MtRlM piažana v gotovini.
izhaja vsak torak, Catrtak In sobota.
Cane pos amezni it. Din —1nar*.
TRGOVSKI LIST
ČASOPIS m TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT.
Ih cdniStvo in upravntšivo j« v Ljubljani, Gradišče it. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri Čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — St. telefona 5J2 Naročnina ia ozt-mlje SHS: letno D 90—, za pol leta D 45'—, za četrt leta D 22‘50, mesečno D 7*50, za inosemstvo D 120’—. — Plača In toži ae v Ljubljani
LHTO V.
LJUBLJANA, dne 2. decembra 1922.
STEV. 141.
Lfpt stane od 1. novembra 1922: 1. za kraljevino SHS: fteloletn«	Din.	120.—
polletne	Din.	60,—
ietrtletn«	Din.	30.—
nesečno	Din.	10.—
posamema Štev. IHh.	1.—
2. za inozemstvo: celoletno	Din.	150.—
tzgiedi nove nemške vlade.
Po dolgih, težkih bojih in po mu-kapolnem trudu se je v Nemčiji ustanovitev nove vlade . vendar enkrat posrečila in kabinet Kuno stopi na mesto kabineta Wirth.
Padec vlade državnega kanclerja Wirth-a sta, kakor piše zagrebški »Tagblatt« neposredno povzročili dve glavni nalogi, ki jih je Wirth sicer še začasno poznal kot cilja, proti katerima se ima gibati politika nemške vlade: toda za dosego katerih ni uporabil zadostno energije: Revizija re-paracijskih obveznosti napram zunanjosti in zbiranje moči v svrho zvišanje gospodarske produktivnosti v notranjosti. Pripoznanje, da je ta notranjepolitični cilj predpogoj zunanjepolitičnega je vzbudilo v njem na-irt o razširjanju in zvečanju koali-eije potom priključitve nemške ljudske stranke, kot zastopnice produktivnega podjetništva. Toda ta preo-kret na desno je povzročil takoj precejšnjo amioznost proti dr. Wirthu. Stranka, po katere inicijativah se je ♦oliko časa ravnala politika dr. Wirth-a, je odpovedala svojo poslušnost in s tem je bil padec dr. Wirtha »apečaten in s tem je žalibog tudi pokopalo idejo velike koalicije. Novi kandidat za mesto državnega kanclerja, katerega si je zbral president države iz vodilnih nemških gospodarskih krogov, je imel ob pogajanjih s strankami takoj priliko, da se prepriča, da teli strank ni mogoče spraviti pod en sam klobuk. Socialdemokracija je kategorično izjavila, da ne bo mogla na noben način sodelovati v kabinetu, kjer bi morala uživati nemška ljudska stranka znatnejši vpliv. Tudi centrumaši so se držali nekaj časa rezervirano in so zopet zahtevali dr. Wirtha, potem so se pa vendar zadovoljili s tem, da je ostal dosedanji finančni minister dr. Hermes, ki je uprav v dnevih najtežje krize poravnal svoj stari spor z dr. Wirthom pred najvišjo strankino instanco, pri čemer se sicer ni preveč dobro odrezal, pa vendar je prizadel že precejšnji udarec kanclerju. Novi »ef kabineta si ni znal v tej zagati drugače pomagati, nego da se ni naslanjal na popolno sodelovanje strank, ampak da si je zbral može svoje vlade tam, kjer so se mu ponujali. V njegovih inteneijah je bilo, da. si ne ustvari kabineta strank, ampak kabinet posameznih osebnosti, kabinet dela.
