NOVI Odmev december 2014 številka 54 issn 1331 - 548x GLASILO KULTURNO PROSVETNEGA DRUŠTVA SLOVENSKI DOM Jubilej EKSPLOZIJA VZNESENOSTI IN ČUSTEV OB 85. OBLETNICI SLOVENSKEGA DOMA Materinščina PRVI POOSAMOSVOJITVENI SLOVENSKO-HRVAŠKI SLOVAR DARKO SONC: VIŠJE LAHKO SEŽEJO LE NOVE GENERACIJE SLOVENCEV TEDEN V ZNAMENJU ŽLAHTNE SLOVENSKE KULTURNE PONUDBE Preteklost PO SLEDEH GROFOV CELJSKIH -POMEMBNIH HRVAŠKIH VELIKAŠEV Q VSEBINA 54/2014 SLOVENSKI DOM - NAS DRUGI DOM 3 Razmišljanje ob jubileju: zakaj sem Slovenec? 3 85. rojstni dan je mimo, gremo novim zmagam naproti! 4 Eksplozija vznesenosti, ponosa in čustev ob prazniku Slovencev v Zagrebu 6 Trubar ima zasluge tudi za uveljavitev hrvaškega knjižnega jezika 6 Dan generala Maistra proslavili v Ljubljani 7 Strokovno potovanje v Kampor na Rabu 7 V novo pevsko sezono z novo vodjo in novim optimizmom 8 Pevci, Šentvid pod to goro zeleno je vaš! 8 Nastop na dnevnih slovenske kulture v Novem Sadu 9 Zagrebški dan manjšin 9 Pevski praznik pod vrhom Lisce 10 Duhovna sekcija A. M. Slomšek 10 Obisk rojakov iz reškega Slovenskega doma 11 Kdor ne zna izgubiti, ne bo nikoli velik zmagovalec 12 Slovenci v hrvaškem športu - knjiga predstavljena tudi v Ljubljani 12 Bučarjeva nagrada naši članici Milki Babovic 13 Slovo od Vilka Luncerja 13 Predstavitev knjige o življenju arhitekta Viktorja Kovačica 14 Z zagrebškimi osnovnošolci o Sloveniji, slovenščini in Slovenskem domu 14 Praznično branje: o šegah in navadah, a tudi o lepem vedenju 15 Bodo druženja ob prvih petkih v mesecu preživela? 15 Spomini na čas, ko se je krojila izgnanska usoda 16 V Zagrebu se je spletala kulturna mreža jugovzhodne Evrope pogovarjali smo se 17 Više lahko sežejo le nove generacije Slovencev SLOVENCI NA HRVAŠKEM 18 Financiranje zamejcev odslej tako redno kot projektno 18 Sedem istrskih dni v znamenju žlahtne slovenske kulturne ponudbe 20 Bogastvo različnosti skozi tradicionalne jedi 20 Pohod na Sveto Goro in vaški sejem na pleškem trgu 21 Zvonki slovenski zvoki med starodavnimi palačami 21 Svet slovenskih pravljic in glasbe 22 Cveto Šušmelj še naprej na čelu Triglava 22 Na odru oživeli slivniške coprnice in povodnega moža 22 Evropski projekt nas je popeljal v Prekmurje 24 Kulturno, medijsko in manjšinsko sodelovanje ob Muri 24 Na čezmejnem kraškem srečanju in novograjski slovenski noči 25 Otroci so slikali in igrali na kitaro, glasbeniki navduševali 25 Na ladji kulture in večeru TV-dokumentarcev iz naših krajev 26 Slavni slovenski arhitekt Jože Plečnik bo v Slavoniji dobil spominsko ploščo 26 Kako mladina soustvarja skupni slovenski prostor? 27 Tradicionalno srečanje rojakov na Hrvaškem NOVICE iz DOMOVINE 28 Po letu trojnih volitev - nov politični zemljevid Slovenije 28 V Ludbregu srečanje slovenskih in hrvaških vernikov 29 Novi ljubljanski nadškof Stane Zore zavezan skromnosti in uboštvu 29 Kaj je novega v slovensko-hrvaških odnosih? MATERINŠČINA 30 Prvi poosamosvojitveni slovensko-hrvaški in hrvaško-slovenski slovar 30 V pravilno naglašeni izložbi značaj ne more biti reven 31 Anita Peti - Stantic, avtorica slovarja 31 Proti lažnim prijateljem v jeziku s poglobljenim branjem 32 Pri jezikovnih dvomih pomagata slovar in spletni portal Fran! 32 Zakaj obiskujemo pouk slovenskega jezika? PRETEKLOST V SEDANJOSTI 33 Grofje Celjski - slovenska rodovina, pomembni hrvaški velikaši KULTURNA OBZORJA 34 Sudar in Matej Meštrovic v zenitu koncertnih presežkov 35 Slovenski lutkarski bum od Reke do Osijeka, od Šibenika do Zagreba 36 Hrvaški ustvarjalci v slovenski kulturni ponudbi 36 Borštnikov prstan v prave roke, nagrajenec je Vlado Novak 37 Dovršenih ljubezenskih verzov in izjav manjkalo 38 Poslovil se je Žarko Petan USTVARJALNICA 38 Ako vam zatreba simbular ZA VSAKOGAR NEKAJ 39 Za praznike pečena raca in hruške z orehi ali čokoladnim prelivom 40 Kratka zgodovina Slovenskega doma, Zagreb ^Spoštovani člani in prijatelji! Bližajoči se božični prazniki naj ' bodo priložnost za spokojen razmislek o dobroti, miru in sožitju. Vzemimo si čas za veselje in življenjsko radost v krogu družine, prijateljev in vseh, ki jih imamo radi. Za leto, ki prihaja, pa si zaželimo, da bi v naša življenja vrnilo optimizem, energijo in željo po ustvarjanju. Naj bo leto 2015 leto novih priložnosti! Želimo si, da bi še naprej skupaj gradili prihodnost slovenske skupnosti na Hrvaškem in da bi pogumno zakorakali 90. jubileju Slovenskega doma naproti! Novi odmev izdajata Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom iz Zagreba in Svet slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreb s pomočjo Savjeta za nacionalne manjine Republike Hrvatske in Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Za izdajatelja: Darko Šonc Uredništvo: Miroslava Maria Bahun, Agata Klinar Medakovič, Silvin Jerman, Polona Jurinič, IvicaJKunej, Franc Strašek, Darko Šonc, Vasiljka Tovarloža Pregled, priprava in oprema besedil: Ilinka Todorovski Oblikovanje in prelom: Josipa Glavaš Tisk: Intergrafika TTŽ d.o.o. Bistranska 19, Zagreb Izhaja občasno v slovenskem in hrvaškem jeziku. Naklada: 800 izvodov Naslov uredništva: Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Masarykova 13/I, 10000 Zagreb tel./fax +385 (0)1 48 55 171 slovenski-dom@zg.t-com.hr http://slovenci.hr Hm 2 I Odmev SLOVENSKI DOM, NAS DRUGI DOM Uvodnik Razmišljanje objubileju: zakaj sem Slovenec? Zakaj sem Slovenec? Ni občutka narodne pripadnosti brez ponosa in brez sramu. Na kaj sem ponosen in česa me je sram? Je državna zavest in pripadnost nad nacionalno? To so verjetno dileme vsakega Slovenca na Hrvaškem. Najbolj pošteno bo, če iskreno prisluhnem svojemu srcu in to pravi.... Slovenec sem. Kaj pa, če ima koroški pesnik Fabian Hafner prav in smo tudi Slovenci na Hrvaškem Slovenci samo za vikend, da je slovenstvo prostočasna dejavnost, pevski zbor, potica in štikanje prtičkov... Biti Slovenec ni zgolj kulturna identiteta, jezik ali vedno vprašljiva genetika, če posodobim rek, da kri ni voda. Ni zgolj življenj- ska opredelitev, niti temeljno bivanjsko vprašanje o lastni identiteti ter smislu udej-stvovanja. Še manj je biti Slovenec svetovnonazorska opredelitev in niti najmanj tako moderna in čaščena podjetniška pobuda. Biti Slovenec je čista ljubezen, je iracionalno stanje v svetu, ki vse meri in tehta, ali se splača. Je nehotno zavedanje in bivanjska odločitev. Od tod ta ponos, od tod ta pogum in več kot upanje. Morda celo res nerazsodna gotovost, kljub statistiki, da bomo stali in obstali. Kot Slovenci in kot Slovenski dom. Ponosen sem na teh 85 let njegovega delovanja! Ponosen na prav vsakega posameznega člana v teh petinosemdesetih letih. Ponosen sem na vse zapete pesmi, na vse prebrane knjige. Ponosen na pomen, ki smo ga imeli Slovenci za razvoj hrvaške znanosti in kulture, in ponosen, da nismo dovolili, da bi bili v kritičnih trenutkih sosedskih odnosov talec kratkovidne politike. Dejstvo je, da s svojo dejavnostjo širimo enoten slovenski prostor in hkrati bogatimo hrvaško kulturo. In dejstvo je, da to počnemo iz ljubezni. Tako neopisljive, da se ne da spraviti v razvidne obrazce manjšinske politike in prav tako brezčasne, da verjamem v obstoj in samosvoj razvoj Slovenskega doma. Mi, člani Slovenskega doma, skrbimo za ohranjanje izročila in ustvarjamo prihodnost. Naslov slavnostne prireditve ob jubileju Nazaj v prihodnost je zato najbliže upanju in strahu, da nam bo uspelo. In bo nam! Naj živi Slovenski dom! Darko Šonc, iz govora na slovesnosti ob 85. obletnici Slovenskega doma Anketa ob jubileju 85. rojstni dan je mimo, gremo novim zmagam naproti! Kako lahko vsak član prispeva, da bo Slovenski dom še naprej uspešno nabiral leta in ponosno praznoval tudi naslednji okrogli jubilej - 90. rojstni dan? Tarta Beker: »Vsak član lahko prispeva, da Lbi radostno in z zadovoljstvom dočakali naslednji okrogli jubilej. Vem, koliko truda je bilo vloženega do 85. jubileja, zato sem prepričana, da lahko z voljo, idejami in željami naredimo še veliko. Tudi za nas je uporabna misel Charlotte Gray, ki je dejala: Človeška bitja, ki ne pustijo za seboj nobenih velikih dosežkov, temveč le niz majhnih dobrih del, niso zapravila svojega življenja.« J® Marja Crnkovič: »Poskusila bom pritegniti čim več slovenskih otrok in mladostnikov, da bi začeli ,y J prihajati k pouku slovenščine. Ze zdaj rada sode-m^M lujem v Slovenskem domu, vedno sem na voljo, če I me potrebujejo. Tako bo tudi v prihodnosti.« Prerad Detiček: »Na žalost sem pesimist. Mislim, da uspešnost Slovenskega doma ni odvisna od posameznika. Stara resnica je, da smo samo kot skupnost močni. V Zagrebu je vse manj Slovencev, vse starejši smo, mladih, študentov Slovencev, pa je zelo malo.« Mladen Pisek »Ob devetdesetletnici, ki bo leta 2019, bi nam bilo v ponos, če bi do takrat oživili društvo z vključevanjem mladih. Izkušnje nacionalnih kulturnih društev po svetu, od Evrope in Amerike do Avstralije, kažejo, da ni nujno vztrajati (samo) pri govorjenju slovenskega jezika. Pri drugi ali tretji generaciji naraščaja postajajo povezovalni dejavniki kultura v širšem smislu, folklora, denimo Avseniki, narodova zgodovina, turistične lepote, kot so na primer Alpe, športni dosežki, kakršne zdaj dosega denimo Tina Maze, a tudi naklonjena politika države prednikov. Slovenski dom mora ponuditi nove programe, npr: nedeljski slovenski vrtec, taborjenje mladih v Sloveniji, medsebojne izmenjave šolarjev, sodelovanje mladih na športnih srečanjih, folklorne sekcije, prostor v Novem odmevu in prek državnih organov tudi sodelovanje v kreiranju politike zaščite slovenske narodne manjšine. Ostaja pa večno vprašanje, kje najti mlade? Tu bosta prišla do izraza delo in vest vsakega današnjega člana Slovenskega doma.