*ZaScjJfkL
izdal« okrajni odBei suciaUendat »»tz* deiovniL ;|udi > Iroorilau — or« lult la odEoiarla arednMV odbor - Odgotorm uredil « Stane Šuštar — Tiska Mariborska uskarne • Maribora - Nas:oi uredništva m uprave Zasavski tednik	Trbovlje L Trt revoincile št 2f rteieton 91) - Raftic
dri oodrolntci Narodne banke • Trbovljab Sta-1 14« - List izhaja vsake soboto - Letna naročnina «Of din polletna ZOO din »etrtletna 100 din mesečna «0 dt» — Posamezne številke 10 din — Rokopis- moralo biti • nredniitve naflrasnele vsak torek dopoldne le lih ne vračamo
Štev. 44
Trbovlje, 5. novembra 1955
Leto VIII
S seje Občinskega ljudskega odbora Trboolje
Davčna politka in ostvarjanje proračunskih dohodkov
Med obš.rnm dnevnim redom 4. seje Občinskega ljudskega odbora. Trbovlje, ki jo je vodil predsednik Lojze Duiar, so ljudski odborniki p© splošnem referatu podpredsednika Slavka Borštnar-ja o -mernicah in pomenu nove gospodarske politike najizčrpneje razpravljali o realizaciji letošnjih proračunskih dohodkov ter c davčni politiki, sploš
dohodkov je opaziti, da do nedavna real'žagi ja ni bila najboljša in se niso po planu določeni proračun-ki dohodki ustvarjali tako enakomerno, kakor bi bilo potrebno za nemoteno gospodar-
V splošnem pregledu letošnjih
sebno občutnem zao-tanku $o nekateri kmetje, obrtniki, gostinci ter društva, ki imajo gostinske obrate. Med kmet; je vrsta davčnih zavezancev, k,j še ni*o izpolnili svoje obveznosti do skupnosti nit; »a leto 1954, tako med drugimi Božič dediči, Peter Kurnik, Albin Cestnik, Jelka Vrhar itd. med obrtniki pa s© v precejšnjem zaostanku Ivan Cestnik, Martin Omerzel, Ferdo Potočnik, Kadrijevič itd. Znatni pa so tud) zaostanki gostincev Ivana Razpotnika, Adelberta Dolanca, Dalmatinske kleti »Vis« ter gostinski obrati SD »Svobode«, Doma Tončke Čečeve, »Svobode« Dobr-
jenje in poslovanje komune. Prav na in drug.h. Najostrejše obsod-v zadnjih treh tednih se je položaj sicer izdatneje zboljšal, vendar še vedno lahko ugotavljamo precejšen zaostanek, kj z vso zadržanostjo vpliva na časovno proračunsko ravnovesje. Vse kaže, da je bila uprava za dohodke nekoliko popustljiva in premalo
be brez dvoma zaslužijo zaostanki v prometnem davku, ki ga vkalkulirajo v ceno ter potem to gotovino mesece in mesece zadržujejo. Vse te zaostale davščine so pravzaprav kredit, ki ga za-ostankarji uživajo popolnoma zastonj ter odtegujejo skupnosti dohodke, ki ji gredo n ki jah nujno potrebuje, da morejo njeni organ.; izpolnjevati z družbenim načrtom določene naloge.
Zaostala in neredna real zaeija proračunskih dohodkov nima svojih neprijetnih posledic samo v proračunskem gospodarjenju komune, ampak v določeni meri hkrati jemlje komuni moralno in politično upravičenost zahtevati
{§ Po vseh krajih zaasvskega okraja: v Trbovljah, Zagorju, |j Hrastniku, Videm-Krškem, Brežicah, Sevnici, Senovem, g Radečah in kmečkih vaseh so bile ob Dnevu mrtvih spoli minske komemoracije.
Predstavniki organizacij Zveze borcev so osvežili spomin M ob grobiščih in spomenikih ter spominskih ploščah na padle j junake v naši revoluciji. Sklonili so se delavski prapori in g zaprhutali v jesenskem vetrn. Godbe na pihala so zaigrale Ig žalostinke, katerih zvoki so prebudili v naših ljudeh spomin j| na grozotne dni okupatorjevega nasilja.
1 Vseh spominskih svečanosti se je udeležilo veliko število pomoč od kraja ali republike. Za- M naših delovnih ljudi, ki so s tem ponovno dokazali, da cenijo kaj, dokler v komun; občanj niso g spomin padlih za našo veliko stvar. izpoln’1: obveznosti do skupnosti s
(Nadaljevanje na 2. strani) iilllinilllllintlilllilinillininillllllllllillllllllllllllllllinilllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllinillllil
Volitve v krajevne odbore
U1 ----- Statuti naših občinskih ljud- vodnjakov itd.). V določenih oblasti obstajale pred formira-
zahtevna	glede	discipline	vplače-	skih odborov (komun) določajo,	vprašanjih bodo ti krajevni od-	njem prejšnjih obč. ljudskih od-
vmje	davčnih	obveznosti.	Od	da se po vseh večjih vaseh iz-	bori prihajali v imenu volivcev	borov po vseh večjih vaseh m
volijo krajevni (vaški) odbori,	pred občinski ljudski odbor, ki	naseljih — niti ne s krajevnimi
Ti odbori bodo opravljali dolo-	jim bo dajal tudi ustrezna fi-	uradi (pisarnami), katerih _ na-
čena dela in naloge v skladu s	nančna sredstva. Krajevni od-	loga je samo administrativna,
celotnim sistemom našega druž-	bori torej pomenijo širjenje	oziroma so postavljeni zato, da
dohodkov Medtem ko je* dotok benega samoupravljanja ter bo- družbenega samoupravljanja in državljani lahko po najkrajši
do kot nekakšna vmesna stop- aktivizacijo najširšega kroga poti dobe potrebna potrdila m nja med občinskim ljudskim volivcev.	opravijo ostale državljanske
odborom in volivci skrbeli pred- Seveda pa ne smemo teh kra- dolžnosti, vsem za vzdrževanje in tekoča jevnih odborov izenačevati s
Brežice so praznovale
28. oktobra so se zbrali v variš Ivan Kolenc, pa je v dalj- združili najbolj zavedni in naj-dvorani predstavniki vsega jav- šem govoru orisal nastanek in bolj zvesti člani KPJ in SKOJ, nega življenja mesta Brežice v razvoj mesta.	ki pa je zaradi izdajstva bila
Prosvetnem domu, kjer so pro- Brežice so bile naseljene že v pobita ali ujeta že konec no-slavili svoj IL občinski praznik, starejši železni dobi, bile v dobi vembra tega usodnega leta. In V imenu SZDL je tov. Kebe Rimljanov latinizirane, v začet- ko so se prebivalci Brežic po pozdravil vse navzoče, predsed- ku 7. stoletja pa so se začeli 4-letnem izseljenstvu vrnili na nik Mestne občine Brežice, to- naseljevati v njih Slovani, td svoje domove, so obnovili koso gradili svoja gradišča. In munalno dejavnost, obrt in trgo-brežiško gradišče je bilo začetek vino in letos že drugič prosla-sedanjih Brežic, ki so jih pu- vili svoj občinski praznik, ki ga stošili Madžari, napadali Turki, bodo odslej obhajali vsako leto.
pa tudi v sporu med Habsbur-	..... ,
Žani in Matijo Korvinom Bre- . slo7«s”®«ti fc sodeioval žicam ni bUo prizaneseno. Tudi	Pionirski pevsk, zb« bre-
kmečki upori niso šli mimo	gimnazije pod vodstvom
Brežic - v bojih za sloven- ^v- Elizabete Dc Glerva, k, upamo, da ga bomo v kratkem sli-
81,340.000 po planu predvidenih dohodkov, je bilo do 25. oktobra 1955 realiziranih 59,207.953 dinarjev ali okrog 72 odst. prorač.
dohodkov iz gospodarstva (dob ček gspodarskih organizacij, prometni davek družb, organizacij) še nekako zadovoljiv, pa je opaziti pri dohodkih od prebivalstva popravila vaških večje ali manjše zaostanke. V po- naprav (cest, poti,
Glede na funkcijo novih kra-
komunalnih krajevnimi ljudskimi odbori, -d jevnih odborov bodo organiza-vodovodov, so kot osnovna enota ljudske cije SZDL in vsi državljani morali že sedaj resno razmišljati o tem, kdo naj v tem odboru zastopa njihove koristi. V krajevne odbore je treba voliti ljudi, ki imajo pri volivcih ugled in zaupanje, ljudi, ki bodo za svoj okoliš storili največ — toda seveda, ki bodo predvsem znali izkoristiti (mobilizirati) lokalna
Preteklo nedeljo dopoldne so	je pisal iz	zapora: »Umiram kot	in jo izročil v čuvanje godbi	sredstva in možnosti, ne	pa sa-
ob vhodu v svoj godbeni dom	junak za	lepo slovensko zem-	»Svobode I«, je ta internirala	mo čakali na pomoč od	občin-
godbeniki »Svobode I« odkrili	ljo!«	žalostinko. Lepo slovesnost je	$kega ljudskega odbora,
v spomin na svoje tovariše, Po lepo podani recitaciji je zaključilo polaganje vencev od tega in od sodelovanja padle v NOV, lepo spominsko spregovoril še direktor rudnika zbranih delegacij to predstav- vseh državljanov ter političnih ploščo. K slavju se je zbrala tov. Lojze Ribič. Poudaril je, nikov oblasti to organizacij, to še drugih organizacij bo v celotna rudarska godba, pevci da zaslužijo padli godbeniki, da pevci in godba pa eo medtem mnogočem odvisno njihovo delo društva, sorodniki padlih godbe- jih ohranimo kot borce za svo- izvedli dve slovesni skladbi. _ in uspeh ter nadaljnji napredek
Godbeniki »Svobode I" v Hrastniku so odkrili spominsko ploščo
tid^a^o^enstvJtl-o^v^ tadl v V letu naše narodne preizkuš- Po proslavi so sc svojci nje, v letu 1941, so Brežice prav padlih borcev zbrali pri Peša-tako dokazale svojo narodno za- ku, kjer jim je govoril narodni vest in 28. oktober mora ostati heroj, tov. Binca Hočevarjeva, v spominu slehernemu Brežiča- nato pa jim je SZDL priredila nu, saj so se v Brežiški četi zakusko.	D. V.
V	^
Železniška nesreča v Brežicah
J. K. naših vasL
O. M.
V Sevnci se prlpravlfafo no občinski praznik
nikov, delegacije godb zasav- bodo v častnem spominu. On ekega okraja, zastopniki »Svo- sam je mnoge od njih poznal-bod«, direktor rudnika, pred- bil je z njimi v partizanih to sednik društva, predsedniki ob- je poznal njih bogato proletar-činskega ljudskega odbora, od- eko življenje. Spomin nanje naj bora ZB in še drugi.	vodi tudi v bodoče rudarsko
Lepo spominsko slovesnost je godbo po pojl	v Sevnici bodo dne 12. no- petek, 11. novembra bo slav-
odprla godba z igranjem »Inter- dila v stan JugotiavTji m v do Vembra že tretjič proslavili ob- nostna akademija v Prosvetnem nadonale«. Kapelnik godbe to- ^ »kupaaje ter NOV to je pot	praznik ^ ^ gevni- domu, kjer bodo telovadci Par-
variš Viktor Malovrh je nato v domovom {^edanih ^^borcev^ za čanj sklenlu> bodo te svoj tizana, Svoboda, učenci nižje spominskem _govoru^ onsaHikc socializem^Ziasti^ ^ na. <mo_ zgodovinski praznik počastili gimnazije in osnovne šole ter
kar se da najlepše, S p ra znova- tamburaški zbor poskrbeli za
padlih godbenikov. Vsi so padli podčrtal tov. Ribič — naj spo junaško vedeli so dobro, za kaj zna veličino boja in žrtev padlih so darovali življenje. Najmlaj- v NOV ter čuva njih pridobitve, ši med njimi, star komaj 19 let, Ko je odkril spominsko ploščo
Pred zbori volivcev •v Trbovljah
Po sklepu občinskega ljudske- sklepi, ki so jih volivci predlaga odbora bodo v vseh volilnih gali in sprejeli na prejšnjih enotah sklicani zbori volivcev, zborih.
*»a katerih bodo ljudski odborniki poročali o delu ljudskega odbora, o nalogah ter o izpolnjevanju občinske, zlasti komunalne politike. Na področjih Dobovec, Klek, Gaberške In Ce-*e pa bodo hkrati na zborih volivcev tudi volili člane krajevnih odborov. Razen o polltič-ncm in gospodarskem položaju v Trbovljah bodo na zborih volivcev, ki so predvideni za čas °d 1. do 20. novembra in bodo bo pripravah sodeč začeli po 8. n°vembru, razpravljali volivci 0 Pravicah in dolžnostih nove nbčlne, o delu potrošniških sve-tov- o realizaciji dohodkov in d*včnl politiki, razdeljevanju ***novanj In upravljanju sta-n°v»njsklh hiš pa tudi pregle-daU| kako so bili ispolnjeai
njem bodo začeli že v četrtek, soliden in kvaliteten program 10. novembra. Tega dne bodo — v soboto, 12. t. m. pa bo zve-dopoldne ob devetih slovesno čer družabna veselica v Pro-odprli živinsko razstavo na sej- svetnem domu. Praznovanje mišču. Ob neugodnem vremenu občinskega praznika bodo žabo ta razstava v lopah zadruž- ključili v nedeljo, 13 novembra, nega posestva v Sevnici. Raz- Za občinski praznik v Sevni-stavljalci najlepše živine bodo cl bo v Gasilskem domu med-dobiii nagrade. V četrtek, 10. t. zadružna kmetijska razstava, m. bo nadalje v večernih urah Tudi ta prireditev bo pripo-koncert moškega pevskega zbo- mogla k čim lepši proslavi ra in orkestra PGD Sevnica. V krajevnega praznika.
Včeraj, 1. novembra, oh 3.15 zjutraj je prišlo na brežiški postaji do težke železniške nesreče. Tovorni vlak štev 675, ki je prihajal iz Krškega, se je ob vhodu na železniško postajo razletel v tovorni vlak štev. 143, ki je stal na prvem tiru. Pri trčenju je bilo močno poškodovanih 11 vagonov, in sicer pet od vlaka, ki je stal na postaji, šest pa od vlaka, ki je prihajal. Lokomotiva je so razmeroma manj poškodovana1.
Pri ne$reči sta bila hudo ranjena vlakovodja prihajajočega vlaka Martin Jamšek doma iz Sevnice, ter zavirač K. Zveglič. Oba so takoj prepeljali v brežiško bolnišn co. Vlakovodja Jamšek je dobil' najtežje poškodbe na obeh nogsh Eno «o mu morali takoj amputirati, morda pa bo treba tudi drugo. Kljub temu, da je ve$ čas Pri zavesti, je njegovo stanje zelo resno. Zavirač Zveglič ima tudi polomljeni obe nogi, razen tega še dvakrat prelomljeno roko in več drug h poškodb. Vendar za zdaj kaže, d-t
i
so njegove poškodbe manj tetke.
Po Informacijah, kj smo jih dobili na postaji v Brežicah, je irišto do nesreče zaradi tega, er strojevodja prihajajočega vlake,, ni videl prednjega svetlobnega signala, ki je bil zaprti V istem čaeu je bil namreč v Brežicah močan snežni metež (padlo je 6 dp 7 cm snega), tako da je bila vidljivost zelo slaba. Ugotovili so tudi, da je bil signal obložen s snegom Na prvem tiru je stal na postaji tovorni vlak zaradi tega, ker so popravljali lokomotivo.
Na kraj nesreče sta prišli že včeraj dve komisiji iz Celja in Ljubljane. UgotoV-Ii sta, da je vozil vlak s hitrostjo okrog 40 kilometrov na uro, o ostalih ugotovitvah komisije pa še ne moremo poročati. Zaradi nesreče je bil promet v Brež-ceh prekinjen za več kot deset ur. Ruševine so pospravil; šele opoldne, tako de je jutranji vlak iz Maribora in Ljubljane včeraj prispel v Brežice šele okrog pol tretje ure popoldne.
Uspelo predounnie Ljudske univerze u Radečah
V Zasavju so polja se preoran«.
Prejšnji četrtek je Ljudska univerza v Radečah pričela svojo letošnjo sezono z zelo uspelim predavanjem »O tuberkulozi«. Predaval je specialist za TBC, dr. Stojan Cerkolj. V eno-npolurnem izvajanju je predavatelj prikazal poslušalcem infekcijo in potek te zavratne bolezni. Obširneje se je ustavil tudi pr; be ežiranju in pokazal nra njegovo veliko vrednost in pomen pri zatiranju te bolezni. Okoli 80 poslušalcev je z zanimanjem sled lo predavateljevim poljudnim in zan mivim besedam. Enoglasno mnenje vseh je, da sj takih ali podobnih predavanj še žele.
Ljudska univerza, k: deluje v okviru radeške »Svobode«, bo izraženim željam gotovo prav r.da ustregla. V letošnji sezon bo mesečno enkrat al; celo dvakrat prirejala poljudna predavanja iz vseh področij znanosti- in umetno ti. Pred val bodo domačini in gostje, ki so že priglasil: število in naslove predavanj V kratkem bo vodstvo razglasilo eznam teh predavanj, iz katerega, bo razv dno. da «o na sporedu res zanimiva in poučna predavanja.
Predavanj torel ne bo manjkalo, zato Radedčand to bližnji okoličan; ne zamujajte priložnosti, da svoje obzorje širite in bogatite svoje znanje.	J. P.
Zbor volivcev v Kapelah
V nedeljo je bil v šoli v Kapelah zbor volivcev, ki je prišel nanj kot zastopnik občine Brežice tudi tov. inž. Drago Mišič. V obširnem referatu je govoril o gospodarstvu Brežic in vse naše države, pojasnil statut občine glede krajevnega odbora, ki ima 7 članov — vsaka vas ima svojega odbornika — ki so izvolili za preds. tov. Matijo Radanoviča ml. iz Kappl. V zelo živahni debati so razpravljali o cestah, o regulaciji Sotle in melioraciji Jevsov, o povodnji in toči; upamo, da bo novi krajevni odbor vse napotke teh živahnih razgovorov koristno uporabil pri svojem delu za skupnost	D. v.
Novi Občinski ljudski odbor v Hrastniku bo moral reševati mnoga važna vprašanja
Volivci Hrastnika In Dola pri oblastnih In upravnih organih vprašanje trgovske mreže v ob-Hrastniku so na Številnih se- je porok, da bo delo našlo m no- čini in s tem Stankih SZDL in sejah aktivov go pobud med našimi volivci.
Ker bo moral vsak izmed ir.
reševati vrsto nje so
ter drugih množičnih organizacij dodobra spoznali pomen voljenih svetov upostavljanja komun. V novo
perečih problemov, so sveti nosti na področju občine in občino sta se s 1. septembrom sklicali in imeli seje že v času predlaga konkretne rešitve ijud-t. L združili prejšnji občini do 3. seje obč. ljudskega odbo- skemu odboru Pristojni orga-
štejeta ra, ki Je bila 14. p. m. Ker Je ni naj nadalje proučijo davčno
bilo na tej seji predloženo od- politiko in predlagajo od borni- »gdnika borni kom v rešitev mnogo na- kom ustrezne rešitve (uvedba 1 posleni v industriji in drugih log, ki so jih postavili posa- občinske doklade, * obdavčenje podjetjih. Jasno je. da bo moral mezni sveti, gl oglejmo nekate- nezakonitih izvrševalcev obrt-
ra teh vprašanj in sklepov gle- n ib del itd.). Izda se dovoljenje
za ustanovitev poslovne enote podjetja Temnic-Varvarin v Hrastniku, ki bo v svoji poslo-
Hrastnik in Dol, ki skupno skoraj 10.000 prebivalcev, ki so v pretežni večini za-
Stanovanjske zadruge bi lahko ublažile krizo s
filltMAii mmiS tu* Prt občinskem ljudskem M IV HOV QY1 11 ^boru ustanovili poseben fond • za gradnjo stanovanj. Ta fond Naš dopisnik se je obrnil do w delno podprla občina sama, referenta za stanovanjske zade- podpreti pa bi ga morale še vo pri Občinskem ljudskem od- 061316 ^stanove in podjetja. Iz boru v Vidmu-Krškem in ga za- leh družbenih sredstev za grad-......	.. prosil za nekaj pojasnil glede nl° stanovanj bi se dajala po-
v vodenju administrativnih ™>- perečega stanovanjskega proble- sotila s primernimi obrestmi v zvezi ustanav- slov. Glede sejnin odboru,..ov ^ v občini Videm-Krško Re- V9em tistim, ki sl sami želijo I ja nje potrošniških zadrug in so sklenili, da ne žele prejemati ferent Slavko Kunej se Je va- kaditi svoje stanovanjske hi-svetov. Ta svet naj prouči sta- sejnin za vsako sejo. Ljudski bUu ljubeznivo odzval Na vpra- šice Prt tem pa naj bi upošte-drobne gospodarske dejav- odbor na ob koncu leta aU ob ^nj,, kalrff je s stanovanjskim vaU prednostno tiste interesen-
praznovanju obč. praznika na- problemom kakšen izhod bi te' M žele graditi večsrtanovanj-gradi odbornike, upoštevajoč Daši| iz „jega kakšen je per- ske hiše. Tudi Tovarna celuloze ijihovo delo in prizadevnost. snektlvm nafirt »h««,	»m« to	.........
prizadevnost.	spektivni načrt občine glede to tro papirja bi lahko dala
Ko dajemo bralcem našega gradnje novih stanovanj In na svojim delavcem posojilo v ta
novi občinski odbor v bodoče glede na to, da rudnik Hrastnik de njih rešitve, širi svoje obrate na Dol. da bo nadalje kemični tovarni dana po obsežnem remontu možnost večje proizvodnje in razširitev le-te še na nove proizvode, ter da bo v bližnji prihodnosti razširila svoje objekte tudi
Bližnje naloge ljudskega odbora
v vednost poročilo obč. kakšen način se delijo stano-	Seveda bi moral biti ta
ljudskega odbora v Hrastniku, vanja upravičencem, je odgo- kredit večji od dosedanjega in jih hkrati vabimo, da se v čim voril približno sledeče:	tildi doba za odplačevanje po-
ved jem številu udeleže zborov v Baši občini je stanovanjski f0.1 ,a. bf morala biti daljša. S volivcev, ki	so	v teh dneh in	problem velik. Primanjkuje	m^mmi in	podobnimi pozitiv-
bodo trajali	do	13. t. m. Zlasti	nam zlasti družinskih stano-	mmi ukrepi	bi lahko mnogo	dohoda volivci	na	teh zborih raz-	vanj Krško samo ima mnogo
pravljali o	ukrepih v našem	nezdravih in nehigienskih sta-	Prihodnje	leto namerava	ob-
bodočih mese- novanj ter stanovanj, ld ne čina zgraditi večstanovanjsko
valnici prodajalo sadje, zelenja- gospodarstvu v
med^n?imfetuTrinok-PrMl!okr-’ cjh.™"™6 enote Ceče-Boben, ustrezajo svojemu namenu hišo v Vidmu, nasproti osnovne
Odborniki ljudskega odbora nikj so bodo pogovorili z volivci na sveto in kulturo predlagano do-
Krn!ce D»' P« Hrastniku, Mar- Vprašanje je potrdili po svetu za pro- _	-v,,,,. „„	_ sohami Toda
tudi s samskimi šole. Ob vsem tem pa bi bilo no in Turje pa bodo volile svo- sobami Toda ta problem bi dobro opozoriti na to, da bi v je krajevne odbore. Volivci lahko vsaj delno rešili, če bi Vidmu, v kraju kot mestu, v
*"*'*"*• ",sovor"ti“ r “tsnu t&r	^	- -* -«■»•
vprašanja, zlasti na področju gospodarske in komunalne dejavnosti, zdravstva in prosvete.
