerih sta bili od-nešeni iz Italije. rokovana« so bile svoj čas Zelo priljubljeno branje. Zdaj pa so že nekoliko zastarele in predvsem obledele spričo tistega, kar je. doživljal naš narod in z njim vred vsa Evropa v drugi svetovni vojni. Mnogo bolje bi bilo, če bi bila izdala Mohorjeva družba kako izvirno delo, s čimer bi bila napravila sodobni slovenski literaturi mnogo večjo uslugo. Morda Bo kdo rekel, da ni primernih izvirnih del. To pa ne drži. Ž nekoliko več prizadevanja in .domiselnosti bi si uredništvo prav lahko preskrbelo izvirno delo, ki bi imelo večji Vpliv na oblikovanje miselnosti in čustvovanja današnjega slovenskega človeka ter mu bolj odgovarjalo. Koliko dobrih stvari leži po miznicah ali je raztresenih po raznih zamejskih revijah, pa bi zaslužilo objavo v knjigi. Uredništvo Mohorjeve družbe bi ne smelo iti po »liniji najmanjšega odpora« in se ustrašiti truda. Morda je krivda v tem, da sodeluje v uredništvu preozek krog slovenskih literatov ali pa ne sledi literarnemu dogajanju. Vsekakor gre pri tem za odnos do sodobne, slovenske literature. Dr. Anton Kacin je napisal knjižici »sklepno besedo«. Koledar ima precej zanimivih prispevkov, le da je morda težišče malo preveč na preteklosti. Sodobni problemi so kar nekam odrinjeni. Ali pa so morda prehudi, da bi se jih bili avtorji lotili? Škoda. Seveda so glavni prispevki obilno ilustrirani. Šibek pa je leposlovni del. Na splošno pa lahko rečemo, da je letošnji knjižni dar Mohorjeve družbe kvaliteten. Želeti pa je, da bi se prihodnja leta še izboljšal in da bi naši ljudje kar najbolj segali po njem.' Konec decembra je izšel tudi »Jadranski koledar« s knjigami Prešernove družbe. Hkrati sta koledar z zbirkama knjig izdali tudi celovška in celjska Mohorjeva družba. O tem pa bomo še poročali. J. Konec avtorskih pravic sa Verdija Od prvega januarja dalje je dovoljeno večino od 26 oper in drugih del Verdija svobodno tiskati in objavljati. S tem dnem je milanska glasbena založba Ricordi izgubila svoje izključne avtorske pravice. Tik pred novim letom je rimski senat od* klonil zadnji poskus podaljšanja monopolnega položaja Ricordija. Čeprav je Ricordi vedno zavračal trditev, da njegove naklade. Verdijevih del niso bile vedno po želji skladatelja, govorijo sedaj vseeno razni predstavniki glasbenega sveta o »novi dobi Verdijeve opere«. Ricordi je sedaj že najavil tisk novih kritičnih izdaj Verdijevih in Puccinijevih del. Zaščitna doba del Giuseppa Verdija je morala sicer že poteči leta 1951, to je 50 let po avtorjevi smrti. Vendar je rimski parlament trikrat podaljšal to dobo iz raznih vzrokov. Založba Ricordi pa obdrži še vedno izključne avtorske pravice za tri Verdijeve opere, za »Falstaffa«, »Othella« in novo priredbo »Simona Boccanegre«, ker so ta dela povezana z imenom šele leta 1918 umrlega libretista Arriga Boita. Shakespeare in Verdi v ospredju Shakespeare, in Verdi sta bila v sezoni' 1961/62 najbolj igrana avtorja nemških gledališč. Na dramskem odru so Shakespearju sledili Goethe, Shaw, Kleist, Schiller, Moliere in Brecht. Za favoritom Verdijem z 2.270 predstavami pa sledita na opernem odru Puccini in Mozart. Med živečimi skladatelji je bil najbolj igran avtor Stravinski s 342 izvedbami in 40 inscenacijami. Več kot 100 uprizoritev so dosegli Prokofjev, Britten, Egk in Bartok. NAGRADA »ALBERTA SCHVVEITZERJA« ZA GROSSMANNA V Miinchenu so podelili literarno nagrado »Albert Schvveitzer« za leto 1963. Dobil jo je nemški pisatelj Kurt Grossmann za knjigo »Ossietzky, nemški patriot«. Grossmann je star 67 let. Leta 1935 se je trudil za to, da je dobil Nobelovo nagrado za mir nemški publicist Karl Von Ossietzky, ki je bil tedaj zaprt v koncentracijskem taborišču v Dachauu. Delovni program UNESCO UNESCO, ki bo za prihodnjo dveletno dobo razpolagal s proračunom 4,280.000 dolarjev in razen tega še z 1,100.000 dolarji za »kulturne izmenjave med Zahodom in Vzhodom«, je objavil svoj delovni program. Kot poudarja ta v Parizu objavljena spomenica, UNESCO pod kulturo ne razume tistega duhovnega luksusa, ki je običajno pridržan manjšini ljudi, in tudi ne zavarovanje dediščine preteklosti. UNESCO poskuša postaviti veliko celoto kulture z njenimi številnimi odcepki v službo vsega človeštva. Ta smoter namerava doseči v pr- vi vrsti s povečanim sodelovanjem znanstvenikov, avtorjev in umetnikov. Pri tem se naslanja predvsem na nedržavne organizacije kulturnih’ delavcev, s katerimi sklepa od primera do primera pogodbe za določene naloge. Delovni program za obdobje 1963/64 polaga veliko važnost na osnovno raziskovanje duhovnih znanosti. V