« Danko Plevnik: »Ob 90. obletnici bi morali narediti korak naprej in jubilej proslaviti v Hrvaškem narodnem gledališču, z udeležbo Slovencev in njihovih prijateljev iz vseh slovenskih društev, saj je Slovenski dom oče vseh drugih združenj. Na odru pa ne bi bil klasičen dogodek s slovenskimi popevkami, temveč okrogla miza na najvišji ravni z najbolj uglednimi in svetovno uveljavljenimi Slovenci z različnih področij, ki bi v uri in pol poskušali pojasniti, kaj je bilo slovenstvo včeraj, kaj predstavlja danes in kaj bi moralo biti jutri. Ali je vstop v EU izboljšal položaj Slovencev na Hrvaškem in Hrvatov v Sloveniji? Obletnica bi morala biti praznik slovenstva!« Marjeta Trkman Kravar: »Slovenci, ki živimo zunaj Slovenije, smo izjemno bogati, kajti imamo dve domovini: tisto, od koder izhaj amo in tisto, v kateri živimo. Mogoče se tega premalo zavedamo. Zlasti mladi, v katerih je veliko večja želja po učenju angleškega in še katerega drugega svetovnega jezika, kot pa jezika prednikov, slovenščine. Da bi bil Slovenski dom še naprej uspešen, bi moral vsakomur od nas resnično pomeniti drugi dom, kjer bi čutili stik z domovino in koreninami, razvijali in ohranjali znanje slovenščine, se srečevali s slovenskimi običaji in kulturno dediščino... Vsekakor moramo poskrbeti za pestrejši program, ki bi privabil tudi mlajše člane naših družin. Pravočasno bi se morali zavesti, da bo Slovenski dom brez pomladitve članstva težko dočakal 90. rojstni dan.« Agata Klinar Medakovic 0 SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM NW1 Odmev I 3 Slovesnost ob 85. obletnici Slovenskega doma Eksplozija vznesenosti, ponosa in čustev ob prazniku Slovencev v Zagrebu Ko sem 5. decembra zvečer iz garaže Tuškanac po rahlem dežju s hitrimi koraki stopala proti gledališču Gavella, se nisem počutila nič bolj ali manj slovensko kot po navadi. Soprogu, ki zaradi prezaposlenosti redko hodi ven, sem dejala le, da nocoj pač moram biti v Gavelli. Tako sem čutila v srcu. Dvorana gledališča je bila nabito polna. Že v uvodnem filmu in nagovoru predsednika Slovenskega doma Darka Šonca je bilo jasno, da bo ta večer nabita s čustvi. Smo Slovenci na Hrvaškem Slovenci samo za vikend? Ali navijam za Slovence ali za Hrvate na športnih tekmah? Ko sem pozorno poslušala te besede, sem razmišljala, ali si tudi moja otroka, rojena v slovensko-hrvaškem zakonu, postavljata ta vprašanja. Bosta tudi ona čez nekaj let lahko rekla: Biti Slovenec je čista ljubezen? Prireditev z naslovom Nazaj v prihodnost, ki jo je režiral in za njo scenarij napisal Tomaž Letnar, je bila nabita s čustvi, v dvorani je bilo čutiti ponos. Ne samo enkrat sem si med prireditvijo obrisala solze. Iskrene čestitke vsem, ki so sodelovali pri organizaciji slovesnosti in pripravili večer, ki je počastil Slovence v Zagrebu! Tanja Borčic Bernard V Prireditev sta povezovala slovenska igralka Tina Uršič in njen hrvaški kolega Ivica Pucar. Občinstvo sta skozi večer peljala po dvojezičnem scenariju in med drugim razložila, kaj je potica in zakaj se ob potici pije vino. Prebrala sta tudi stihe iz pesmi Pobratimstvo lica u svemiru velikega hrvaškega pesnika Tina Ujeviča in del Zdravljice največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Foto: AB V spomin na harmonikarski orkester Slovenskega doma, ki je deloval v osemdesetih letih in pobiral številne nagrade na mednarodnih tekmovanjih, je profesor Marjan Krajna na harmoniki virtuzno zaigral Polko. Foto: AB Nazaj v prihodnost nas je popeljal zagrebški plesalec Marko Cencelj z breakdance nastopom in požel velik aplavz. Foto: AB Po prelepi slavnostni prireditvi si je zadovoljno občinstvo v preddverju gledališča Gavella lahko ogledalo še razstavo Besede in vse niti domišljije, ki so jo pripravile članice ustvarjalne skupine Šopek. Razstavljeni so bili njihovi izdelki ter založništvo Slovenskega doma, skupaj z glasilom Novi odmev. Foto: AB Presenečenje večera je bil nastop glasbene skupine Implantati, sestavljene posebej za to prireditev. Slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk, dolgoletni član Slovenskega doma Silvester Kmetič in Darko Šonc na kitarah ter Goran Gorše iz skupine Sudar na tolkalih. Zapeli in zaigrali so slovensko ljudsko Vsi so prihajali. Občinstvo je bilo navdušeno. Foto: AB 4 I Odmev SLOVENSKI DOM, NAS DRUGI DOM »Slovenski dom je vse, kar je slovensko in hkrati brezmejno. Slovenski dom je enotnost v ljubezni in harmoniji, in najlepša enotnost je pevski zbor,« je Tina Uršič napovedala nastop mešanega pevskega zbora Slovenskega doma, ki je pod taktirko Ivice Ivanoviča zapel pesmi Ženka mi v goste gre in Vsakdo mora imeti prijatelja. Občinstvo je posebej navdušeno s ploskanjem spremljalo pesem Serbus dragi Zagreb moj. Prireditev je dosegla vrhunec, ko je zbor zapel Avsenikov evergreen Slovenija od kod lepote tvoje. Vsa dvorana je pela skupaj z nastopajočimi, v zraku se je čutil nacionalni ponos. Foto: AB Tolkalci fantastične skupine Sudar Percussion in pianist Matej Meštrovič so zaigrali pesem Božična potica, kasneje pa še venček tradicionalnih slovenskih pesmi Čuk sedi na veji, Mi se imamo radi, Terzinka, Regiment po cesti gre, Na planincah, Očka ima konjička dva..., pesmi, ki jih je vsaka slovenska mati svojim otrokom zapela neštetokrat. Foto: AB Prijetno druženje se je nadaljevalo ob kranjski klobasi, potici in torti, v spomin na slovesnost, ki je častila Slovence v Zagrebu, pa so obiskovalci prejeli tudi zgoščenko skupine Sudar s Slovensko tolkalno simfonieto. Slovesnost, ki nikogar ni pustila ravnodušnega, so si ogledali tudi številni visoki gosti, med njimi ljubljanski nadškof in metropolit Stane Zore, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc s sekretarjem Rudijem Merljakom in sekretarko Matejo Župan Brezovnik, predsednik hrvaškega Sveta za nacionalne manjšine Aleksandar Tolnauer, prvi slovenski veleposlanik na Hrvaškem Matija Malešič, odposlanka namestnice zagrebškega župana Sandre Švaljek Elizabeta Knorr, predsednik Slovenske izseljenske matice Sergij Pelhan, celotno slovensko veleposlaništvo na Hrvaškem, pripadniki zagrebških narodnih manjšin ter predstavniki večine slovenskih društev na Hrvaškem. Foto: AB SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM NW1 Odmev I 5 Dan reformacije Trubar ima zasluge tudi za uveljavitev hrvaškega knjižnega jezika Dan reformacije, pomemben dan za slovenski narod in knjižni jezik, smo proslavili 29. oktobra. Na povabilo Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb in Slovenskega doma je o vplivu slovenske reformacije na hrvaško kulturno zgodovino predaval dr. Alojz Jembrih. Začetnik protestantizma je bil Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 postavil 95 zahtev za reformo rimskokatoliške cerkve, med njimi tudi pravico vernikov, da molijo in sveto pismo berejo v maternem jeziku. V tem duhu je najznamenitejši slovenski reformator, protestantski duhovnik Primož Trubar, leta 1550 izdal Katekizem in Abecednik v slovenskem jeziku, s tem pa slovenščino povzdignil v knjižni jezik. 31. oktober, datum začetka reformacije, ki je naznanil tudi začetek slovenske književnosti, Slovenija zaznamuje kot državni praznik. Trubarju zasluga tudi za Novo zavezo v hrvaščini V Slovenskem domu smo dan reformacije doslej zaznamovali z različnimi prikazi Trubarjevega trpkega življenja, njegovega truda in boja za tiskanje knjig v maternem jeziku. Videli smo monodramo, gledališko uprizoritev in šolsko razstavo na temo protestantizma ter spremljali številna predavanja o Trubarjevi veličini. Letos pa nam je univerzitetni profesor dr. Alojz Jembrih Trubarjeve zasluge predstavil še z nove plati, ko je osvetlil njegov prispevek k prevajanju in tiskanju cerkvenih knjig v hrvaščino. Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno, saj smo zvedeli, da je Trubar prijateljeval s Stepanom Konzulom Istrijanom in Antonom Dalmatinom, zaslužnima za prevod Nove zaveze v hrvaščino. Med dolgoletnim bivanjem v Nemčiji je Trubar v Bad Urachu ustanovil tiskarno, v kateri so poleg latiničnih uporabljali tudi glagoljaške in cirilične črke. Trubar si je namreč prizadeval za tiskanju svetih knjig v vseh jezikih južnoslovanskih narodov, tudi tistih, ki so živeli na območjih, kjer se je uporabljala cirilica, ali pa pod turško oblastjo. V Trubarjevi tiskarni, ki je delovala med letoma 1561 in 1565, se je uresničil največji projekt hrvaških protestantov - tu je bila leta 1562 natisnjena Nova zaveza v glagoljici. Trubar je pri tem projektu sodeloval tudi z veliko človeško vnemo in vztrajnostjo, s katero je pri nemških, avstrijskih, hrvaških in slovenskih plemičih prosil za Profesor Alojz Jembrih. Foto: Antun Bukovec moralno podporo in denar za ta izdajo Svetega pisma v slovenskem, hrvaškem in drugih južnoslovanskih jezikih. Z izjemno pestrim in zanimivim profesorjevem predavanjem smo bili obiskovalci zelo zadovoljni. Večer smo zaokrožili s tradicionalno Trubarjevo malico, golažem in ajdovimi žganci. Vasiljka Tovarloža ™ Dan generala Maistra proslavili v Ljubljani Ob slovenskem državnem prazniku dnevu Rudolfa Maistra smo se člani Sveta slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreb 22. novembra udeležili osrednje proslave v Ljubljani. Proslava ob 140. obletnici rojstva in 80. obletnici smrti velikana Rudolfa Maistra - Vojanova je potekala v Slovenski filharmoniji. Organizirala jo je Zveza društev Generala Maistra; to sestavlja 23 društev, ki delujejo po Sloveniji. Večina jih je v svojem kraju postavila spomenik generalu, ki simbolizira moč enega človeka, da preusmeri zgodovino Slovencev. Ni dovolil, da naše kraje zadržijo nemški okupatorji, temveč je s pogumno akcijo 23. novembra 1918 s svojo vojsko prevzel oblast v Mariboru in omogočil, da je ta del ozemlja ostal slovenski. Številnemu občinstvu sta pozdravne besede namenila predsednik Zveze društev Generala Maistra Milan Lovrenčič in Zoran Jankovic, župan Ljubljane, ali kot je sam dejal, najlepšega mesta na svetu. Slavnostni govornik Janko Veber. Foto: akm Slavnostni govornik obrambni minister Janko Veber je v navdihujočem govoru izpostavil: »Maister je deloval z zavedanjem, da narod, ki hoče dolgoročno preživeti in živeti s svojo identiteto, želi imeti tudi svoje ozemlje in na njem suvereno vladati.« Navzoči delimo mnenje članice našega Sveta Katarine Božice Latinčic, ki je dejala: »Proslava je bila čudovita, ni bilo bombastičnih političnih govorov, orkester Slovenske vojske, ki je igral tudi nekatere Maistrove pesmi, je bil vrhunski, kaj šele mladi glasovi akademskega pevskega zbora iz Maribora! Vesela sem in ponosna, da sem imela priložnost udeležiti se proslave, ki je obudila spomin na našega prvega generala, o katerem sem se učila na ptujski gimnaziji«. (KraS, akm) ion 6 I Odmev SLOVENSKI DOM, NAS DRUGI DOM Strokovno potovanje v Kampor na Rabu V organizaciji Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb smo se na deževno soboto, 20. septembra odpravili na strokovno potovanje v Kampor na otoku Rabu. V spominskem parku smo se poklonili žrtvam fašističnega taborišča. Ob obisku spominskega parka smo pred spomenikom prižgali sveče in položili venec, v kapelici pa zapeli slovensko žalostinko Lipa zelenela je, ki je bila himna taboriščnikov. Spominski park so uredili leta 1953, desetletje po razpustitvi zloglasnega taborišča. Še danes zanj skrbi Republika Slovenija, ki ga je tudi dala postaviti. Park z vklesanimi imeni internirancev so uredili po načrtih slovenskega arhitekta Edvarda Ravnikarja (Plečnikovega študenta), mozaik pa je delo slovenskega slikarja Marija Preglja. Ironično je, da so ga zgradili zaporniki iz taborišča z Golega otoka. Slovenske žrtve pod rabskim soncem Skozi italijansko taborišče je šlo okrog 15 tisoč internirancev, po večini Slovencev. Od 27. julija 1942 do sredine leta 1943 so prihajali transporti ljudi iz Bele krajine, Kočevskega, Notranjske, Dolenjske, Gorskega kotarja, Kastava, Čabra, nazadnje pa še transporti Judov iz taborišča v Kraljevici in drugod. Domove izgnanih družin so izropali in zažgali. Danes takšnemu ravnanju pravimo etnično čiščenje. Januarja 1943 so v moškem taborišču ustanovili Osvobodilno fronto, ki ji je uspelo sestaviti udarni bataljon. Ta je 10. septembra 1943 razorožil italijansko posadko na otoku. Taborišče je bilo ob kapitulaciji Italije razpuščeno. Doslej je bilo identificiranih 1.490 žrtev, pogosto pa se jih navaja kar 4.641. Obisk frančiškanskega samostana Naslednja postaja je bil frančiškanski samostan, zgrajen leta 1458. Tam nas je prijazno sprejel gvardijan fra Ivan Gavran, ki smo ga spoznali v Slovenskem domu, na odprtju razstave slikarja fra Janka Testena (o tem smo pisali v Novem odmevu št 42.). Fra Testen je v samostanu preživel svoje zadnje dni. V cerkvici Svete Evfemije, zgrajeni v romanskem stilu leta 1237, je stalna razstava Testenovih del, ustvarjenih v tišini tega prelepega kompleksa. V tamkajšnjem muzeju med drugim hranijo tudi slovenski prvo-tisk v fototipski izdaji Katekizem Primoža Trubarja iz leta 1551. Ko smo se sprehodili po terasah in vrtovih samostanskega kompleksa, do obale morja, se je razvedrilo in je posijalo sonce. Tako je bila lepota tega malega dragulja na otoku Rabu popolna. Polona Jurinic V Na Rabu smo obiskali spominski park na območju nekdanjega fašističnega taborišča in frančiškanski samostan. Foto: Marija Ana Nemec Slovo od dolgoletne voditeljice zbora Ivanke Nikčevič. Foto: BP Pevski zbor Slovenski dom V novo pevsko sezono z novo vodjo in novim optimizmom Pevci mešanega pevskega zbora Slovenski dom in zborovodja Ivica Ivanovic so se po poletnem predahu spet zbrali 2. septembra. Sestanka ob začetku nove sezone vaj in nastopov se je udeležil tudi predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Srečanje se je začelo s slovesom od dolgoletne voditeljice zbora Ivanke Nikčevič; za ves dosedanji trud smo se ji zahvalili s skromnim darilom in šopkom. Naša priljubljena Klara Žel je v Ivankino čast prebrala svoj sestavek, kar je bilo zelo lepo in ganljivo. Nekaj vrstic podpore in pozdrava je posvetila tudi Vasiljki Tovarloža, ki bo skušala nadaljevati Ivankino delo kot predstavnica zbora. Zbor je na Klarino pobudo zapel Kolikor kapljic, toliko let ob spremljavi našega dirigenta na klavirju. Darko Šonc je na kratko povedal, kaj pričakuje od te velike in pomembne sekcije Slovenskega doma in pevce spodbudil k nadaljnjemu delu in pevskemu napredku. Tudi tokrat je pohvalil zbor za trud pri negovanju in ohranjanju slovenskih pesmi ter mu zaželel uspešne nastope in veliko srečanj z rojaki v Zagrebu, po Hrvaškem in drugod. Z besedami optimizma se je oglasil zborovodja Ivica Ivanovic, precej zadovoljen z dosežki in v upanju, da bodo ti še večji. Vasiljka Tovarloža se je kot dolgoletna pevka zahvalila za zaupanje in poudarila, da si želi aktivnega sodelovanja vseh pevcev za uresničitev ciljev in dobro vzdušje v zboru. (V.T.) SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM NW1 Odmev I 7 Pevci, Šentvid pod to goro zeleno je vaš! V Šentvidu pri Stični se naši pevci počutijo kot med prijatelji. Foto: I. Nikčevič Tako so nas tisto sončno soboto 21. junija sprejeli v Šentvidu pri Stični, kamor smo prišli na 45. Tabor slovenskih pevskih zborov. Na predvečer osrednjega dogodka smo zapeli zamejci iz Hrvaške, Srbije, Italije, Bosne in Hercegovine, Madžarske. Tradicionalno pevsko srečanje zamejcev je za nas zelo pomembno, ker se spoznavamo med seboj, pogovarjamo, izmenjujemo mnenja in dogovarjamo za nova srečanja. Na zamejskem večeru se vsak zbor na kratko predstavi, nato pa z nastopom pokaže svojo ljubezen do slovenske pesmi, kar občinstvo nagradi z bogatim aplavzom. Naš zbor, ki je v Stično prišel že 39. zapored, je predstavila Vasiljka. »Za naš Slovenski dom v Zagrebu pravimo, da je naš drugi dom, tukaj v Šentvidu pri Stični pa se počutimo kot stalni in zvesti prijatelji,« je dejala. Povedala je, da zbor deluje že dolgih 85 let in da so v njem tudi pevke in pevci, ki pojejo že desetletja. Ravno letos sta zlato Gallusovo značko za 25 let petja in za izjemne zasluge prejeli »nenadomestljiva zvesta članica in pesnica Klara Žel in naša uspešna in prizadevna voditeljica zbora Ivanka Nikčevič«. Po uvodni predstavitvi je zbor pod vodstvom Ivice Ivanoviča zapeli tri skladbe, in sicer Planinsko Ivana Resmana, hrvaško ljudsko Čuk sedi in Ko so fantje proti vasi šli Ljudmile Poljanec. Programu sta sledila ognjemet in veselo druženje ob zvokih domače glasbe, kozarcu domačega cvička in pesmi. Slovo od dragih rojakov je težko, a nujno, saj si je pred jutrišnjim nastopom treba odpočiti. Ko pride nov dan, se začne pevski tabor Tabor je posebno doživetje. Že ko prihajaš v to »glasbeno areno«, ob kateri ponosno stoji visok mlaj in plapolajo zastave, te prevzame poseben občutek. Ko sem pred več kot dvema desetletjema prišla v zbor, so pevci o Šentvidu z velikim navdušenjem in spoštovanjem, sodelovanje na taboru je bil za njih velik praznik. Celo leto so ga čakali, bil je v ponos vsakega pevca. Tako je tudi danes, občutek je enak. Ko na odru pred nami ponosno in z nasmehom stoji naš edini zborovodja Igor Švara, vemo, kaj nas čaka, kajti generalka je resno delo in treba je biti pozoren, da se na nastopu ne bi zgodila napaka. Tudi letos se je izteklo dobro in lepo. Vrstila se je pesem za pesmijo, ko pa je na koncu ob spremljavi godbe na pihala iz tisoč grl zadonela naša domača ljudska pesem, se je od sreče zarosilo marsikatero oko. Nato pa odhod, vsak v svoj kraj, še stisk rok, kakšna fotografija in nasvidenje v Šentvidu 2015. Ivanka Nikčevič V Nastop na dnevnih slovenske kulture v Novem Sadu Že kmalu po začetku nove sezone, 3. oktobra, se je naš pevski zbor odpravil na dolgo pot v Novi Sad in tam uspešno gostoval na drugih dnevih slovenske kulture, ki jih je pripravilo tamkajšnje Društvo Slovencev Kredarica. V Novi Sad smo z avtobusom prispeli v petek popoldne. Najprej smo uživali v odličnem kosilu, se nato sprostili v prijetnem hotelu v središču mesta in naporen dan končali s koncertom v kulturnem domu, kjer smo zapeli šest pesmi z našega repertoarja. Nastopali so tudi domačini iz Kredarice - z mešanim Nastop