Hrastničani, Id so bili več let z doma in so se letos po daljši
do 15. t. m. Na teh sestan- športnim kih bodo volivci razpravljali o Hrastnik.
društvom
Razpravljali
so tudi
cev razpravljati o delu izvolje- posebno tisti stanovalci, ld ima- S tem vprašanjem se bo moral
__.	,	nih odbornikov ljudskega odbo- jo večsobna stanovanja, ki Jih ukvarjati še svet za komunalne
P HaH-a m	učnih moč na 0 dolgost da se o tem pa ne potrebujejo Omenil bi zadeve in urbanizem, ki ima
o ukrepih k, bodo v dalji per- ^eh osnovmh šolah in	£	™	oboli naj iz- samo negativne pojave v novi nalogo, da nekako rajonizira m
življenjsko gimnazijah. Sklenil, so. da se za vrše svojo dolžnost in pri- občinski hiši. podrobno jih ana- razpodeli, kje naj bi se zidale
pomore jo še k uspešnejšemu Uzirati pa nimam namena. Kljub večnadstropne hiše z več sba-delu občinskega ljudskega odbora v Hrastniku.
spektivi dvignili raven delovnih ljudi. Gospodar- delno
rešitev tega vprašanja
odsotnosti vrnili ali obiskali skemu svetu obč. ljudskega od- sprejme v honorarno službo 5
bora se nalaga da v sode'ova- tovarišev(ic) iz Hrastnika, zla-nju s sindikalnimi organizaci- sti za pouk nemškega jezika, jami in trg. podjetji pretrese risanja in telovadbe ter pomoč
svoj kraj, so mi zatrjevali, da komaj razpoznajo posamezne dele naselja. Popravljena cesta, nova šola, vodovod, stanovanjski bloki in hišice zasebnikov — vse to je znatno spremenilo zunanje lice Hrastnika. Pa tudi družbeno življenje je v vse večjem razmahu. Vse to in še nove probleme bo moral upoštevati novi ljudski odbor mestne občine. ki se je sešel k 1. seji že 15. julija. Na seji se je zbralo 25 odbornikov, ki so Izbrali za
predsednika nove občine tov.	_	_____ _ H _ _________________ _____________
Stanka Brečka, za podpredsed- jetja »Potrošnja« v Trbovljah je .uslužbencih in je med člani ko-nika pa tov. Maksa Jakopiča, pred dnevi razpravljal o svojem lektiva želja da bi si poiskali so izvolili tudi vse finančnem položaju in delu na delo drugje lislim, da bi moral splošno. Iz finančnega poročila
Jože Kenk
65:35 sorazmerje med špe'erijo in manufakturo pri „Potrošnji“
... pri ostalih trgovskih podjetjih v Trbovljah
Delavski svet trgovskega pod- podjetju kot pri posameznih podjetjem. Pravilno bi pa bilo
vsem velikim težavam in raznim oviram in zaprekam pa sodim. da bi stanovanjski problem na splošno vendarle mogli nekako rešiti. Predlagal bi, da bi v zvezi s tem vprašanjem ustanovili tako imenovano sta-
novanji in male zasebne hišice.
Trenutno ima seveda največje težave stanovanjska uprava, in to z delitvijo stanovanj. v io zahteva seveda pripada-mu stanovanje. Marsikdo pa ne ve. da moramo pri delitvi
Na tej seji potrebne komisije.
ki so pri-
pravile material za drugo sejo, knjigovodstva je razvidno, da ki je bila 17. avgusta Na njej se je promet v zadnjih treh meso sprejeli statut Obč. ljudske- secih znatno popravil. Tudi stro- lizo razmerja v trgovinah in ga
tedaj — in to se ni zgodilo — da bi takrat Mestno trgovsko podjetje v Trbovljah likvidirali LO ne samo grajati slabo stran in vsa trgovska nodletia v nkra-podjetja, marveč mu nuditi ju, ki so nastala iz tega podjetja, stvarno pomoč s temeljito ana- postavila na bazo novega po-
ga odbora Hrastnik, ki določa obseg in področje dela novfega odbora komune Na tej seji so sprejeli tudi predračun združenega ljudskega odbora ter so bili izvoljeni sveti in komisije, ravnalo primanjkljaj pri preveč predvidene v statutu	izplačanih plačah v prvem pol-
2e prt diskusiji o statutu je letluj k* nl$" Ml« » soglasju z bilo opaziti živo zanimanje od- doseženim blagovnim prometom bomikov; tako so sklenili, da se A,u«1 v oktobru je bil pro-ceiotno naselje Kovk v bodoč« ™eAL,ad®V0!J^ ,n jc znašal 26' vključi v krajevni odbor Dol Pri Hrastniku, tudi naselje Krnice, Savna peč in Suha dol
po možnosti vskladlti. Glede najemnine za glavni lokal pa bi
slovanja ne pa. da je vsa bremena in vse ostalo slabo prejšnjega podjetja prevzelo trgov-
ski so se bistveno zmanjšali v tretjem tromesečju, saj so znašali v prvem polletju 9,1 odst.,
v zadnjem tromesečju pa	_	___
odst. Na ta način je podjetje iz- ter za popravilo stavbe. Ravno da so vodilni u~' ri 'novega
novanjsko zadrugo. To zadrugo stanovanj upoštevati predvsem bi finančno podprla n pr Ko- družbeno vlogo prosilca, števi-vinarska zadruga gradb pod- ^ (ianov družine in njih zdrav-jetje »Sava«r trg podjetje »Po- st veno stanje ter dobo čakanja trošnja« in še drugi S skupni- na stanovanje. Tu so velike temi finančnimi sredstvi bi vse- žave> ki pa jih bo mogoče od-kakor najlaže zgradili večnad- praviti že z navedenimi ukrepi, stropno stanovanjsko hišo Pod- prosilce stanovanj bo treba Jetja. ki bi s svojimi denarnimi opozoriti, da bo nov način raz-sredstvi podprla to zadrugo, bi deljevanja stanovanj v kratkem dobila v trajno last eno nad- objavljen na oglasnih deskah, stropje stavbe ter bi samostojno razpolagala s stanovanji v Ob koncu najinega razgovora tem nadstropju. Id bi bila iz- le referent za stanovanjske zaključno namenjena njihovim deve občine Videm-Krško ape-delavcem in uslužbencem. Nata Ural na disciplino, tako hišnih način bi stanovanjsko krizo v lastnikov samih kakor tudi pro-
silcev za stanovanje. Hišni last-
lst„ LO moral najti primerno reši- sko podjetje »Potrošnja«. Druga občini znatno omilili Poudar- ™™--	’ priglasijo
us «» »	teh atrotkov vet,k,	„ „ hi,..
tako bo pri 'astnem prevozu podjetja prevzeli svoja mesta, treba skušati najti primemo re- ne da bi tedaj zahtevali, kakor
oktobra že 18,644.144 dinarjev. Delavski svet Je sprejel fi-
_____________ ____	_____ ____nančno poročilo z ugotovitvijo,
(del) bodo imela svoj krajevni da se uslužbenci podjetja pri
šitev s tem. da bi podjetje dobilo tak avto na razpolago, ki bi t manjšimi stroški omogočil podjetju prevoz benih artiklov. Z lastnim avtom, ki Je v zelo slabem stanju, ni mogoče opraviti vseh prevozov. Toko ne bi bilo treba upo-
rečeno, »čisto mizo«
Vse to so torej težave, s ka-.	terimi se sedaj podjetje »Po-
P,„	trošnja« ubada in Jih postopo-
ma rešuje Želeti bi bilo, da se ne iščejo samo kritične opazke, pač pa. da se podjetju nudi stvarno pomoč za izboljšanje
odbor, tako Je bil dopolnjen 98.	delu trudijo in opravijo «MJa*r^ drugih prevoznih, sred- položaja to pa v korist potroš-
člen statuta: sedež krajevnega marsikatero delu brezplačno, ker štev. ki Jih le *reba plačati, kar nllrnT iB
ni dana možnost za izplačilo tudi viša stroške.
Presežkov kot pri ostalih podjetjih. Tu pa he gre za krivdo kolektiva Sorazmerje 65:35, ki
odbora bo v Krnicah.
Odborniki so nato predsednike in člane svetov sicer: svet za gospodarstvo, komunalne zadeve, za
nadalje svet za kulturo m vr»- izmed vzrokov da Je finančni
položaj teže uravnovesiti, kajti
uu’
Vsekakor pa je treba poudariti. da je treba vzroke težavnega položaja podjetja iskati še
nlkov in celotne skupnosti Morda bi bilo dobro stvar raziskati In najti krivdo, zakaj Je bivše mestno trgovsko podjetje zašlo tak negospodarski položaj.
ga Ima podjetje v špeceriji (65) nekje dru-rte, In sicer so te te- *d/a“08tOdgovornih tovarišev šolstvo, tl manufakturl (35) jc eden žave dediščina, ki jo Je podjetje ~
to pro-	' finonAni moralo nn.vr.tt nh	ki— 11 LO na zadnjem zasedanju
politiko Končno so izvo- vsakomur je znano, da je
moralo prevzeti ob razpustu bivšega mestnega trgovskega pod-
DS ni bila opravičljiva; v med-
ietia T k« l »J	nnJl h sebojni diskusiji bi lahko mar-
.	__. ...	.... vaotvuiiiur JC Minil«, Ul JC m-	laKO JC tCOaj podjetju -IV , ---Htrrno ,«8111 1«, ki n«
e predsednik. « za č o 8,užek pri prodaji špecerijskega	dnim Jasnej^Jiko^ oskrbi
otroka in matere, predsednika blaga minlma,e- _ nekateri iz za delo in delovna razmerja ter delk, M nl0rajo prodajati Iz-
pred sednika sveta za splošno pod cene (sladkor, sol, olje, mast upravo.	|n Bedaj krompir) Kolektiv ugo-
Tako bo ▼ okviru obč. ljnd- tavlja, da Je sorazmerje v drugih podjetjih obratno, kar omogoča skladnejše poslovanje Kritika proti vodilnim uslužbencem tudi ni bila v skladu s
podjetja pričela z delom na novo in niso Imela nič skupnega z bivšim mestnim trgovskim
•kega odbora mestne občine Hrastnik delalo 8 svetov s 87 člani, v raznih komisijah pa le 12 članov — statut občine pa
daje možnost Imenovati po po- stvarnostjo In so člani DS ostro trebi še druge komisije. Tak Si- obsodili tako pisanje v lokalnem rok krog sodelavcev v naših listu, ki napravi slabo luč pri
S se;e Občinskega ljudskega odbora v Trbovljah
(Nadaljevanje s 1. strani) tud: od sJiupLesti ne morejo karkoli terjat., V re lizaciji dohodkov komune Je med drug m zanimivo, da davčn zavez nci bo,j ali manj podcenjujete z asi, občin- ke doklade. Medtem ko Se dokaj t dovoljv0 vplačujejo nekatere druge dajatve lahko jgo-tov mo, da so prav t občinskim dokladami v na v čj m zaost n-ku. Neka ter obrtnik se po 5 ah 6 mesecih, odkar »o bili dobil' odločbe, zgovrjajo na davčne komis:ie V m-"S katerem pr me-ru je to prav spretna takt ka m manever, k me na to, d do ičn zavezanec č m dalj zadržuje gotov no, k jo je dolžan odvest skupnosti, jo mesece n mesece obrača n ima, kot «mo že reki , sijajen brezphčen kredit.
Po 'čmrlj leji r zprav so ljudski odborn k »ogla rto »klon 11, da je treba davčno po-! tiko in real zacljo proračun k h sredstev prev čno obleki vno n z v o doslednostjo zaostriti Na bi t. n j h zbor h vol vcev bodo razpravljali med drugim tud o primerih vseh zraz tejš h d’včn h zaostarkarjev, t ko da n hče ne bo mogel reči, da zadeva ni bla slednj č obravnavan, na na5de-mokr1 tičnejš nač n Prav tako ljud k-, odborn ki »odi jo, daje
treba z vso doslednostjo zaračunavat zamudne obresti za neporavnan* davčni obvezno ti. V pr.mer.h pa, kjer b ne zalegli vsi ukrep , naj «e po eže tud: po skrajnem sredstvu odvzem obrt ali rubež N hfc, ki živt v skupnosti ir už va njene ž.vljenjhke pogoje, n ma prav ce kratiti skupnosti vsaj t .tih m n maln.h Stvom obratnega kredita Gosti-
ln se prav dobro obnesejo Za- pa naj na drugi strani upošte-to sodim, da Imamo tudi mi vajo težavno ln odgovorno delo
polno moralno osnovo za usta- komisije pri reševanju stano-novitev take zadruge	vanjskega problema in naj z za-
Poleg navedenega ukrepa pa upanjem gledajo v njeno delo. bi bilo nadalje koristno, če bi	D. K.
Davkoplačevalci Obč ne Dobove se vprašuje o...
Že dolgo so govorili po Moste- p. m. prišel k njemu organ uprave za dohodke in obč.nski uslužbenec ne prl«'lno Izterjavo zaostanka v znesku 221.461 din. Ker je Krulčera hčerk, izjavila, da tega zne«ka ne more plačati (obrt je na njeno :me) ker nima drugega kot mtjhnega otroka, ki ga lahko vzameta je organ hotel izvršiti rubež prem čnin Naprosil je hčerko, da mu pokaže živino. kar pa je odločno odklonila. Medtem je hlev zaklenil oče, ki |e opazil oba Finančni organ |e šel proti hlevu, pogledal skoti okence na vratih in zapisal
Zemljišča agrarne skupnosti, °Uve tVn* N še konCal —	'	“■	robežnega zap sn ka ko ga je
Krulc zgrabil za vrat, ga sunil proč od hleva tn vpil nad n j m,
na s prometom preko 11 mili- 112 ha pripravili pašnike in nji- *ku4al ** fla Š€ udar,t ’ pa A jonov le 83.000 din, pa še od ve, ki Jih bodo uživali prven- mu to preprečili ostal, druž nski tega je bil OLO Krško odveden stveno tisti, ki so izgubil zem- člani.
nje naše trgovske mreže.
cu, Dobor- in v okolicš, da Ivan Krulc iz Mosteca St 34 ne plačuje davkov, da pa ee mu nihče n:č ne upa. splošna govorica pa je b:li; »Na« rubijo za majhne zneske drugim pa nihče ne reče n:čl«
In ker Krulc ž« dalj čase ni poravnal svojih obveznosti, je 13.
Številne naloge sveta za aesaodarstvo v občini Brežice
Brežice, ki so Izmed vseh ob- Mestna podjetja bi lahko lz-čln novega okraja Trbovlje naj- kazala večje dobičke pri svojem ki jih Je na Čatežu 30 ha, v večja komunalna upravna eno- prometu, a zaradi prevelikih Cerkljah bo treba arondirati in ta, Je edina občina Izključno materialnih stroškov Izkazujejo komisija strokovnjakov OZZ bo kmetskega značaja ln stoji njen zelo nizke dobičke, tako kavar- skrbela za to da bodo te teh svet za gospodarstvo pred težkimi nalogami, kako uravnovesiti občinsko gospodarstvo. Obrnili smo se na načelnika tov.
Stanka Kramarja, ki nam je glede podjetij dal sledeča pojasnila:
Gostišče Mokrice bo prevzela občina ter ga je že s 1 novembrom oddala v upravo gostišča tričlanskemu kolektivu s po ro-
le minimalni znesek.
ljo zaradi državnih interesov ln avtostrade.
obvezno t:, k: jih je rlolžau d* ja h.
Razen tegs »o ljud k odbornik še razpravljal o občinsk doklad: iz kmetijstva ter o skladu, ki se zb ra .z račun« mlevskih izdelkov (od moke 2 d n in peke kruha 1 50 d‘rl Sklenili so. naj bo obč nska d kladi z kmetij-•tva sesiavn del proračuna, vendar p *e kot sklad uporablja Izključno er kmet jstvo Sklad, ki nastaja pr moki n pek , pa naj služi za to, da b zgrad 1: primerno pek rno k, jo Trb vije tako neog bro potrebu ejo. Nadalje so »prejeli po'’opek za sestavljanje proračuna ter odobrt-1 razne predloge, ki so j h postavili nekateri »veti. Med dru gim so odobril pred’og vety za socialno pol tiko n skrbstvo, da
Sče v Gradu je zaradi neurejenih razmer ln nesmotrnega gospodarstva prišlo tako daleč, da ni moglo odvajati družbi obveznosti, ki bi jih sicer lahko — sedaj pa upajo, da bo gostišče na podlagi pavšalnega obdavčenja po ureditvi po načelih sodobnega gostinstva izpolnilo svojo dolžnost do družbe ki ji naj tudi služi.
Brežina je
Zdravstvena ambulanta -pridobitev občine Dobove
Komaj dva meseca je, odkar smo se Dobovč ni priključit komun, Brež.ce, toda že v tem kratkem času zaznamujemo vidne uspehe skupnost Obč.nski ljudsk. odbor v Brežicah je namreč sklenil, da bo v Dobovi odprl zdravstveno in zobno ambulanto In res- v kraju »o opravili komisijski ogled po katerem so zdelilj načrt za preureditev prostorov v Zadružnem domu ier
Vinarska zadruga _________ .	.
zaradi nedovoljenih prekupče- predr čuti izdatkov Sedaj «o de-vanj, slabega poslovanja ln še le v polnem teku.
ga zdra»n ka En dan v tednu pa bo po-večen našim najmlajš m, ko bo za njihove mamice odprta posvetovalnica
Ambulanto bodo Izročili svojemu namenu za D n republike, 29. novembra v počastitev de ete obletn ce naše »vobode KUD •Stane' Vogr nc« in odbor SZDL v Dob o v bosta dne 27 t m. ob treh popoldne priredila Mavnost-no akademijo. N njej bodo sodeloval pionirji ‘n d jak tukajš-
Rei, čudno je in prav nič zmotno, če se vsi vaščani in davkoplačevalci » Dobov vprašujejo, kako je mogoč toVkšen davčni zao«tanek, če kažejo ■ prstom organe in govorijo:	»Zakaj mi
moramo plačevat: d"vke. če j h ne plačamo, nas rub j o za male znecke zakaj pa ne plača Krulc lz Mosteca n.č?«
D. V.
Politični posvet v Zagor u
Preteklo nedeljo Je bilo v okviru SZDL v Zagorju posebno posvetovanje o političnem delu v centru tn okolici. Postavili so politične aktive, ki od-
tz drugih vzrokov Imela samo poslovne Izgube nad 2 milijona dinarjev neodvedenlh družbenih prispekov m kazni pa Ima nad 3 milijone dinarjev zato je prišla v likvidacijo. Svet za go-
Soc.slno -krbstvo občne Bre-ž:ce n m je dostavilo potrebne instrumental.je ter dodelilo k reti t, k, ga je določ 1* kom s ja. M zar ka delavnic in Podjetje za popr»v'lo železn šk h voz v
nje šole, orkester z Dobove, govarjajo za posamezne terene »Jož cs Ventur n « 't Sel,
dob jo v*i podp ranc: soc aliiega spodarstvo pa je predlagal OZZ. Dobov bo ta brezplačno ured i«
lrehe u« n iftr	n/vrnlen	mHdHlHI	U0.1 V C Kalil C. Ul
krbs’v« in --očalno ogrožen otroci v po’a«f lev Dnevi repu bilke za me er november dva kratili ob čajn, pr sp^vek.
naj se ustanovi modvndnižno trgovsko podjetje z vinom, zelenjavo sadjem in sadnimi izdelki, kar se bo najbrž zgodilo.
m :
smbulsnll.
V ambulant bodo določeni dne vi z« zdr«vu-ka m za zobne-
Dopisujte v
..Z2S2VSK:
ln določili smernice ta poMt^' _ .	.	no-ldeološko delo med mmoti-
Dobovčan cam| posebno važnost j« tre” polagati na izvolitev krajevnih odborov na sedežih bivših občin ln v drugih večjih krajin. Na posvetovanju so v zvezi 6 tem sprejeli ustrezne sklepe za povečano politično dMo med članstvom SZDL v zimskem času.
PRESKRBA S PITNO VODO
- eden od najvazne s h problemov trbovelske komune
Zadnji čas se čuje vsevprek, kako v Trbovljah primanjkuje pitne vode gospodinje tarnajo, da je vodovod preko celega dneva zaprt ter nimajo vode za najpotrebnejšo domačo uporabo, in jadikujejo, češ. nikdar ne vemo, kdaj vodovod odprejo, gostinski obrati in brivnice so zaradi tega čestokrat v veliki zadregi, v pisarnah in stanovanjskih zgradbah, ki imajo stranišča s tekočo vodo, pa je ta pomanjkljivost iz higienskih razlogov še bolj občutna in škodljiva.
Kako to, da imamo v Trbovljah premalo pitne vode?
Vsekakor je to pereč problem, ki ga trboveljska komuna ima za enega izmed najvažnejših, in mu je zadnji čas oosvetila posebno pozornost.
Glede na to. da je z industria-
lizacijo trboveljske doline raslo prebivalstvo, ki šteje nes okrog 15.000 ljudi, ter smo v kraju poleg rudnika, cementarne in elektrarne dobili še druga nova podjetja in obrtne obrate ter se je s poredno s tem v zadnjih letih razvila v Trbovljah živahna industrijska in stanovanjsko-gradbena dejavnost, je na dlani, da obstoječe
na- močje ali pa separatno lahko rahljali za okrepitev trbovelj-da- navežemo območje pod Mrzlico, skega vodovoda oziroma za na-— i------------i-i:- «-----pajanje industrijskih moštvenih
ki ga komisija še raziskuje in ki predstavlja tudi izdaten vir pitne vode ter ima to ugodnost, da ni vezano na napajalni režim Trboveljščice.
Strokovna komisija se ukvarja tudi z idejo, da bi vodne izvirke v Dolski progi v jami Trbovlje—Hrastnik, ki so dosegli že množino 15 1/sek., upo-
kopalnic.
Iz prednjega vidimo, da je ljudska oblast za zboljšanje preskrbe s pitno vodo vložila ves trud in čakajo trboveljsko komuno precejšnji finančni in delovni napori za izvedbo navedenih projektov.
vodovodno omrežje ne more več zadostiti splošnim potrebam.
po naročilu sveta za gospo- Do nadaljnjega je potrebne varčevanje s pitno vodo
darstvo trboveljske mestne ob-	, x.
čine so osnovali posebno stro- Kolikor je obema pri tem kovno komisijo z nalogo, da vprašanju do sedaj pokazala razišče trboveljski okoliš glede vso uvidevnost, bi bilo prav da novih izvirkov pitre vode in iz- dotlej, dokler nimamo še do-datnosti teh vodnih nahajališč volj pitne vode tudi njem odjeki na podlagi tega pripravi pro- malci z vodo čim bolj varčuje-
jekte za povečanje kapacitete sedanjega trboveljskega vodovoda.
Od kod Trboveljčani dobivamo pitno vodo
Trbovlje oskrbujeta s pitno vodo stari mestni in novi rudniški vodovod. Stari mestni vodovod dobiva vodo iz zajetij »Rovte« preko rezervoarja v Zg. Trbovljah in iz zajetij pod Partizanskim vrhom »Klek« preko rezervoarja »Globušak II«. Poleg Trbovelj sta na mestni vodovod priključeni še vasi Klek in Gabrsko. Glede na področje, ki ga napaja mestni vodovod, kapaciteta zajetih studencev danes več ne ustreza potrošnji in je zlasti v naseljih v višjih legah pomanjkanje vode veliko.