načrtu so predvsem raziskovanja kultur Južne Azije, arabskega sveta in Afrike. V zvezi s tem bodo ustanovili Mednarodno društvo za afriške študije, ki naj zgradi most med znanstveniki sveta in afriškimi ustanovami. Na področju umetniškega ustvarjanja bodo pospeševali v okrepitev medsebojnega mednarodnega razumevanja populariziranje umetnosti. V tej zvezi izdaja UNESCO tudi svoje znane, knjige svetovne umetnosti, ki so sedaj na razpolago tudi v žepnih izdajah. Za slikarstvom bodo nove knjige obravnavale področja plastične umetnosti, male umetnosti in arhitekture. Hkrati bodo knepko pospeševali film kot umetniško sredstvo izražanja naše dobe. Program prevajanja mojstrovin svetovne literature bo UNESCO v prihodnjih dveh letih razširila s posebnim upoštevanjem zahodnih literatur. Iz projekta »Berilo za nove bralce Azije* se je medtem razvil velik mednarodni načrt, ki se ga udeležuje osem držav: Burma, Afganistan, CeyIon, Indija, Iran, Nepal, Pakistan in Tajska. S propagando za varstvo spomenikov bodo opozorili oblastva in javnost na velike, zgodovinske umetnostne zaklade, ki pomenijo skupno dediščino človeštva. Sedanja akcija za rešitev umetnostnih spomenikov Nubije je le eden od številnih primerov. Kar zadeva muzeje in knjigarništvo, daje UNE SC A važnost zlasti pedagoškemu pomenu teh ustanov, s posebnim poudarkom na razvoj v Afriki. Najprej so sklenili ustanoviti meddržavni afriški izobraževalni center za muzejske strokovnjake. U-stanovili bodo vzorno šolsko založbo, v Senegalu institut za šolanje knjižničarjev, ob Slonokoščeni obali ljudsko knjižnico, ki naj bo vzor za druge države. Podobni vidiki veljajo za glavno točko dvoletnega programa, za »Kulturno izmenjavo med Zahodom in Vzhodom«, ta program se izvaja sedaj že šest let in je načrtovan za deset let. Vzhodne države naj poglobijo študij lastnih kultur, da bodo lahko drugim narodom nudile boljšo sliko svojega kulturnega razvoja. UNESCO se zavzema za močnejše osebne stike med kulturnimi zgodovinarji, mladimi znanstveniki in socialnimi znanstveniki, vodilnimi šolniki in prevajavci., kar bo ustanova pospeševala s podporami. PISATELJI ZA SOŽITJE MED NARODI V beneškem Institutu za znanost, književnost in umetnost je bilo te dni zasedanje izvršilnega sveta Evropskega kluturnega društva. Sej šo se udeleževali med drugimi dominikanski pater Leon Du-barle, pisatelj Claude Aveline, Diego Valeri, angleška pisateljica Sylvia Spri-gge, nemška profesorja Feldmann in Von Rintelen z univerz v Bonnu in Miinchenu, madžarska pisatelja Pal Ignotus in Ti-bor Kardos ter zagrebški univerzitetni profesor Mirko Deanovič. Na sejah razpravljajo o prizadevanju evropskega kulturnega društva za mir in sožitje med narodi ter o organizacijskih vprašanjih. GOSPODARSTVO Kaparji na oleandrih, limonah itd. Na domačih rastlinah, to je takih, katere gojimo doma, so kaparji zelo pogost gost. Kaparje imenujemo tudi ščitaste uši, ker so na zunaj zavarovani s posebnim ščitom, na trebušni strani pa imajo sesalce, s katerimi srkajo sok iz podlage gostitelja. Imamo pa jih na trtah obhišnih latnikov, na murvah, na limonah in pomarančah, na oleandrih in drugem lepotičnem grmičevju, tudi na zimzelenu itd. Kaparji ali ščitaste uši imajo to značilnost, da skoraj ne spremenijo svojega mesta, zato jih ne vidimo nikdar na potovanju. Obstaja več vrst in pasem, ki so večinoma navezane na svojega gostitelja, katerega ne menjajo. Imamo pa proti vsem učinkovita sredstva na podlagi belih olj. Taka sredstva so »paramag« podjetja A-mon, »agrumol« podjetja Sariaf in druga. Sredstva proti kaparjem rabimo večino^ ma v 1% raztopini. Če hočemo imeti moč^ nejše škropivo, raztopimo v vodi 1,5 do 2%; pripravka in dobro poškropimo napadeno rastlino. Kaj pomeni »dobro poškropimo«? To pomeni, da mora biti mokra celotna VINOGRADNIŠKI NAČRT VZHODNIH DRŽAV Odbor za gospodarsko sodelovanje med Sovjetsko zvezo, Madžarsko, češkoslovaško, Romunijo in Bolgarijo je izdelal načrt, da se do leta 1965 površina z vinogradi poveča od sedanjih 1,46 milijona ha na 2,6 milijona. Leta 1950 je bilo nekaj nad milijon ha vinogradov, če bodo načrt izvedli, kar ni težko, bo blok vzhodnih držav največji proizvajalec vina na svetu. Kmetijstvo v Avstraliji Avstralsko kmetijstvo ima daleč največ dohodka od živinoreje, predvsem od ovčereje, nekaj pa donaša tudi poljedelstvo, in sicer: Sladkorni trs je glavni pridelek: nad 9 milijonov ton na 200.000 ha. Sledi pšenica s 5,5 milijona ton na 5 milijonov ha (11 stotov na ha); oves 850.000 ton na 1,2 milijona ha; ječmen 770.000 ton na 960.000 ha; krompir 600.000 ton na 