pevskega zbora Slovenski dom v kulturnem domu Novi Sad. Foto:MB 8 I Odmev slovenski dom, naš drugi dom Zagrebški dan manjšin Narodne manjšine, ki živijo v Zagrebu, so 14. septembra v parku Zrinjevac že tradicionalno predstavile svojo bogato dediščino. Pokrovitelj prireditve je bil župan Milan Bandic, organizator pa mestna koordinacija svetov in predstavnikov narodnih manjšin. Neurje in deževno vreme nista pregnala ne občinstva ne sodelujočih pripadnikov 18 narodnih manjšin - albanske, bolgarske, bošnjaške, črnogorske, češke, italijanske, judovske, madžarske, makedonske, nemške, poljske, romske, ruske, rusinske, slovaške, slovenske, srbske in ukrajinske. Živopisne stojnice narodne raznolikosti Stojnice so se šibile pod kulinaričnimi specialitetami, na ogled so bile narodne noše in predstavljena je bila bogata bera folklorne, glasbene in založniške ustvarjalnosti. Za uvod v preplet glasbe, plesov in pesmi je poskrbela pihalna godba Zagrebškega električnega tramvaja. Slovensko skupnost je s spletom slovenskih pesmi na klavirju predstavil študent zagrebške glasbene akademije in član Slovenskega doma Juraj Marko Žerovnik. S ponosom smo predstavili našo založniško dejavnost z vsemi doslej izdanimi knjigami, pa tudi Novi odmev, za katerega je bilo veliko Slovenska stojnica na Zrinjevcu. Foto: IK zanimanja, ni manjkal. Na naši stojnici ni manjkalo niti domače orehove potice, cvička in viljamovke. Zagrebčanom je bila predstavljena tudi gorenjska narodna noša, v kateri sta bila letos člana Slovenskega doma Boris Oblak in njegova hčerka Martina Oblak. Namestnica zagrebškega župana Vesna Kusin je v pozdravnem nagovoru med drugim dejala: »Dan narodnih manjšin je izjemno pomemben za Zagreb. Današnji dan priča o bogastvu mesta Zagreb. Vsi moramo spodbujati manjšine, da negujejo svojo identiteto, običaje, folkloro in živo besedo - s kulturo, ki se razvija kot vsaka druga kultura vseh narodov, tistih večinskih in manjšinskih. Zagreb je odprt za vse narodne manjšine in vselej na voljo za pomoč v njihovem kulturnem in drugem delovanju.« Agata Klinar Medakovic V Pevski praznik pod vrhom Lisce MePZ Slovenski dom je bil zopet povabljen na tradicionalno revijo pevskih skupin in zborov Lisca poje. Prireditev je potekala 14. septembra na najbolj priljubljeni planinski točki v Posavju, pri Tončkovem domu na Lisci, tik pod 947 metrov visokim vrhom. Vzelo deževnem dnevu smo se podali na pot in upali, da se bo na gori res zjasnilo, kot smo prebrali v vremenskih napovedih na spletnih straneh. Prireditev se je začela po 11. uri. Naš avtobus je srečno prestal vožnjo in ob desetih smo se že srečali s prijaznimi organizatorji: Tonetom Šeškom, z dolgoletno prijateljico Anico Dernač in drugimi. Po kratki vaji smo bili pripravljeni za nastop. Nehalo je deževati, prireditev se je začela s pozdravnimi govori, zapeli so domačini, nato smo tretji po vrsti veselo zapeli ljudsko pesem Ko so fantje proti vasi šli v priredbi Jožeta Leskovaraja. Prisluhnili smo še ostalim zborom ter skupinam iz okolice, uživali v njihovem lepem petju in se po končanem sporedu okrepčali z lovskim golažem in žlahtno kapljico. V Tončkovem domu je nastalo veselo vzdušje s petjem in druženjem. Medtem se je prikazal sonček in brž smo se povzpeli na sam travnati vrh, kjer se ob jasnem vremenu vidijo Julijci s Triglavom, Posavsko in Zasavsko hribovje, Kamniško-Savinjske Alpe in celo hrvaško Sljeme oziroma Medvednica nad Zagrebom. Okrepčani z vtisi, planinskim zrakom in lepim počutjem smo se zadovoljni vrnili v Zagreb. Vasiljka Tovarloža V Tik pred nastopom je nehalo deževati, prikazal se je celo sonček. Foto: BP zborom in moško pevsko skupino ter Lovski pevski zbor Medvode. Po koncertu smo se družili v sproščenem vzdušju. Da bi bilo takih gostovanj čim več V soboto smo kot pravi turisti skušali videti in obiskati čim več znamenitosti Novega Sada. En dan seveda še zdaleč ni dovolj za ogled drugega največjega mesta v Srbiji, mesta več stoletja stare kulture in prekrasne okolice. Zato smo šli takoj po zajtrku na avtobusni ogled Novega Sada, škofijskega svetišča Marije Snežne v Tekijah, samostana Krušedol na obronkih Fruške gore in starega mesta Petrovaradin. Lep sončen dan je poskrbel, da je bilo vse, kar smo videli, še lepše. Zadovoljni in utrujeni smo prispeli na Riblje ostrvo, turistično naselje na obali Donave, kjer smo uživali v glasbi, dobri hrani in družbi. V večernih urah smo v novosadskem kulturnem domu spremljali nadaljevanje programa dnevov slovenske kulture. Prisluhnili smo nastopu mešanega pevskega zbora Davorin Jenko iz Banja Luke in uživali v nastopu baletne šole iz Novega Sada. Čas je hitro tekel in že je bila polnoč, ko smo se odpravili proti domu. Utrujeni, a srečni in polni pozitivnih vtisov smo na Mažuranac v Zagrebu prispeli v nedeljo zgodaj zjutraj. Razšli smo se z željo, da bi bilo tako prijetnih gostovanj čim več. Cvijeta Pandol V SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM NW1 Odmev I 9 Duhovna sekcija A. M. Slomšek Po poletnem počitku smo člani duhovne sekcije jeseni spet začeli z vajami pevskega zbora in petjem pri slovenskih mašah. A ni vse tako, kot ponavadi, saj je vodja sekcije zbolela in se moramo začasno znajti brez nje. Naša vodja Olga Tkalčec je bila je na zahtevni operaciji, vendar lepo okreva in se dobro počuti. Upamo, da bo kmalu nazaj, da bo lahko zopet urejala odnose med pevci, kar je res potrebno. Vodenje skupine ni tako preprosto, kot se morda zdi. Ko je vodja tukaj, ga niti ne opaziš, zdi se, da je vse OK in kot mora biti, šele ko ga ni, vidiš, kako zelo manjka. Za začasno nadomeščanje smo našli dve članici - Anico in Kristino, ki pomagata pri vsem, kar je potrebno, in poskrbita, da vaje gladko tečejo. Zdaj se pripravljamo na pevsko revijo Primorska poje; treba bo oddati prijavnico in seznam pesmi, ki jih bomo zapeli. Pevke so polne življenja in zagotovo bodo tudi ta nastop opravile resno in temperamentno. Vsem članom sekcije želimo vse dobro, naši Olgi čim prejšnje okrevanje, obema namestnicama pa, da bi zdržali in začasno vlogo še naprej opravljali tako dobro, kot doslej. (BM) 0 10 I Odmev Obisk rojakov iz reškega Slovenskega doma V Slovenskem domu so 15. novembra gostovali člani Slovenskega doma KPD Bazovica z Reke. Fotografska skupina je pripravila razstavo Impresije z morja, Mešani pevski zbor pa celovečerni koncert. Bazovica je obmejno mestece na tržaškem Krasu, kjer so padle prve anti-fašistične žrtve, in pomembno kulturno, športno in prosvetno središče slovenske narodne skupnosti v Italiji. Je tudi ime drugega doma Slovencev na kvarnerski obali; reška Bazovica deluje od leta 1947. Ob novembrskem obisku Zagreba so si člani društva najprej ogledali znamenitosti mesta, nato pa zvečer nastopili v naši Prešernovi dvorani. Navdušujoč zborovski koncert Večerni koncert nas je navdušil. Uvodoma je Vitomir Vitaz predstavil društvo Bazovica, pozneje pa nas z lepim uvodom popeljal v vsako pesem, ki jo je mešani pevski zbor izvedel pod vodstvom Zorana Badjuka. Najprej smo prisluhnili pesmi Bazovica, ki je himna reškega slovenskega društva. Sledila je pesem Sunce na Kvarneru, napisana v čakavščini, ki jo govorijo tudi na Reki. Pesem Senjska beseda je posvečena uskoškemu mestu Senj. V pesmi Zdomec, ki govori o hrepenenju po rojstnem kraju, je solo zapela Dragica Rizman. Pesem O, Podjuna poje o lepotah koroških planin, smaragdnih dolin, bregov, gozdov in belih vrhov. Prisluhnili smo koroški narodni Dekle, to mi povej. Sledila je La montanara, znana planinska pesem v italijanščini, navdihnjena z legendo o prelepi princeski Soreghini, ki je živela v Trentskem hribovju. V pesmi Simona Gregorčiča Znamenje, v kateri pesnik govori o ljubezni do slovenske domovine, je solo ponovno zapela Dragica Rizman. V naslednji pesmi Nocoj pa, oh, nocoj je solo zapel Boris Rejec. Kot dodatek je zbor izvedel še dalmatinsko ljudsko Slušaj mati. V premoru nas je zelo prijetno presenetil Vitomir Vitaz, z recitacijo Prešernove pesi V spomin Andreja Smoleta. Nastopajoče smo nagradili z velikim aplavzom. Razstava nadarjenih fotografov Člani KPD Bazovica so aktivni v devetih skupinah, od leta 2006 uspešno deluje tudi foto skupina, v kateri je dejavnih štirinajst članov. Fotografije razstavljajo na skupnih in posamičnih razstavah v Slovenskem domu in galerijah mesta Reke, gostila so jih tudi številna slovenska društva v Avstriji in na Hrvaškem. Sodelujejo s HDLU-jem Reka ter foto kluboma Color z Reke in Sušec s Knežaka. Fotografirajo dogodke v društvu in dokumentirajo nastope skupin na gostovanjih ter tako skrbijo za arhiv. Na razstavi Impresije z morja se je predstavilo deset članov: Dilio Arbula, Anita Hromin, Istog Žorž, Tolja Hromin, Ira Petris, Jasmina Dlačic, Dubravka Dijanic, Mirjana Brumnjak, Darko Mohar in Dionis Juric. Po koncu programa smo se družili ob okusnih prigrizkih, žlahtni kapljici in domačih piškotih, ki so jih spekle naše članice. Sproščeni, zadovoljni in v veselem razpoloženju smo skupaj zapeli še nekaj slovenskih pesmi. Poslovili smo se z obljubo, da se naslednjič vidimo v Reki. Stanka Herak V Pevski zbor pod taktirko Zorana Badjuka je izvedel pester program. Foto: BP SLOVENSKI DOM, NAS DRUGI DOM Pogovorni večer z Matjažem Kekom Kdor ne zna izgubiti, ne bo nikoli velik zmagovalec Nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance, zdaj trener HNK Rijeka, po duši in srcu pa predvsem Mariborčan Matjaž Kek, je bil 15. oktobra gost pogovornih večerov v Slovenskem domu v Zagrebu. Medsebojno spoštovanje nosi tudi veliko odgovornost, je v pogovoru s Tanjo Borčič Bernard povedal Matjaž Kek. Foto: AB Najbolj priljubljen nogometni trener na Hrvaškem je govoril o svojih nogometnih začetkih in številnih poškodbah v igralski karieri. Takrat je občasno delal tudi kot glasbeni opremljevalec radijskih oddaj na Radiu Maribor. Priznal je, da je imel premalo izkušenj, ko je prevzel trenersko palico v NK Maribor. »Postal sem prehitro prepameten in sem ropotal. Rezultati pa so bili slabi.