Po dolgem iskanju in pogajanju se je kabinet končno sestavil, in kdor ja pogleda pobliže, bo v njem sporna! karaktiristične poteze strankinega kabineta. Tajnemu svetniku dr. Kuno, generalnemu ravnatelju Hamburg-Amerika linije, velikemu gospodarskemu kapitanu Nemčije ne ni
posrečilo, da bi mogel privabiti kot sodelavca v svojo vlado niti enega izmed velikih vodilnih ekonomistov. Kar se mu je ponudilo, to so vseskozi politično ožigosane osebnosti, in sicer se nahajajo na najvažnejših mestih tako markantne politične osebe, da so že s tem izgledi novega kabineta napram parlamentu prejudicirani. Vlada, v kateri ima vodja najbolj prave skupine industrijske stranke tako važno in odločujočo pozicijo, kakor je bila dana ministru dr. Becker-ju, provocira najstrožji odpor socijaldemokraov, odpor, ki se ga že sedaj oznanja, ko se ni kabinet niti še predstavil parlamentu. Demokrati, ki sedijo v vladi, bi morali imeti nalogo, da bi predpriprav-Ijali poravnavo s socijalisti in da bi jih pridobili za eventuelen poznejši pristop. Ta naloga pa bo jedva li izvršljiva in kabinet Kuno ne bo tega nikdar doživel.
Notranjepolitično se bo nahajala nova vlada v najhujšem času v težkih bojih, ako bo začela z izvršitvijo svojega programa glede zvišanja produktivnosti in ako bo zahtevala v te svrhe bolj intenzivno delo, pred vsem pa, ako bo zahtevala podaljšanje delovnega časa. Ako bi bili socijalisti v vladi, bi se dalo mogoče še upati, da se bo s principielno ohranitvijo osemurnega delavnika na podlagi svobodnih tarifnih pogodb, dalo doseči večjo produktivnost, ako so pa socijalisti v opoziciji, je to sko-ro brez vsakega upanjja, in še bolj težko je, voditi boj proti težkočam zime, proti pomanjkanju življenskih produktov in kuriva, ako delavske stranke pri tem ne pomagajo, ampak celo oponirajo. Na teh notranjepolitičnih nalogah bi novi kabinet dr. Kuno padel, ne da bi imel priliko vsaj malo časa delovati.
Pod temi pogoji je tudi zunanjepolitična pozicija nove vlade zelo neugodna. Inozemstvo ima polni vpogled v notranjepolitične razmere v Nemčiji, vidi ozko bazo, na kateri sloni nova vlada in s katere jo more suniti najneznatnejši pihljaj. Temu primemo bo tedaj tudi zaupanje v nje obstoj in v nje vpliv na notranje razmere zelo skromno. Brez trdnega zaupanja v obstoj v delazmožnost nove vlade, ne bo pa inozemstvo, v prvi vrsti Francija nikakor ne pripravljena, da začne s tako vlado pregovarjanja tako velike važnosti, kakor je ravno revizija reparacijskega vprašanja. Pariz vidi v tem kabinetu Kuno, še predno začne ta delovati, da je to samo nekak zasilni izhod iz zagate, in da se niti ne izplača, da bi se spuščalo s takim kabinetom v pregovore. Tako je ozračje, v katerem se pričakuje v Franciji začetek zunanjepolitičnega delovanja novega kabineta in to ozračje ne nudi najboljših auspicij. Z Anglijo in Ameriko stoji novi kancler v najboljših osebnih in gospodarskih stikih, in tukaj se presoja situacijo precej ugodno. Končno pa ne bodo smeli tudi ne tam presojati nove nemške vlade samo po njenem šefu, ampak po njenem sestavu, in po sprejemu, ki ga bo deležna pri strankah nemškega državnega zbora in tako se bo neizogibno izvršila revizija te tako ugodne sodbe tudi na teh za razvoj zunanjepolitičnih razmer odločilnih mestih.
Brezdvomno, bo imela nova nemška vlada zelo težko bodočnost. Zelja, naj bi nova vlada dala trdno ■ smer nemške politike, da bi se mogla rešiti vsa ona težka vprašanja, ki tako grozno tlačijo Nemčijo in jo ovirajo pri obnovitvi svojega gospodarstva, ta želja bo ostala brez dvoma neizpolnjena. S tem pa je sodba o kabinetu Kuno že zapečatena, kajti do rešitve teh vprašanj mora vendar Nemčija priti, ako ne pod kabinetom Kuno, pa pod drugim vodstvom. To ne zahteva samo usoda Nemčije, ampak to postaja vedno bolj tudi neob-hodna potreba cele Evrope.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
59. NaSa pletarska obrt in industrija.
Pletarski izdelki se izdelujejo bodisi v obrtniških delavnicah po mestih, bodisi v hišah domačih industri-jalcev po vaseh in mestih za prodajo, bodisi na kmetih za njih lastno domačo uporabo.