43.000 ha; riž 260 tisoč ton na 140.000 ha; koruza 170.000 ton na 75.000 ha. V sadjarstvu je na prvem mestu grozdje s pridelkom 450.000 ton na 53.000 ha; jabolka za jabolčnik presežejo 250.000 ton na 34.000 ha. Na 3. mestu so marelice s pridelkom 33.000 ton na 5.000 ha. Druge sadne vrste dajo manjše pridelke. francoski vinski pridelek Leta 1961 je znašal pridelek vina v Franciji 46,7 milij. hi, zadnja trgatev — 1962 pa je dala 73,3 milij. hi ali 57% več. Ta pridelek je najvišji po letu 1934, ko je bil dosežen rekord s 75,1 hi vina. — Torej zavzema Francija glede vinskega pridelka še vedno prvo mesto med državami sveta, čeprav je nekaj zadnjih let bil italijanski pridelek višji. rastlina, od vršička vej do zemlje, skoraj do korenin. Zaradi večje gotovosti po nekaj dneh ponovimo škropljenje. Zato pa se kak-šenkrat ne zadovoljimo s škropljenjem, posebno ker večina nima primernih škropilnic, in moramo ves les in vse posamezne liste obrisati s cunjo ali gobo, katero smo prej namočili v pripravljenem škropivu. Pomaga samo temeljito zatiranje kaparjev. Pitje surovega mleka V visoko razvitih krajih se vedno bolj širi pitje surovega mleka. Znano je namreč, da se z zavretjem značilnosti mleka bistveno spremenijo. Uživanje surovega mleka predstavlja torej napredek v pravilni človeški prehrani* Celotno vprašanje pa zadeva na kopico težkoč: Mleko se kmalu navzame tujih vonjev in tudi okusa, zaradi česar je potrebna izredna pozornost od molže do razdeljevanja mleka. Mleko mora biti zdravo. Zato mora biti žival zdrava in zdravi morajo biti vsi, ki imajo s tem mlekom kaj opraviti. Zelo važna je tudi krma, ker marsikatera krma vpliva slabo na okus, n. pr. repa, ensilaža itd. Splošno je veljalo mnenje, da preide okus v mleko s pomočjo prebavnega in krvnega obtoka, a v zadnjem času nekateri trdijo, da preide po dihalnih (Nadaljevale s 5. strani) ravnateljevanjem do mogočnega podjetja, ki je rezalo in še danes reže kruh večini Miirencev. Ob izbruhu prve vojne je Vuk rešil vso opremo in stroje in jih je skupaj s 1200 Mirenci preselil v Mozirje v Savinjski dolini. Kot ravnatelj je poskrbel, da se je marsikateri uslužbenec rešil vojaške službe. Po vojni Po končani vojni je pripeljal vse rojake iz begunstva ter je začel na porušenih temeljih na novo graditi. Tovarna je zopet stala, stroji so se vrteli in sosedje živeli. Poživilo se je tudi po Vukovi zaslugi prosvetno delovanje. Prireditve so bile kar na prostem, na njegovem dvorišču, a so se jih radi udeleževali mnogi odličniki, med njimi tudi nadškof Sedej. Po vsej deželi se je med leti 1920 do 1928 razvilo globoko društveno življenje. Vuk je bil v odboru Prosvetne zveze. Obenem z ljudsko izobrazbo se je širil tudi smisel za gospodarstvo. »Zadružna zveza«, katere načelnik je bil zopet naš »Tonca«, je imela po vseh goriških vaseh včlanjenih nad 150 zadrug, mlekarn, konsumov. Izdajala je svoje glasilo. Spričo tolikšne kulturne in gospodarske razgibanosti, ki je bila plod Vuka in njegovih tovarišev ščeka, Kralja, Bitežnika, Besednjaka, Rustje, Bratuža, Simčiča, Bednarika in drugih mlajših, mora postati kar sram naš sedanji rod1. Vuk Zlato našega stoletja (Nadaljevanje s 3. strani) Po štirih tednih se je obupan in sam začel vračati. Minevali so tedni v žeji in lakoti. V neki noči ga je ugriznil puščavski škorpijon. Več dni je Pick ležal sam in v popolni nezavesti. Puščavske zveri so se plazile ob šotoru. Ko se je zbudil, je ves omamljen taval v smeri proti Hankvillu. Kot živ okostnjak, poln izpuščajev se je prikazal na domačem pragu. Polagoma je moderni zlatosledec okreval. Žena ga ni več hotela pustiti na lov za bogastvom. Pričakovala je otroka. Misel na revno otrokovo bodočnost je očeta zopet pognala za srečo. Na stotine jih je šlo pred petimi leti po isti poti pred njim; večina njih je zginila za vedno. Pick je prodrl še bolj v puščavo. Neko jutro je skozi daljnogled opazil strugo reke, ki ni bila vrisana na nobenem zemljevidu. Res jo je naslednji večer dosegel. Zajel je hladno vodo in si je skuhal kavo. Ko se je naslednje jutro zbudil, je s strahoto opazil okrog sebe cele kupe živalskih okostnjakov. Toda vedno manj je videl! Tisti skeleti — živali so pile isto vodo kot on in so — izgubile vid in življenje. Pick je še slišal šum Geigerjevega števca, ki je dokazoval, da je našel uranova ležišča, potem pa ga je zagrnila tema ... Naslednje jutro je zaslišal šum helikopterja. V zadnjem hipu je priletela žena s prijatelji, ki so Picka rešili smrti. Poveda- li so mu, da je odkril velika uranova 'ležišča, vredna milijone in milijone. Bridko se je