Ker mestni vodovod ni več zadoščal svojemu namenu, je uprava trboveljskega rudnika začela leta 1949 z ojačevalnimi deli iz izvirkov v zveznem rovu Trbov-lje-Zagorje, ki služi danes v glavnem kot zajetje rudniškega vodovoda. Voda iz tega rova, ki ima izdatnost 20 1/sek., se preko črpalnic »Rov« in »Ačkun« črpa v rezervoarje »Kovk« in »Gvido«, od tod pa v rezervoar na Limberku in na koto 405,73 m. V najvišjem delu Trbovelj (Lim-berk, Terezija, Posetje) često primanjkuje vode, zaradi česar so do pred nedavnega ob pomanjkanju vode priključili preko rezervoarja pod »Gvido-stari« še studenec »Široko I«, ki Pa danes služi le kot industrijska hladilna voda, ker je slabe kakovosti in jo morajo klorirati.
Ker pa že danes zajetja v rudniškem zveznem rovu in druga
dosedanja zajetja ob sušah ne krijejo vse potrošnje vode, bo treba najti drug vodni vir, ki bo rešil vprašanje preskrbe s pitno vodo v Trbovljah za daljšo dobo.
Od obeh omenjenih vodovodov služi danes mestni vodovod v glavnem izključno preskrbi prebivalstva s pitno vodo, medtem ko rudniški vodovod služi tudi za rudniško kopalnic in kopalnico SIT (Strojno tovarno v Trbovljah), kajti uporaba savske vode v ta namen je bila od sanitarne inšpekcije prepovedana.
Pomanjkljivosti pri odjemu pitne vode se kažejo zlasti. v zasebnih gospodinjstvih, kjer gospodinje preko celega dneva čakajo na vodo, pri tem pa pustijo vodovodne pipe odprte, ker mislijo, da bo voda pritekla vsak čas, ta pa šele priteče v poznih nočnih urah in zaradi odprtih pip iztečejo prav po nepotrebnem zelo velike množine vode Gospodinje bi tega morda ne delale, če bi vedele za čas, kdaj bo voda odprta. Zaradi- tega bi bilo želeti, da bi uprava vodovoda pravočasno obvestila odjemalce vode, katere dneve in v katerih urah bo vodovod odprt v posameznih področjih (morda tudi s kratkim vsakotedenskim obvestilom po našem lokalnem časniku).
Na ta način bi odjemalcem
Za gašenje požarov so vsi hi- vode prihranili dosti nevšečno-dranti priključeni na industrij- sti in gospodinjske nervoze in ski rudniški vodovod, ki se ne bi bilo več toliko neupravi-napaja z vodo s črpanjem iz čenih in upravičenih kritik na Save. V Zg. Trbovljah so pa hi- račun pravilnega in pravočasne-dranti priključeni na mestni ga dodeljevanja pitne vode. vodovod.	Opaža se tudi, da stranke
Minimalna zmogljivost rudni- okvar na hišnem vodovodu ne škega vodovoda in mestnega vo- priglašajo upravi vodovoda ter dovoda ob upoštevanju 25-od- se dogaja da ponekod zaradi
trošijo dovolj gospodarsko. Seveda troši danes izredno velike količine vode mestna klavnica, ki je prej uporabljala talno vodo, sedaj pa mora zaradi prepovedi sanitarne inšpekcije uporabljati pitne vodo, nadalje gostinski obrati, bolnišnica, kopalnice itd	,
Bodoča preskrba Trbovelj s pitno vodo na splošno ne bi bila kritična, vendar je izvedba projektiranih del seveda odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev občine, ki pa jih bo treba najti, če hočemo preprečiti nastajajočo krizo v preskrbi pitne vode. Pri tem morajo biti zainteresirana predvsem vsa večja krajevna industrijska podjetja, ki naj bi s primernimi denarnimi in materialnimi dotacijami podprla komuno pri izvedbi teh izredno pomembnih del.
Ob vsem tem pa je seveda treba misliti tudi na to, da se ta problem zaradi naraščanja potreb zajame temeljito in da ga rešimo za daljšo, vsaj tridesetletno dobo.	-tv-
Če uganete kje je ta slap, in pošljete odgovor do 20. novembri! v naše uredništvo, bo izžrebancu naša uprava izplačala 500 din nagrade. Slap je v našem okraju.
Zadnje zborovanje Društva profesorjev in učiteljev bivšega krškega okraja
Opravili so nulno delo
Preteklo soboto je bilo v Bre- uči in vzgaja. Vzgajajo pa ga predmetni aktivi so
stotne rezerve nam kaže, da do- tega puste teči vodo nenehno žicah zadnje zborovanje Društva predvsem še starši in družba, poslovni dobi živahnejši
sedanji vodni viri pri veliki suši že danes ne krijejo celotne potrebe mestne občine. Ob upoštevanju rezerve bi prišlo na prebivalca po izračunu okrog 200 1 na dan, pri čemer pa ni upoštevana industrijska in posebna potrošnja, kot so to kopalnice industri:skih obratov, mestna klavnica in hladilnica, bolnišnica, diagnostična postaja, ki trošijo izredno velike množine vode.
tudi po cele mesece in se tudi tu seveda po nepotrebnem trošijo velike količine vode V mnogih stanovanjskih hišah se
okraja Krško. Zborovanju sta prisostvovala tudi tov. Franc Ki-movec-Ziga in zastopnik Glav-
r.adalje pokvarijo izplakovalne nega odbora sindikatov tovariš naprave v straniščih, česar prav Štefan Marcijan.
Novi viri pitne vode
Po dosedanjih zaključkih strokovne komisije, v kateri sodelujejo geološki, hidrografski in kemični strokovnjaki, ki bo definitivne ugotovitve in zaključke objavila v kratkem, bi ver
območju brez podaljšanja rova okrog 12 1/sek., s podaljšanjem rova pa do 20 1/sek. in še več. V Knezdolu Imamo sicer še več izvirkov, vendar ne smemo več odtegovati vode napajalnemu
tako stranke ne priglašajo pravočasno in tudi s tem izgubimo mnogo pitne vode Potrošnja vode je izredno riarasla tudi v mnogih novih stanovanjskih blokih s kopalnicami in pralnicami, s čimer se je povečal odjem pitne vode, to še tembolj, ker v mnogih primerih stanovalci to vodo ne
Tako se delovn m ljudem ne strehe!
v tej Želeti
profesorjev in učiteljev bivšega Otroka je treba pripravljati za je, da tudi novi odbori po ob-
-i—t'"-*1--	-------4-- -4~ J-’-------1—2-	1—*—*-------- činah posvetijo tej nalogi vso
potrebno skrb. Seveda pa bodo ti aktivi po posameznih predmetih dosti manjši kot so bili doslej. Senovška občina zajema celo eno samo gimnazijo. Zato bi bilo prav, da bi se senovška gimnazija priključila krški ali pa sevniški občini. Ker je potrebno, da sodelujejo v teh predmetnih aktivih tudi osemletke, ki imajo urejen predmetni pouk in so po svojem delu v rangu nižjih gimnazij, bi lahko se nagibati na kmetijsko, niti tudi v bodoče uspešno delovati, ne v industrijsko ali obrtno morda celo boljše kot do sedaj, smer. Osemletna splošnoizobra- Seveda pričakujejo pri tej na-
Tov. Kimovec je podal obširen referat z naslovom: »Osnovna načela šolske reforme«. Med
delo, vzgajanje in izobraževanje ter da bo aktiven, ko se bo vključil v delo.
Vprašanje pa nastane, kako dolgo naj se otrok vzgaja v splošnoizobraževalni šoli in kdaj naj se začne mladoletnik vzgajati za poklic. Dolgoletna
drugim je tov. Kimovec dejal: praksa je pokazala, da je po-»V socialistični družbi se je trebna vsaj osemletna splošno-treba stalno izobraževati in dati izobraževalna šola. V tej dobi otroku osnovo za splošno iz- mora biti šolanje enotno in obrazbo in družbeno vzgojo, splošnoizobraževalno ter ne sme Osnovo za splošno izobrazbo biti podrejeno poklicu. Ne sme mora dati šola. Otrok se v šoli
jetno za sedaj odpadla projek- režimu Trboveljščice, ker je že
cesHai rvrpr»£»i rvf?rn£pnn kanaliza-
tirana varianta zajetja Mitov-škovega slapa na desnem savskem bregu, ker je ta slap bakteriološko okužen in komunicira direstno s površino ter vodna količina izredno niha in zdrkne tudi na 16 l.'sek. Poleg tega pa bi bila ta Investicija izredno draga ter bi bilo treba tu vodo črpati, kar pa pomeni spet izdatne stroške. Razen tega- eksistira še nadaVnja varianta zajetja potoka nad Doležalekom
sedaj precej ogrožena kanalizacijska sposobnost tega potoka in je zato potrebno, da iščemo novih zajetij izven napajalnega območja Trboveljščice. Bodoče projektirano akumulacijsko omrežje Knezdol-Vrhe (Lenart) ima nadalje še to prednost, da se lahko razširi do Lize. pod katero je močan izvir »Reka«, ki daje 10 do 12 1/sek. izvrstne pitne vode in to tudi v na i večji suši. S priključitvijo izvirkov
O postrežbi v naših gostinskih in trgovskih podjetjih je bilo že precej napisano, še več pa Je o tem govora. Naši delovni ljudje, ki so čestokrat izpostavljeni muham in nespodobnostim strežnega osebja po gostiščih in trgovinah, v posameznih primerih največkrat sklo-
niku. Uslužbenka neke ustanove v kraju je šla povpraševat za grozdje v novo trgovino z »vinom, sadjem in zelenjavo« — naj navedem, da bi moral biti po odloku ljudskega odbora vrstni red proizvodov ravno obraten! — Ze napis nad lokalom (če ga lahko tako imenu-
ževalna šola mora toliko izobraziti učenca, da bo spoznal prirodne zakonitosti, da bo pri-rodne pojave konkretiziral in da se bo znal pozneje orientirati v poklicu. Skratka, naučiti ga je treba, kako naj se pozneje izobražuje. Razviti je tre-
logi pomoč kolektiva brežiške gimnazije in to ne le za brežiško komuno, temveč tudi za ostale na področju južnega dela okraja.
Nekaj besed še 0 hospitacij-skih šolah, ki so se osnovale na nekaterih osnovnih šolah
ba v učencu čim večjo zavest pod okriljem »pedagoškega cen-
Irt T-KnHIti \T Biem tnlflimo rvn— J_	z 1-1	__i____11__ i.
nejo glavo, zunaj lokala pa trdo jemo) »Srpska klet« za gospodi-
med Trbovljami in Hrastnikom, na sektorju Liza—Reka, kar ni-kl daje še okrog 20 1 sek„ ven- kakor ni velika razdalja bi to dar je tukaj neugodno to, da je količino lahko povečali n- 15 večino tega potoka že zajela 1/sek., pri čemer pa je neugodno, hrastniška komuna za svoj kraj da bi namreč priključek »Reka« in sodi ta vodni vir v hrastniški morali črpati do Lize, vendar pa rezervat glede na bodoči razvoj imamo tu zdravo in stalno pitno tamkajšnje občine Tu bi na- vodo. Prav tako bi tudi lahko stale pri morebitnem zajetju vo- še razširili območje na Vrheh de za Trbovlje Iste težave kot na nove izvirke, tako da bi ta Pri Mitovškovem slapu, namreč sektor mogel dajati do 30 1/sek. izredno dolge cevovodne nape- Delno na to akumulacijsko ob-Ijave in črpanje vode v Trbovlje, kar bi bila prav tako draga investicija.
Za bodoča vodna zajetja bi bilo treba skoncentrirati raziskovalno dejavnost v okolico Knczdola, Vrhovega, Lize in Mrzlice V Knezdolu mestna občina že podaljšuje cevovod do novih zajetij in bo novo zajetje nad Jurharjem dajalo nova 2 1/sek. v mestni vodovod, po-ieg tega pa prihaja iz raziskovalnih jarkov in raziskovalnega ^ova ž edanes skoraj 4 1/sek., tako da bi že pri sedanjem sta-niu raziskav v Knezdolu lahko Poslali v trboveljsko dolino dodatnih. 6 1/sek., kar bodo napravili do* konca tega leta Obstaja Pa nadalje še varianta, ki jo Predlaga strokovna komisija ter 1® ie v diskusiji, da bi sc podaljšal raziskovalni vodni rov nad Petkom v smeri proti Cest-Putu pod Vrhami, ki bi nategoval vodo iz razrušenih verfen-**h in ladinskih apnencev, ki Predstavljajo precej izdaten v°dnl horizont. Na ta način bi Pategnili na trboveljsko stran P*di izvirke pod 1-enartom, ki dajejo okrog 6 1/sek. Po drugi
arianti bi eventualno vodo od r5narta speljali v cevovod v P-nezdoiu tudi po ceveh. Skupno ,1 torej po mnenju strokovne ^PPtkije utegnili dobiti v tim
zakolnejo in obsojajo »demokracijo«, ki dopušča take stvari. Žal se ne zavedajo, da sami omogočajo s svojim molčanjem tak način dela in vedenja uslužbencev v trgovinah in gostiščih. Več takih primerov bi bilo treba z imeni »uslužnih nameščencev« takoj ošibati, pa bi se stanje takoj zboljšalo.
Resnici na ljubo pa moramo povedati, da je zadnje čase takih primerov že malo. Pa se le še zgodi kaj podobnega!
Bilo je pred dnevi v Hrast-
in zbuditi v njem kulturne potrebe ter plemenititi čustvovanje.
Nujno je, da se kmet pri splošni izobrazbi seznani s kemijo, fizlko in biologijo, da bo sam spoznal, zakaj naj dela tako, kakor mu svetuje kmetij-
_	___ ski strokovnjak. Potreba po
nimamo.‘"pri nZJeZ grad je splošni izobrazbi potrjuje raz-	Dro.vptnp dplavpp ,
najboljše sorte (Plesnivo?) Ce je prava Industrijske komore kjer
za vas	Slovence preslabo, pa ga	50 ugotovili da je večja	storil-	^eaV1"aPreJem^^inemkr?t‘
I '	1* hilo	nost Pn tistih ljudeh, ki	imajo	tečaje in seminarje ki b
"e	nlsled-	večjo splošno izobrazbo in nato	ravnavali razne probleme	in	jih
razgovora.	Grozdje	sov	nasled	-eje strokovno.	uvajali v posamezna področja
njih dneh trli v	Vprašanje nastane, kdo bo dal kmetijske dejavnosti, za orga-
Odgovorni v tej poslovalnici standardno obliko: zaostali, niziranje in vodenje gospodinj-
razviti ali srednji nivo? Prepad skih tečajev in tečajev ročnih
nje ni najbolj vabljiv. Prodajalka v tej trgovini odgovori na vprašanje uslužbenke po grozdju (ki je bilo popolnoma plesnivo) takole: »Drugega grozdja
tra«, ki je bil ustanovljen letos. V Sloveniji je sedaj 35 takih šol, na območju Spodnjega Posavja pa štiri in to: v Brežicah, na Vidmu, v Brestanici in v Sevnici. Tudi to je nek način dviganja kvalitete našega šolstva, istočasno pa konkretna pomoč pedagoškim kadrom.
prosvetne delavce je treba razne
tečaje in seminarje ki bodo ob-
naj vedo, da bodo imeli zadnjo besedo o postrežbi v lokalu Hrastničani in ljudski odbor v kraju.
med mestom in vasjo je treba premostiti. Nižjo gimnazijo je treba šteti kot splošnoizobraževalno šolo.
Reformni pokret bodo morali podpreti tudi aktivni učitelji, da bo uspeh večji.«
Po tem referatu je imel predsednik tov. Deroač obširno poročilo o delu in uspehih društva.
del. jih usposabljali za telesno vzgojo in v posameznih vejah ljudske prosvete. Takšnega načina dela si naši ljudje na kmetih želijo, ker se še vedno z zaupanjem obračajo za nasvete na učitelja.
V razpravi je tov. Marcijan poudaril, da bo treba po komunah društva organizacijsko bolj
Upravni odbor je večkrat raz- okrepiti in težiti za tem, da bo-
pravljal o pomoči, ki naj bi jo nudili posameznim prosvetnim delavcem v pogledu študija po šolskih okoliših, o njihovih materialnih in osebnih zadevah, o aktivih itd. Vendar v celoti niso uspeli. Enkrat so predlagali, da bi se študij razvijal po sektorjih. posebno še tam, kjer so manjše šole, drugič so se zopet delila mišljenja, da bi to nalogo vršili v ožjem domačem krogu, kar bi bilo posebno primemo v zimskih mesecih, ko so popoldnevi kratki, poti pa ponoči slabe. Tako niso mogli dobiti objektivnih podatkov, koliko se je na tem v resnici delalo. Ne smemo pozabiti, da za pedagoške delavce ni predmet študija le ozka šolsko-
do prišli v ospredje tudi mlajši, da se bo z novim delom razvil tudi nov duh.
Pogosto se je zgodilo, da so sindikalisti skrbeli le za pomoč tovarišem ter za dosego kvalifikacije, nato so se pa zaprli med štiri stene. Zavedati se moramo, da je skrb za strokovnost v tem primeru drugorazrednega pomena. Takšno sindikalno gibanje je bilo lagodno. Prav zato je ponekod prišlo do nekakšne ohromitve dela. Posle« dice seveda niso izostale. Tu in tam so jeli spraševati češ, kaj imajo od sindikata? V društvu organizi-
V središču Zagorja, nad starim nogometnim Igriščem, rastejo iz tal številne nove stanovanjske hišice, ki Jih grade rudarji, uslužbenci in drugi. Prihodnje leto bo nekaj stanovanj več, kar pa še zdaleč ne bo dovolj, kajti v Zagorju Je najobčutnejša stanovanjska kriza celotnega Zasavja. Na sliki pogled na Zagorje, ki postaja pomembno središče zasavskega okraja.
vzgojna problematika, ampak	.... .	. , ,
da stojijo pred njimi najrazlič- mora biti torej delo nejša družbena vprašanja, o rano. katerih bi moral biti vsak pedagoški delavec na tekočem.
Sedaj, ko bodo po komunah manjša društva, bo v bodoče to vprašanje laže vršiti. Pedagoški
Na koncu so sklenili, da se bodo prosvetni delavci združili po občinah, občne zbore pa izvedli v mesecu hovetnbru.
Kmetijske zadruge in tekmovanje MeJ,nfražn;
prejšnja leta, tako je met na uslužbenca, dolžnike v zadružne zveza v Kr- poslovalnici, ev denco odkupov in ostalega blaga Ocenjevanje je bilo izvedeno po točkovnem »istemu. Vseh dosegljivih točk je bilo 150 Ocenjene točke so b:le pogojne, ker je praksa iz prejšnjih let poka-
Kakor Okrajna
škem tudi za lansko leto razpisala nagradne tekmovanje za knjigovodstvo in trgov.no. Razglas tev uspehov tradicionalnega nagradnega tekmovenja se je iz tehtnih razlogov zakasnila.
Do zneska, ki ga je določil nagrade (60.000 din), eo upravi-upravni odbor OZZ Krško za čeni sledeči:
Število ocenjenih točk Doseženo mesto Ime	Knjigo-	Poslovalnica Knjigo-	Poslovalnica
zadruge	TOdstve	št. 1 št 2 št.	3 vodstvo	št. t št. 2 št.	3
Pri ocenjevanju knj.govodstva zala, da so posamezni knjigovod-1 ’	- je čistopise bilanc zelo površno
in nepravočasno dostavili okrajnemu ljudskemu odboru v dokončno potrd tev Iz teh razlogov si je komisija pridržala pravico, da v sorazmerju popravkov zniža število ocenjenih točk, toda največ 20.
Po končnem pregledu je »tanje po tabeli naslednje:
Sq komisije o-b pregledu zaključnega računa posvečale vso pazljivost pravilnj sestav- bilanc, obračunu plač. starim dolžnikom, evidenc; o osnovnih sredstvih in ostalim za zadiugo pomembnim poslom
Ocenjevanje trgov-ne pa se je nanašalo predvsem na ureienost lokala in sklad.šč čistočo, pro-
Knjigo vodstvo
Zadruga	Ime knjigovodje	Doseženo mesto	Nagrada	
Kostanjevica	Ivan Gošnik	I.	8000	din
Bizeljsko	Nežka Iljaž	II.	7000	
Brežice	Josip Hutar	III.	5000	„
Sevnica	Štefka Demovšek	IV.	4000	
Leskovec	Lojze Babič	V.	3000	
Videm	Štefka Juvanivič	VI.	3000	
Globoko	Zvonka Kostevc	VII.	1000	
Jesenice	Pepca Babič	VIII.	1000	„
Šentjanž	Fanika Kavčič Trgovina	IX.	1000	”
Zadruga	Ime poslovodje	Doseženo mesto	Nagrada	
Artiče
Bizeljsko
Brežice
Bistrica
Cerklje
Dolsko
Globoko
Jesenice
Kapele
Kostanjevica
Krško
Leskovec
Podsreda
Podbočje
Prekopa
Sevn-ca
Studenec
Šentjanž
Tržišče
Veliki Kamen Videm
121
139
141
115
119
112
129
129 118 138
90
131
108
115
97
133
123
124 118
130
109
132
140
126
127
135
119
135
117
121
128 —
132
99
120 — —
135	125
121
131
127
117
XI
II
III
XVI
XII
XVII
VII
VIII
XIV I
XX
V
XVIII
XV
XIX
IV X
IX XIII
—	— VI
XX
IV
I
XII
XI
V
XVII
III
XVII
XVI
XVI
XV
VI
X
XIX
Kakor poročamo tudi na drugem mestu, bo v Sevnici ob proslavi občinskega praznika v času od 6. do 13. novembra t. L tudi medzadružna kmetijska razstava, kjer bodo razstavljale kmetijske zadruge iz Sevnice, Boštanja, Tržišča. Blance, Zabukovja in Studenca svoje
sadje. Na sadjarskem oddelku razstave bo poleg sevniške voščenke razstavljeno seveda še drugo sadje. Zadružno posestvo v Sevnici pa bo poleg poljedelskih strojev razstavilo tudi sadne sadike.
Na razstavi vin bo razstavljala KZ Tržišče svoja kvali-
VII
XXI
pridelke in prikazale svojo de- tetna vina, razstavljena pa bo-javnost Razstava bo obsegala do tudi priznana vina iz Mal-poljedelsko razstavo, čebelarsko kovca. Vsak obiskovalec se bo razstavo, razstavo kmetijskih lahko osebno prepričal o prist-strojev, nadalje razstavo sadja nosti razstavljenih vin. Poseben
XIII VIII
Od 30 zadrug je bilo ocen j e-	Končno naj poudarimo, da Je
no le 20. Knjigovodstva ostalih to nagradno tekmovanje pri-zadrug komisija ni ocenjevala, hranilo komisiji mnogo drago-ker zaradi zamude ali nekvali- cenega časa in neposredno s
in razstavo vin s pokušnjo. Poljedelska razstava bo seznanila obiskovalce predvsem s kvaliteto poljedelskih pridelkov Na čebelarskem oddelku bo razstavljeno čebelarsko orodje in razni pripomočki s katerimi pridobivamo kvalitetni med. Veliko pozornost bo prav gotovo vzbudila razstava vseh vrst poljedelskih strojev Tu bodo razstavljeni najrazličnejši stroji, ki jih bodo kmetovalci in ostali obiskovalci lahko takoj odkupili.
Sevnica in njena okolica sta znan sadjarski kraj. Posebno poznana je sevniška voščenka ki
oddelek bo dobil Centralni higienski zavod, ki bc prikazal vodne naprave v vasi, asanacijo vasi itd.
Kmetijska razstava bo v vseh prostorih Gasilskega doma. Razstava bo za Sevnico in njeno okolico zelo važna, ker sta ravno kmeti:stvo in sadjarstvo važna proizvodna činitelja v teh krajih.	—ek
Dober abočni zav tek
tetnih bilanc niso prišle v po- tem tudi zadrugi, ker je knji- si je zaradi dobrih tal in ugod- Na desko presejemo 25 dkg štev, medtem ko poslovalnic govodstvo nemoteno opravljalo nih podnebnih razmer pridobila bele moke, jo osolimo, dodamo
Brežice	Rudi Deržič	I.	8000 din
Sevnica	Karel Vehovar	II.	6000 „
Kostanjevica	Ivan Švajger	III.	5000 „
Bizeljsko	Karel Berkovič	IV.	, 4000 „
Jesenice	Vlado Žnidaršič	V.	2000 „
Tržišče	Jože Podakar	VI.	2000 „
bra t. 1. pridejo k blagajni OZZ po določene nagrade.