V	Srbiji se največji del izdeluje kot produkt domače pletarske industrije, ki je najmočneje koncentrirana v Moravski dolini okrog Jagodine. Tako izdeluje v vasi Bagrdan 60 kmetov zelene in bele košare za sadje, v Ribarili 6Q do 90 kmetov, v Paračinu 40 kmetov, v Lanišču 120 kmetov, v Jovcu 10 do 12. Kmetje delajo košare po zimi, odnosno v času, ko nimajo dela na polju. Vrbo dobivajo iz moravskih otokov in obale. Trgovec, ki blago kupuje in ga prodaja dalje, se imenuje Uija Ristič, ki kupi letno po 100.000 komadov košar za sadje od kmetov ter jih prodaja izvozničarjem sadja. V črnogorskem okraju užiškega okrožja dela po 5 kmetov v sledečih vaseh: Mijo-nici, Skakavci, Rosiči, Stojšiči in Dre-novci. V pretresnični občini v dobri-škem okraju tudi izdelujejo kmetje košare, v žagubiški občini homolj-skega okraja dela košare 20 kmetov.
V Leskovškem okraju izdeluje košare 37 ciganov, v občini Lukov dela 20 ciganov košare, v Vladičinem Ha-nu in Lepenici delajo cigani košare, v Bos. Drenovi v Trsteniškem okraju dela 5 oseb košarske izdelke, v vasi Radovič v Kolubarskem okraju dela 5 ciganov kOvšare, v Kotešniški občini v valjevskem okraju dela košare 12 kmetov, v vasi Lok mir delajo košare 4 kmetje. V podgorskem okraju v gornjebukovški občini dela 20 in v občini Pričeviški pa 60 kmetov košare. V vasi Lukov v Boljeva-škem okraju delajo 4 cigani košare.
V južni Srbiji delajo cigani košare v Mitroviči (6) v vaseh Saraj, Orman, Nikšič (skopeljski okraj), v Krivi Palanki, od Djevdjelije do Dojrana košare za bube od sviloprejke; v M a* leškem okraju, v Jezdencih v Podno-čanski občini v Prespanskem okraju delajo košare za grozdje itd. V vasi Kmjevo pri Trsteniku delata 2 do 3, v vasi Jelašnica pri Nišu 4 do 5 ple-tarjev kmetov. Znatne količine pro-tja ima v Srbiji Osipaonica, Lipe, Dragovač, Lučina in Dubravica, ki je najboljše moravska protje. Dobro protje daje tudi otok Ciganlija in Zemunski otok, slabepe pančevski in
Višnjevat-ki otok, ker se protje ne obdelava marveč izrastejo vrbe v drevesa. V Srbiji se nahaja sledeče število pletarskih obrtnikov ui sicer v Beogradu 3, Smederevu 1 in v Jagodi ni 1.
V Srbiji je obstojala pletarska šola v Topčideru, ki pa ni prinesla pričakovanih rezultatov. Pri kmetijskih šolah v Šabcu, Bukovcu, Leskovcu in Požarevcu so se nahajali učitelji ple-tarstva. Šolo bi bilo treba otvoriti v Jagodini, kjer je središče domače industrije, kjer bi bila sigurno vplivala, da se izdelujejo finejši izdelki.