« Se pa tega obdobja spominja kot nepozabnega, saj je »imel čast biti trener svojega kluba v svojem mestu«. Ključno je medsebojno spoštovanje Reški klub je prevzel že kot zelo izkušen trener. Osredotoča se na zmage, a se ne boji niti porazov: »Kdor ne zna izgubiti, ne bo nikoli velik zmagovalec.« Na Reki ga spoštujejo tako v vodstvu kluba kot igralci, predvsem pa ga obožujejo navijači Armade. »Ko sem sprejel ta izziv, sem se zavedal, da moram poskusiti s čisto komunikacijo, ki mora biti obojestranska. Zelo pomembno je medsebojno spoštovanje, to pa nosi tudi veliko odgovornost,« je o odnosu z navijači NK Rijeka dejal Kek. Ob misli, da bo postal slovenski trener v hrvaškem nogometnem svetu, mu ni bilo vseeno, vendar zaradi nacionalnosti ni imel slabih izkušenj. Prav nasprotno, na Kvarnerju so ga zelo lepo sprejeli. »Od lanskega marca do letošnjega oktobra bi na prste ene roke težko preštel primere, ko sem bil 'Slovenec' na zaničevalen način. Rečani imajo do mene zelo dober odnos, kar si štejem v čast, saj si moraš nekaj takšnega verjetno tudi zaslužiti.« Klub se je pod Kekovim vodstvom povzpel na drugo mesto hrvaške prve nogometne lige; lani so osvojili naslov pokalnih prvakov, uvrstili pa so se tudi v evropsko ligo. Kek ima v NK Rijeka podpisano pogodbo do leta 2017 in je trenutno povsem osredotočen na delo na Kantridi, kajti »beseda, ki sem jo dal, za mene velja«. Slovenija - Hrvaška, veliko podobnosti, veliko razlik V pogovoru se je Kek dotaknil podobnosti med Mariborom in Reko. Obe mesti sta bili nekoč industrijski in rokerski središči, zdaj pa ju je precej prizadela gospodarska kriza. Za svoj rodni Maribor Kek pravi, da je na žalost izgubil identiteto. Za slovenski nogomet je dejal, da dosega velike uspehe, zlasti, če upoštevamo, da je Slovenija v primerjavi z drugimi državami zelo majhna. »Nemogoče je pri slovenski nogometni populaciji iti na vsako svetovno in evropsko prvenstvo,« je dejal Kek. Meni, da imata tako Slovenija kot Hrvaška dobre možnosti, da se uvrstita na prihodnje evropsko nogometno prvenstvo. Na vprašanje, ali bi se kdaj vrnil v Ljudski vrt kot trener, je odgovoril, da se »nikoli ni dobro vračati na mesto zločina, ker te dobijo«. Tanja Borčič Bernard V Matjaž Kek - tri vprašanja in trije odgovori ■ Kako so vas sprejeli na Reki, ko ste prevzeli vlogo trenerja? - Najprej so malo počakali, da vidijo, kaj se bo zgodilo. In ko se je nekaj zgodilo, so se odprli, stiki so pristni. Zdaj nimam nikakršnih problemov, z domačini negujem takšne odnose, da nam bo vsem Slovencem na koncu koncev lažje in boljše. ■ Ko ste se s slovensko nogometno reprezentanco uvrstili na svetovno prvenstvo leto 2010 je pri nas vladala prava nogometna evforija. - Včasih se v Sloveniji niti ne zavedamo, kako dober rezultat smo dosegli v danih pogojih. Vsak hrvaški klub bi dal vse za to, da bi lahko zaigral v ligi prvakov. Trudijo se že nekaj časa, pa jim ne uspe. Mi pa imamo NK Maribor. ■ Za vami bo na Reki ostala predvsem nova navijaška kultura, se tega zavedate? - Pred mojim prihodom je v reškem nogometu prevladovala vizija ljudi, ki morda niso iz nogometa, so pa skozi življenje in svoj posel marsikaj dosegli. In takšni ljudje zagotovo nekaj znajo. Potem pa so še mene dobili zraven, ki tudi nisem najbolj enostaven tip in ne dovolim ropotati kar tam v tri dni. Tako smo ustvarili zelo pozitivno ozračje, prepoznavno evforijo, ki pa pomeni tudi odgovornost, česar se vsi dobro zavedamo.« SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM Odmev I 11 Slovenci v hrvaškem športu - knjiga predstavljena tudi v Ljubljani Knjigo Slovenci v hrvaškem športu, ki je izšla poleti, je 21. oktobra spoznalo tudi slovensko občinstvo; v Ljubljani so jo predstavili avtor Eduard Hemar, urednica Smiljana Jelčic Ivanošic in predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Eduard Hemar je poudaril, da 140 športnih imen, obravnavanih v knjigi, zaobjema vse, kar se je pomembnejšega zgodilo v hrvaškem športu zadnjih 150 let. Pri svojem delu je opazil, da marsikoga preseneti, ko izve, da so celo stebri hrvaškega športa, kakršna sta denimo Franjo Bučar ali Zlatko Šimenc, slovenskih korenin. »Ko je knjiga že izšla, sem raziskoval naprej in našel še 50 novih imen, tako da mogoče sledi še druga knjiga,« je optimistično dejal. Urednica Smiljana Jelčic Ivanošic je poudarila zahtevnost projekta, ker je nenehno dopolnjevanje Bučarjeva nagrada naši članici Milki Babovic Dolgoletna članica Slovenskega doma Zagreb Milka Babovic je letošnja dobitnica državne nagrade za šport Franja Bučarja. Čeprav je že več let v pokoju, njen športni in ustvarjalni duh še ne miruje! V 86. letu starosti se aktivno ukvarja z novinarstvom, piše o športnikih, športih in zgodovini Zagreba, kot sodnica je sodelovala v televizijski oddaji Ples z zvezdami. V mladosti je kot vrhunska atletinja podirala rekorde, za vse življenje pa jo je zaznamovalo predvsem delo športne komentatorke na Hrvaški televiziji. Iskrene čestitke za pomembno nagrado! (jpt) (¡J) biografij terjalo skrbno usklajevanje slovenskega in hrvaškega besedila in kooperativnost celotne ekipe, v kateri sta bili še prevajalka Ilinka Todorovski in lektorica slovenskega besedila Marta Trobec. Pobudnik slovenske trilogije - treh knjig o zaslužnih Slovencih na Hrvaškem -Darko Šonc pa se je posebej zahvalil vsem, ki so imeli posluh za projekt in so zanj prispevali denar. Knjiga je v ponos slovenski manjšini! Predstavitev je potekala v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) in jo je povezoval športni novinar Saša Jerkovič. Dogodek je lepo odmeval v slovenskih medijih in privabil kar nekaj znanih obrazov: v občinstvu so bili tako nastopajoči športniki oziroma njihovi svojci (nogometaš Gregor Židan, mednarodni šahovski mojster Janez Barle, mama kegljačice Andreje Razlag, hčerki plavalca Boruta Pirca in atleta Zorana Poljšaka...) kot drugi pomembni gostje, med njimi olimpijec in ambasador slovenskega športa Miro Cerar, načelnica komisije za zamejski športi pri Olimpijskem komiteju Slovenije Sonja Poljšak (oba sta bila že na predstavitvi v Zagrebu, o kateri >.hu Hi Si hm VI <1.1- II liMi A I Vkl I W VH IW I I I rii o*rr*Ti i.F rmii.fi ^fru frp/vrvri - smo obširno poročali v 53. številki Novega odmeva), predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva Božo Dimnik, Rudi Merljak z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in predsednik SSK Boris Pleskovič. Prevladovala so mnenja, da je knjiga v ponos slovenski manjšini, pa tudi, da tovrstni projekti dokazujejo trajno povezanost med Slovenci in Hrvati. (jpt) 0 Saša Jerkovič, Darko Šonc, Smiljana Jelčic Ivanošic, Eduard Hemar (z leve). Foto: SSK 12 I Odmev SLOVENSKI DOM, NAS DRUGI DOM In memoriam Slovo od Vilka Luncerja Julija je v 82-letu starosti je umrl legendarni športni novinar in urednik ter dolgoletni član Slovenskega doma Vilko Luncer. Vilko Luncer se je rodil 6. junija 1933 v Zagrebu. Športnemu novinarstvu se je zapisal že pri 18. letih, novinarsko kariero pa je končal štiri desetletja pozneje kot urednik Sportskih novosti. Med drugim je poročal s poletnih olimpijskih iger v Ciudad de Mexicu in Munchnu ter z zimskih olimpijskih iger v Sa-pporu, Innsbrucku, Lake Placidu, Sarajevu, Calgaryju. Veljal je za zelo nadarjenega in poglobljenega poročevalca, reporterja, komentatorja in urednika, pravega perfekcionista. V Hrvaškem zboru športnih novinarjev, kjer so se mu leta 1994 oddolžili z nagrado za življenjsko delo, so ob njegovi smrti zapisali, da je »umrl velikan, filigransko natančen in diamantno izbrušen pisec, pravi novinarski gospod«. Bil je častilec smučarskih velikanov, kakršna sta bila Bojan Križaj in Ingemar Stenmark, veliko je pisal o kraljici športov - atletiki. V tej se je preizkusil tudi sam - ne le kot amaterski tekač na srednje in dolge proge, temveč tudi kot trener. Njegova najboljša učenka je bila Olga Šikovec, izjemna slovenska športnica, ki je pozneje postala tudi njegova življenjska sopotnica in to ostala vse do Vilkovega končnega slovesa. V 90. letih sta začela skupaj prihajati v Slovenski dom in v naslednjem obdobju oba prispevala prenekateri kamenček k mozaiku uspešnosti našega društva. Letos poleti, 9. julija 2014, pa se je Vilkova ura življenja iztekla. Njegov zadnji dom je na Mirogoju. Počivaj v miru, spoštovani prijatelj. Iskreno sožalje, draga Olga. (jpt) 0 Predstavitev knjige o življenju arhitekta Viktorja Kovačica Letos mineva 140 let od rojstva in 90 let od smrti arhitekta Viktorja Kovačica. V Slovenskem domu smo ga 22. oktobra spoznavali