Kot je iz prednje tabele razvidno, bi n. pr. knjigovodstvo KZ Brežice lahko prišlo, upoštevajoč ocenjene točke, na 1. mesto;
ker pa je bijo v čistopisu b'-lan-ce več popravkov, je doseglo komaj 3. mesto.
Enako je z ostalimi.
zadrug ni ocenila iz objektiv- že dela za leto 1955. nih razlogov.
Moramo poudariti, da je tudi za leto 1954 nagradno tekmovanje doseglo zaželene uspehe.
Razveseljivo je, da so poleg izkušenih starejših knjigovodij dosegli lepe uspehe mlajši knjigovodje brez posebne šolske izobrazbe. V trgovskih poslovalnicah pa je bil odraz tekmovanja viden že na prvi pogled.
sloves kot najboljše jabolko v bližnji in daljnji okolici Sevni-Nagrajenci naj do 1. novem- ce. Ta svoj sloves je uživala že
v stari Avstriji, ko so jo na Dunaju prodajali kot prvovrstno
Bolezni in zastrupitve s hrena
Vso skrb naši mladini!
Uspehi Društva prijatelje v mladine v Brežicah
Pred dnevi je bil v Prosvetnem domu v Brežicah prvi redni letni občni zbor Društva prijateljev mladine. Iz vseh poročil je razvidno, da je bil odbor društva zelo delaven v skrbi za našo mladino.
Marljiva javna delavka in
se
na
otroci premalo
Hrano rabimo dan za dnem vsak dan skozi življenje Zato je popolnoma naravno, da ima hrana važen vpliv na naše zdravje. Hrana daje človeku moč in ga obdrži pri življenju, to pa samo takrat, kadar je pravilna Nepravilna hrana
so ga otroci poleg prireditev dedka Mraza z veseljem obiskovali.
Pustne dni je društvo priredilo uspelo otroško kurentova-nje, prav tako so otroci slovesno praznovali Dan žena V Brežicah sr nadalje odprli raz-
predsednica društva Savica Zor- stavo otroških risb, ki si jo je ko je začela poročilo z beseda- ogledalo nad dva tisoč ljudi.
naše prometne škoduje človeškemu zdravju, lahko pa ogroža tudi življenje samo
Kakšna hrana je nepravilna? So tri vrste nepravilne prehrane!
Prva vrsta nepravilne hrane je hrana, ki ne vsebuje vseh sestavnih delov, iz katerih je sestavljeno naše telo Ako
ml maršala Tita: »Skrb za našo mladino je stvar vsega naroda!« Teh besed se je odbor dobro zavedal. Že prvo leto je društvo pridobilo nad 450 čla-
Tudi te koristne prireditve bili otroci veseli.
V dneh od 8 do 18 avgusta so mladi taborniki taborili v Tuheljskih toplicah. Vodstvo in
nov. V veliko pomoč so bili mali taborniki so bili v taboru društvu marljivi poverjeniki po skupna družina. Na delo v tem
taboru so otroci še danes ponosni. Prirejanje taborjenj je priporočljivo, saj imajo tedaj
vaseh in rajonih. Vsi so z veseljem izvrševali svoje naloge Poleg številnih akcij v prid mladine je društvo priredilo še otroci lepe počitnice v naravi, vzgojno predavanje prof. Čopi- na drugi strani se pa mlad: ta-ča in zdravstveno predavanje bomiki učijo tovarištva in sa-dr. Mirka Brica. V društvu deluje več krožkov, za katere kaže mladina veliko zanimanje.
S pomočjo staršev in ustanove UNICEF je društvo v zimskih mesecih oskrbovalo šolsko kuhinjo. V njej so dobivali otroci toplo malico (mleko, kakao, razstavo Posavskega čaj, kruh z maslom itd.). Tudi Brežicah, muzej itd Novoletna jelka je uspela Dru-
mostojnega dela, ki je vsakomur nujno potrebno v vsakdanjem življenju.
V Tednu otroka je društvo pogostilo vse otroke brežiških in okoliških šol Učenci so si ob tej priliki ogledali drugo tedna v
Kakor dosedan' , naj tud: bo-
štvo je zbralo nad 190 tisoč di- doče delo društva služi vzgoji narjev, največ je prispevala ob- šolske in izvenšolske mladine, čina. Obdarjeni so bili vsi mal- Velika nesreča pa je, da naši
gostinci točijo mladini alkoholne pijače, da mladina sme ka-
čki, vsak pionirski aktiv pa je dobil po en skupinski šotor za taborjenje. Lani so uvedli tudi diti in da obiskuje filmske prednovoletni sejem za malčke, ki stave, ki zanjo niso primerne.
Prav tako opozarjajo
predpise Veliko nesreč se je pripetilo zaradi nepazljivosti otrok na cesti in njihove brezskrbnosti Vse to in še drugo naj ima to koristno društvo pred očmi, ki naj skupno s starši vzgaja otroke v dobre socialistične državljane.
Živahna diskusija se je po poročilih razvila okrog otroškega hrani manjka dalj časa kak igrišča Urbanistični svet ob- sestavni del. iz katerega je se-čine se ni mogel ogreti za igri- stavljeno naše telo, četudi je šče ob Prosvetnem domu, kjer manj pomemben, bo telo kljub ga je društvo nameravalo zgra- obilni drugi hrani začelo pro-diti Nujno potrebno bo, da se padati in končne obolelo Če čimprej zgradi ta objekt za mla- hrani manjka apnena sol ali dino.	beljakovine, bo telo gotovo zbo-
V	diskusiji so razpravljali tu- lelo. Taka hrana polagoma iz-di o izvedbi bodočih akcij v kopava naše zdravje, dokler ga korist mladine, zlasti pa o pri- ne uniči. Ako hrani manjka ne-reditvi Novoletne tklke. Pre- ki vitamin, potem je brez po-tehtali so nadalje razne kazen-
sko-vzgojne ukrepe, ki so se po- ^““^ kazali uspešni itd kar vse bo Ob tem zanimivem in plod-novemu društvenemu odboru v nem občnem zboru se pa vpra-korist. Tovarišica Rozika Bohinc šujemo, zakaj je bil tako pičlo je ob tej priliki opozorila, da obiskan. Ali se občnega zbora učitelj ali vzgojitelj ne zmore društva, ki šteje nad 450 članov, vsega: za vzgojo otrok so pred- ne bi mogla udeležiti vsaj povsem poklicani starši — Društvo lovica staršev, ko gre vendar prijateljev mladine pa naj jim za njihove otroke? Odbor je bo samo v pomoč.	med letom marljivo delal in bi
V	novi upravni odbor dru- bila lahko boljša udeležba, vsaj
štva. ki ga sestavlja 15 članov, priznanje za trud, ki ga je imel so z velikim odobravanjem zo- Starši in ostali člani naj se zapet izvolili za predsednico tov. vedajo svoje naloge. Vsestran-Savico Zorko Občni zbor je na- sko naj pomagajo odboru pri reto sprejel še razne sklepe, ki Sevanju društvenih nalog, saj bodo novemu odboru važen na- bo to v korist njim in njihovim potek za njegovo delo	otrokom.
mena in ne pomaga nič če je hrana obilna in mastna. ker telo kljub temu postane bolno Da ne bi trpelo naše zdravje in življenje zaradi slabe in nepra- prepražimo vilne prehrane, mora biti hrana drobtin, popolna, to se pravi, vsebovati Testo razvaljamo mora vse sestavne dele, ki jih zahteva telo
noževo konico sladkorja, celo jajce, žlico olja in samo toliko mlačne vode, da lahko zamesimo srednje mehko testd Testo gnetemo tako dolgo, da se ne prijemlje rok niti deske. Hlebček testa položimo na desko, posipamo z moko in ga namažemo z oljem ter pokrijemo s skodelico. Tako počiva testo 20 do 25 minut. Dva kilograma kislih jabolk olupimo in zribamo na rezine. Na jabolka iztisnimo nekaj limoninega soka, posipamo jih s cimetom, med nje pa zmešamo 8 dkg rozin in 8 dkg masla, na katerem 8 dkg kruhovih
Druga vrsta nepravilne prehrane je preslaba hrana, to je hrana, ki ima v resnici vse sestavne dele. ki jih telo rabi. toda v premajhni količim. Taka hrana ima za posledico stra-
prtiču,
ki ga posipamo z moko, potem pa naj vlijemo nekaj olja, da ga lepše razvlečemo. Najprej ga namažemo z drobtinami, na to pa z jabolki, na eni strani pa pustimo nekaj testa samo namazanega z drobtinami. Jabolka posipamo s sladkorjem po okusu. Nato testo zvijemo v
dar.je, kar povzroči, da telo ne zvjtek, ga položimo v namaščen
raste, kot bi moralo, niti ni odporno kot bi moralo biti Kot posledica take hrane so zaostajanje v rasti in zdravstvena slabitev Sestradani ljudje hitreje obolijo in teže premagajo bolezni
Premalo hrane škoduje zdravju, kakor mu prav tako škoduje tudi preobilna prehrana Kdor preveč je, postane slab delavec in se tudi preveč zredi Popolnoma jasno je. da debel človek ne pomeni isto kakor močan človek. Zatb debeli ljudje laže obolijo in tudi teže prebolijo bolezni kot suhi — teže prebolijo pljučnico srčne bolezni in druge. Vemo tudi, da preveč mesa v prehrani tudi ni dobro za človeka Po pogosti mesni hrani prehitro poapnijo žile Take pdapnene krvne žile so kot stara neelastična guma, zato lahko počijo na najslabšem mestu Ce se to zgodi, pravimo. da človeka zadene kap. Kdor jč preveč mesa, lahko zboli na putiki (revma). To je bolezen, kjer se prevelika količina strupenih snovi (soli) nakopiči v nekaterih sklepih, v katerih pride do vnetja Taki
pekač. Zvitek pečemo v srednje vroči pečici, da dobi svetlorjavo barvo. Med pečenjem ga nekajkrat polijemo z maslom.
NA FINSKEM PIJEJO NAJVEČ MLEKA
Iz nekega poročila, ki ga je nedavno objavila OEEC, je razvidno, da popi ejo Finci največ mleka Poročilo navaja, da je znašala v letu 1951-52 na Finskem potrošnja mleka 274 kg na osebo. Finski sledijo po vrsti: Norveška z 250, Holandska s 197, Danska s 179, Anglija s 158, Avstrija s 146, Zapadna Nemčija s 110. Belgija s 103, Francija s 100, Italija z 49 in Grčija s 37 kilogrami na osebo.
sklepi potem zelo bolijo. Zato naj velja kot pravilo, da se meso jč le enkrat dnevno. Zdravej-ša hrana je sir, mleko, jajca, surovo maslo in dr.
Tretja vrsta nevarnosti, ki so skrite v hrani, pa so razne za-strupitve in okužbe, ki se prenašajo prav s hrano. O tem pa drugič.
Edgar Wallace:	2»
MELODIJA smrn
»Oh, ali je res tako?« je rekla in mu položila roke na prsi. »Ali je res tako? Vem, da je neumno, blazno in strašno krivično od mene. Vse, kar hočeš — toda ta strašni sum; vsekakor se je zdelo, da je tako, kajne, lahko se je zdelo?«
»Lahko se je zdelo,« ji je resno pritrdil.
»Ali mi nočeš povedati, kako je prišla ovratnica v tvojo posest?« je silila vanj.
»Rekel sem ti, da sem jo našel — to je resnica. Nisem imel namena...« Spet je prenehal. »Bilo je... našel sem jo na cesti, na deželni cesti.«
»Ali nisi bil strašno presenečen, ko si jo našel, in ali nisi najdbe naznanil policiji?«
Odkimal je.
»Ne,« je rekel, »nisem bil presenečen in nisem ničesar sporočil policiji. Imel sem namen, da jo oddam, ker dragulji končno nimajo zame nobene vrednosti, kajne?«
»Ne razumem te prav, Gil-bert.« Vsa potrta je zmajala z glavo. »Saj vendar za človeka nima stvar, ki ni njegova, nobene vrednosti, kajne?«
»To je različno,« je mirno odvrnil. »Toda v tem posebnem primeru ti lahko zagotovim, da sem nocoj prinesel ovratnico demo v z namenom, da jo spra-
vim v škatlico in odpošljem policijskemu ravnateljstvu. Lahko verjameš ali ne. To je bil tudi vzrok, zakaj se mi je zdelo tako čudno, ko ste govorili o izgubi ovratnice tvoje matere, jaz pa sem neko ovratnico našel.«
Gledala sta drug drugega. Gil-bert je držal ovratnico v roki in jo mehanično tresel, kakor da bi jo tehtal.
»Kaj naj sedaj storiva z njo?« je vprašala slabotno. »Ne vem si več pomagati.« Obotavljaje se, je nadaljevala: »Predlagam ti, da izpolniš svoj prvotni namen in jo pošlješ policiji.«
»Oh!« se je spomnila z rahlim neugodjem, »pravzaprav — sem si po krivici prilastila tri sto funtov.«
»Tri sto funtov?« Ogledal si je natančneje nakit.
»Ovratnica je vredna več kakor tri sto funtov.«
Z nekaj besedami mu je obrazložila, kako je bil nakit izgubljen in kako je prišlo do tega, da ga je mati zastavila pri VVarrelu.
»Veseli me, ko slišim, da zadene krivda tvojo mater. Bal sem se že, da si se ti ukvarjala s špekulacijami.«
»Ali bi ti bilo to neprijetno?« je vprašala resno.
»Da, nekoliko,« ji je odvrnil.
»Dovolj je, če špekulira en del družine.«
»Špekuliraš mnogo?« je vprašala resno.
»Malo,« je dejal.
»Ne samo malo,« ga je popravila, »borzni posli so špekulacije.«
»Trudim se, da bi si pridobil denarja zate,« je dejal skoro osorno.
Bila je najtrša beseda, ki jo je doslej, v kratkem času njunega zakona, izrekel. Spoznal je, da jo je hudo užalil.
»Oprosti mi,« je rekel mehko. »Vem, da sem bil surov, toda nisem imel namena, da bi te žalil. V svoji notranjosti sem se pač uprl krivičnosti usode. Boš ti tole vzela ali naj vzamem jaz?«
»Jaz bom vzela,« je rekla. »Toda ali nočeš sporočiti policiji kje si našel ovratnico? Morda bo našla v bližini še plen iz ostalih vlomov.«
»Nisem za to,« je odvrnil z lahnim nasmehom. »Nimam volje, da bi si nakopal ježo te zloglasne tolpe. Vem tako ali tako, da sodi med najnevarnejše in najbrezobzirnejše tolpe sploh. Toda kmalu bo že pol enajstih,« je dejal, »pohiteti moram.«	' >	<
Ponudil ji je roko. Obdržala jo je malo dalje v svoji, kakor je bila to sicer njena navada.
»Na svidenje!« je rekla. »Mnogo sreče, kakršnikoli so že potem tvoji opravki.«
»Hvala tl!« ji je odvrnil.
Počasi je odšla k svojim go-
stom. Po vsem, kar je zvedela, ni postala dosti pametnejša. Svojemu možu je verjela. In vendar so bile njegove izpovedi nekam previdne. Te in hkrati njegove skrbno pretehtane besede so ga izdajale, da bi lahko še mnogo več povedal, ko bi bil hotel.
Ni dvomila v njegove besede, da še ni nikdar ničesar ukradel, čeprav se je prav tu nenadoma ustavil. Morda je hotel povedati, komu ni ničesar ukradel. Bila je bolj odločna kakor kdaj koli, da bo uganko rešila. Ko so gosti od$li. je napisala nekaj pisem. Komaj Je pozno ponoči legla, je slišala na stopnicah možev korak. Napeto je prisluškovala.
Mimo gredoč je potrkal na njena vrata in ji rekel: »Lahko noč!«
»Lahko noč!« mu je odvrnila. Slišala je, kako ie nalahno zaprl vrata za sabo. Čakala je še pol ure. da je ugasnil luč in legel spat.
Sedaj je tiho vstala, si ogrnila jutranjo haljo in se brez glasu prikradla po stopnicah v predsobo. Morda je tam visel
nj"trov plašč.
Bila je fantastično divja misel, da bi utegnila v plašču iztakniti oporišča za svoje poizvedovanje, ki bi ji končno pomagala priti na sled resnici. Toda ženi so bili prazni.
Na rokavu je začutila vlago, iz česar je sklepala da je deževalo. Vrnila se je v svojo sobo, zaprla brez šuma vrata In
stopila k o^nu, da bi pogledala na ulico. Bilo je krasno jutro in ceste so bile suhe. Ogledala si je roke. Bile so okrvavljene!
Spet je odhitela po stopnicah in prižgala luč.
Da, rokav je bil okrvavljen; tudi na stopniški preprogi so bile majhne kaplje krvi; krvava sled je držala po vseh stopnicah. Odločno je stopila k vratom nJegove sobe in potrka'a
Ni ji odgovoril.
»Kdo je?«
»Jaz sem. hotela bi s tabo govoriti.«
»Precej sem utrujen,« Ji je dejal.
»Prosim, odpri, moram s teboj govoriti!«
Poskusila je odpreti vrata, toda bila so zaklenjena. Nato je slišala zaškripati posteljo. Trenutek pozneje Ji je odklenil vrata. Od okna je prihajala svetloba.
Bil je popolnoma oblečen.
»Kaj se tl je zgodilo z roko?« je vprašala.
Bil je skrbno zavezan.
»Nekoliko sem se ranil. Sicer pa ni nič hudega.«
»Kako si se ranil?« je vprašala nestrpno.
Bila je s svojimi močmi pri kraju. Ko bi ji vsaj rekel, da se je ranil pri avtomobilskem trčeniu ali kakšni drugi prometni nezgodi, ki jim je Izpostavljeno mestno prebivalstvo; toda Gllbert ji ni dal nobenega pojasnila.
Prosila ga je, naj Ji pokaže
rano. Ni hotel; toda ko je vztrajala pri tem, jc ko n č tj o odvil obvezo in ji pokazal na pod-laktu majhno zevajočo rano. Bila je preveč škrbasta in premalo gladka, da bi jo lahko povzročilo noževo rezilo ali razbito steklo.
Odkrila je na komolcu še drugo rano v velikosti dinarskega nova.
»To bo rana po strelu!« i® dejala; »krogla je šla vzdolž roke in spet izstopila na komolcu.«
Molčal je.
Iz kopalnice je prinesla topi® vode, mu Izmlla roko, prinesla iz svoje sobe hladilno mazdo in ga obvezala, kakor je najbolj® znala.
Vprašanja, kako je prišel d® te poškodbe, se ni več dotak* nila. Za to sedaj ni h" primeren čas.
»Tl bi bila odlična tmlnis** sestra,« ji je dejal, ko ga J® obvezala.
»Zdi se ml, da sem v tebi t** gubila odličnega moža,« mu J s tihim glasom odgovcrPa »*" skoraj bi verjela, da sem s»m»
, Izbij sl te misli •* je dejal re-ko. »1”2. r lz sebe popravi! i •egovor:	.Ce se dv
'cgrc'Va. se morata ''■* sc pokoriM* In moje življenje sla®» sem končno vendarle
» ftfirrnvorpr*
¥ SENCI
NADALJEVANJE
Precej razburjenja pa. je po-vzročla v političnih krogih Nepala vest, d je v maju zapustil Peking 52-1 etn j revolucionar Slngh, bvšj vodja kongresne stranke, in se vrnil v domovino, kjer so ptič kovali njegov povratek sredi julija. Kitajska vlcda je namreč sporočila nep'lsk' vladi, da mu ne more več nuditi azila, ker je v napadu domotožja 'kušaj vzeti življenje. Sing je 1. 1950 zapustil deželo, ker se je uprl kompromisu, k:	ga je
njegova stranka sklenile z družino Rana Vrgl: so ga v ječo, a je pobegnil, b:I spet ujet in ponovno vržen v ječo S pomočjo stražarjev pa mu je končno uspelo pobegnil' v začetku 1952. leta na tibetansko ozemlje, od koder so g' poslali v Pek ng. Nepalska vlada mu najprej nj dovolila povratka, kasneje pa Sp govorili, da se bo le vrrf‘1.
Jasno, da njegov prihod ni ravno zaželen Predolgo je živel v Pekingu in utegnil bi prinesti s seboj instrukcije, foi vladi v Katmanduju ne gredo v račun. Sicer je Pek ng deleč. toda Nepal meji na Tibet in Kitajci so t.k pred vrati Nepala.
Letošnjo pomlad je približno 50 let stari kralj Tribhuvcn B 'krem Shah Deva umrl v Švici, kjer je bil na zdravljenju v spremstvu svoj h dveh žena Z avionom so ga prepeljali v domovino V Delhiju se je mrtvemu kralju poklonil na aerodromu tudi ministrski predsednik Nehru. Pogrebne slovesnosti sež g'n ja so bile opravljene v Katmanduju. Na dan pogreba je btlo razglašeno žal o vanje tudi v Indiju in meti smo dela prost dan.
Prestol je zasedel najsterejšt sin M hendra, star 35 let Poročen je v drugič lz prvega zakona ima tri s nove in tri hčere. Prva žena mu je umrla po desetih letih skupnega življenja. Poročil se je ponovno s ‘pojo svakinjo, sedanjo kralj co. Je prvi kralj, kj je pretrgal staro tradicijo, da bi imel dve žen. Seda>-nja dinastija v Nepalu ie ’nd j-skega rodu. Tr: kraljeve sentre so poročene za razne maharaje v Ind ji, le eno živi neporočena v Švid.
Prestoloncsledn k in ostali princ se šolajo v kolegiiu v Dar.
žele. Svoboda nepalski narodni manjšini je zagotovljena.
Prvo ce-'to, po kateri se sedaj lahko razvija motorni promet med Indijo in Nepalom, so zgradili leta 1953 in je dolga kakšnih st0 kilometrov. Imenujejo jo Tribhuvan Raj pat h, po sedanjem kralju, in veže Katmandu z Raxa-neom na ndijsk meji. Sredi junija letošnjega leta. pa so bile končana tudi dela na aerodromu v Gaucharu in je tako sedaj mogoč promet po zraku ob vsakem vremenu. Dosedanja avionsko zveza z Indijo je bila le ob suhem vremenu, v monsumnih pa je bila, pretrgana. Pr', delih na tem aerodromu, k: so ga gradili Indijci, je bilo v devetih mesecih zaposlenih nad 4000 nepalskih delavcev.
V Nepalu je veliko število plemen in je med njim: zelo zasidran sistem kast, kajti prevladuje hindu zem, čeprav je bil svoj čas v premoči budizem Ljudje so zelo bojeviti in veljajo za odlične vojake. Izjema s0 le Serpa-si, ki so dobrj hribolazci -'n nosači v raznih ek-ped ci-jah na Himalajo.
Po vseh večjih industrijskih garnizonih sem srečaval enote, sestavljene samo iz vojakov mongolskega /zgleda, srednje velike postave, zcsstavnih, plečatih, črnih, prav bujnih las in pr%w slabo Draženih dlak na obrazu. To »o »Gurke«, Nepalci, ki služijo v indijski armadi, ki ne pozna obveznr vojaščine, temveč plačuje svoje vojake Dosti jih novač jo tud: Angleži za borbe v Malaji. G trke, pravzaprav pravilno Gurkhe, kakor jih sedaj menujejo v ind '/skj vojsk na izrecno željo nepalske vlade, veljajo kot najboljši prole-tonalci v orožju na svetu. Svoj o:« so n/i-lovi polk imeli samo angleške oficirje, danes pa imajo v ‘nd j-skj vojski že /ud/ precej -vojih. Med vojno so njihove enote pr -šle tudj na evropska bojšča in so poleg br dajih m s turbanom pokritih Sikhov dajale značilno sliko indijske vojske.