nasmehnil. Zlato našega stoletja ga je čez noč obogatilo, a mu je vzelo dragoceni dar — oči. je v povojnih letih posegel tudi v politiko kot podpredsednik društva »Edinost«. Nič čudnega, če je tak delaven človek kot Vuk postal trn v peti fašističnim oblastnikom. Leta 1928 so ga vrgli iz njegove tovarne na cesto. Hišne preiskave so bile na vrsti, ker so se pri Vukovih shajali v najtežjih časih vsi tedanji izobraženci in razpredli široko mrežo podtalnega kulturnega in političnega gibanja, ki je postalo temelj za vsa druga poznejša dela v tej smeri. Zato je pa moral Tonca Vuk prehoditi vso trnjevo pot slovenskega kulturnega delavca. Leta 1941 so 58-letncga družinskega očeta zaprli. Uklenjenega so potem vozili po treh taboriščih do zloglasne Ustike. Leta 1943 se je Vuku posrečilo zfbežati. V umbrijskem Apeninu se je pridružil odporniškemu gibanju. Strt na telesu, a ne na duševni čilosti se je 61-leten vrnil domov. Začela so pa preganjanja Nemcev, šele leta 1947 je bilo dano temu prototipu javnega delavca, da je začel manj razburkano življenje. Pri vseh povojnih mirenskih gospodarskih organizacijah je spet sodeloval, dokler ni stopil v zasluženi pokoj. Želimo mu, da bi ga še dolgo užival. Mlajšim pa, da bi posnemali njegovo nesebično delo in da bi znali vrednotiti dobo, v kateri so on in njegovi postavljali temelje boljši bodočnosti. r. b. poteh. 80-letnica in košček zgodovine primorskih Slovencev v lt. It. 14. Samo je zmedeno buljil v časnik. V istem hotelu je stanoval on. Šved — pred njim r.eki Slovan. So njemu nastavili past? Strašna slutnja je vstala v njem. V tistem hipu ga je natakar poklical k telefonu. Oglasila se je Maja. Glas ji je trepetal: »Doktor Radič? Že dvakrat serli Vas zaman klicala.« »Sem bil odsoten.« »Nekaj strašnega se je zgodilo. Morda ste že čitali?« »Da, pravkar — o umoru?« »Celo v sobi, kjer ste bili vi prej.« »Iskali so nekega Šveda.« »Da, toda z nadzornikom Jordanom sva mnenja, da je napad veljal vam.« »Mogoče. Toda čemu me pravzaprav kličete?« Zazdelo se mu je, da 'sliši neki vzdih. »Hotela sem vas samo posvariti za vsai slučaj,« se je spet oglasila Maja. »Bodite previdni, ne morem se otresti občutka, da so vas postavili na seznam mrtvih. Najbolje bi bilo, da bi hodili preoblečeni.« Samo se je nasmejal: »Morda se bom ravnal po vašem nasvetu.« »Oh, prosim vas prav zares.« »No, kako pa je tam pri vas. V zadevi Komi ste prišli do česa?« »Nekaj že, pa vi?« »Tukaj sem komaj začel. Upam, da ne bom več dolgo taval v temi.« Samo se je vrnil v kadilno sobo. Premišljeval je, čemu je včeraj hotel odpoto vati. Obhajale so ga slutnje nevarnosti. Kako pametno je, vsasih jih upoštevati. —0— Komisar Lanner se je dvignil: »Prosim, želite? Ne razumem, kako ste mogli priti nenapovedani do mene?« Prišlec sc je smehljal: »Se čudite? Vaš dober policijski čut bi moral sam izvohati.« Komisar se je zgrabil za glavo in je str mel v obiskovavca: »Zlomka, kaj niste doktor Radič? Kako-ste se spremenili! Toda čemu? Sedite, prosim.« kot stric z dežele. »Sodim, da ste pravilno ukrenili, že jaz sam sem vam mislil predlagati, da spremenite zunanjost.« »Kako to,« se je začudil Samo. »Zato, da vas ne bi gospod Ritter prehitro spoznal. Glas pa znate odlično pretvarjati.« Smejal se je, da so se mu zlati zobje kar lesketali. »Ritterjeve telefonske razgovore sem dal posneti na trak.« Samo je utrnil cigareto: »Kako? Telefonske razgovore na trak — čemu pa?« »Izkazalo se je za pravilno,« je pojasnil komisar in stopit k mizici z magnetofonski mi trakovi. je bilo spet dosti Škrinjarjev. Mar naj jutri vsem telefonira? Za nič se ni mogel odločiti. Ves u-trujen je zapustil prijavni urad in se je odpeljal v svoj hotel. —0— Umor v hotelu je po vsem mestu razburil duhove. Krajevno časopisje se je na Široko razpisalo. Ostalo je zavito v temo, čemu so umorili nedolžnega Šveda, zastopnika tovairne pisailnih strojev? Njegova listnica je sicer izginila, a policija je dvomila v roparski umor. Maja je opozorila kriminalnega načelnika, da sploh niso nameravali umoriti trgovskega potnika. Umor je bil bržkone namenjen njenemu tovarišu dr. Radiču, ki je en dan prej najel tisto sobo. Nekoliko si je prišla policija v tej zade- vi na jasno, ko so prijeli dozdevnega morilca. Aretacijo je povzročil neki bančni med tem zgineš!« Samo se je kar zdrznil. Bil je glas lastnika garaže. Najraje bi se povlekel za ušesa, 'ker ni računal, da bi kdo prestrigel te lefonske pogovore. Postal je tu na Dunaju prelahkoveren; morda zaradi misli na Div-no... Trak se je vrtel: »Pojdi k Brandu, on l bo pomagal dalje ...« »Kdo je Brand?