skozi biografski roman U sjeni ljepote (V senci lepote), ki ga je napisal Božidar Brezinščak Bagola iz Huma na Sotli. O slavnem arhitektu in o romanu, ki je izšel pri zagrebški založniški hiši Alfa, je spregovoril predsednik Društva hrvaških književnikov Božidar Petrač. O pomenu knjige, ki odraža duh Kova-čičevega časa, je govoril recenzent romana Nikola Duretič. Odlomke iz dela je bral Kristijan Potočki, igralec HNK--ja Zagreb. Literarni večer je obogatil nastop pevskega zbora iz Huma na Sotli, ki je zapel dve pesmi v hrvaščini na besedilo Božidarja Brezinščaka Bagole ter po eno ukrajinsko in slovensko pesem. Ko v romanu zaživi preteklost Viktor Kovačič je za Hrvate to, kar je za Slovence Jože Plečnik. Zaradi njegovih slovenskih korenin smo o slavnem arhi- tektu podrobneje pisali v 53. številki Novega odmeva. V romanizirani biografiji priznanega zagorskega avtorja Božidarja Brezinščaka Bagole pa spoznamo tudi Kovačičevo človeško plat, njegovo osebno usodo ter burno in ustvarjalno življenje. Po besedah recenzenta Duretiča je avtorjev pristop preprost: »Znanemu zgodovinsko-podatkovnemu 'okostnjaku' doda literarno 'meso', pripovedna črta pa kronološko spremlja Kovačičevo življenje, od rojstva in krsta do umetnikove smrti«. Pri tem pa, kot opozarja Duretič, ne gre za zvest odraz stvarnosti, temveč predvsem za pripovedovalčevo subjektivno doživljanje. Polona Jurinic V Predstavitev knjige o hrvaškem arhitektu slovenskih korenin: Kristijan Potočki, Božidar Brezinščak Bagola, Božidar Petrač, Nikola Duretič, Polona Jurinic (z leve). Foto: NL Nastop pevskega zbora iz Huma na Sotli. Foto: NL SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM Odmev I 13 Z zagrebškimi osnovnošolci o Sloveniji, slovenščini in Slovenskem domu Voditeljica Comenius projekta na OŠ Ivana Gundulica v Zagrebu Henrieta Herjavec Rubčic je Slovenski dom povabila k sodelovanju v projektu Healthy picnic, zdrav življenjski slog. 30. septembra so učenci spoznavali Slovenijo in slovenščino ter se posladkali s prekmursko gibanico. V projektu, ki najmlajšim generacijam Evropejcev predstavlja kulturo drugih evropskih narodov, poleg Hrvaške in Slovenije sodelujejo še Avstrija, Francija, Italija, Portugalska, Estonija ter francosko prekomorsko ozemlje Reunion. Dober dan po slovensko Na dan, ko so osnovnošolci spoznavali Slovenijo, je bila tudi šolska zgradba v znamenju Slovenije - od zastave do fotografij. Slovensko veleposlaništvo je šoli podarilo prekrasne prospekte, letake in zgoščenke. Po toplem sprejemu smo se zbrali v šolski telovadnici, kjer se je dogodek začel s slovensko himno, nada- ljeval pa z lepimi in informativnimi predstavitvami, ki so jih pripravili učenci. Kot predstavnica Slovenskega doma sem spregovorila o delovanju društva, nato pa o znamenitostih Slovenije, od lepot Postojnske jame in Bleda, do Triglava in Lipice. Otroci so z zanimanjem poslušali, morda tudi zato, kar sem govorila v slovenščini in povedano nato prevajala v hrvaščino. Presenečenje so bila vprašanja o slovenščini, saj so se učenci 4. b razreda ob dnevu evropskih jezikov naučili nekaj slovenskih besed. Vsi so dvigovali roke in odgovarjali na vprašanja, kako se reče dober dan, dobro jutro, zajtrk, kosilo. Ponosa, ki je izžareval iz njihovih oči ob pravilnih odgovorih, ne bom nikoli pozabila. Ob bistrem potočku je mlin V nadaljevanju so učenci ob kitarski spremljavi peli slovenske pesmice, med njimi Moj očka ima konjička dva in Ob bistrem potočku je mlin. Medtem ko so učenci peli o potočku, sva jih z učiteljem Robertom presenetila in zaplesala. Ko sva pokazala korake, so tudi učenci in učitelji zaplesali ta ples. Smehu in zabavi ni bilo konca. Otrokom sem tudi razložila, iz česa se naredi prekmurska gibanica in po čem se razlikuje od podobne medži-murske gibanice. Za konec programa so marljive kuharice presenetile z okusno prekmursko gibanico, ki je navdušila otroke. Kljub tremi ob prihodu v šolo, saj sem prvič nastopala pred toliko učenci in učitelji, sem bila na koncu srečna in ponosna, ker sem bila del tega projekta in predstavljala Slovenski dom. Poslovila sem se polna prelepih vtisov na pametne in dobre učence, ki so polni znanja in želje spoznavati različne ljudi, običaje in jezike. In prav s takimi mladimi dokazujemo, da smo enakovredni in ponosni člani Evropske unije. Ana Kiršner Kozic V Slovenski dom in Slovenijo je predstavila Ana Kiršner Kozic. Foto: OŠ Ivana Gundulica Iz naše knjižnice Praznično branje: o šegah in navadah, a tudi o lepem vedenju V predprazničnih dneh se spomnite, da je v naši knjižnici veliko knjig o šegah in navadah v Sloveniji. Preberete lahko tudi zanimive podrobnosti o božičnem času in obdarovanju. Običaji, šege in navade spremljajo človekovo življenje in njegovo družino ter pomembne dneve in praznike že od davnih časov. Ohranili so se do danes, kakor tudi prazniki, ki so v zadnjem času med ljudmi zopet močno zaživeli. Če si boste sposodili tudi kakšno kuharsko knjigo z recepti in nasveti za pripravo domačih prazničnih jedi »po starem«, bodo prazniki še bolj zanimivi. Ob branju boste lahko obujali spomine na svoje otroštvo ali pa odkrivali čase, o katerih so vam pripovedovale babice in mame. Še eno zelo zanimivo in precej duhovito knjigo priporočam za branje Mednarodni bonton - zakonik občutljivosti in dobrih običajev po vsem svetu. Eden od poglavitnih namenov tega zakonika je izročiti bralcu ključe »občutljivosti pri posameznih narodih in ga poučiti o tem, kaj je bolje povedati in kaj zamolčati, kaj sme in česa ne sme storiti. Poučno za vse, ki se potepajo po svetu. In če zraven preberete Lepo vedenje, se boste vprašali, kam je izginila olika. Knjižnica Slovenskega doma je za izposojo knjig odprta vsaki četrtek od 17. do 19. ure. Tudi zunaj teh ur so v knjižnici na voljo ljubljansko Delo in mariborski Večer, s katerima informacijsko pokrivamo dogajanja doma in po svetu. V našem čitalniškem kotičku lahko brskate tudi po enciklopedijah, leksikonih in obširnih monografijah. Druženje pri nas je prijetno, pogovarjamo se v materinščini, da ne bi pozabili slovenske besede. Pravzaprav se zdi, da je lepo vedenje prej tarča posmeha, kot pohvale vredna poteza. Zdi se, da bonton počasi izginja iz našega vsakdanjika. Darija Stantic ™ 14 I Odmev SLOVENSKI DOM, NAS DRUGI DOM Petkova srečanja Bodo druženja ob prvih petkih v mesecu preživela? Še malo in bo minilo dvajset let od prvega srečanja z naslovom V prvi petek se dobimo. Po dveh desetletjih pa se moramo vprašati: ali bodo druženja ob rojstnih dnevih članov preživela? Čas je za odločitev! Petkovo druženje je prvič potekalo 3. februarja 1995. Vsako srečanje posebej sta skrbno pripravila naš pesnik Marjan Horn in desna njegova desna roka Silvin Jerman. Pozneje je krmilo prevzel Slavko Kramar. Sprva je bilo zanimanje za petkova druženja izjemno, včasih je bila dvorana nabito polna. Stalnica petkovih večerov je praznovanje rojstnih dni članov, rojenih v tistem mesecu. Nazdravimo jim s kozarcem šampanjca, jim zapojemo in zaželimo vse najboljše. Vse manj nas je Kratka analiza letošnjih srečanj pokaže, da kar trikrat ni bilo mogoče pripraviti druženja na prvi petek v mesecu, ker so se vmešali prazniki, zgodilo se je tudi, da je bila dvorana Slovenskega doma prav takrat zasedena zaradi drugih prireditev ali pa je bil na ta dan kakšen drug dogodek našega društva; zadnji tak primer je bil decembra. Podobno bo tudi na samem začetku leta 2015, saj bo prvi petek drugega januarja - to je dan po vstopu v novo leto. Še dvakrat v letu so okoli prvega v mesecu prazniki, kar otežuje pripravo srečanj - poleg novega leta tudi prvi maj in dan mrtvih. Problematičen je tudi prvi petek v septembru, ko se pogosto podaljšajo dopusti. Zato je smiselno vprašanje: kaj storiti s prvimi peti, ali bi bilo za srečanja več zanimanja, če bi jih pripravljali kak drug dan? Slavko Kramar V Veselo razpoloženi člani na oktobrskem prvem petku. Foto: S. Kramar Anketa o petkovih srečanjih: naj ostanejo ali ne? Petkovce smo vprašali, ali bo srečanje na prvi petek preživelo ali pa bi ga kazalo preseliti na drug dan. Jožica Carin: Nisem za ukinitev petkovih srečanj, naj ostane dan, ko imamo malo slovenskega veselja. Lahko pa za srečanje določimo kakšen drug dan v tednu. Zdravko Slaviček: Srečanja naj se nadaljujejo, vendar ne ob petkih, ampak ob četrtkih, saj se ob petkih veliko ljudi kam odpravi za konec tedna. Jelka Travoric: Nisem za ukinitev srečanj, predlagam pa preložitev na četrtek ob 18. uri, ko člani obiščemo tudi knjižnico Slovenskega doma. Slavko Kramar: Moj predlog je, da ostane petek, vendar ne prvi v mesecu. Kot možna zamenjava se ponuja tudi četrtek. Zakaj pa ne? Ivanka Nikčevic: Petkova srečanja je treba tako ali drugače ohraniti, saj redni obiskovalci po tolikih letih druženja nismo samo prijatelji, počutimo se več kot to, kot prava družina! Marinka Jocic: Že ko prestopim prag Slovenskega doma, začutim domačnost. Z druženj odhajamo s pozdravom: nasvidenje! V pričakovanju novih veselih srečanj! Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 Spomini na čas, ko se je krojila izgnanska usoda Na dan izgnancev 7. junija smo se člani zagrebške krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije (DIS) odpravili v Brestanico, na spominsko srečanje v nekdanjem največjem zbirnem taborišču za izgon Slovencev, v starodavnem gradu Rajhenburgu. Grad se nad sotočjem Save in Brestanice dviga že 9 stoletij. Leta 1881 so ga kupili trapisti, ki so bili odlični kmetovalci in sirarji ter izdelovalci čokolade in različnih pijač. Ob nacistični okupaciji leta 1941 je Hitler menihe izgnal, samostan pa preuredil v zbirno izgnansko taborišče za Slovence. Dobrih sedem desetletij pozneje je grad prenovljen, k & * w Člani zagrebške izgnanske organizacije smo v Posavju obujali boleč spomin na čas, ko se je krojila zgodovina našega časa. Foto: KraS SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM Odmev I 15 s pomočjo naših prispevkov so obnovljeni tudi grajski hlevi in ostala gospodarska poslopje, kamor so nacisti med vojno strpali izgnance. Od letošnje jeseni je na gradu pod okriljem Muzeja novejše zgodovine Slovenije odprta stalna razstava, ki v petih sklopih predstavlja izgon Slovencev med drugo svetovno vojno. Razstavljeni so številni predmeti - od kovčkov do fotografij - ki pričajo o temnem poglavju evropske zgodovine. Boleče obujanje spomina Na grajskem dvorišču smo srečali podpredsednika DIS Albina Pražnikarja in Janeza Komljanca; slednji nam je za dobrodošlico ponudil potico in cviček. V veliki grajski dvorani nas je pozdravila muzeologinja Irena Fürst, soavtorica stalne razstave o izgnancih. Pogledali smo si film o nasilnem izgonu Slovencev: prizori vožnje v zaprtih živinskih vagonih, životarjenja v nemških in drugih taboriščih, vračanja na oropane ali celo požgane domove... so v naših srcih prebudili grenak in boleč spomin na trpeče izgnanstvo. Nacisti so ponemčili naša imena in nas spremenili v številke. Odvzeli so nam otroštvo, najlepše življenjsko obdobje. Odtrgali so nas od staršev. Izgnanci se moramo zavedati, da smo zadnje še živeče priče fašističnih in nacističnih grozodejstev nad slovenskim narodom! Grenak in boleč spomin na izgnanstvo moramo trdno vklesati v zgodovino našega časa! Prisrčno druženje v Posavju Na poti nazaj smo se ustavili v Krški vasi, kjer nas je v pravi slovenski gostilni pričakalo odlično kosilo. Pogled na samo Osmi pohod skozi kozjanske vasi Šestega septembra smo se udeležili spominskega pohoda v organizaciji KO DIS Kozje, posvečenega 69-letnici vrnitve iz izgnanstva. Še zjutraj je kazalo, da bo razpoloženje pokvarilo vreme, vendar se je zasukalo čisto drugače. Zagrebško skupinico je pri motelu Ribnik v Kozjem pričakal nasmejan predsednik KO DIS Ivo Kunej, skupaj smo se odpeljali do Topolovega in tam ob obilnem okrepčilu počakali, da je dež vsaj malo ponehal. Nato pa smo se odpravili na pohod, ki je bil zaradi vremena nekoliko skrajšan. Končal se je s prireditvijo v Kulturnem domu v Kozjem, na kateri so sodelovali predstavniki učenci, predstavniki Slovenske vojske, veterani vojne za Slovenijo in praporščaki. Himno je - saj ne boste verjeli - nekaj zapel kar župan občine Kozje Dušan Andrej Kocman. Bravo! Srečanje se je končalo z zasluženim divja-činskim golažem. Bilo je super, enkratno in nepozabno! Če ne verjamete, vprašajte Marinko in nekaj korakov oddaljeno reko Krko je prispeval k lepemu razpoloženju. Naša prijateljica, predsednica KO DIS Čatež Jožica Stezinar nas je povabila na svoj dom in nam postregla z odličnimi kifeljčki in rdečo kapljico. Prijetno druženje smo končali s pesmijo in rdečimi rožicami. S hvaležnostjo smo se poslovili od prisrčne prijateljice in njene prekrasne domačije. Marinka Lušin Jocic 0 V Zagrebu se je spletala kulturna mreža jugovzhodne Evrope Slovenski dom je 6. novembra gostil prvo konferenco Kulturne mreže jugovzhodne Evrope. Po odprtju razstave Moja duša, moje telo avtorice Dajane Budovac je potekal še simpozij o izzivih nevladnega kulturnega sodelovanja v tem delu Evrope. Nosilka dogodka je bila Donavska mreža Zagreb, ki je pod vodstvom Dragomirja Bokana povezala kulturne navdušence, ki si želijo tesnejšega kulturnega, gospodarskega in turističnega sodelovanja med državami na evropskem jugovzhodu. Projekt Kulturne mreže J V Evrope je zaživel pod okriljem in s finančno podporo Evropske unije, vanj pa so se vključili tudi Občina Brežice, Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice, Stageart Bihač in Center tradicionalne kulture in umetnosti Kosta Abraševič iz Bačke Palanke (www.culturalnetworksee.net). Izzivi in priložnosti kulturnega turizma Prva konferenca Kulturne mreže JV Evropeje privabila prek dvesto sodelujočih iz Hrvaške, Slovenije, BiH, Srbije, Kosova in Črne Gore. Bogat program se je odvijal na različnih prizoriščih v središču Zagreba, od Slovenskega doma do razgledne točke Eye na Trgu bana Jelačiča, pa v lokalih Cinkuš v Mletački ulici in Potepuh na trgu Dolac. Delavnice, razstave in nastope so pripravili umetniki, ki si želijo skupnih projektov na območju z dolgo skupno kulturno zgodovino. Konferenca se je posebej osredotočila na priložnosti kulturnega turizma, ki bi lahko postal najpomembnejša veja turistične industrije. (akm) ™ Darko Šonc, Marijan Grakalic, Dajana Budovac, Valerija Jelčic in Dragomir Bokan (z leve). Foto: NL NOVI 16 I Odmev SLOVENSKI DOM, NAS DRUGI DOM Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb Više lahko sežejo le nove generacije Slovencev So ljudje, ki so posebej zaznamovali zgodovino Slovenskega doma. Darko Šonc je zagotovo med njimi: na čelu društva je 20 let ali skoraj četrtino celotnega obstoja Slovenskega doma. In načrti? »Pri 90-letnici bom pomagal kvečjemu iz ozadja,« pravi, ko razmišlja o nasledniku ali naslednici, ki se bo opogumil za prevzem društva. v Ce bi delovanje Slovenskega doma razdelili na petletna obdobja, bi za zadnjo petletko lahko rekli, da so jo zaznamovali časi velikih družbenih sprememb, obratov in prelomnic. Kar se je pred petimi leti zdelo malo verjetno, se je zgodilo. Na videz nerešljive zadeve so rešene. ■ Le malo po praznovanju 80. obletnice Slovenskega doma je sabor izglasoval vrnitev Slovencev v hrvaško ustavo. Majhen korak za državo, velik za manjšino, bi lahko rekli. - Predvsem v simbolnem smislu. Ob izbrisu leta 1997 smo bili užaljeni, ker se nam je zdelo nepravično, da so nas kar tako zra-dirali. Vendar pa sem že takrat menil, da se v praksi za nas ne bo nič spremenilo. In se tudi ni. Bilo pa je veliko politiziranja, vsakokrat, ko je slovenska vlada odprla to temo, ji je hrvaška vrnila z vprašanjem o hrvaški manjšini v Sloveniji. Za to se je porabilo »Pri manjšinski pripadnosti se vse vrti okoli čustev. Ali se počutiš Slovenca ali pa ne.« ogromno energije, brez uspeha. Treba je bilo počakati, da je čas dozorel za spremembo, in vrnitev Slovencev v hrvaško ustavo je potem »padla kot zrela hruška«. ■ Še ena ključna sprememba zadnje petletke: od lani je tudi Hrvaška članica Evropske unije. Pred tem pa sta Slovenija in Hrvaška spore o meji prepustili arbitraži. - Težko je opisati tesnobo, ki smo jo občutili ob vsakem meddržavnem sporu, ko so mediji razpihovali strasti, češ - Slovenci spet nekaj hočejo, Slovenci to, Slovenci ono. Res pa je, da se ti pritiski nikoli niso preselili iz medijske stvarnosti v vsakdanje življenje. Nobene resne napetosti ali protislovenskega dejanja ni bilo. Odkar je Hrvaška v Uniji pa je sploh močneje čutiti enakopravnost, manj je neke vzvišenosti. Govorim na ravni čustev, ker konkretno se ni kaj veliko spremenilo, razen morda pri malenkostih, ko je recimo lažje prestopanje meje. »Si predstavljate maloštevilno slovensko skupnost, če bi se delili še po politični pripadnosti?« ■ Spremenile pa so se - prav v zadnjih petih letih - gospodarske in finančne razmere. Svet je še kar v krizi. Manjšina seveda ni imuna nanjo. - Tu takoj trčimo ob denarne zadeve. Danes vse stane, amaterizma v kulturi in tudi manjšinskih dejavnostih praktično ni več, denarja pa je vse manj. Sredstva, ki jih za naše delovanje namenjata Slovenija in Hrvaška, se krčijo, pravila so stroga, natečaji zahtevni. Kljub temu pa je Slovenski dom prav v kriznem obdobju izpeljal nekaj največjih projektov v svoji zgodovini, pri tem imam v mislih predvsem založništvo. Kako? Z voljo in iznajdljivostjo. Še vedno se da ustvarjati, če imaš cilje in se znaš prilagoditi. ■ »Raven, ki smo jo dosegli, bo težko ohraniti ali celo preseči,« ste za Novi odmev izjavili leta 2009. - Zadovoljen sem, ker smo ohranili organizacijske in programske standarde. Mislim, da smo dosegli vse, kar je bilo v dosedanjih okoliščinah mogoče. Više lahko sežejo samo nove generacije. Posebej sem zadovoljen, ker nam je uspelo izdati knjižno trilogijo o pomembnih Slovencih na hrvaških odrih, v hrvaški upodabljajoči umetnosti in hrvaškem športu, okrepili smo Novi odmev. Namenoma uporabljam besedo »zadovoljen« in ne »ponosen«, ki se mi bi zdela nekoliko pretirana. S kakšno zadevo pa sem tudi nezadovoljen. Čutim, da ni več toliko volje in energije, da nam zmanjkuje idej. Primanjkuje nam vsega tistega, kar je odlika mladih. ■ In prav pomladitev članstva ostaja največji izziv za prihodnost Slovenskega doma. - Nismo našli pravega načina za pridobitev mladih članov in to je zame največje razočaranje in poraz. Mladi so prihodnost, to ni floskula. Tako je. Vendar pa čas beži in nisem optimist. Če sklepam po svoji hčerki, ki se izreka kot Slovenka, a je dejavnosti v Slovenskem domu komaj zanimajo, bi lahko rekel, da se mladi preprosto ne vidijo v manjšinski zgodbi. Vsaj v Zagrebu je tako. Morda je manjšinsko delovanje bolj privlačno v manjših krajih, kjer se manj dogaja. Tudi pri društvih drugih manjšin vidim, da v Zagrebu težko nagovarjajo mladino, medtem ko je v vaških okoljih občutek pripadnosti bolj živ. Čeprav imamo v našem društvo dobro evidenco članstva in vabila pošiljamo na vse strani, ni odziva. Morda bi bilo treba bolj izrabiti nove kanale - različna družbena omrežja, kot so denimo facebook ali tviter. A tudi za takšne novosti potrebuješ mlade in njihovo energijo. Brez njih ne bo šlo. To je začaran krog. ■ Kar se kaže tudi v tem, da imajo potomci Slovencev težave s slovensko identiteto. Pred dvajsetimi leti skoraj 24 tisoč Slovencev na Hrvaškem, danes le še dobrih deset tisoč. ► POGOVARjALI SMO SE Odmev I 17 - V Zagrebu je padec še globlji - samo še dva tisoč nas je. Mislim, da se pri identiteti in manjšinski pripadnosti vse vrti okoli čustev. Ali se počutiš Slovenca ali ne. Počutiš pa se tako, da te prevzame, »Uspeh je, da smo po dvajsetih letih enako vidni kot koroški, porabski in tržaški Slovenci.