Njih narodno orožje je »Khu-kri« — kratek, težak nož z zavr-Nm rezilom. Doma ga uporabljajo za borbo proti zverem n za sekanje vej po džunglah, odlično pa ga uporabljajo tud> v borbi. Prisostvoval sem v Pooni ce-
Budistlčna meniha
djellngu, ki ga vodijo jezuiti. So Pa tudi v Katmanduju gimn z ie; eno je v rokah misionarjev. Tudi dua kolegija ‘majo D rektor renskega kolegija je bila neka Ind jka, ki jo je posl' la indijska vi da no prošnjo nepalske. Letos m ja pa so bile na ulicah glavnega mesta d emon"trac"je; študent: so zahtevali odpust tujke in Postavitev domačina. t Katmandu je v glavnem zgrajen •* samih lesenih koč ;,n poln templjev Zadnjega maja te izbruhnil •redi noči v hiš: nekega nat zarja požar, k je grozil uni-č N v-se mesto V akcijo »o stopilo vse tri motorne brizgalne, ki Pa zaradi pomanjkanja vode niso dosegle potrebnega uč nka. Skoda je bile ocenjena na 12 mil jo-n°v dinarjev nešega denarja, kar je zanje le vel ka v"ota. Na ntesto požara , sta po časntških vesteh ,recfj noči prišla tudi krnlj n krali ca ter načelnik ge-noralnega štaba
Med Indijo n Nepalom je W1 Pred pelinu leti podpisan spora-z“m, v katerem obe državi pri-*ncvatn med"ebojno suverenost in cr.torialno nedotakljivost Druga drago po tej pogodbi obveščata 9 nos tuj, h nev' rnostih na meji /jsl ob potreb nudita pomoč. £dija dovoljuje prost uvoz r/; rnunl&le In ootneao mate-
a a> potrebnega Zu obrambo de-
Maharaja Punakhi, v glavnem mestu Bhutana, je še mlad človek in naprednih nazorov. Pod njegovim vladanjem je dežela pričela napredovati ln se prebujali « okov dosedanje zaostalosti, revščine .n levdalizme. Njemu je prvemu uspelo združiti oblast v svoiih rokah in tako >.manjšati samopašnost raznih verskih in lokalnih veljakov. V gospodarskem pogledu je rta-oravljen korak naprej Veliko skrb posvečajo agrarn: retormi. Mahataja je ,kot prvi podel.l 'vajo zemljo brezzemljašem in poklical vse plemstvo države, a a mu slede. Tri četrtine državnih dohodkov daje poljedelstvo Davke so sedaj začeli plačevat v denarju in ne več v naturalijah.
V šolstvu je dežela zelo zaostala. Vsegc imajo štiri osnovne šole. Veliko je pomanjkanje uč-
Kampong
remonijam njihovega največjega prazn ka »De uhara«, posvečenega bog-nj. D ur ga Vrhunec slovesnosti je bilo tekmovanje, kdo od nastofiajočih bo z enim samim zamahom »khukrija« najhitreje in najlepše odbil glavo b volu ah kozi, kj jih na la način žrtvujejo boginji. Priznati jiip moram odi čne sposobnosti in ko sem jih opazoval pri tem delu, me je oblival direktno hladen znoj.
V zadnji "vetovnt vojni »o Ghurke dobili od 31 podeljenih Viktorijinih križcev, najvišjih vojaških odi kovani v angleški vojski, deset. Vsekakor visoko priznanje, ki pa tudi nese,
KALIMPONG
Danes je nedelja. Trdno sem bil prepričan, da jo kom prež vel v glavnem me-“/i- Sikkima, v Gantoku, k je od Dardielinga oddaljen kakšnih 40 kilometrov, povezan z njim po relativno še dobro ohranjeni cest1., po koten lahko pelje tudi lažji j*ep. Toda če mi je uspelo prit. na sikk<m-sko ozemlje pred dnevi brez težav, bi moral imet: za vstop v Gantok prepustnico kot tujec oz ne Indijec Ko sem bil še v Kal-kuti, s'em delal načrte, kako bom poskusil vse, da m ta načrt uspe. Neki znanec mi je obljubil, da me bo povezal s svojim prja-teljem, ki je c vilni pred"lajnik
lnd'je pri vladi v Sikktmu. Trenutno je bil ta na obisku pri svojih starših v mestu Po prvem razgovoru pa sem tega znanca pozabil spomn i; na obljubo in ko je prišel ča.s odhoda za Dar-djel ng, je tisa predstavnik že odpotoval nazaj na svcie službeno mesto. Kc*neje sem skušal dobiti dovoljenje pri krajevnih oblasteh v Dardjelingu, o sem dobi odgovor, da je zame kot vojaško osebo v tem primeru kompetenten samo Delhi oziroma sikkinsk nredstevnik v njem. Zato sem od namere, čeprav nerod, moral odstopiti, zavidal pa -em posameznim članom angleške ekspeddje no Kanchenjun-go, kr je ■ dr Evansom to jutra odšla v Gantok da se maharaji Sikk ma zahval, za njegovo naklonjenost oziroma odobritev plezanja na vrh. Letošnji marec je namreč dr Evans na željo sik-kimskega maharaje obljubil dur-barju, to je m nigrskemu predsedniku, da nihče njegov h ljudi ne bo stopil na sam vrh, ki ga domačini štejejo za prebivališče bogov Med prebivalstvom te dežele je nastal strah rn negodovanje, ko so zvedeli za Evan"ovo namero: Kachenjunga je najsve-tejš kraj v Skkimu in v septembru praznujejo največji praznik, oosveče n božanstvom te gore Dr. Evans se je dane obljube držal. In ko je 1. junija prispelo v Dardjeling prv0 poročilo o doseženem uspehu, se je to glaslo: »25 ntajj dosežen vrh Kanche-njunge, manj 5 navpičnih stop.«
Ker ml je torej to potovanje šlo po vodi, sem "e odloč i, da pojdem v Kalimpong, kj je nekaj bliže Dardjelingu kot Gantok n leži na butanskem ozemlju. Zveza z nj m je samo po ozki cesti, po kateri ne voz'jo avtobus n ne osebn: avtomobili; zaradi hude strmine in ozk h ovinkov je možna vožnja le z tnal'm jeepom, pa še to "amo takrat ko ni iz no-,protne smer! nobenega motorne, ga ali vprežnega vozila Srečanje po tej cest. je nemogoče, kajti eno voz /o b moralo, rado ali nerado, v globoko brezno. 2e dan poprej smo najel/ pr vatni jeep in za vožnjo plačali po 20 rup, kar pa /e glede na nevarnost in oddaljenost prav nizka voznina..
Zgodaj zjutraj smo zapustili v goste oblake zav1/ Dardielmg Lilo je kakor z škala. Soler je bil mlad Nepalec tn lahko rečem, da bolj zanesljivega voznika ie dolgo nisem srečal. Ker sem vedel, da je cesta nevarna me je bilo nekoliko *(rah, toda ker s šofer ni delal posebnih skrbi, serr, se tudi jaz kmalu potolažJ.
Cesta je držala preko Gooma :n se nato obrnila direktno no vzhod, z obeh strani obdana z gost mi gozdovi, v nižjih prede lih pa so bili čajni ncAad Tn in tam drž po ozk h mostičkih nad prepad ‘n preko globokU hudournikov Ob pogledu nanje zastaja dih. Strmina je tako huda da je ponekod na 1 kilometer sto metrov pedca. Od Gooma do reke Teste, kjer se ce-"fa spust' najniže, je v štn"ke razlike nad 2.300 metrov. Vas: ob cest: s kot o ni, le .n tam je kak /e°en bungalov, hiša za prebivanje uradnikov, ki s0 v časih, ko še ni b lo motornih vozil hodili službeno vo deželi tn v n/ih prenočevrlt.
Po triurni vožnji smo priSN b< reke Teste !n na drugem bregu »e je cesi/fl cepila. Levo je držah po ravnem ob reki navzgor i bližnji Gantok, desno pa v breg i 10 kilometrov oddaljen i Kalim pong, ki smo ga dosegli okror enajstih Mesto lež. na bhutan-sfcem ozemlju.
šče za posredovanje med lnd jo in Tibetom, Bhutanom n Sikki1-mom, pa /ud- s Kitajsko. Njegov bazar nos j centralnoazijsko, bolje rečeno mednarodno obeležje. Na ulicah se srečujejo Tibetanci in Nepalci, S kklmi in Bhutanci, pa tud: dosti Kitajcev je, a najmanj Indijcev Se več kot ljudi pa je večati malih ponijev s kra-guljčkl okrog vratu. 'Vel ka lesena gostišča in dolge lope po mestu dokazujejo, da se tu ustavljajo oziroma formirajo karcva-ne, ki nosijo blago preko gor- kih prelazov tja daleč, vse do Lhase, do kamor traja pot po tri n še več tednov Opazoval sem tako karavano sestavljeno iz preko °to natovorjenih živali, spremljano od velikih ovčarskih psov, vodili pa so jo krepki možakarji, oborožen, z dolgimi, ostrim noži, bolje rečeno meči. Vsak od
nega osebja in v tem pogledu spremljevalcev je opasan s širo-nudl deželi Indija vso pomoč. Ker k m, lepo okrašenim pasom, v pa je dost samostanov, se ma- katerem držijo svoj denar. Rad haraja ukvarja z načrtom, da bi b: poznal t stega, ki bi se drznil ti postal: žarišče izobraževanja ,oropati enega izmed teh orja-ljud*tva, saj dp sedaj narod ni kov k s svojim: širokimi klobu-
Bhutan je prav tako gorska himalajska država kot Sikkim, je pa vsaj šestkrat večji od njega. Število prebivalcev ra' poznano, vendar pa ni dosti večje oo onega v Sik mu On ne sodi v kategorijo indijskih držav.
Indija je namreč razdeljena ne 30 držav, ki se dele v štiri skupine, označene s črkami A, B, C ■n D. V skupini A so države, ki sc bile nekoč pod direktno angleško upravo oziroma oblastjo. Kot prej, vlada tudi sedaj v njih guverner, poslovljen od predsednika države Imajo svojo vlado n pokrajinsko skupščino V skupini B s0 tiste države, ki so jim svoj čas vladali maharaje, ki pa danes v njih opravljajo sto funkcijo kakor guvernerji, samo da nosijo ime raj pramukh. Sicer se od skupine A ne ločijo dosti. V skupim C s0 tiste male državice, v katerih so b.všj maharaje prepust li vso oblast centralni vlad oziroma od nje menovanemu komisarju. Amandmonski in Niko-barskj otoki pa so države skupine D in uživajo najmanj avtonomije.
Bhutan je protektorat Indije glede na -voje zunanjepolitične odnose. Po sporazumu leta 1949 v Dardjelingu, je Indija privolila, da se v njegove notranje posle ne bo vmešavala. Obvezala se je, da mu bo plačevala letno pol milijona rupij in mu vrnila 32 kvadratnih milj ozemlja na njegovih mejah. Sporazum tudj določa, da bo uvoz orožja in mun’-cije v Bhutan prost, toda le po odobren ju Indije, a da ne -me b ti nikekega prevoza in prenosa orožja preko njegovega ozemlja, bilo to po kakšni tuji državi ali privatniku.
Vladar v Bhutanu je maharaja In je absoluten gospodar. Tu ni sodišč ‘n ne p nanih zakonov, lu tudi ni nobenih "frank. Dežela je razdeljena na devet provinc. Največjo oblast je imel do nedavnega Jigme Dorje, agent bhutanske vlade, z drugo besedo njen ambasador v Indij:. On je hkrati tudi guverner zahodne province, v resnici pa še več, zunanji in vojni minAter ter glavni "veto-valeč maharaji, ki je njegov svak.
Z bhutanskega ozemlja tečejo v lnd jo štiri velike reke, ki pa niso regulirane in vsa leta povzročajo velike poplave. Letos, v juniju ie bil med obema država-
kij
imel od njih nobene koristi, čeprav gre skoraj polovica proračuna za njihovo vzdrževanje.
Največji problem v dežel; pa je zdravstvo Čeprav so prebivalci na videz krepki In odporni ljudje, precej obolevajo za raznimi nalezljiv mi, zlast, pa veneričnimi boleznimi. N maja P° nobene bolnišnice 'n tudi ne
ki in v rjavh haljah izglodajo kbt cowboyi, tako da ima človek vtis. kakor da bt b:l nekje na divjem Zahodu So pa prijazni in ko smo j h slikali po cestah, so Se samo prijetno smejali.
Med lnd jo tn Tibetom n! nobene dobre ceste, sposobne za motorno vozilo, kajti pot drži preko 4000 metrov visokih ore-
Na bazarju
strokovnega osebja. Baje imajo samo enega zdravnika, še ta je končal samo šolo za ayerved c midicino v Indiji. V glavnem mestu nameravajo zgradit; majhno bolnišnico, vendar je to za sedaj samo še v načrtu.
Najtežavnejši problem dežele so komunikacije. Železnic h avtomobilov ni, ceste pa s0 slabe. Upravnik bolnišnice v Dardjelingu je bil meseca maja poslan v neki misij: v Bhutan. Ta mi je dal še največ podatkov o tej čudni deželi. Pripovedoval mi je. kako je njegova ek-ped-cija plezala iz vasi v vas preko visokih vrhov, preko samih kozjih stez, in na dan so mogli napravit; največ de^et kilometrov poti. S seboj ?o imeli majhno kino aparaturo. Ko so po vaseh hotel dajati predstave, so ljudje h strahu pobegnili izpred platna.
Kalimpong leži 1000 metrov vJ-soip in ime
lazov, kjer se samo poniji še lahko Domikaro. V-Sak nepravilen korak na tej poti pomeni pa>-dec po najmanj 1000 metrov globoko v reko a]; ledenik. Do leta 1951 je bila edina pot h Indije preko prelazov Kathu in Je-lep in po njej se je razvijala vsa trgovina, izvoz volne iz Tibeta, krzna 'n mošusov in pa ves uvoz vanj. Po tej poti so na ramenih prenesi; tudi "estavne dele raznih strojev, generator zc razsvetljavo Dala. Lamine palače in kasneje dva avtomobila, dar angleške vlade Dalai in Panchen lam . Pred nedavnim so Kitajci zgradili cesto od Chamoa v Zahodni Tibet v"e do Lhase in predvideno je, da se bo v bodoče razv jala samo po tej cest; asa trgovina 9 Tibetom Trgovski promet Indije s Tibetom pa je še vedno velik, trgovC' in prekupčevalci v Kasarno kakšnih lupingu zatrjujejo, da je še zelo vecP< v PTvi vrSt> ‘uvoz vanj. Po zavzetju Tibeta po Kitajcih je
ma do"ežen sporazum, da boejo milo podnebje ter je priljubljeno v J $amn .	,	-
indijski strokovnjak, V Bhutc"”	Aenrn« n, nnsehnn elst P	o ■ v lne, katere
vod lj ureditev treh rek.
kupiti ničesar. Tibetanska volna velja kot ena izmed najboljših na svetu in jo uporabljajo za izdelavo najboljših prtov in pre-orog.
Kalimpong pa n: važen samo v trgovskem pogledu, on je tudi važno središče budhizma. Tu -e ustavljajo številni budb s/i jz cele Az je. Na ulicah je vse polno žolto oblečen h menihov in mesto je bogato na budhi tičmh templj-h in "amostanih. V neki votlini, nedaleč nad Kalimpon-gom, prebiva tudi neka puščavni-a, k je pred davnimi leti prišla z Nemčije na študijsko potovanje v. te kraje in se pomenišila. Na stara leta baje z njenimi možgani ni pst v redu Pripove-loval so m:, da hodi v mesto in nabira miloščine, s katerimi bi imogočila elektrit kecijo svoje votline N pa ona edina Evro-oejka ki živi kol puščavnik v 'eh krajih. Ko sem ob skel budhi. ■tičnl samostan pred dnev:	v
'zhoomu, S'o m' pripovedovali, da am ie ned dvajset let živ; neki nemšk menih, pa ga nisem imel srečo videti.
UudisUciu samostan	(Nadaljevanje sledi)
Tudi za leto 1956 bo izšel Eno leto dela
»Gospodarski koledar“
Že nekaj let uporabljajo go- 1142 takoj nakažejo ustrezno nih kolektivov za novo leto do-spodarske ustanove, gospodar- vsoto denarja.	segajo, če so objavljene v »Go-
ske organizacije in podjetja Posamezni izvod »Gospodar- spodarskem koledarju«, najbolj vseh strok vsakoletni »GOSPO- skega koledarja 1956« stane 500 svoj smoter. Kdor koli v gospo-DARSKI KOLEDAR«. Tudi za dinarjev. Na odrezek položnice darskih organizacijah in v pod-leto 1956 bo izšel »Gospodarski ali denarne nakaznice naj napi- jetjih odloča glede naročanja koledar, ki ga izdaja ured- sejo namen plačila.	komercialnih oglasov, naj se za-
ništvo »Nove proizvodnje«, gla- Ker »Gospodarski koledar veda, da z naročilom oglasa v silo Zveze društev inženirjev in 1956« naročajo v številnih izvo- »Gospodarskem koledarju« ne tehnikov LRS V njem bodo važ- dih vsa važnejša podjetja v koristi samo svoji gospodarski ni članki prav o vseh gospodar- FLRJ in mnoge tvrdke in agen-skih strokah, pa še več! V njem dje, trusti in karteli v inozem-bo objavljen članek tov. Poliča: stvu, in ker ga prebirajo stro->Odkrivanje napak nam omogo- kovnjaki, ki v gospodarskih or-
ča boljše gospodarjenje, dalje ganizacijah odločajo o nakupu med najuspešnejših orožij v članki dr. Vladimirja Krivica: surovin, polproizvodov, proiz- borbi proti tehnični in gospodar-»Komune in naš nadaljnji go- vodov, tehnične opreme itd., ski zaostalosti. Končno z na-spodarski razvoj«, tov. Srečka imajo komercialni oglasi in re- ročilom oglasa v »Gospodarskem Rihtarja: »Nekaj misli o tehnič- klame v »Gospodarskem kole- koledarju« podpre prizadevanja ni pomoči«, tov. Toneta Klemen- darju 1956« kar največji uspeh. Zveze društev inženirjev in tiča: »Nova pota -v pospeševa- Podjetje, ki naroči oglas v »Go- tehnikov LRS, ki ima v svojih nju" graditve stanovanj« tov. spodarskem koledarju«, more pravilih med drugim tudi dolž-prof. dr. Stojana Pretnarja: »Ne- za svojo proizvodnjo ali za uslu- nost, brigati se za napredek v kaj gospodarskih pogledov na ge dobiti nova tržišča, naročnike tehniki in gospodarstvu. Ker je vprašanja iznajditeljstva«, tov. in odjemalce doma in v inazem- le če malo časa na razpolago dr. Lava Čermelja: »Ob oblet- stvu. Pri iskanju ponudnikov za za naročilo oglasov, saj bo re-niči londonskega sporazuma«, stroje, sestavne dele, surovine dakcija »Gospodarskega kole-tov. dr. Julija Felaherja: »Ko- in vsega ostalega pomagajo dar j a 1956« skoraj zaključila
oglasi v »Gospodarskem kole- svoje delo, je treba naročila za darju«, da prejme oglaševalec oglase poslati »Novi proizvod-največ ponudb. Čestitke delov- nji« čimprej.	L. A.
Splošne obrtne kovinarske zadruge v Vidmu-Krškem
Meseca julija lanskega leta so posamezni člani kolektiva kiju čavničarskega podjetja bratov Čebular v Krškem sklenili ustanoviti Splošno obrtno-kovinarsko zadrugo. K temu sklepu jih je napotilo to, da je daleč naokoli reko 50 let obstoječe
letnih službah doma in v tujim pridobil bogate izkušnje iz kovinarske stroke.
Zadruga je 31. avgusta p. L po predpisan:	registracij:	začela
pravnoveljavno obstajati. LOMO Videm-Krško ji je odobril prostore za obratovanje v Vidmu-
še m bilo v podjetju dovolj zaposlenih. predstavlja DS celota1 kolektiv, ki je izvolil predsednika ter upravni odbor, sprejel nova pravila in tarifni pravilnik, za upravnika pa imenoval tov. Andreje Čebularja Celotni kolektiv zadruge se
—" ,	--- x j------, znano, preko 50 let obstoječe store za obratovanje v Vidmu- veiom; soiesu« anuua« ^
hta^i ^dpre^izdajanje Snaše^ ključavničarsko podjetje firme Krškem, kar je potrdil tud: okraj- složno in požrtvovalno, zavzema
ga tehničnega, gospodarskega in strokovnega tiska, ki je eno iz-
Cebular dobivalo vedno več po- nj ljudski odbor, ki je nato ponudb za zaposlitev in vedno več trdil tudi investicijski program naročil za izdelke in ostala dela, podjetja, izdal gradbeno dovo-čemur pa podjetje v dotedanjem ljenje ter dodelil novi zadrugi obsegu ni moglo več ustreči	nekaj osnovnih sredstev iz opu-
_ . .	.	ščene žage v Leskovcu.
Potrebo po ustanovitvi novega	\	tembru so priče-
kov:narskega Podjetja je sprav*-	objektov Člani za-
del tud, OLO Krško, k- je sklep d‘ 9 Judarn'ško skopaU te. oziroma pogodbo o ustanovitvi y	-
roški Slovenci v letu 1955«, tov. Jožeta Pavličiča: »Kazniva dejanja v gospodarstvu«, tovariša dr. Marijana Dularja: »O organizaciji dela v podjetjih«, tov. Toneta Klemenčiča: »Proizvodnost dela. plače, osebna potrošnja«, tov Edvarda Pirnata: »Drobni problemi v gospodarstvu, ki vidno rastejo* (ta članek je posebno zanimiv in podučen za komercialiste, računovodje in knjigovodje), tovariš dr. Marijana Dularja: »O varnosti dela«, tov. Toneta Klemenčiča:	»Seznam gospodarskih
predpisov itd.
V vsakem »Gospodarskem ko-
Splošne obrtno-kovinarske zadruge takoj potrdil. Nato je bil v avgustu p. 1. ustanovni občni zbor zadruge, ki je sprejel njena pravila ter izvolil upravni odbor podjetja. Za predsednika so izvoliti prvega podpisnika ustanovitvene pogodbe tov Andreja Čebularja odličnega ključavničarskega mojstra, ki sl je v dolgo-
Ali bo gradnja novega mostu v Krškem ostala res le samo želja?
Most čez Savo v Krškem je star že preko sto let Iz leta v leto ga popravljajo in obnavljajo, kljub temu pa se ob vsakem težjem vozilu ves maje.
Jeseni leta 1952 in leta 1953
ljali o gradnji novega mostu čez Savo v Krškem. Opravili so že tudi vse potrebne meritve, toda vse delo je bilo zastonj. Takrat so o tej novogradnji mnogo razpravljali na zborih volivcev in ti se danes upravičeno vprašujejo, kako dolgo bo
ledarju« je doslej izšel seznam ^ v Krškem in v Ljubljani pri gospodarskih predpisov Iz leta v leto je ta seznam izpopolnjen tako, da so »Gospodarski koledarji« trajne vrednosti za vsakogar, ki želi biti poučen o vsem novem v posameznih gospodarskih strokah in o gospodarskih predpisih v kakršni koli zadevi.
V »Gospodarskem koledarju« je mogoče najti pojasnila za vse nejasnosti v našem gospodarstvu. »Gospodarski koledar« poučuje upravne odbore, delavske svete, direktorje in komercialiste, računovodje in knjigovodje ter vse druge, da bi vedeli, kakšni ukrepi, odločbe in odredbe so v skladu z veljavnimi gospodarskimi predpisi.