« je vprašal Samo. Komisar je odgovoril, da je v mestu cela vrsta Brandov. Kdo je pravi, bo treba šele ugotoviti. Na traku je bil tudi razgovor med Ritterjem in Brandom. Iz njega se pa ni dalo nič sklepati. Samo se je zahvalil komisarju: »Zelo pametno od vas, da ste prisluškovali razgovoru. Jaz se moram opravičiti zaradi svoje nep evidnosti. — Jutri bom poiskal v kartoteki vse Brande.« Pogledal je na uro: »Pravzaprav imam £e zdaj dovolj časa.« Samo je precej natančno pogledal vso kartoteko. Ugibal je in si je marsikaj izpit sal. Eno ime ga je posebno pritegnilo. Škrinjar Krsto, slikar. Ne, tu je še eden Škrinjar, mešetar. Po kateri sledi naj nadaljuje? Pregledoval je telefonski imenik po Samo je pojasnil, čemu se je preoblekel Istrokah. Pod oddelkom: Trgovine z žitom »Prosim, poslušajte!« Samo je slišal: »Halo, Pavel, tu nekaj uradnik, pri katerem je hotel morilec me smrdi. Nekdo od interpola nekaj vohlja, njati švedske krone. Speljal sem ga na napačno sled. Glej, da Aretirani je bil prava postava iz zločin- skega podzemlja. Nabrekle ustnice, srep pogled, nazaj pomaknjeno čelo, z razmrše-nimi lasmi in kosmatim obrazom. Tresoče rolke in razorano lice je izdajalo uživavca mamil. Maja je to brž ugotovila. Sklepala je, da so ga prav mamila privedla do umora. Mož je tudi priznal. Kdo ga je najel? Spočetka ni hotel izdati. Divjal je in tožil o divjih bolečinah. Rjul je, naj mu dajo vsaj en vbrizg opija. Ko so mu obljubili, je začel vse pripovedovati.' Maji se je kar gnusilo pred moralno pro-palostjo tega moža. Značilen vzgled, kakšen postane strasten suženj mamil. Kaj se je torej zgodilo? Neki Maicr se mu je približal v krčmi. »Ta me pa ni prinesel okoli,« se je režal možak, »kar brž sem ga spoznal, da je preoblečen odvetnik Komi.« Maja se je kar zdrznila, ko je slišala to ime. »V sobi številka 110 stanuje oseba, katero moraš spraviti s poti, mi je rekel tisti,« je nadaljeval aretirani. »Tisoč frankov imaš za trud.« »Še dva tisoč je premalo; poleg tega pa še 50 gramov morfija.« Strme ga je oni pogledal: »Kaj pa ima morfij pri tem?« (Dalje) »Zakaj bi ne vZela tudi tistega dekleta s seboj?« je rekel. »Kot ženska bi nam morda lahko mnogo več koristila kot pa najina spremljevavca. Mnogo bolj varno in neovirano se bo gibala v Srečnem svetu. Nihče ne bo pazil nanjo in nikomur ne bo sumljiva, zlasti ker zna jezik.« »Saj ga znata tudi najina spremljevavca.« »Toda ženske so v gotovih stvareh spretnejše in razen tega je ... hm ... se zdi... tudi... inteligentnejša.« »Hočeš reči lepa, kaj ne?« »No, če ti ta beseda bolj ugaja.« »Zaradi mene gre lahko z nami, če le hoče. A je še vpraša- nje, če res hoče.« Toda izkazalo se je, da je misel na potovanje v središče Srečnega sveta tudi dekletu všeč. Starec ni bil ravno navdušen nad njeno odločitvijo, toda Suli — tako je bilo dekletu ime — ga je znalo prepričati, da je res potrebno, da gre z njima. Kaj pa jo je v resnici pripravilo do tega, je vedela samo ona. Že naslednjo noč so se odpravili na pot. Sklenili so potovati v glavnem po- noči. Le v začetku poti in skozi najtežje predele v gorovju so nameravali porabiti za potovanje tudi dnevno svetlobo. S seboj so vzeli le^najpotrebnejša oblačila in hrano. Vse drugo bi jim <3>, ootatefe 15. oesolja K. Z. HH. bilo samo v breme, ker so bili odločeni, da se ob prvi priložnosti zamaskirajo kot pravi prebivavci Srečnega sveta. Treba pa jih je bilo čimprej odkriti in spoznati njihov način življenja. Za vsak primer so vzeli s seboj tudi orožje. Nista mogla razumeti, kar so jim vzklikali ljudje starčevega plemena v slovo, toda občutila sta vso toplino tistega poslavljanja in razumela, da sta se jima priljubila in da jima želijo mnogo uspeha. Oče in mati deklice Suli sta jima s solznimi očmi in z zgovornimi kretnjami priporočala, naj pazita na hčerko in jo varno pripeljeta nazaj. Tudi onadva sta dala s kretnjami razumeti, da bosta storila vse, kar bosta mogla, da se ji ne bo nič hudega zgodilo. Ob slovesu od te nenavadne majhne človeške skupnosti, osamljene od vsega sveta, sta imela občutek, kakor da ‘se poslavljata od doma. Niti pri prvem slovesu z Zemlje nista občutila takega ganotja. Kmalu ‘nato je požrla malo odpravo temna noč. KONEC PRVEGA DELA ŠPORTNI JP JEL K G- LED PREGLED LANSKE DEJAVNOSTI KONJSKIH ŠPORTOV Živahno tudi na dirhališžih 'že lani aprila smo zapisali, da vlada povsod precejšnje zanimanje za konjske, športe in to posebno v Trstu. Vše to gre seveda na škodo vrhunskega športa v Italiji: nogometa. Ljubitelje konjskih dirk gotovo zanima, kateri konj je lani dosegel največ uspehov. Povedali bomo