V Bosni in Hercegovini se izdelujejo pletarski izdelki i obrtoma, kakor tudi kot domača industrija, kakor v Bjelini, Brčkem (Mahala in Orašje), v Šabcu, Posušju, Bos. Brodu in Banjaluki in sicer večinoma od savskega protja, to je iz savskih otokov. Ceni se, da se izdeluje okrog
150.000 komadov košar za sadje letno. V Drežnici v Mostarskem okrožju se izdelujejo takozvani šepeti, to so košare za konjske tovore, in krošnje za izvoz sadja iz Ostrožca, Lisičica in Konjic. V Sarajevu se Je nahajala pred vojno šola, katero je organiziral g. Havelka. V kaznilnem zavodu v Zenici pletejo kaznjenci, ki razširjajo potem obrt po celi državi. V Bosni se je izdelalo 2000—3000 finih kov-čekov, ostanek pa se je donašalo iz Apatina.
V Vojvodini se izdelujejo pletarski izdelki za trgovino v Apatinu, kjer ima pletarska zadruga okrog 420_ članov pletarjev. Je pa še 50 mojstrov, ki delajo poleg te zadruge, ter zaposlujejo v domači industriji okrog 400 kmetov, ki delajo doma. Od teh mojstrov ima n. pr. g. Peter Kesler 50 do 60 delavcev, g. Jožef Gaz ml. 20 delavcev, Jožef Gaz star. 10 do 15 delavcev, Josef švercelj 10 delavcev.
V Apatinu se izdelujejo vsi pletarski predmeti od najpriprostejšega do najfinejšega dela. Vrbe nabavljajo iz Slov. Broda in Dervente, medtem ko so jih preje nabavljali iz Madžarske. Iz Apatina se blago prodaja po celi državi, to je, da prihajajo trgovci, nakupujejo ter nosijo potem po hišah. V Apatinu se izdela letno okrog 500.000 košar za sadje (za 5, 15, 25, 35, 50 in 100 kg), okrog
10.000 črnih košar za ribe z vsebino 80 do 100 kg, 20.000 potnih košar ter različnih tržnih košar letno 30 do 40 tisoč komadov, košare za perilo 20 tisoč komadov, pletarskega pohištva 100 do 1000 komadov, .košarice za cvetje 3 do 4000 komadov, košare za papir 2 do 3000 komadov itd. En dober delavec izdela z rodbino ‘do 20 kovčekov na teden ter zasluži pri tem 40 dinarjev dievno. Delajo stalno ia prekinejo delo samo kadar pko-pavajo vinograde in koruze. Apatinje je čisto nemško mesto s 18.000 prebivalci, ki se bavijo z pletarstvom, izdelavo čolnov, vinarstvom in izdelavo lesenih čevljev.
V predvojni dobi je obstojala tam. šoki, kjer je sedaj zadruga. Izdelovanje boljših izdelkov se je razširilo med vojno. Košare pletejo po hišah vsi rodbinski člani. Protje režejo marca in julija meseca. Vrba, narezana marca meseca, se reže v novembru. Protju, ki se nareže v marcu in juliju, se takoj olupi koža, se ne kuha, ker je zrelo ter se takoj uporablja. Od novem berskega protja se pr-
va kvaliteta prebere in zasadi ter se na pomlad, ko zraste listje izvleče in očisti. Druga kvaliteta pa se takoj olupi in kuha. Vsak mojster ima za lupljenje kože svoj kotel. Tretja kvaliteta se zloži v plasti ter se i/. nje izdelujejo meseca februarja sadne košare.
Najboljše protje se nahaja na drinskih otokih, vendar ga s srbijan-ske strani ne predelujejo, marveč se izkorišča le z bosanske strani. Nadalje je protje dobro na Savi pri Šabcu, Bos. Brodu in Slavonskem Brodu, kjer se protje goji na velikih, parcelah.
V Dalmaciji se je nahajala pletar-ska šola v Opuženu. Plete pa se tudi v Polički. Opužen ali Metkovic bi bili ugodni, ker se nahajajo ob izlivu Neretve, kjer je izvrstna vrba in kjer bi se dala izborna vrba gojiti.