Dalje daje pojasnila vsem, ki se jih ti ukrepi tičejo, ki jim nalagajo dolžnosti in odgovornosti, da morejo presoditi, če je izdan ukrep zakonit.
»Gospodarski koledar 1956« bo tako zelo olajšal delo vsem gospodarskim organizacijam, podjetjem in ustanovam, da bodo Koniekdjsko podjetja »L.*co« prav gotovo vsi priznali njegovo — V Sevnici so ustanovili obrtno korist Brez njega skoraj ne bo- podjetje za izdelovanje tekstilne do mogli uspešno upravljati konfekcije »L:sca«. Podjetje za svojih gospodarskih dolžnosti, sedaj izdeluje kravate, ki jih pro-Ker uredništvo »Nove proizvod- daj a na drobno in tudi v večjih nje«, kot vedno doslej, varčuje količinah raznim trgovskim pod-s papirjem in izdaja svoje pu- jetjem v Jugoslaviji Pozneje pa blikacije le v tolikšni nakladi, da ne ostane ničesar nerazpro-danega, bo tudi »Gospodarski koledar 1956« izdalo le v toliki nakladi, ki bo šla v denar. Zaradi tega naj gospodarske usta-
V ilustracijo naj navedem ie nekaj, in sicer letne izdatke za stari most: leta 1953 je stalo popravilo mostu 4 milijone dinarjev — lansko leto so izdali za vzdrževanje mostu 4 milijone 800 tisoč, letos pa 6 milijonov revizijski komisiji LRS razprav- dinarjev, medtem ko je za pri-
terjala določen čas in do takrat bo star most že dotrajal Vprašanje, ki smo ga tu načeli, je zelo resno in na jesenskih zborih volivcev bo ponovno na dnevnem redu. Na odgovor-
melje zgradbe ter pomagali pr: gradnji, ki jo je prevzelo gradbeno podjetje »Sava« iz Krškega. Ob koncu oktobra je že stala 50 m dolga zgradba v kateri je meseca novembra začela zadruga z rednim delom. Tedej je podjetje dobilo tud' investicijski kredit OLO Krško 3 milijone dinarjev za poravnavo računov za izgradnjo objektov in 300.000 d:n za nakup oprave, k: so jo v ostalem dali na rtvpoJago zadružniki sam: Ob povprečnem številu 25 delavcev v proizvodnji, 2 upravn'h uslužbencev in 6 vajencev je zadruga že do konca lanskega leta dosegla proizvodnjo v vrednost 6,103.000 din, vplačala 1,316 000 din dpp in napravila 674.000 din dobička. S tem je mlado podjetje dokazalo svojo sposobnost dokazalo pa tudi. da je mogoče z malim, finančnimi sredstvi, « trdno voljo in požrtvovalnem delom malega
hodnje leto predvideno za vzdrževanje mostu 7 milijonov dinarjev. Iz leta v leto terja popravilo mostu 1 milijon dinarjev več. Nov most bi- stal okrog 300 milijonov, se pravi, da bi sc izplačal že v 30 letih. Omeniti moramo še to. da pr' en-
nih mestih bodo na vsak način kolektiva mogoče doseč: lep uspeh morali spet pretresati vpraša- n napredek
nje gradnje novega mostu v Krškem. Volivci bodo nedvomno terjali odgovor in ta bo moral biti jasen in podkrepljen s tehtnimi razlogi.
Letos se mlada zadruga razvija nadalje; meseca maroa se je konstituirala po sistemu splošno-družbenih gopodarskih podjetij. Ker za izvolitev delavskega sveta
za čim večjo produkcijo ter učvrstitev in izboljšanje svojega podjetja. S povprečno 27 v proizvodnji zaposlenimi delavci, tremi uslužbenci v uprav in 6 vajenci je zadruga do konca septembra 1.1. napravila že za 36,198.000 d|n prometa, vplačala 6,819.000 din dpp m ustvarila 5,029.000 din dobička Izpopolnila je opravo svoje delavnice ter izboljšala ureditev celotnega objekta Pri nakupu oprave je pomaga] podjetju OLO Krško z investicijskim kreditom 4 m.lijone dinarjev.
Sedaj zaposluje ta zadruga že skupno 50 ljud Izdeluje solidno in po konkurenčnih cenah notranjo in zunanjo opravo stanovanjskih, gospodarskih .n ostalih zgradb, lahke železne konstrukcije in razne druge ključavničarske izdelke, poleg tega pa vrši montaže, adaptacije in ostala popravila. Za sprejem v delo ®e oglašajo nov-, delavci, tako da postajajo sedanji prostori že pie-tesni. V načrtu je izgradnja nove, večje delavnice v kateri bi se mogli zaposlit: vsi, ki to *e!e- :n v kateri bi bilo moč ustvariti še večjo proizvodnjo v korist vse naše skupnosti. Odločilni činite-Iji bodo to prizadevanje zadruge nedvomno podprli in tako lahko pričakujemo, da bc v doglednem času stala v V.amu-Krškem velika moderna kovinarska delavnica-, ki bo v ponos kolektivu, kraju in vsem. ki so in bodo k tej novi gospodarski pridobitvi pripomogli.	-Gk-
ostala gradnja novega mostu že kratnem popravilu mostu pora-
na mrtvi točki.
Most veže republiško cesto iz Brežic preko Krškega na Radeče in dalje na Trbovlje in Celje. V 24 urah prevozijo preko mostu okrog 2000 ton raznega blaga. To se pravi, da gre dnevno preko njega okrog 1000 vozil. Promet pa se je oziroma se bo povečal sedaj, kc je pričela
bijo 250—300 kub. metrov specialnega lesa za pilotiranje. In še nekaj 1 — Kako dolgo se bo most sploh še lahko popravljal, ker lesa za pilote ni dobiti. Kaj bo potem? Mar bo res treba čakati na kakšno nesrečo, ki se vsekakor lahko zgodi na starem majajočem in zrahljanem mostu? Ali ne bi bilo pametneje.
V Velikih Malencah smo dobili električno luč
Tudi pri nas na Stankovem njem drogov. Vsa težaška dela
obratovati roto tovarna na Vid- da z gradnjo novega mostu prič-mu.	nejo že sedaj, kajti gradnja bo
HZ SEVNICE
in v Velikih Malencah oz. zaselku Vitovec je zagorela električna luč.
Dolgo so govorili o elektrifikaciji teh hribovskih krajev, sedaj pa je tega konec. 2e v stari Jugoslaviji smo se pehali, da bi tudi k nam napeljali električne žice, a se jim to — ka-
smo opravili sami in tudi drogove smo preskrbeli. Naj omenimo, da je pri teh delih pomagal tudi 67 let stari Janez Galič iz Vltovca. Veliko pomoč nam je nudila KZ Krška vas s kratkoročnim posojilom, saj siromašni kmetje v teh hribovskih
namerava podjetje razširiti svojo dejavnost na o= tale predmete tekstilne konfekcije. Želeli bi da bi podjetje s svojim delom uspelo, zlasti ker namerava kasneje pritegniti žen$ke delovne moči.
go važno delo, in Ocer da v svoji delavnici popravlja tudi nylon nogavice ter si je v ta namen pri-<nrbe o stroj za pobiranje zank S tem je to podjetje ustreglo ženskam v bližnji m daljni okolici, ki so morale doslej nogavice s spuščenim: zankami pošiljati v popravilo v bližnja mesta ker je terjalo večje denarne izdatke.
velika občina Brežice, saj njuni odločilni činitelji vedo, v kakšnih razmerah živimo v naših majhnih hribovskih vasicah. Tudi mi si želimo napredka in ne bi hoteli ostati za drugimi. Tudi mi si želimo poslušati radio poročila, da se seznanimo, kaj se godi po velikem svetu.
Po dolgih letih je čas, da vzamejo petrolejke slovo od nas.
Uspel zbor volivcev v Koprivnici
Predzadnjo nedeljo je bil v
vasicah sami nimamo dovolj
kor so rekli — takrat ni izpla- denarnih sredstev. Posebno smo ^	_______
čalo, čeravno smo bili od so- hvaležni podjetju »Elektro- koprivniški'’ šoli lepo obiskan sedne vasi, ki je bila že elek- Krško«, ki je izvedla elektrifi- zbor volivcev za ta okoliš. Ude-trifidrana, oddaljeni samo en kacijska dela; prav tako elek- iežila sta se ga tudi podpred-kilometer. Danes pa je naša tromonterju Jožetu Jarkovcu, ki sedn^k okraja tov. Tone Zupan-ljudska oblast, ki pomaga na- je bil pri vseh elektriških delih, fjf predsednik senovške ob-
enako Jožetu Prahu iz Velikih čine tov. Karel Sterban. Najprej Malenc, ki je pomagal z mate- ^ volivci obravnavali vprašanja rialom, prevozom itd.	nove občine, nato pa izvolili
Upamo, da nam bosta potna- krajevni odbor za Koprivnico, gala tudi novi OLO Trbovlje in
Lep napredek — Preteklo soboto je slavil kolektiv M:zerske produktivne zadruge v Sevn.ci
nove, 'gospodarske organizacije, L j. gospodinje - šivilje, ki bi	b ob Tem^prazmku
podjetja in crivatnlki nemudo- poleg svojih gospodinjskih dolž-	čestlta»i kolektivu in
ma naročijo potrebno število iz- nost: lahko šivale razne tekstilne	to,°Du„u, ki
vodov »Gospodarskega koledar- predmete »podg^j^i *£ vod! to podjetje z njemu lastnim
žaj.
Poleg izdelovanja kravat pa opravlja podjetje »Lisca« še dru-
žim delovnim ljudem k napredku in razvoju na ta ali oni način, naši želji ustregla.
2e pred letom dni smo začeli s kopanjem jam in postavlja-
IZ RADEČ
ja 1956« pri »Novi proizvodnji«, Ljubljana, Trubarjeva ulica 15, poštni predal 407, ki naj na njen tekoči račun Ljubljana 60-KB1-
Iz Čateža ob Savi
Eelektriino luč so dob:lL — Pred dnevi je tudi v vasi Čerina zasvetila električna luč Kdor tega ni videl, »i ne more misliti veselja vaščanov ob tem dogodku Izpolnila se jim je dolgoletna srčna želja
Poleg va»i Čerina po hočejo
namero in ne dovoli tega, dokler ne bo tudi v njihovih vaseh zasvetila električna luč.
Dan Združenih narodov so proslavili — Tudi na Čatežu ob Savi so proslavili Dan Združenih narodov slovesno. Prebivalci kraja in okolice so z velikim za-
elektrificirati še naselja Pritipe, nimanjem sledili izvajanju pred
Dobeno, Žejno, Sobnjo vas ki Globočice. Prebivalci teh vasi to z delom m s svojimi sredstvi, deloma s pomočjo KZ Čatež in bivšega OLO Krško potegnili visokonapetostni vod okrog tri kilometre daleč !n postavili tudi potrebni transformator. Napel javne drogove do posameznih vssj so tudj ie postavili.
Sedaj pa manjka denarja za napravo nizkonapetostne napeljave v dolžini šest kilometrov. Prebivalci «o prepričani da bo OLO Trbovlje tem oddaljenim, pod Gorjanci ležečim vaaem priskočil na pomoč. Vsekakor bi bilo napačno, če bi že postavljen; drogovi še eno zimo ali še dalje ča-k | n a- ov' brez kori-M .
V va»l Čatež pa Imajo ekbo električno luč Menda je transformator v Veliki Mslenct, od koder dobivajo električni tok, preobremenjen pa tudi v sami vasi
sednika in tajnika vaškega odbora SZDL, ki sta poslušalcem predočila velikanski pomen OZN, upravičenost tega svetovnega združenja, njegovo borbo za mir na svetu, pomoč nerazvitim državam, pomoč otrokom itd. — Po tem predavanju so sledile deklamacije in petje pionirskega pevskega zbora.
Gradnja avto ceste — Spomladi bodo tudi na Čatežu zapeli motorji buldožerjev — pričeli bodo z gradnjo avto ceste skozi vas. Dolgo so trajala merjenja, končno pa so se razne komisije le odločile za sedanjo traso ceste, ki je projektantom delala največ preglavic na celi progi od Beograda do Ljubljane.
Zaradi gradnje ceste so v sami vasi prizadeti samo trije kmetje, ki st bodo morali zgraditi svoje hiše drugje. Posebna
elanom <>d uspeha do uspeh« Kolektiv je zgradil nove svetle delavnice, v katerih izdelujejo re« lepe in kvalitetne izdelke, ki jih razpošiljalo ne -amo po Jugoslaviji, temveč tudi v zamejstvo. Kdor je zasledoval rast tega podjetja, le; je začelo s skromnimi sredstvi in maloštevilnim delavci ter se povzdignilo do današnjega stanja t. j. do novih prostorov, in da podjetje zaposluje še sedaj 80 mizarjev, mora priznati, da je ta ko ektiv n priv' res lep in velik napredek Poleg kolektiva te mzarske produktivne zadruge se vesele teh uspehov tud ostali prebivalci z željo, da bt ta marljivi kolektiv v novem desetletju dosegel nove, še lepše uspehe,
P. V.
Načrt: obč. odbora SZDL Sevnica. — Pred dnevi je zasedal občinski odbor SZDL Sevnica Na seji je poročal tov Franc Lipovšek o gospodarskih problemih ter
DELO ŠOLSKEGA Tudi na naš' šoli — cenovni in gimnaziji — šolski odbor prav pridno deluje, čeprav doklej v njegovem delu ni bilo nikjer nič napisanega.
Prva in glavna naloga, ki «i jo je odbor zadal, je ta, da pride čimprej do razširitve šole, ki Je 5 šestim, učilnicam' za 13 oddelkov gimnazije in osnovne šole gotovo premajhna In če povemo še to, da je na šol; poleg šestih učilnic le še en prostorček, kjer
močjo SZDL Radeče. Tečaj, kt bo trajat do konca t L obiskuje 22 kandidatov, med katerim, je 13 delavcev, dva kmeta In trije pripadniki JLA
Javno kopališče. — V Radečah je sicer kopališče za kopanje poleti, :n sicer kopališče pri Papirnici. Za zimske mesece ali drugače pa v kraju ni ustreznega kopališča. V novem poslopju domačega gasilskega društva hočejo sedaj Radečam uredit' javno kopališče s prham-, in kadmi. Za
Temeljito so volivci pretresli bodoče naloge, ki stoje pred krajevnim in občinskim odborom. Sklenili so nadalje da bodo v koprivniškem kraju popravili občinske poti, ki so zelo slabe.
Gostovanje pevskegr zbora PGD Sevnicr na Raki
V Sevnici deluje že več leil moški pevski zbor in orkester PGD Sevnica, ki ga skrbno vodi tov. Viktor Krenčič. Letos sta pevski zbor in orkester priredila gostovanje v Zidanem mo’tu, v Vrhovem, v Krškem in še drugod. Poleg tega nastopata oba n*
je ravnateljeva S^ upraviteljera	tega" kop,l"š"ča7« *«jo vseh krajevnih prireditvah in slo-
pisarn«, zbornica, v»i kabineti, knjižnica — skratka vsei da so razred: prenapolnjeni, *aj pride na razred povprečno 50 učencev, dnevno pa gre skozi vsako učilnico Po 80 otrok, kci traju pouk od sedmih zjutral do petih popoldne — potem »« v celoti pridružujemo šohkemu odboru tn mu želimo, da b, s svojim utemeljenim, prošnjami našel odprte duri povsod, kamor se bo obrnil
— V
najmanj dva in poi milijona dinarjev Upajo, d- bodo to res potrebno javno ustanovo uredili do septembra prihodnjega leta.
Iz Hrastnika
Okrajno združenje slepih ▼ Trbovljah bo na državni praznik, 29. novembra, v okviru okrajne skupnosti priredilo krajevne sestanke svojih članov ter jim e primem.mi govori in predavanji prikazalo pridobitve
sek o qo«poaarsKin prooiem n rer	dniAtvn — V preuavauj. m..v. k-—------
v svojem poročilu nakazal (mer-	01	,4 , . den nričeh na-"'c narodne enotnosti S tem
I.-. --	»iviiMiiskn Radečah so prejšnji teden pričeti	združenje čim lepše poča-
• tečajem ,z\vzgojo kadrov v	desetletnJico naše svobode,
evto-moto stroki Priredilo ga je avto-moto društvo v okraju « po-
je verjetno že preveč priključ- komisija jim je škodo ocenila kov. Vaščani so pričakovali, da že dokaj dobro Tri četrtine oce-
bo vas priključena na nov transformator v Čerini, ki je mnogo bliže Čatežu, vendar pa elektrifikacijslkt odbor zgoraj omenjenih vasi ne soglaša s to
njenega zneska jim je banka že izplačala In dva od teh kmetov sta si že postavila nove in lepše hiše v boljšem prostoru, ki jima je bil dodeljen.	-ks
niče za 'izboljšanje življenjske ravm Odbor je razpravljal nadalje o članstvu organizacije in o vprašanju, kako pridobiti v SZDL čimveč novih členov Prav tako so na tej seu obravnavali vprašanje političnega dela med množico. sprejel' pa tud' proračun za leto 1956 — V«i odborniki -o bili mnenja da je trebe v zimskih mesecih poživiti politično vzgojno delo na vasi.	-ko.
4AAAAAAAAAAAAAAAAAA* *
Ne pozabite: vsak naroč nik ..Zasavskega tednika' ie zavarovan!
KONČANA SO POPRAVILA CESTE SENOVO—VELIKI KAMEN
Plaz, ki je porušil del ceste na relaciji Senovo—Veliki Kamen, je že dalj časa oviral normalni tovorni promet po tej cesti Občinski ljudski odbor na Senovem se je lotil temel litega popravila poškodovane ceste ter je oskrbel potrebno drenažo tn Izpeljavo vode Izpod ceste, s čimer so ustavili nadaljnje rušenje ceste in plazovje. Cesta že spet normalno obratuje z vsemi vozili.
so
sta
Ob tej slovesnosti pa bo po celi državi doslej običajna novoletna obdaritev socialno ogroženih slepih, ki po večini nimajo svojih dohodkov, niti sredstev za vzdrževanje svojcev ter so povsem odvisni od pomoči skupnosti
V ta namen se obrača okrajno združenje slepih na vso javnost in na podjetja, ustanove, urade in množične organizacije s prošnjo, da vsi in vsak žrtvuje skro- ——---------------------M
men prispevek za slepe v ka- zrl te res nu ne prošnje indii kršnl koli obliki, v denarju alt po svojih močeh velikodus materialno. Morda bi se tudi pripomogel, da bodo ti n®51 naša trgovska podjetja in njiho- nesrečnejši sodržavljani Ki £ ve poslovalnice spomnile slepih pomoči tnko potrebni, ze tu. « z darili v blagu Združenje Je letnico naše svobode prim« -»repričano, da ne bo nihče pie- obdarjeni.
vesnost-h.
V nedeljo, 23 p m pa je pevski zbor priredil gostovanje na Rak; ter nastopil s s«mo'tojn ar koncertom na prostem Pisan spored partizanskih, umetnih in rodn h pe mi je pritegnilo lepo štev'lo poslušalcev Poleg zbora sla nastop la še orkester >* oktet. Poslušalci so bili navdušeni nad petjem zbora posebno p« so jim bile všeč narodne pesmi-Tudi orkc«ter *e je z igranjem poskočnih skladb prikupil vsem. tako da so šlt zadovoljni domov OdneMi «o zavgst, da je slovenska pesem lepa. če jo znajo ci dobro zapeti Pripovedovali da tako p sanege koncerta še n-so imel' priložnost poslušati svojem kraju.	.
T. pevski zbor m orkester
imata za seboj že ’<>P° koncertov In qo‘tov n j Po e vredni pohvale koncert,	*
jih W« obs na deželi, - 1 sta z njim: vcepljala kmetu delavcu ljubezen in spoštovani do slovenskih narodnih, umetn in partiz-nskih pesm'
Razmišljanja o delovanju dramskih družin v Zasavju
uho še bolj poživel! dele
CICIBANI IN PETJE
viHfiTjtoSpSIS*Z 0 glasbeno-estetski vzgoji predšolskega otroka
Minuli kongres prosvetnih Ni zgolj naloga režiserja ozi-	Pa tudi naglica škodi Zato večji	pcveuuje z v.sokim glasom v^e	čuti. Otrok *e vesel, popolne/še-	jih je dala pretek.ost in jih
društev Slovenije je med dru-	roma vodstva igralske družine,	del naših režiserjev vztrajno pili	mogoče zgodbe ki s. jih sproti	ga izraza, zato se ne “troši dela,	ustvarja nova doba. Tako bo kul-
---------- ‘--J!	----- J—	---:l* —j-’--«'--	Trx-~’’- izmišlja. Mama pr v, da se »de- ko vidi smoter in ga hoče tudi turnejšj in bo ustvarjalec resn.č-
dosegla vidnih uspehov.
ret. Min jv, a Milka sproti poza- doseč .
bi. Zak j? Prav oč-tno ima od te- ba je močan pedagoški čini tel j, ga neko zadovol]stvo. M Ika k: odpira pot do discipline, do
gim obravnaval tudi kulturno-	da se ubada z iskanjem novih	vsako gledališko delo Včasih,
umetniško dejavnost »Svobod«	za oder sposobnih igralcev Tu	zlasti če je postavljen rok, do
in prosvetnih društev na vasi.	so v prvi vrsti poklicani uprav-	katerega morajo kakšno delo
Bržkone ne bo nobenega pro-	ni odbori društev, ki si morajo	uprizoriti, pa morajo vedno hi-
svetar a, ki bi zanika' da naša	stalno prizadevati vključiti v to	teti In prav to navadno zelo	namreč
zasavska delavska prosvetna dejavnost čim več novih 'judi. škodi kvaliteti dela.
društva, kakor tudi ostala pro-	Samo o tem ne smejo besedičiti	Nevzdržno je, da prihajajo	čela peti. Pa mi je odgovorila.
svetna društva na vasi niso na	le na odborovih sejah ali član-	naše družine v vsakoletno sezo-	»Ne vem-, sicer pa raje poslušaj-	razvojne	poti	more	dati	le	stro-
kulturno-umetniškem področju	skih sestankih in na koncu za-	no brez pravega načrta. Zato pa	te sinka: koma/ četrto leto je do-	kovnjrk	—	glasben-	pedagog	Z
Trditi	pisati v zapisnik, da so razprav-	je čas občnih zborov naj primer-	poln.l, pa že res poje. Ne
Lahko bi znključ’h: glos- ne nove ljudske kulture.
Zavedajoč se te odgovornosti,
poje Povprašala sem njeno mater, kda/ je M tka pr
estetike, do r tmikt in ple?a — do kulturnejše življenjske oblike
nasprotno bi pomenilo pravza- ljali o vprašanju dotoka novih nejši, da vodstva teh družin do- Milka Ta je prav kr iač.» prav podcenjevati delo več sto aktivnih članov Ne! To bi bilo dobra razmislijo, kaj in koliko rahn nohnb i
aktivnih icrrnlrpv npvrpu ar\rl- nnlntričnn Hnlrt hro7 venp rr rt	ni hnrtn icrrnU in /ta cp n t.pm	p	/C r P
njegovim smotrnim delom se okornež preobl kujejo, slabotni
- - --- - - - — ----------- ------ ■ ---	— — ------ ------ ---------- -. —- —	— - torto neitano sp ip razmetei ^ razgibljejo in postanejo prož-
aktivnih igralcev, pevcev, god- polovično delo brez vsakega del bodo igrali, in da se o tem	. .	. 'f C, nejši, tu dobi mala deklica lah-
benikov članov teh društev — haska. Tovariši odborniki bodo na zborih temeljito pomenijo. p |	,/	L ,„„nZ hotnost, ljubkost, tu je vir prož-
’ 'cenjevati neslutene napore	morali od	časa do časa priti na	Če bi sleherna družina	imela	Dre(tf0iskeo	otroka *	6	vz^ 1	nosti pri delu Končno je prav len
in prizadevanja vseh	teh resnič-	mladinske	sestanke ali v razne	natanko odrejen načrt in	celo	p	33	,	n i n	pevskega in splošno glas	.	.. . -	..	.
no predanih ljudi za	plemenito	mladinske	delavnice, internate,	koliko časa bo treba za	vaje Predvsem	ne *memo	otroka	lenega	pouka neizčrpen vir zc- 9{ede kater“ sodi/o	-tarsi,	da so
razširjanje duhovne	zabave in	šole in podobne ustanove in se	kakšnega dela. bi odpadla	nagli-	grajati-. »Ti	grdo poješ!*	Kajti
’	................ ....	....	..	....	.... žal tj otroka je večji greh, kot
izobrazbe med široke sloje delovnih ljudi. Navadno vsi ti
z mladinci pomeniti ter jim	ca in delo bo nemoteno teklo.