takoj, čta je to bil petletni francoski konj Ni-cias Grandchamp (Fandango in Altesse de Grandchamp) z rekordnim časom 1,17”4. Ker so najboljši konji last ali francoskih ali italijanskih kobilarn, so se Francozi in Italijani sporazumeli za vrsto zanimivih iji pomembnih dirk v svojih drža- co: 1. U. Bottoni (40), 2. S. Brighenti (16), 3. Al. Cicognani (14), 4. R. Ossani (12) in 5. A. Finn (8). Seveda lestvica upošteva uspehe zadnjih dvajset let. V zadnjih desetih letih je bil vedno prvi Bot-loni (18), pred Cicognanijem (14) in Brighcntijem (12). Ad tržaških vozačev so 'se poleg omenjenega Belladonne odlikovali še Antonio Ouadri (54), Fran-cesco Mescalchin in Ernesto Serafini (45) ter Zeu-gna Giorgid (41). Tržaško dirkališče je moralo lani premagati precej težav in bilo je več kot tri mesece zaprto. Prva velika nagrada, ki je veljala tudi za italijansko vah. Predlanskim je bil prvi italijanski konj Tor- prvcnstV0i je dir^a V.N. mesta Trst'. Zmagal je rlPSf' nrpfl Mncinn I liti/-«!/- knnfTom irv K roomnnm ____________________________ . .. .................... J nese, pred Mašino, Quick Songom in Kracoviem, lani pa se je prepričljivo uvrstil na prvo mesto francoski konj Nicias Grandchamp. V Franciji je Nicias Grandchamp zmagal na dirki Prix de 1’AtIan-tique (2. Ourfa in 3. Brogue Hanover), v Italiji pa na dirki Premio Lido di Roma (2. Brogue Hannover in 3. Mick d’Angeriuex) in tako osvojil “Zlati pokal«. Nicias Grandshamp je zmagal tudi na dirki Criterium, znani francoski dirki petletnih konjev. Na drugo mesto se je uvrstila francoska kobila, Nevvstar, ki je last kobilarne Olsa "(Petit Jean III. in Udinc) in spada med najboljše konje na svetu. Francoska kobila ima zdaj šest let, njen višek je čas 1 ’17”9, Newstar je na omenjenem tekmovanju dvakrat zmagala, prvič v Prix d’Amerique (2. Mašina in 3. Narvick) in drugič na dirki G P delle Nazioni (2. Ozo in 3. Vibo). Na sporedu sta bili še dve dirki: Criterium de Vitesse (1. Mašina, 2. La Coulonces in 3. La Charmeuse) in Freccia d huropa <1. Tornese, 2. Elise Hannover in 3. Ni-cias Grandchamp). Končna lestvica: L Nicias Grandchamp 31, 2. Nevvstar 24, 3. Brogue Hannover 16, 4. Tornese in Mastna 13. Čeprav je prvo mesto osvojil Nicias Grand-c arap, se je lani najbolj odlikovala prav Nevvstar, I- ,se. ,e ,u.vrst'*a na Prvo mesto pri številnih dir-. ami je zadnjič nastopil znani italijanski konj tornese (Tabac Blond in Balboa), višek 1T6”6, ki je l prvi na znani dirki za Veliko ngrado Agna-m ,.°rncSj' ki ima letos 11 let, je zmagal kar !?- od Podaril je svojemu lastniku kar ■ a milijonov lir s številnimi zmagami. Ce seštejemo zmage na glavnih dirkah Italije, G.P. Agnano in ,1 . delle Nazioni ugotovimo, da je Tornese na prvem mestu s petimi zmagami, sledi Birbone (3) tei Gelinotte, Icarc IV. in Niveo (vsak z dvema zmagama). Tornese je lani le za eno točko izgubil italijansko prvenstvo, ki ga je osvojila Guiglia. Drugi konji, ki so se častno izkazali na italijanskih dirkališčih so: Brogue Hannover, Mick d’Angerieux, Calcdnte, Allredo (nekoliko razočaral na koncu) ter še Liri, Pratica, Mincio in Stelano. , Kateri vozač je lani dosegel največ zmag? Največkrat je bil prvi Ugo Bottoni, in sicer kar 178-krat. Na drugo mesto se je uvrstil Alfredo Cicognani (141), na tretje Nello Belici (137), na četrto moe!°c !ehcn" i!34) in na pcto Giancarlo Baldi (128). Sledijo se: Vivaldo Baldi (127), Vittorio Guz-zinati (124), William Casoli (97), Giuseppe Pasolini (94) in Franco Albonetti (89). Najboljši tržaški vo-/ač je Ugo Belladonna, ki je. s svojimi 73 zmagami zasedel 15. mesto v Italiji. Najboljši gentlemen Oncsto Zamboni (31), drugi je Danilo Fossati ( 7) in tretji Badiani Romelio (15). Najboljši Tržačan je Glauco Jegher (7), ki z drugimi deli 17. mesto. Zanimivo si je ogledati lestvico najboljših vozačev Italije zadnjih trideset let. Ugotovili bo-da je Ugo Bottoni bil enajstkrat prvi (1941, !qa3t c47, ’948, 1949' ,95°’ 1952' ,954' 196°' 1961 m ojfi infn"? zmag >e dosegel Romolo Ossani (1932, 1938, 1939, EMO, .942, 1943 in 1946), trikrat je bil prvi Alliedo Cicognani (1956, 1957 in 1958), po dve (msigl SOio^Sw,:vA' Finn 0934 in ,945>' v' 0aldi (1951 in 1953) in N. Braichini (1935 in 1936). Med najboljše vozače spadajo Sergio Brighenti, ki je bil od leta 1954 do leta 1960 med prvimi, Alfredo Cicognani, ki štalno ogroža prvehstvo Bottonija, Man-r® L Casoli in letos Belici, če pa ocenimo vrstni d prvih treh vozačev, dobimo naslednjo lestvi- Negrier pred Guiglio. Naj večja nagrada tržaškega dirkališča je bila dirka Derby, nagrada predsednika republike. Tekmovali