« da v tebi nekaj zadrhti, ko se pogovarjaš v slovenščini in se ob tem spomniš na svoje starše, mladost in otroštvo. Za takšne občutke pa so potrebna leta, o koreninah bolj razmišljamo, ko dozorimo. V mladosti je to manj pomembno. Vsaj pri meni je bilo tako. ■ Za vaš osebni prispevek k ohranjanju slovenstva vas je leta 2012 tedanji slovenski predsednik Danilo Türk odlikoval z redom za zasluge. - Odlikovanja ne doživljam osebno, ampak kot priznanje celotni slovenski skupnosti na Hrvaškem, ki je bila ob razpadu nekdanje države praktično nevidna, danes pa je samo po sebi umevno, da nas vsaj formalno obravnavajo enako kot druge skupnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu. Pred dvajsetimi leti so v Sloveniji vsi vedeli za koroške, porabske in tržaške Slovence, nas pa so komaj opazili. Položaj, kakršnega imamo, smo si izborili. To je uspeh. In uspeh je tudi, da se nismo vdali političnim skušnjavam in smo ostali nepolitični. Si predstavljate to maloštevilno slovensko skupnost, če bi se delili še po politični pripadnosti? ■ Kako pa si predstavljate prihodnost Slovenskega doma? 90. rojstni dan na primer? - Zagotovo bo praznovanje pripravljal nekdo drug. Vem, da sem nekaj podobnega rekel že pred petimi leti, obrnilo pa se je drugače. Vendar ima vsaka stvar svoje meje, pri človeku je to tudi starost. Biti predsednik manjšinskega društva pomeni stoodstotno predanost, tu ni polovičarstva, večji del bremena je na plečih enega človeka. Tako ne bo šlo v nedogled. Ob 90. rojstnem dnevu Slovenskega doma se vidim nekje v ozadju, na voljo, da priskočim na pomoč, če bi bilo treba. V kakšni kondiciji bo društvo takrat? Vse je možno. Lahko bo v vzponu, lahko v krizi. Zdi se mi neizogibno, da bo menjavo generacij spremljala neka kriza, tako je bilo večkrat v zgodovini društva. Kako hitro bo premagana in kaj bo potem, pa bo odvisno od novih ljudi na vodstvenih položajih in njihove energije. (jpt) 0 Dnevi slovenske kulture Sedem istrskih dni v znamenju žlahtne slovenske kulturne ponudbe Dnevi kulture v Pulju, ki jih je sedem let pripravljalo pulj-sko društvo Istra, so letos dobili novo obliko in postali dnevi slovenske kulture v Istri. Dogodke, ki so se vrstili med 20. in 26. oktobrom, so gostila vsa slovenska društva na istrskem območju. Dnevi slovenske kulture so plod tesnega sodelovanja šestih društev, ki se od lani povezujejo v Koordinacijo slovenskih društev v Istri. Slovensko obarvani dogodki so se vrstili v Labinu, Buzetu, Pulju, Umagu in Poreču. Za uspešen projekt je organizatorjem čestital tudi Rudi Merljak z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Labin: Razstava Martina Bizjaka Slovenski dnevi v Istri so se začeli v labinski mestni galeriji z odprtjem razstave Martina Bizjaka, priznanega akademskega slikarja in kulturnega delavca, ki v Pulju živi od leta 1957, ko je končal ljubljansko slikarsko akademijo. Slikarski poklic je sprva odrinil na stran; likovno ustvarja šele od odhoda v pokoj. Najprej je bil učitelj likovnega pouka, pozneje pa kulturni referent na občini Pulj, vodja programa kulturno-estetskega izobraževanja pri Delavski univerzi in direktor puljskega festivala (zagotovo najuspešnejši, saj so v njegovem času festival obiskali številni slavni igralci, med njimi Sophia Loren, zakonca Richard Burton in Liz Taylor); delovno dobo je dopolnil v Nacionalnem parku Brioni. Bil je ustanovitelj društva likovnih umetnikov Pulj, filmskega kluba Jelen ter medklubskega in avtorskega festivala amaterskega filma MAFAF. Buzet: Spomin na Kosovela V organizaciji buzetske Lipe je 21. oktobra v hotelu Fontane potekala prireditev z naslovom Kosovelu v spomin - v počastitev 110. obletnice rojstva tega kraškega pesnika. Mešani pevski Financiranje zamejcev odslej tako redno kot projektno Novi stari minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Go-razd Žmavc se je že v prvem mesecu novega ministrskega mandata dvakrat sešel s predstavniki Slomaka - najprej v Portorožu, nato pa še v Ljubljani. Prvo ministrovo srečanje s predstavniki krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem je potekalo 30. septembra, že slab teden po prisegi nove vlade, in sicer v okviru projekta Slovenija brez meja, ki se je odvijal na Obali. Minister Zmavc je opozoril na pomen ohranjanja in krepitve narodne zavesti v zamejstvu. Rudi Pavšič iz Trsta je dejal, da so Slovenci v sosednjih državah dodana vrednost Re- publike Slovenije, Nanti Olip iz Celovca pa je menil, da je »zamejski kapital« v domovini nekoliko podcenjen. Darko Šonc iz Zagreba je izrazil pričakovanje, da bo pristojni minister uspel uskladiti delovanje vseh ministrstev, ki - vsako v skladu s svojimi pristojnostmi - sodeluje z zamejci. Na sestanku v Ljubljani, ki je bil 17. oktobra, pa je beseda tekla o financiranju in vključevanju mladih v delovanje zamejske skupnosti. Glede novega finančnega modela je minister Žmavc povedal, da bo sestavljen iz rednega in projektnega financiranja. O mladih zamejskih rodovih, ki so zagotovilo za razvoj manjšine, pa je minister menil, da je treba podpreti projekte, ki krepijo mladinsko zavest z novo vsebino in evropskimi projekti. (uszs/akm) (¡J) 18 I Odmev SLOVENCI NA HRVAŠKEM SKD ISTRA Pulj - SKD LIPA Buzet - SKD OLJKA Poreč - SKD SNEŽNIK Lovran SKD AJDA Umag - Društvo Slovencev Labin Dnevi slovenske Kulture v Istri Dani slovenske kulture u Istri 2014 Umag 1 - " pota k, 34.10. u 19.00 sat! Pučko otvoreno uCiliSte - kino dvorana Rim ALEKSANDRINKE gost: redatelj METOD PEVEC utormk. »jo. u 19.00 nti Dvorana u hotelu Fontana Priredba KOSOVELU U SPOMEN PoreC - ^ sobota, 35.10. s 19.00 sati dvorana Sabomtce KONCERT vokalne skupine. VRTNICA iz Nove Gorice - Labin JP poned)e{Jak. ao.io. ■ 19.00 sati t Gradska galerija ' IZLOŽBA MARTI NA BIZJAKA 1 predstavljanje monografije BIZJAK i/ Več imen istega društva Zaradi nove jugoslovanske uredbe o knjižnicah in čitalnicah je društvo leta 1936 spremenilo pravila delovanja in se preimenovalo v Narodni dom. Po drugi svetovni vojni je postalo Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom, po osamosvojitvi Hrvaške pa Slomškovo prosvetno društvo Slovenski dom. Od leta 1994 je spet v veljavi ime KPD Slovenski dom. Zgodovinski stebri Po Franu Zavrniku so društvo vodili še dr. Boris Zarnik, Hinko Nučič, Franjo Štamberger, Milan Rogič, Niko Sever, Silvan Dolničar, dr. Fran Rapotec, Janko Gruden, Vilim Čehovin, Josip Bertok, Vladimir Jugovič, Boško Čušin, Bogdan Rupnik in kot v. d. predsednika Martina Koman. Leta 1994 je bil za predsednika Slovenskega doma izvoljen Darko Šonc. Temni oblaki v času NDH Samo enkrat je društvo za kratek čas ugasnilo, a samo formalno. To je bilo v času NDH, ko je bilo delovanje društva prepovedano. V tem obdobju so društvene prostore na Tomislavovem trgu 19 uporabljali kot zavetišče za slovenske izgnance, tam je bila ohranjena tudi knjižnica in dokumentacija društva. Najemnino je plačeval član društva, zagrebški tovarnar Vilim Bizjak Jezik, kultura, identiteta Stalnica v delovanju društva sta izposoja knjig, zborovsko petje in kulturna dejavnost. V zadnjem obdobju so v ospredju predavanja in razstave, veliko je gostovanj, živahno delujeta duhovna sekcija A. M. Slomšek in kreativna sekcija Šopek, že dve desetletji poteka pouk slovenščine. Društvo je izdalo več knjig, glasilo Novi odmev izhaja od leta 1996. T i s ?rv ♦ A 1 i v Nekoč slovensko velemesto Ob ustanovitvi je imelo društvo 1.023 članov, danes jih ima okrog 800. Tudi podoba mesta je danes drugačna. Ob štetju prebivalstva leta 1931 je 20 tisoč Zagrebčanov kot materni jezik navedlo slovenščino, Zagreb je veljal za tretje ali četrto največje slovensko mesto. Po zadnjem popisu prebivalstva leta 2011 v celi Hrvaški živi 10517 Slovencev, v Zagrebu le še 2132. Angažirano, a nepolitično Ob razmahu strank, nacionalnih in drugih političnih gibanj v 90. letih se je Slovenski dom še trdneje oklenil svojega poslanstva: prosvete in kulture. V družbeno dogajanje se vključuje kot močna in ugledna manjšinska organizacija, ki si prizadeva za spoštovanje človekovih pravic, strpnost in sožitje med narodi ter prijateljske odnose med Slovenijo in Hrvaško. (jpt)