Na Hrvaškem in v Slavoniji se nahaja tovarna v Veliki Gorici pri Zagrebu, ki je last g. Jakoba Majdiča in Oldriha Frajmana iz Zagreba. Ta dva s*ta zakupila prostor ob izlivu Sotle v Savo. Iz tega prostora se že nad 20 let, izvzemši vojno dobo, vozili Italijani protje v Italijo. Ta tovarna izdeluje v kaznilnicah v Lepo-glavi in Mitroviči pletarske izdelke.
V Črni gori delajo kmetje vsak za svojo porabo, izvzemši v barskem okrožju, kjer delajo tudi za prodajo. Od strani države se ni ničesar ukrenilo, da bi se ta posel razvil. On bi se lahko razvil v ulcinskem, tuškem in podgoriškem okraju, kjer se nahajajo vrbe.
V Sloveniji izdelujejo v Domžalah taške iz trsja, cekarje iz slame ter različno galanterijsko blago, kakor peharje za kruh, košare za papir in podobno. Nadalje se nahaja lepa domača industrija pri Ptuju, kjer izdelujejo kmetje v dveh vaseh sadne košare, ter fine izdelke kot n. pr. potne košare in pohištvo.
*
Obžalovanja vredno je, da se do-sedaj v celi državi ne izdelujejo otroški vozički, ki so se pred vojno izdelovali v Beogradu, kjer pa obrtniki, ki so bili po vojni močno oškodovani, niso v stanju obnoviti te stroke, ki zahteva večji kapital. Drugače se izdeluje vse, kar spada v pletar-sko-košarsko stroko, doma in ni ni-kake stvarne potrebe uvoza, akorav-no se uvažajo znatne količine blaga iz Češke, ker se blago iz Apatina izvaža v Solun. Kakor je zgoraj omenjeno, se izvaža vrbno protje v Italijo; a dalo bi se ga še več izvažati in sicer v Italijo in Avstrijo, ako bi se posvetila potrebna pažnja obdelovanju vrbišč ob Drini, Savi, Moravi, Dravi, Neretvi itd. in, ako bi se uvedlo umetno nasajanje in gojenje plemenitih vrb.
Podlistek.
Od začetnika do popolnega triom
(56. nadaljevanje).
Toda prezreti ne smete dovoza iz Madrasa, Penanga in Egipta, kakor tudi ne drugih prekomorskih dežel, ki se bavijo s produkcijo sladkorja, ga prekine gospod Krej.
Ako vzamemo okroglo 90.000 ton iz angleških kolonijo, tedaj so zapo-padeni v tem številu tudi dovozi iz Egipta in Vzhodne Indije. Kar se tiče drugih dežel, pridejo v poštev še Brazilija, Mauricija, Manila in Portorika, ki lahko pripeljejo na angleški trg okroglo 100.000 ton.
Pri tem pozabiš na Kubo, papa, z njeno veliko, milijon ton presegajočo produkcijo, kakor tudi Javo z njenimi znatnimi izvozi sladkorja, omeni statistik Adolf.
Kuba sploh ne pride za evropejski trg v poštev, kajti n jeno celo produkcijo porabijo Združene države, o katerih pa naj še omenim, da računajo z večjim izvozom s Kube, kakor le z milijonom ton. Tudi izvozi z Jave bodo šli brez dvoma v Severno Ameriko, razen, če ne nastopijo prav iz-vanredne okoliščine.«
Toda ravno na te moramo biti
Da bi oplemili to izvanredno koristno industrijo ter jo na novo vpeljali bi bilo treba uvesti povsod ple-tarsko-košarske šole, kjer že obstoja pletarska industrija in kjer se nahajajo vrbe, kakor bi bilo v Jagodini, Osipaonici, Rači ali v kakem drugem kraju ob Drini, v Met kovini, Bos. in Slavonskem Brodu ter Ptuju. Nikakor pa ni treba snovati šol kakor v Topčideru, Sarajevem in podobnih krajih, kjer niso dani zanje predpogoji, ker je treba pletarstvo vpeljati tam, kjer se nahajajo vrbe ali pa je treba samoniklo pletarstvo potom šole oplemiti.
Iz pravosodne prakse.