so konji štirih let in na prvo mesto se je uvrstil Calcante pred Tygilom. Lani se je posebno odlikoval jugoslovanski konj Astor, ki je bil prvi na dirki Velika nagrada celine (2. Ouick Song in 3. Martha Dean). Astor, ki je posebno hiter na težkih progah, je bil večkrat uspešen. Odlikovala sta se Murier in Romantique. Tržaško dirkališče je vzredilo precej dobrih konj, saj ga smatrajo za odlično ljudsko šolo« konj, ki pozneje tekmujejo na raznih »vseučiliščih« Milana in Rima. Katere so največje dirke letošnjega leta? Največja italijanska dirka je Velika nagrada Lotteric di Agnano (7. aDrila v Neaplju), z nagradami 35 milijonov lir (1680 m za mednarodne konje). Druga nagrada (26 milijonov lir) je. Derby treh letnikov. ki bo v Rimu 29. junija (2100 m). Tretja na- grada mednarodnega slovesa je V.N. Narodov (15 milijonov lir), ki bo 24. novembra (2100 m) v Milanu, četrta nagrada je V.N. Triossi (13,5 milijona lir), ki bo 7. julija v Rimu (2600 m za štiriletne konje). Kar dve dirki, ki bosta na sporedu v Milanu (24. februarja in 4. junija), sta V.N. Evrope (2500 m za štiriletne, konje evropskega slovesa) in V.N. Nazionale (2000 m za triletne konje). Dvanajst milijonov, je na razpolago 25. aprila, vedno v Milanu, za nagrado sejma (2130 m za mednarodne konje), Letos so na sporedu kar štiri dirke za 10 milijonov lir in kar tri so na sporedu v Rimu (28. julija — Lido di Roma, L septembra V.N. Rima in V.N. Tor di Valle, 26. decembra, vse dirke so za mednarodne konje), ena pa v Neaplju, 6. oktobra (Freccia d’Europa). Letos bb šč 47 dirk. katerih nagrade so višje od treh milijonov, in od teh bosta dve v Trstu, prva bo 2. junija (Velika nagrada mesta Trst, 1660 m za mednarodne konje — 4 milijone lir), druga pa 25. avgusta (Velika nagrada predsednika republike, 3218 m za štiriletne, konje — 5,250.000 lir). Ta nagrada jc najdaljša dirka leta 1963. Letos so dirke v Trstu na sporedu samo ob nedeljah in ne ob sobotah kot lani. 1’rcgled zaključujemo z jahalnimi dirkami, na katerih so se izkazali posebno francoski konji, miagovavci vseh važnih d>rk. 0 1 italijanskih konj so se častno izkazali samo Antelami (prvi v dirkah Derby in V.N. Italije), Bragozzo (St. Le-rer) in Mexico. Nove nade so: Vinci, Rockstone, Vintcuil, Haseltine in še Tanno. Strokovnjaki trdijo, da po izgubi Molvcda italijanski jahalni šport nima vrhunskih konj. - V jahalnih tekmah so kot vedno bili med prvimi brata DTnzeo in mladi Mancinelli. D. T. Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legišn . Ti-.ka tiskarna »Graphis* - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 ■V m BOM NE MORE.TO ODLOČATI SAME Noč je. V svoji temni sobici neko dekle posluša tiktakanje ure in ne more zaspati. Tare jo vedno ista misel, isti problem, ki ga ne more razrešiti. Morda sc, bo komu zdelo to vprašanje lahko in vsakdanje, toda zanjo je. ta problem edini in najtežji, kar jih je do sedaj imela. Jutri se mora namreč srečati s fantom, ki ga pozna žc nekaj mesecev in v katerega je zaljubljena. Toda ona ima že dolgo drugega fanta, s katerim je že zaročena, katerega njeni starši že poznajo in ga imajo radi. Tudi ona je, navezana nanj, a ga ne ljubi, ker ljubi onega, ki ga je pred nekaj časa spoznala. Bilo je slabo in nevarno zanjo imeti dve vezi istočasno, toda kaj je hotela napraviti? Fant, s katerim je zaročena, jc zaljubljen vanjo in ji obljublja, da jo bo čimprej poročil. Pustiti ga kar tako na lepem se ni upala. Kar zadeva drugega fanta, v začetku je bilo med njima samo dobro prijateljstvo, ki se je pozrjeje. spremenilo pri obeh v ljubezen. Omenjeni fant se še ne more poročiti z njo, mora preteči še neikaj let, tudi staršem bi najbrž ne bilo pogodu, toda ona ga ljubi. Jutri se mora srečati z njim in se odločiti za vedno ali za prvega ali za drugega. Čeprav je že nekaj mesecev, odkar o tem razmišlja, vendar še ne ve, za katerega bi se odločila. Četudi se ji zdi, da v prvega fanta ni zaljubljena, vendar ji ta lahko takoj nudi lepo in mirno prihodnost, drugi fant pa predstavlja ljubezen in misel, da bi ga pustila, ji je nemogoča. Ura je že tri, toda dekle, še vedno ni zaspalo, počuti se skoro slabo po vseh teh mislih, ki ji rojijo po glavi. Ima devetnajst let, na videz je že zrela ženska, v resnici pa je še otrok, brez izkušnje tei sc mora odločiti za nekaj, od česar bo odvisno vse njeno življenje: Koliko deklet se znajde, v takem položaju, ko morajo izbirati med enim lantom in drugim. Oba pa bi jo iz enega ali drugega razloga lahko osrečila. Take težave imajo predvsem osemnajst ali dvajsetletna dekleta ter je njih izbira