-------- ---------- ...	„ nredočiti namen njihovega dru- O vseh teh vprašanjih na}	w
amaterji za svoje delo niso do-	štva. Le na tak neposreden na-	vodstva naših igralskih družin	s tla človeškega n predvsem ve-	sialn0	poglabljal,	bo	dostopnejši
bili posebnega priznanja, kaj	čin bo moč pridobiti mlade lju-	dobro razmislijo in skušajo najti	selega, Oproščenega otrokovega	M	glasbeno	ž oljenje	in	za	vpli-
šele plačila. Sicer pa moramo di za to zvrst prosvetne dejav- najprimernejše oblike dela — življenja Z načrtno pripravo bo- w kulturnih dobrin, ki nam resnici na ljubo priznati, da tega nosti.	Prav gotovo je, da bodo tudi mo otroka pripravil do tega, da
niti ni nihče pričakoval; edina	S tem pa seveda nočemo reči,	ostale naloge laže izvedljive. O	bo pozabil na prejšnji način petin največja zahvala jim je bila,	da bi morali Ftaroiše igralce za-	ostalih vejah prosvetne dejav-	ja in bo tekmoval z vrstniki —
če so obiskovalci njihove stva-	postavljati. Se daleč ne! Meni-	nosti pa prihodnjič,
objektivno in	mo, da bodo vsi pošteni stvari
pričenjamo v neši držzvi z načrtno glasbeno vzgojo že v predšol-*? V m* MfMM M-1	"i so dan vsi pogo/i, od dobre
volje ,'n smisla do talentov. Vendar do sedaj predšolske glasbene vzgoje še n ?mo meli. Glasbena šola v Trbovljah pa vabi starše, naj priglasijo ivoje c clbane od 4. do 8. leta starosti k temu ponosit pr, delu Končno je prav ten u*u’ > bo, ",nct,^enJ PT>
F«»	*»*>**■	-
•brez posluha*.
Priglasitve In vse ostale tnior-
ve; le otrok, k bo v zgodnji otroški dob dobival prve o'noire
Prišit?.0'	glasbene vzgoje in bo fo vzgojo macije sprejem vodstvo šole
vsak dan do konca meseca novembra v pisarni Glasbene šole v Trbovljah.	I. Z.
ritve ocen:evali nepristransko.
popolnejši izraz tistega.
za kar ob-
„Slavček" nam bo spet pel
predani starejši igralci veseli in
Namen današnjega sestavka zadovoljni, videč da bo njihova Pa je predvsem osvetliti slabe družina pridobila mlajše moči, strani prosvetnega delovanja, ki jih bo moč pravilno in vse-izvleči zaključke in najti izho- stransko vzgajati Snloh sodimo, diščno točko za še temeljitejše da vzgoja ni le dolžnost reži-izboljšanje te dejavnosti v na- serja, marveč starejših igralcev.
šem okraju. Kakšne so
osnovne
ki morajo vzeti pod svoie okri-slabosti lje te ljudi in jih počasi uvaiati
Delovno Društvo prijateljev mladine v Sevnici čakajo
še velike naloge
»Svobode-Center« v Trbovljah »borov, tujih in domačih avtorje ie zopet z vsemi svojimi sek- jev. Tako bomo s 1-6*11 takoj ob ci-jamj na delu Po pr hodu Mia- pričetku izvleček iz A. Foesterje-dinske godbe i turneje Po Fran- v« opere »Gorenjski slavček«, ciji ;n po sobotni upr-zoritvi igre Smetanove oper- »Prodana neve-»Skupno stanovanje«, s katero ie sto« in D. Jenke »Vračalo«. ■— pričela dramska družina društva Temu delu sporeda bodo sledile novo gledališko sezono, bomo operetne melodije tujih avtorjev, imeli v soboto, 12. novembra, pri- za zakliuček pa bodo ne pro-
kulturno-umetniškega delovanja	v skrivnosti odrskega ustvarja- Kmahi bo	preteklo dve teti,	te, ki se jih je udeležilo povpreč-	ložnost	prisostvovati posebni pri- gramu	dela	iz lahke zabavne
v zasavskih prosvetnih dru-	n j a, prav tako, kot so se uvajali	odkar so v	S_evn'-c; ustanovili	no po 50 otrok Otroci «0 .meli	reditvi.	glasbe.	V$a	dela bo spremljal
pomnoženi, rekli bi. operni orkester. Koncert bo vodil marljive
štvih? Začnimo najprej dramskih družinah.
Če se ne motimo, imamo
sami.	Društvo prijateljev mladine. Na- tudi več popoldanskih izletov in
O tem, čemu režiserji izbirajo loge, ki jih je društvo opravilo v dva celodnevna izleta, in sicer
no po 50 otrok Otroci s® imeli reditvi.
Pev=kj zbor »Slavček«, ki
poznamo že p® neštetih koncer-
v zgolj taka dela, pri katerih je tem času, niso majhne. Predv-em enega na Lisco, drugega pa v ko- tih in sodelovanju ob najrazlič- dirigent Jože Skrinar
Zasavju nad 60 aktivnih igral- treba manj igralcev, sim prav- «e te organizacija v zadnjem le- pališče v Krškem skih skupin in družin. Lepo šte- zaprav odgovorili že zgoraj Trebilo, ki kaže, da je tovrstna de- ba pa je kljub temu naglasiti.
javnost pri nas zelo razvita, da so naše igralske družine v občmHve dv gnil Prvič so igralske družine i v »Svobodah« i v prosvetnih dru
nejših priložnostih bo tokrat Zamisel je nekaj novega z« tr-tu tako razmahn la da se ie	Poleg skrbnega prizadevanja poskrbel za presenečenje Doslej boveljsko dolino, prepričani pa
njen ugled v očeh sevniškega za razvedrilo otrok pa je društvo Se je zbor ukvarjal le t izvaja- smo, da bo uspela. Prav je, da ne
pripravilo vzgojno predavanje za njem a2rodnih	_ ____________ _________
zadnjem času dale sorazmerno Ob izdatn pomoči sevniških starše. Predaval je znani pedagog pesmi, včasih tudi s spremljavo kulturnega dela malo množičnih dramskih upri- podjetij, ustanov in ostalih orga- 1	~
umetnških ostajamo le pri »talnih oblikah
marveč da po-
- - . ,---------- —	---- -------— ----------- ,.	,—. —. j. — —	„ tov Gustav SU'h iz Maribora o orkestra Izvzamemo pa le njegov iščemo vsaj za spremembo tudi
štvih številčno šibke. (Izvzeli bi	zoritev, čeprav so le-te zelo pri-	niza c j je uspeli pripraviti	več	vprašanju »Katera mati je naj-	dr?msk'i poskus igre »Pr belem	kakšno novo obliko, saj ta način
le »Svobodo« v Radečan.) Zlasti	meme ob kakršnih koli večjih	priredtev za otroke tako na	pn-	boljša m-t; otroku«. Ugotoviti pa	konjičku« Tokrat pa se je odi o-	poživi tako delo samege zbora,
režiserji družin so često v za-	praznovanjih (občinskih prazni-	mer Novoletna jelka, kjer so	pv-	moramo da je eno vzgojno pre-	čij za otvoritev koncertne sezone	kot bo vnesel novo razpoloženje
dregi, kako najti na'boljše Igral-	kih, spominskih jubilejih ir. po-	gostili prek0 1100 otrok Iz gim-
ee za to ali ono gledališko delo.	dobno). Ni dvoma	da so take	na z je, osnovne šole, predšolsko	lo.	V bodoče	bo	treba poskrbeti
Ker nimajo izbire, morajo ho-	prireditve dražje	uprizoritve	deco in še druge Tud otroška	za	več takih	predavanj,
češ-nočeš začeti s tistimi, kar	terjajo več sredstev,	ki iih dru-	maškarada v pustu, v kateri__ je	rit
______, j___M_____	__________M_____ ___ _____	______|___	.	.	Preteklo leto se je DPM Sevni-
Pač imajo na razoolago.	Vod-	zine težko zmorejo Ob tem pa	sodelovalo čez 200 sevniških	ca vse premalo zavzela za vzgo-
stva ne skrbijo za normalen do-	spet ne gre pozabiti, da take	otrok bo ostala mladini v lepem	jo otrok,	zlasti še za vzgojo
tok naraščaja, ponekod	pa se	prireditve, kot pravimo najbolj	spominu Vse udeležence rnaška-	izvenšolske	mladine, ki je_vča«.ih
celo branijo mladih ljudi,	češ da	vlečeio; kdor koli jih je obisko-	rade je društvo pogost lo. Ob "	" ’
da so	rojstnem dnevu maršala Tita je
davanje na leto vsekakor prema- za nekaj drugega	med poslušalce Na u»peh tega
Že od poletja pripravlja zbor večera pa ae bomo povrnil] Se po koncert operetnih in opernih izvedbi koncerta.	-*-
zašla tudi že v kr min-al. Zato so naloge, ki čakajo društvo prlhod-
imajo z njimi zgolj težave, Zgo- val, bo vede. povedati.
di se tudi, da sc starejši igralci privabljale rekordno	,	_ .
užaljeni, če morajo igrati z prebivalcev tistega kraja. Za- val. ki se ga je udeležilo preko ba nad-lje prihodnje let® lut-
število društvo priredilo piomrsk1 te?ti- nje leto, velike. Obnovit: bo tre-
Sadna akcija v Vidmu-Krškem
Pionirji občine Videm-Krško dek RK bo poslal več sadja «o-so se klicu RK in DPM potnošte- vrstnikom v Hrastnik in Kranj, v ino odzvali. »Pomagaj druge- Ko so zbirali sadje, se niso
udajšimi razumljivo še z neiz- torej bo prav, če odrske družine. 700 otrok Tud or tei pr'-ložtto- kovni oder ter dat- pobudo za mul« ;e bilo geslo, ko so začel’, spraševali, zakaj bodo njihovo dušenimi ljudmi.	zlasti številnejše, večkrat	ali	«t» so bili	vsi	otroc; pogoščeni,	študij ene igre Predvsem pa bo	*'-•	le	K'0”,r”
v Drugič: vodstva igralskih	dru-	vsaj enkrat ali dvakrat na	leto	P on ir ji so	se	nadalje udeležil	društvo moralo poleg razvedrila
zin iščejo najraie	taka	dela,	v	prirode take igre.	.	šahovskega	tekmovanja V glav-	skrbeti za vzgojno c lat otroka
Brez načrtnega dela" ni mogo-	n:h počitnicah	šolarjev -pa »-je	saj je tudi to rramen te pomemb-
katerih potrebujejo majhno
s sadno akcijo Vsj pionirski sadje jedi] hrastnišk- In kranjski odredi krajev, kjer je le količ- pionirji. Vsakdo Je želel, da $e kaj sadja, sc - začel med seboj spozna z mlad.m; tevirčani ln
t - -	t i i-     i I _ m — J - - c ♦ rv!/	1 r .	lili Kn/I M nnl/Mr/v
______ ________^	_________________________________ _______ rJBi ................ .................... kototi kdo bo nabral več sadja stektetjl, Id jih. >odo gotovot
število nastopajočih. To je seve- če nobenega dela dobro izvesti, društvo organ-ziralo skupne izle-l ne organizacije	-ek in kateri odred oziroma podmla- kasneje obiskali, ker bi radi ve-
da laže, ker je delo prej naštu-	....... ^ ^	del- kaj več o delu ki ga oprav-
dirano.
Tretjič: imamo družine, zlasti na vasi, ki hitijo z vajami za igro, utrujajo po nepotrebnem igralce in ko delo pride na oder, navadno ni dognano; bodisi da nastopajoči ne znajo dobro svojih vlog. ali pa se zanašajo na šepetalca.
Četrtič: to že ni več slabost, marveč pereč problem, ki je akuten vsepovsod, v vseh prosvetnih društvih: režiserjev ni!
Torej: slabosti v celoti vzeto hišo take velike, da bi jih ne mogli odstraniti. Mogoče jih je, le malce dobre volje je treba, in Pa kar je najpotrebnejše: pognati jih moramo.
Najnevarnejšp se nam zdi to, da nekatere (kot smo zapisali v Uvodu) družine nimajo oziroma ne skrbe v ustrezni meri za na-
tostn Brinar:
PIONIRSKI KOTIČEK
Nadaljevanje)
V
m
i«
ljajo njihovi očetje.
Za Kranj »o «e odločili zato, du, tam se razprostira peščena ker $o od tom prv. pomagali Dopuščava; sredi te puščave žele- i>ni pop.avljencemj drž-j o se ni majčken gozd, ki se mu namreč reka: Roka roko um:val pravi Skočidol — le dobro N] ostalo samo pri besedah: si zapomnite to ime!	podmladkarj; RK »o se takoj lo-
(Dalje prihodnjič) ‘!l1 dela Ni bilo treba dosti propagande. Takoj so začeli nositi
Rešitev nagradne uganke EtiV.Milf,
iz A O	etovilka	balaže	in	prevoza, toda tu eo	jkn
14	blBVIIKB	poskočili	na pomoč vzgojitelji in
Na našo nagradno prestav- Rdeč: krii ter preskrbeli vse po-ljalnico, ki smo jo priobčili v trebno
42. številki »Zasavskega tedni- Prvo pošiljke sadje so po»leii ka« smo dobili od naših mar- pionirji iz osnovne šole in gim-ljivih pionirjev in pionirk toli- naz.je v Leskovcu, m sicer v ko odgovorov, da smo kar v ve- Kranj, tri dni kasneje pa še v liki zadregi, ker smemo za re- Hrastnik i vsega so poslali 205 kg tu	ne	poznam večje lainivke, šitev	uganke	podeliti samo	dve	jabolk.
kot Je	ona!«	nagradi, pravilnih odgovorov	pa	Sola	v	Raki ni ostajala za	nji-
?4. Bajka o zakladu
To je	bil načrt, ki Je nanj	me bo tolažila	ta povzdigujoča	A kraljica mu pošepeče na	smo dobili toliko, da	smo bUl	mli odposlala je 270 kg sadja,
-aščaj. Pribijemo lahko da bo	Petorica	slovesno prisegla. A	zavest navzlic	temu, da se ml	uho: »Prav res, njeno preteklo	kar začudeni.	K>jcu s® se odzvali še p:on:rji
Prej ko slej družina nazadovala,	nebo je	milostno preprečilo, da	moja zvestoba	slabo plačuje...	življenje nikakor ne kaže, da	Vsi mladi ugankarji	so Uga-	krške gimnazije id osnovne šole
kajti na jasnem sl moramo biti,	se jim črni naklepi niso posre-	Rablji, le bliže, saj	prav nič ne	bi Ji smeli zaupati: a pomislite,	nili, da je prva beseda naše	ter-T! , ™5ke 0*nciyne ..	® 7udl
da stare^i ljudje počasi odhaja-	čili. Nekega dne je namreč pri-	mrmram in z veseljem umrem	ona je danes obdolžila svojega	uganke MLEKARNA in da lah-	na Zdolah so zbrali sadje, zal pa
Sicer neopazno, posamič, od-	šel Drcmuh precej natrkan s	za svojega kralja!«	lastnega bratrana in najboljše-	ko iz črk te besede, če jih pra-	60 mel,; tudl tomlc 1	,e2aTe
haIajo pa le	pirovanja. ki so ga priredili na To Izgovorlvšl, se Zvitorepka ga prijatelja Dremuha ln oneča- vilno prestavimo, dobimo še sle- prevozom.
____________________ čast novemu kralja. In ker je globoko priklonl tn umolkne. stna tudi spomin na rajnega deče besede:	LEKARNA, KA-	JkOJa je torej dobro
bil sila dobre volje,
j	srtY sar«&	—► --—SLfrSS
UNICEF je me! pred dnevi dr Mi-	ska. in tudi Dremuša ni mo-	toreJMVDraševala	Mie za-	88 nekaj trenutkov' bajanje	dolfu JANEŽIČU, učencu 5 a	ti v želji ^ bi čim ve!	doprine-
r° Krištofič predavanje »Otrok	gla držati jezika za zobmi. Ta-	.. J	f	njegove žene se mu Je zdelo	razreda osnov šole v Zg. Trbov-	sli k tej akdjt. Poleg	sadja so
^ šola«. Uvodoma je govoril o koj drugi dan je izblebetala no- skrU	Jen m ao precej verjetno. Potihoma Ji to- ljah, ki naj pride v naše ured- pošilja,h	obdarovancem tudi
rej pravi: »No, če Je to res va- ništvo po knjižno nagrado —
P,°rnemi
in vlooi ust nove vico meni na uho, češ. tebi ie * žvUorenka te skomlvralla z reJ Prav,: *NO> ^ je to res va- ništvo po knjižno nagrado — pozdravna pisma. Tako so «e ze-- EF’ na'° 1X3 iG 0biirn° ?mem Z?UP-atL MJ ,C tH-di tVOj ramen« in odgovorila: »Kaj	pa “ Zgadl’ ^ 1C* gjf°	^AVaC. i°0 j™ njS^ovrVtn.Li hHrast°-
IlOAno/i A n	XzxIn  : 1	__i —  J.. — __	—
«. T , ’ n<tTO Pa je oobimo smem zaupati, saj je umi *-vuj ramcnj jn črtal razvoj šoloobveznega otro laatni oče član zarote. Ko sem |mam od ti . a ter kor sti in težave, ki jih zvedela za to hudobno nakano. nnV(.m9 sa
tega. ako vam vse to
Ute!«
j - -«• nor-su -u težave, k: jih	zvenela za to nucionno naicano	povem? saj vendar	meni stre-	Nato se kralj obme k lisici	učenec 4 a razreda osnov šole.	nika odgovor i«, da so sadje v
j. 1 otrok ko	začne redno hodi-	sem se neznansko prestrašila.	jete p(l življenju, medtem ko	*n r<>6e glasno:	»še enkrat ti	pošta Brestanica,	ki mu bomo	redu	prejeli (n	da se jim zanj
tujV SoI° p°cl,lša,ce Ie »eznanil	kajti spomnila sem se hkrati	poslušate grde laži svojih naj-	h°čem verjeti in	ti	prizanesti,	knjižno	darilo zaradi oddalje-	zahvaljujejo Pa ne samo to: spo-
Vza z ot,rožk	*>' boleznini in	„3 žat>e, ki so svoje dni zagna-	večjih sovražnikov!.	a odpuščam ti zdaj	poslednji-	nosti od	Trbovelj	poslali po po-	ročih	»o jim. da	jim bodo poslali
vojo dorašč	goče mlad ne	te siIcn Vrišč, proseč nebo naj	Kraljica pa ji je nepremišlje-	kr»t; to prisegam	pri	svoji bra-	iti.	nekaj	steklenine.	Kak® so se te-
Pr„T tcm dobro pripravljenem	jjm ^ mogočnega kralja Ze-	no se„|a v besedo:	»Nikar sc	di! Ako boš pa še za naprej	Vsem ostalim rešiteljem ugasi-	ga razveselili, bodo verjetno sa-
lial ,V!,n|u *° ,n'avzoči razprav'	lja sc jim je Izpolnila: štorklji.	„ bo. zvitorepka!	Kralj te bo	uganjala svoje hudobije In vo-	ke prisrčna hvala za pošto in	mi pisali
dav<vvx	“ na razn h pr®" Rodača je postala moledujočim cotovo pomilostil — jaz sem tl di|a poštenjake za nos. zapadeš lepe pozdrave!
ha ?aT h Cud l' 50 se ds prde kvakavkam kraljica. Ta pa Je	TTo - samo 6e nTma brez milosti gotovi smrti!«	UREDNIŠTVO.
da ‘ako zan m.v0 m poučno pre- rače|a svojc podložnike ne- ZlTš ^e le ta “klad*.	»Gospod,« vzklikne lisica, »ali
talcev'* Vo-a" e vali s^se »lT so usrnilieno Preganjati in pobija- P Ali	,e blla prevldna. menite, da sem tako udariena Nagradna besedna Obfat-
fes vs, občan že o Vem oouče- tL Legane žabe so prosile po- »visoka gospa.« je odgovorila da bi vam natvezall bajko ki
6I n ilm taka in podobna pro- moči'	bilo je prepozno in kraljici, priklonivši se ji do pa- b' 86 niorala pojasniti v neka-	0103 Z3 piOOlfje
dL ” 'im
havan:. _
Za konec pa še nekaj. V občini Videm-Krško je bil odziv za eadno akcijo odličen Samo dva pionirska odreda nista sodelovala pri tem plemenitem delu. to
a in podobna pre-	'	Kraljici, priklonivši se Ji ao P»-
vania n so potrebna - ali pa ■Poznale so bridko resnico: kar su „ako prPeovor|te svojega ter'h dn,ch?*„ ,	,	Danes pa uganite sledečo be- Pa zato, ker v njihovih krajih ni
_i J- naprti, to nosi do soproga, kralja, da me obvaruje_________________ a;t ^ b ^ končno povsem sedno ®bratnico:	sadja. Dobro bi pa bilo, da bi se
1 / »	' 1-, 11',	n a u 1 ju,	u«»	»»»v	»»	»»■ — v —	nm ; i l tj	(J VAJ i V- V_z«	uj u • A—— 1/171 v	«# 1	|zu v- »w» uu v«	— —'
«- sL-iJs,as?*«	■="» m - ■«”-*• <»*«^ »•**-
_ ^b tej priložno*tt se nadalje Veliko bridkih ur ml Je pri- pogreške, vam drage volje po-	.....—-------— »■ »------ , . _ .	. .	.	„ .v ;i <*•«	k.
yprašu]emoP kako bodo obiskana	pravil nesrečni konec mojega	kažem 7.akla(l,	ln naš milostni	gadelj še enkrat, da Ji je vse	tri, dve. ena — ješ me rad.	n® akcijo. Če n, sadja, b »e pa
Ptedavinja Ljud-kc univerze ki	očcta. kajti neprenehoma me le	kra,^ bo bogat	kakor Se noben	odpuščeno, in ji je nato velel.	No, če boste uganili to be-	morda zbiral kromp.r ali kak
P?do redno v z mskih mesecih,	trapila misel, da sem pravza-	knr7 n| b„ ,n	^ bo!«	naj mu razodene, kar še ve kaj	eedn® obratnim, nam prinesite	drug poljsk pridelek Ne mtsli-
■ 0rd» h"-	-t- hi hJ.1> Prav samo jaz kriva, da se je Kra|ju pa n| bllo pogodu da bolj natančnega o zakladm_____________ali pa pošljite po pošti odgovor ta0 mogo6e na preVelike koll-
Predavanja zjemome enkrat 8tvar tako strašno iztekla za Je njPR0V8 tpna tako nepre- In Zvitorepka Je mislila sama do nedelje. 13. nov., opoldne	, tollko V naši
s&mTs srvsJ«. zrzjgrsrčs&ss. s c,	»*»»	v..k
E^vF”‘c vE ss str? z ssjss s asrs ssjstče?*. ........................................................