Obrtno sodišče.
Tožitelj je prišel iz Nemčije k tožencu za nadstrojnika ter se je v pismeni pogodbi določila tudi 6 tedenska odpovedna doba in povračila potnih stroškov nazaj v Nemčijo, toda šele po 6 mesečnem službovanju. Pismena pogodba se je sklenila 15./2 1922. Ker pa tožitelj ni mogel prej pobiti potnega dovoljenja nastopil je svoje mesto šele 22 /4. 1922. Trdi pa. da ga je toženec ponovno pozival, da naj kmalu pride, vsled česar je 8 4. 1922 ko še ni imel potnega dovoljenja svcjo službo kar odpovedal. Ker pa je potem le še moral čokati, do 22 4 1922, zahteval je od toženca povračilo tudi na ta čas od padajoče mezde v znesku 2600 K
Nadalje je navajal tožitelj, da je bilo vse ostalo toženčevo osobje organizirano osobje je zahtevalo od toženca, da tožitelja odpusti. Pod tem pr tiskom mu je toženec dne 15 /7. 1922 odpovedal za 1. september t. I. Toda organizirano delavsto je zahtevalo takojšno odpustitev in ker toženec temu ni ugodil je stopilo v št:ajk. Na drugi štrajkovni dan to je 1 avg. 1922 je zahteval toženec od tožitelja, da opravi razun pri svojerr) stroju tudi še druga dela pri drugih strojih in ker tožitelj tega ni hotel ga je toženec odslovil.
Tožitelj je trdil, da toženec k temu ni bil opravičen, kajti delo pri drugih strojih ni spadalo v tožiteljev delo. Krog svojega stroja pa tudi ni mogel kar pustiti, ker bi se sicer lahko zgodil kak »malfir« žalil pa toženca ni. Zaradi tega je zahteval tožitelj s tožbo plačo za ostalo odpovedno dobo namreč za mesec avgust v znesku 7000 K stroške priselitve iz Nemčije 3295 K, stroške vrnitve v Nemčijo, ki bodo gotovo znesli vsaj 5000 K natančnega zneska pa ne ve in slednjič še gori omenjeni znesek 2600 K. Ker je bil od 8 do 22. aprila 1922 v Nemčiji brez dela in tudi še zaostanek na plači 100 K.
Toženec ugovarja, da je tožitelja odslovil, ker se ni pokoril v njegovi odredbi, da naj opravi delo pri nekem
pri špekulaciji vedno pripravljeni, odvrne previdno prokurist.
Priznam, toda riziku smo izpostavljeni pri vsaki kupčiji. Velja pač, da pretehtamo razloge za in proti in si po tem uravnamo svoje sklepe. Ne verjamem, da bi dobili na angleški trg sladkor z Jave. Dovozi surovega sladkorja v Anglijo bodo v prihodnjem letu težko presegali 200 tisoč ton. V kritje svoje potrebe mora torej Anglija dobiti še en in eno tre-tino milijona s kontinenta. Vprašanje je zdaj le, ali in v koliki meri more kontinent kriti to potrebo.
Toda dozdaj, papa, vendar nismo glede sladkorja občutili še nikakega pomanjkanja, in zlasti Nemčija bo prej ko slej s svojo obsežno produkcijo glavni dobavitelj Anglije, meni Ernst.
Ta trditev je prenagljena, in obenem popolnoma pozabljaš na posledice sladkorne konvencije, ki morajo kmalu nastopiti.
Ernst ga pogleda z nekoliko nevernimi očmi.