težka in zelo važna. Ako neki mladenič premišljuje, ali bi se odločil za advokata ali za elektrotehnika, je to resna stvar, prav tako resna pa je zadeva ženske, ko se. mora odločiti, kateri bo njen življenjski tovariš, poglavar družine in oče njenih otrok. Ponavadi se 0 tem vprašanju odloča s preveliko lahkoto. Dekle. ponavadi, ko je nekaj časa o tem razmišljala, pride do odločitve, da izbere onega, ki ga v tistem trenutku najbolj ljubi. Poreči se s tem fantom in -se čez nekaj mesecev zave, da je nesrečna, da je zgrešila, ko se je odločila za tega, ker je v resnici bolj ljubila onega. Včasih posluša nasvete slabe prijateljice in izbere tistega, ki je bogatejši, ki jo prej poroči, ki ji nudi več materialnih sredstev od drugih itd. Ali pa, in to je še slabše, se pusti vodili od tistega, ki je nasilnejši, ki jo obrača, kot se njemu zljubi. Vse te izbire so zgrešene in ženska se kmalu z grenkostjo zave, da človeka, ki si ga je izbrala za vse življenje, ne ljubi. Včasih se zgodi, da so podobne izbire posrečene, toda to pomeni, igrati se z lastno prihodnostjo. Kaj mora torej dekle, kadar se ji nudi pr.drb-na izbiia? Vse lo, kar jc bilo do sedaj napisanega, dokazuje, da gre tu za izbiro, ki jc zelo težka in ki je mlado dekle ne more sama napraviti. Potrebna jc namreč pri tem pomoči, veliko bolj kot mladenič, ki ne ve, za kateri poklic bi se odločil. Ako ima omenjeno dekle razumne starše, ji bodo ti pravilno svetovali, v nasprotnem primeru ji bo ptiskočil na pomoč kak sorodnik ali pa 'resna in izkušena prijateljica. Sama pa ne more skoro nikoli pravilno odločati. Večina deklet pa ne posluša nikogar, ne govo- 1 ji° ° b-'m z lastnimi starši, ker jih imajo za starinske, tu pa tam poslušajo kako prijateljico, ki ji iz nevoščljivosti lahko samo slabo svetuje, in kar tako na lepem, brez nobene izkušnje ter poznanja moških in življenja odločijo in izberejo slaho. Njihov zakon je zato nesrečen. O svoji usodi lahko sama odloča le ženska tridesetih ali štiridesetih let, toda dekle, ki je pred kratkim nosilo še kratke, nogavičke in ne ve ničesar o življenju, ne more odločati sama o tako važni stvari. Najbolje je, da prosi za pomoč in nasvet tistega, ki ji lahko pomaga in pravilno svetuje. Ondina S 2 E •53 c ■- M Ih U i O -g U -O cd : ,'c3 ^ o O > > OD Kj “1 C OD ^ - 3 e — P 'M... G >N « >N _- O TD 3 -—" S *. "S Cd t/5 > TD *r» g 3. CD OJ -14 > G o _ S ca g 3 TJ CD 03 ,r-> Gt _ Od M X» > O 03 ^ C CD Oj > c/j 03 G gb TD > (S « -3 G r? os c 03 CQ G ~ v E G 33 •-> OD ^5 E 03 O •—>N -14 o O fi.H T3 “ ^ TD —- SC P E .is i 6 >N H. --H G 'Z* JD ><$<'■ 03 O _ , c/j ^ s a rv. da id g .s **>' N u £ -E TS CD 1 d) . _ tu _ f—* O Lh J_-OO-^nZ G cd t/J -14 c N n .E £ r u td "vi'—i P. OJ TD u^! O d> < -14 a _ oj w S § TD ŠS- -P „ TJ S Vh» 4 W CD oj • ^5 */> 'fj _cd 03 g TD > -3 03 «-* >cj p, .»<3 o C/J E o CG G 03 'G P. 03 D *- 0) o C s « £ O 00 s a G ~ 03 -14 03 rC -b*-c -G , XI M co ^ " .S ra __ S ;81 “ .§ « a « 2 u o m •* G Hi *» CD O CS O S S O » §£7 'c 6 -o •S a S ^ C oj - , d» p« 2 d> C d) ^ ~ - M O fl — ^ ^ G*->5) S cd flr u r ’o!fH a* ■ P 43 7 = "* k 42 « M JD T3 < O O •—) P3 C ^ ■h cj 3 •£ c/) N >U R.-s CD cd 'oj ^ «-* »in TD ""^ C di ><-> T ^ N S — »N J* g 'C 3 ”0 :p, ^ Tj ^ -14 cd 2^1" "o £ « v tl 3 33 to B n \ n E ž cd o 'o > 55 >s > o 03 -G : -* 3 . d» ^ ■ 1,0 rt' '•o -ol O 7, cd »3 ^ cd N • V ^ ^ 1 ^ :G _ cd G? C 3 cd *3 *D _C jr (C ’ g°:ra cd CD d» n y >u 'C G X/T o N »So« . M tS ;2, £ a "ca > Cd Cd cd N .b 3 w O' _ D, u 3 •3 GB C •n S .2?'h OO Tj H C - K i m TD b b N -14 . I T.rMT \\> A di CD W f* iS T3,5>0 cd O 1>q c 3 rG P 03 G »o cd a O N Cd GJ 2 TD -14 G ._T U 3 d) G T3 > >N t od OD > > o G *2 3h O PG 03 /g E ' ^-8 >0 N .3 •-H Cd r-H TD •—> 43 uK C * « 5 »—1 3h TD -14 3 *3> cd -G cd 4-h ' -14 CD C -14 d) >C/3 (/) •n 2 cd bo fi >0 +a CD Cd 03 T3 c Ih ^ •Rh .B cd’ *§ >CJ C TD "S 3 cd G O 9SB G >c/> ^ o £? ^ •>T> _ >t/l CD 35 dD Sl 5 g 3 gw-c d) -14 cd P- C rt c o ••—> "qj P G S|5 o CX C N >0 CD Tj cd CD N cd >CD G -r-> G Cd ■—1 G TD Ih P 3§e--s * N h-J 'E’13 GG G G Ml -14 G C/J G CD r CD £ -P cd >C/5 rt '-3 i?: C .0' ►—< +J <3\ .3,-OO Gh - gb V) OD O GD -14 —c G O CD TD a * TD ii 2 —T G Cd E >3 8 n c ■ ^ OJ G _, G '2 ■=■3.3 G Ge 3 CD 34 G Ph-14 JD >CD « S."1- > Ph ^ W .S,'S = *8 s N- oa Ge oe cd o G s Ns c o ^ ,rH -14 * CD ^ 3 p 2 •E o § E 7 — •g M« 2 o u Q d.-a o _ u ■= 7 2 « ^ UJ E rt ^ Ep o S Co p O p M P e . Z ■* 7 3 oj 3? . 2^ go;g ^ -2 £7^0 TT "—> ->u S1 •n°2 di TJ E TD g 7 -a C "O O >V) OjD P, G 'go dJ P 3* E £ ^ d> . G OD k* O 'N :3 E^ TD O CD G G r v. d> >cc G S G >*/ ao (K3fl^