1. n,a	, dolžnost. Kajti s tem, na ^em	besedo. »Pre- pripovedovala:	vesti poleg svojega imena ln h t
. uP«mo, da se bo želja po lzo- ugrabila zaklad, sem rešila svd- »eriei aar na prv« u	_	»—« -n«-*-«	__	....	src n s t
riževanju vendar vzbudila tudi Jega kralja, državo In ves n#- U",v’
tovarištvo Velikega vzgojnega je da gojimo v mladih
„ . _	.	.	„__, .	-	..v.. » takim1 in podobnimi akci-
p-...,,,«„*,„b-^,^ *»-«r»»«."!-	«»«tm i-'■>*„
n«	občanih, tako da bo rod velike nesreče... Do moje- t ^	„„„„„	shranjen zaklad! Kjer se Sava kjer 6te doma.	T nefiem medsebojnem življe-

tTREDNlSTVO nju toko važna.
HZKULTUkA IM SPORI
w - I M A JE PRED NA Ml
S se’e D J Štajerske smučarske podzveze
Pred občnim zborom okrajnega odbora Ljudske tehnike
,f^<5*a'a’tkifn j® ™el upravni ijeni tudi člani TVD »Partiza- zaciji SD Celje, in sicer pred- pravljaii o volitvah zveze	Tf^keMopotempO:	«56. Za organizacije LT, o «	„	_
teicmo- Klubska tekmovanja in društve- terena, o pripravah za poča- bo treba izvoliti tudi v Spod- 9e9a uslužbenca ljudskega odbo-
pripravljena
Ali so veljavne zakonske zveze brez sodelovanja predsednika ljudskega odbora?
Po zakonu o dopolnitvah <Xnov-Pred kratkim	so	se eešli v Tr-	morala	opraviti do konca no-	nega zakona o	zakonski zvezi
bovl j ah člani	okrajnega odbora	vembra	redne letne občne zbo-	(Ur. list FLRJ it	18-55) se zakon-
Ljudske tehnike,	kjer so raz-	re, da	bo lahko 15. januarja	ske zveze, ki ='o bile sklenjene od
osnovne	prihodnjega leta v Radečah	9- maja 1946 pa	dc 5 maja 1955
okrajni kon- okrajna konferenca. Istočasno ob sodelov nju mat carja ali dni-
ne dneve ter za šolska prven- stitev desete obletnice te usta- njem Posavju občinska vod- ra- toda brez sodelovanja predsedstva organizacije, ki bodo mo- uika oziroma za to pooblaščenega
rala prevzeti vso materialno in Ljudska ostalo skrb za društva LT.
člana ljudskega odbora, priznajo za veljavne, če so sicer b lj iepol-
zveze v Mariboru prvo redno slali na sejo. Na seji so razpravljali o vanja.
'šszjgrsFLsz. sm	r*to °bodo?m *-
a,fHFž£Es”E	™ mstmps	ss-jsssriHE
LšSa iLfo	,našega <*"* imai°	ko- in Hrastniku imajo že občLka	ttl ^.neveljavne. .
^rn Lr nt.sni? 5-! ?*,?- legMtlmac111 ne 1)0 611161 "ast°- ledar smučarskih prireditev, vodstva Ljudske tehnike, ki vsem pri Društvih prijateljev pati. Za izvajanje tega sklepa Potrebno je, da se čim prej sni- skrbijo za ves razvoj dela te
^^idmgih T' 1)0 skrbel le°a?lški zbor'	dejo zastopniki vseh "smučar- organizacije v občini." V Spod- ŠTettoTteden na^etotoM mitine" ?“S?T ali drugi as'‘užbenf
^^J^’_.1)ubltelje .smučar- Smučarska_društva naj v na- stih društev m sekcij, ki naj njem Posavju občinska vodstva	budskega odbora, kt b, mmesio
meseca maja. Za odprtje tega tedna bodo 2. maja tradicionalne moto dirke v Trbovljah, na- matičar
Po navedenem zakonu se kaznuje z zaporom dc šest mesecev alj drug; uslužbenec
“S. S"K&s^v,;lcr‘sebo1'" ^ ,n k,ubi n<v”"dno
šol, prav tako med našim de- tem vsaj tekmovalce pripravijo bolj uspešno, lavstvom. Da bi smučarstvo na tekmovalno sezono. Poleg te-
njih delo
čimbolj popularizirali, naj pred- ga naj društva skušajo nakupiti vsem planinska društva v zim- čim več smuči, zlasti za pionirskih mesecih organizirajo izlete je, ali pa naj jih izdelujejo v na smučeh, ki se jih bodo go- lastni režiji, tovo udeležili tudi smučarji, ki Ob koncu je bil na dnevnem
--------- —....... —	—	uuMStcm
J^TruIrt Popravi je tudi reportažna foto zakonske zveze, čim vezam na okrajni odbor Ljud- razstaVa v Trbovljah.
L r. ske tehnike. Vsa društva bodo	,	, .,	.	...
Poleg centralnih prireditev
bodo še interne razstave, predavanja in prireditve, ki jih bodo organizirala občinska vodstva Ljudske tehnike ali v barske in še druge krožke. Pio- društva.
Ljudsko tehniko množicam
Se en nasvet
MARGARINA
Margarina sodi med zelo važ-pa na živila, izdelujejo jo pa iz poprej stopljenega in prečiščenega
Klubi" Mladih tehnikov delu- loja. Goveji loj segrejejo na 25
--------------------- Ljudska tehnika je bila
rušo več aktivni. Planinska dru- redu še koledar smučarskih pri- bivšem trboveljskem in krškem nirski odredi, ki se bodo tega —..	-	-	.r,	_ , .
štva naj nadalje prirede lažja, reditev. Ta je zelo natrpan In	okraju močno razgibana. V	tekmovanja	udeležili	najbolj	Jejo	predvsem	v Spodnjem	Po-	stopinj	V	pm	pnusKom	izv-e
zabavna tekmovanja za tako bo verjetno moralo nekaj pri-	vseh večjih krajih so društva	množično, bodo dobili	praktič-	savju.	Kot	ostala	društva	bodo	cejoiz	njega	cimvec	scearma,
imenovane »nedeljske smučarje«, reditev odpasti. Omenimo še to.	Ljudske tehnike ali pa avto-	ne nagrade.
Te izlete naj organizirajo pla- da bo letošnje prvenstveno tek-	moto društva fotoklubi, aero- Upamo, da	sc bodo	vsi pio-
ninska društva predvsem zaradi movanje Štajerske smučarske	klubi, radioamaterska in kaja-	nirski odredi	odzvali pozivu in
loga, ker so koledarji oz zimski podzveze v St. Juriju ob Tabo- ška društva in še druga.	skušali doseči čimbolj še uspe-
he, hkrati pa se bodo pionirji
ti klubi
tedni prenatrpani z raznimi, res ru v Savin iški dolini v organi smučarskimi prireditvami in bi smučarska društva tega dela ne zmogla.
morali tudi občne zbore.
Vso skrb bo treba nuditi aero-klubom, ki bodo lahko ob izdatni finančni podpori ure-
izvesti potem dobijo izdelek, ki ga stopijo pri 33 stopinja C ter ima okus po maslu in celo prav takšno barvo ima. To je eleo-margarina Ce pa temu proizvodu dolijejo mleka, dobijo
Na seji so govorili tudi o zimskih tečajih naših učiteljev in profesorjev. Ugotovili so, da ima daipncet od teh tečajnikov
Gneča na vrhu lestvice
nega delovanja sta se oba odbora združila. Na zadnji seji okrajnega odbora Ljudske teh-Odigrano VII. kolo nogomet- «>ike v Trbovljah so sklenili, da
pravzaprav malo koristi ali pa nega prvenstva mariborsko-celj- do okrajne konference obstaja-nič, ker ti ljudje po navadi gke skupine je prineslo nepri- formalno še oba odbora, svoje smuči, ko pridejo s tečaja Okovana presenečenja pred- vodstvo pa prevzame ožji od-domov odložijo na podstrešje. vsem po^ »Rudarja« iz Vele- bor.
STsš,v	p;,e8 ,eh. <“•" *>*•>»:
kdolTbo^ideleril tokih S	>Prolel^ec< lz Zaf6r’ misija. Te dni sto se združili
jev soodločajo tudi smučarska F vse izglede za osvojitev komisiji za šolstvo obeh bivših
^^^esno^SjnTdS^ L^SjT '	^	Ug0tovUi *>’ da je
Smučarska društva tudi gr a-	Lestvica:
dijo: na Pohorju gradijo žič- Proletarec ( nico; manjše vzpenjače deluje- Rudar (v) jo že na več krajih. Tudi smu- Kovinar (Š)
Vso skrb za delo teh ustanov naučili in privadili ročne spret- dili skupno letališče in izvedli Drav0 margarino. Margarina je sto imela oba okrajna odbora nosti_ ki je potrebna vsakemu tečaje ter tako usposobili mla- |.orej mešanica lojeve masti in Ljudske tehnike. Zaradi enot- delovnemu človeku.	di kader nadalcev in nilotov. mleka. Pravzaprav je to umetno
maslo izdelujejo pa margarino tudi iz nekaterih rastlin, ki vsebujejo dovolj maščobe. Prav ta margarina se v sodobni prehrani vedno bolj uveljavlja.
Vremenska napoved
za prihodnji teden
Med 4. in 7. novembrom ter
Namizni tenis v Zasavju
bilo v preteklem letu mnogo
Da bi po dolgem presledku m nekakem mrtvilu, k-i ga lahko opažamo z:dnj; čas pri igri z belo žogco, prišli spet v stari tir, je nanrznoten ška sekcija »Rudarja« sklenila pripraviti Za-sivsko namiznoten ško I go. Vabilu za izvedbo te namere ?o se kar razveselj ve kmalu odzvali iz Zagorja, Hrastnika in Lit'-je. To nedeljo so <e zbral; v Trbov-
ta nač.n res oživel in se povzpel na raven drugih pr znan h športov, ki j-’.h goje naša društva.
Začetek je torej storjen in prsv gotovo ne bo ostalo =emo pri tem Z gotovostjo lahko trdimo. da se bode namiznoteniška okoli 11. novembra pogoste pa-društva z novo voljo do uspehov davine, deloma v obliki snega, lotila tega tekmovanja, o čgar Vmes 2 do 3 dni suhega oziro-
poteku bomo sproti poročali.
Ličar
ma lepega vremena. V jasnih nočeh mraz.
6420 24:11 10 7502 26:17 10
storjeno; organizirali so razne ij-ah predstavnik zgoraj navede-
čaiji našega revirja imajo svo- partizan (B)	7	4	1	2	24:15	9
jo vzpenjačo na Kumu. Izseka- Aluminij (K)	7	3	1	3	20:12	7
vajo še nadalje slalomišča ter Kovinar (M)	6	3	1	2	13:14	7
proge za smuk, grade se skakal- £SD Celje	7	2	2	3	20:28	6
niče. V našem revirju gradita Drava (Ptuj)	7	1	2	4	13:16	4
dve novi skakalnici smučarska Partizan (Rače)	7	2	0	5	9:14	4
sekcija »Dobrna« v Trbovljah in Partizan (Ljut.)	7	0	1	6	9:38	1
smučarsko društvo »Kum« na v nedeljo, 6. t. m. ee bodo
krožke in tečaje, ki so bili 7 5 0 2 22:15 10 frganizirani predvsem v višjih šolah.
Zaradi lažjega in boljšega dela se je komisija odločila, da bo Izdelala načrt dela za tekoče šolsko leto. Da pa bo tehniško vzgojno delo še bolj uspešno, bodo vsi pionirski odredi med seboj tekmovali. Po
"----- —------------- — v neaeijo, o. k m. ee uuuo v uuicui mcu	Kiuuvvau. ru »gni
Dobovcu, ze dalj časa pa je v predzadnjem kolu pomerili Alu- načrtu se bodo pionirji sezna- sap
nih društev k prvemu se-tanku.
Vsi so «oghšalj s tem, da b'- le z ustanovitvijo l ge lahko preprečil; sedanje zam.ranje tega lepega športe. Do sedaj so že z gotovostjo znana društva, k: bodo sodelovala v ligi, m to: »Rudar«
(Trbovlje), »Prc-ietarec« (Zagorje), »Kemičar« (Hrastn:k), »Partizan« (Zagorje), »Partizan« in č,nskega ,judgkega odbora Sev-»Sportno društvo« .z Lit-je. P-	Senovo Videm-Krško in
O&jatfe On svfiaM.
Ubvestilo!
Obveščamo prebivalstvo
rabi 8 skakalnic. Seveda se pri minlj . 2SD Celje. Drava : Pro- nili s tem delu porajajo težave. Med letairec. Rače : Rudar (Vel.), Ko- spoznali največjimi težavami so pa ^ (§t.) : Kovinar (Mbr.)
prometnimi bodo nevarnost
5"2£	StuSffi
OPOZORILO
PRIGLASAJTE izpraznjena STANOVANJA, DELE STANOVANJA IN SOBE!
Hišne svete oziroma lastnike
skromna denarna sredstva, ki Ljutomer : Brežice.
Hraslniški taborn ki so pogozdovali
z njimi društva razpolagajo.
Ob prvem snegu bo Štajerska smučarska podzveza priredila pri Ribniški koči na Pohorju tečaje za vaditelje in tekmovalni tečaj za štajersko reprezentanco. Del stroškov bodo nosila društva, ostalo pa podzveza.
V načrtu so nadalje seminarji »Tabornik bom portal pa bom za smučarske sodnike	in izpiti	jjodil	zastonj letovat na morje
po centrih Celje in	Maribor.	^ aa	^lete«	— teko sem čul go-
Ceravno je v podzvezi	registri-	vor:ti	0 naš	organizaciji že ne-
rano 68 sodnikov, tega	kadra še	kaj ljud: v	Hrastniku Nej^ene
vedno primanjkuje. To lahko pojme 0 delu te, v Hrastniku že operimo predvsem v našem re- dobro poznane organizacije ma virju, kjer je vsega 9 izpraša- še marsikdo od odgovornih Iju-nih sodnikov, kar pa je abso- d; v Hrestniku in celo v delav-lutno premalo. Na opravljanje skh vrstah se oglašajo nekateri, sodniških izpitov bodo povab- češ vsakemu društvu pomoč, ta-
bom: kom pa nel Toliko za uvod. Trsti pa, ki delamo pri tabornikih vemo, da tudi nas tarejo težave, ne same z disciplino članov »po seznamu« — tudi za denarna sredstva nam gre trda Roc’ova uprava je na zadnji seji sprejela sklep, da bo članstvo v starosti nad 12 let prevzelo <v pogozdovanje večja zemljišča, da ‘tako z zalužkom

la priglasitve do 1.1. na
»Rudar* (sekcija za
----------- sipiinii dan	P° predpisih nove uredbe, Stoto. novembra	— osebno izkaznl- novanjski upravi v Trbovljah,
pa zadovoljni, sa j so za dobro kosilo poskrbeli kar iz loncev -	_	.	..
ekonom Jože in kuharici Polda	delno, in s cer jesen ko	'n spo-
in Tončka.	mladansko, vodila pa ga	bo tek-
Zadovolinih obrazov	smo	se	movaln; komisija, sestavljena iz
vrnili v Hrastnik. Ker	bomo	s	predHavn ka slehernega	kluba,
pogozdovanjem nadaljevali, vabi- ki bo sodeloval v ligi. mo k sodelovanju še ostole čl a-	Kakor izgieda, bo nam zn; tene.	Vojko nis, ki nima malo Ijubteljev. ns

Man#
M Kinematografi *\
Kino »Svoboda-Center« v Trbovljah bo predvajal od da-
1 . m i
I »Jk«.
v v
mi lim ' Ver MS*™«*
državljanski knjigi, dve foto- stroge kazni do 10.000 din ah graflji v velikosti 3x4 cm. ki pa 30 dni zaipora tudi na primer za ne smeta biti retuširani ali sta- predsednika hišnega sveta ozi-rejšega datuma. — Osebno iz- roma lastnika stanovanjske hi' kaznico morajo imeti vsi držav- še, ld ni vključena v stanovanj ljani FLRJ obeh spolov, stari nad 16 let, ki imajo svoje stalno bivališče na področju OLO Trbovlje. Osebna izkaznica se lahko izda tudi državljanom
sko skupnost, ako ne priglasi v določenem roku izpraznitve stanovanja ali dela stanovanja ali sobe.
Istočasno ponovno opozarjamo starim izpod 16 let, če to zahte- prebivalstvo občine Trbovlje na

nes do ponedeljka ameriški članov zamaši vrzel; v blagajni, film	»SODNIK	TIMBER-
LEN«. Naslednji teden do-	v nedeli<>' ■23, p'
len«. Naslednji teaen ao- „ V
5^“ ”°EKLICA
kov. Ni-jstarejš: Stevo Cigelnjak,
----	— --	najmlajši so bil: 4 in 5 let Hari
ponedeljka angl. film »OČKA Bori«, Tatjani in Matjaž n«|-
IN HRAST«.
Kino »Svoboda Trbovlje II« bo
imel na sporedu od danes do
> V	ti \k
ŽY	7
..	> A L.	-
z ■>*
VRNI SE«.
Kino Brežice predvaja od 4. do 6. novembra argentinski film »VOJNA GAUCEV«; od 8. do 10. nov. franc, film »OVEN S
pridnejš; pa Franci, k je šel na pogozdovalno ekc.jo kar z nočnega dela Na Kalu smo s« oskrbeli še z nekaj motikami, gozdarji so nas oskrbeli s sadi-
PETIMI NOGAMI«; od 11. do kam; smrečic, potem pa smo začeto. nov. amer. barvni film 1; zares.
»TRI LJUBEZNI«.	Na poseki 3 ha smo do zgod-
»Partizan« — Sevnica predvaja njih popoldanskih ur posad.il od 5. do 6. nov. franc, film okrog 10.000 sadik kar n. bilo »PREPOVEDAN SAD«; od 12. prav nič lahko delo. Ko to sonce do 13. nov. angl. barvni film doseglo s »yoy.wf. žarit; •«£”-»MELBA«.	zahodu« pobočia Kala, je ogrelo
tudi hrbte in uremrle roke 23 0»-Kino Brestanica: predvaja od 4. r<>m tabcyrn:U:,v kt sQ v vrsti,
do 6. nov. amer. knm. film Drek0 cele poseke, vihtel: moti-»TAJNOST SOBE 17«; od 9	^ n rovnlce in sadil; v prtprav-
do 10. nov. ital. knm. film ,jene :amce neine sadike. Dan »OBTOŽBA«; od 11. do 13. ■ bll lep tabornik: in gozdarji nov. nemški glasbeni film »FANFARE LJUBEZNI«.	,
Potujoči kino LP Trbovlje predvaja od 5. do 7. nov. amer. film »HITRE ISI OD ZVO-
IZ TRBOVELJ
Za novega upravitelja oenov-KA«: 5. nov. ob 16,30 v Zida- ne šole na Vodah je bil imeno-nem mostu, ob 19. uri v van Franc Kramar, doslej učl-Vrhovem; 6 nov. ob 10.30 v telj na osnovni šoli Trbovlje II. Kolovratu ob 14. uri v St. Dosedanja upraviteljica voden-Gotardu tn ob 17. un v Cem- gke šole Zinka Rozina pa le bila Seniku: 7. nov. 'b 18 uri na premeič°na na osnovno šolo v Izlakah.	Zg. Trbovlje.	-lj-

Mlado moštvo »Svobode« Trbov lje
Za zaključek še program „Svobode-Zasavje"
Malo je slišati o delovanju tega društva v Sp Trbovljah, vendar je bilo njegovo delo plodno.
Pred me-ecem je pričel z vajami novoustanovljeni moški pevsk: zbor, ki ga vodi prof. We:ngerl.
Zbor šteje 32 pevcev ter bo prv č nastopil že za proslavo Dneva republike s tremi pe mim:. — O dramski družin; društva zadnje čase ni bilo dosti slišat , vemo pa, da iy ravno njeni član; dali pobudo za Teden dram1 ke umetnost., ki' se bo z^ktiuč 1 v počasi tev 29. novembra v Domu
V	društvu delujejo uspešno še tamburaška «ekcija, šahisti in kegljaška sekc.ja. V načrtu pa imajo ustanovitev še ene sekcije :n sicer plesni orkester. Sedaj se vsi marlj vv) pripravljajo na počastitev Dneva republ ke, k; ga hočejo proslavit in pokazati svojo dejavnost.
Druš’vu »Svobode-Zassvje« že-1 mo še mnogo nad Ijnjih u pe-hov.
POPRAVEK
V	43. številki našega lista nam je na 7. strani tiskarski škrat spet ponagajal. Tako nam )e v
vajo njihovi starši ali skrbnik.
Iz Tajništva za notr. zadeve OLO Trbovlje
Tehnični pregled motornih vozil
Vsem lastnikom In upraviteljem motornih vozil sporočamo, da bodo v bodoče tehnični pregledi motornih vozil za področje bivšega okraja Krško vsak prvi ponedeljek v mesecu v Brežicah pred garažo Avtotran-sportnega podjetja v Brežicah od 9. do H. ure.
Iz Tajništva za notranje zadeve OLO Trbovlje
KOMUNALNA UPRAVA V BREŽICAH
sporoča, da bo letni živinski sejem v Brežicah v ponedeljek, 7. novembra 1655 (namesto v nedeljo, 6. nov.). Kupci In prodajalci vabljeni!
OBVESTILO
Vse člane Avto-moto društva "JVbovlje vabimo na članski sestanek, ki bo 9. novembra 1955 ob 19 url v klubskih prostorih v Domu SZDL Trbovlje (Forte)
Istočasno pa obveščamo vse. da bo 13. novembra 1955, ob 9 uri »Lov na lisico«.
Vabi AMD Trbovlje
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujem pri-
»Obvestilo« Stanovanjske uprave v Trbovljah z dne 4. septembra 1955, objavljeno v 36. številki »Zasavskega tednika« drle 10. septembra 1955 (na 1°-strani).
Stanovanjska uprava ~ Trbovljah
OBVESTILO
Na stanovanjski upravi v Trbovljah, Trg svobode štev. ® se sprejemajo stranke v času 1. do 5. vsakega meseca, vsa« dan (razen nedelje In Prazr~I kov) od 7. do 14. ure, v času 6. do zadnjega v mesecu P" vsak torek ln petek (razen praz nikov) od 8. do 12. ure.
Stanovanjska uprava v Trbovljah
OPOZORILO
Opozarjam vse, ki bi širili rto resnične govorice o bo\lr/:,, moje žene, da jih bom sod/1! oko zasledoval. — Janez Leo® • Konjščica.
»Svobode—Zasavje«	Ta odrska recenziji gledališke igre »Skup- mariju dr. Virgiiu Krasniku za
skupina pripravlja igro »Vdovo Rošlnko«, k jo namerava v kratkem uprizorit-. V načrtu ima nadalte »Debelega brata« n •Di n ljubi Marijo« ter še eno mtedin ko .gro.
no stanovanje« prekrstil avtor ja tega dela Dragotina Dobriče-nlča v Dragotina prav tako nam je lz besede aksiom napravil besedo akciom Uredništvo.
uspelno izvedeno operacijo in za ves njegov trud za časa Dobričino; zdravljenja. Iskrena zahvala tudi dr. Kržiščniku ln strežnemu osebju bolnice Trbovlje.
Franc Forte, Trbovlje.
Kupimo vsake vrste >;1 količine
borovih df.sk
5 cm debeline ali hlodovine-Ponudbe s ceno poslati n® Strojno mizarstvo, Trbovlje-
PRODAM HIŠO Z VRTOM v
Sevnici, Glavni trg 37. Na' slov: Sionistov Kržan, M«1 Podlog 10, pošta Leskovec
PRODAM KONJA z vso "P1,6' mo. Naslov v upravi lista.