Ernst, ti si kadilec in ljubiš le sval-čice dobre kakovosti. Vem, da kadiš rajši eno svalčico za 25 pfenigov, kakor 5 komadov po 5 pfenigov. Ako ti tedaj dovolijo tvoji dohodki le 25 pfenigov za svalčiee dnevno, se boš pač moral zadovoljiti z eno samo sval-rico. Kaj bi pa napravil, Ernst, ako bi ti nekega dne rekel tvoj dobavitelj svalčic, da ti odstopi v prihodnje
drugem stroju, čeprav je bil ravno po pogodbi kot nadstrojnik dolžan, v potrebi tudi dela pri drugih strojih opraviti. Tožitelj tudi ni bil marljiv je toženca ponovno žalil in mu nekoč vpričo drugih uslužbencev rekel, da nima nič govoriti. Vsled tega ne gre tožitelju plača za ostalo odpovedno dobo ne gre mu povračilo selitvenih stroškov, ker mu ni služil še 6 mesecev in ne gremu povračilo mezde za čas od 8. do 22. aprila 1922 ko je bil v Nemčiji brez službe, ker tega tožitelj ni zakrivil.
Obrtno sodišče je tožitelju prisodilo zaostanek na plači 100 K in zaslužek* za polovico dneva (1. avg ) v znesku 116 K 66 v kar je oboje tudi toženec sam pripoznal. Višji tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo in sicer zahtevek zadevajoč mezdo, ker je bil toženec opravičen v smislu § 27 točka 4 zak.
o	trgovskih nastavljencih takoj odsloviti.
V	p s-eni pogodbi o kateri je tožitelj trdi', di jo je sestavil in sam spisal zavezal se je namreč izrecno se pokoriti naročilom vodstva in se povsod kjer treba lotiti dela. Dolžan je bil torej že vsled tega naročeno mu delo izvršiti in ni bila njegova skrb če bi msd tem pri njegovem stroju kaj zgodilo* saj bi v tem slučaju škodo itak moral toženec sam trpeti, ker bi b la posledica toži-teljeve odsotnosti povzročena od toženca samega.
Povračilo potnih stroškov tožitelju ni šlo, ker še ni služil pri tožencu 6 mesecev, kar je bilo po pogodbi pogoj povračilu. Ravno tako je neopravičeno pa tožitelj zahteva! povračilo zaslužka v dobi od 8. do 22. aprila 1922, ko je bil v Nemčiji brez posla, ker tega ni toženec zakrivil čeprav mu je pisal, da naj kmalu pride.
Razsodbo obrtnega sodišča potrdilo je tudi deželno kot prizivno sodišče iz-bistveno istih razlogov.
Vesti iz Rusije.
Kakor se čuje, se je daljna4 vzhodna republika zedinila z ostalo Rusijo v eno državo. Sicer je ta vest še nejasna, in so sploh dogodki, ki so se odigravali od poloma carizma pa do danes na slovanskem vzhodu še zelo netočni, vendar pa nam ta vest o združitvi Sibirije z materjo Rusijo priča, da se Rusija dviga iz gospodarskega, političnega in moralnega razsula, kamor jo je pahnila revolucija in državljanska vojna. Ko je v novembru leta 1917. Lenin proglasil Rusijo za sovjetsko republiko ter zaklical vsem narodom Rusije, naj si vzamejo narodno svobodo na podlagi samoodločbe, so se namah odcepili obrobni narodi in nastale so baltiške samostojne države, ki so se po končani svetovni vojni še razširile in izpopolnile. Tudi Ukrajina se je osvobodila in ustanovila samostojno repu-
tvoje fine svalčiee po 121/« pfenika komad?
Z veseljem bi pokadil dve sval-čici, mesto ene papa!'
»In s tem zvišal promet svojega dobavitelja pri sebi za 100 odstotkov! Kaj meniš, kaj se bo zgodilo pri milijonu družinah, ko je postal zdaj sladkor znatno cenejši, ker so odpravljene izvozne premije in odpadejo vsled teh premij nastali stroški?
>Na vsak način se bo porabilo več sladkorja k
>Ne samo več, ampak mnogo več! zakliče z vnemo gospod Feldbach.
Konsum bo torej narastel, in zvišati se bo morala količina, da bo krita svetovna potreba. Pomnožitev povpraševanj bo imela za nujno posledico zvišanje cene; ako pa bo letina v prihodnjem letu slabša od letošnje, smemo pričakovati celo prav znatno zvišanje.
»Toda, če se zvišajo cene, se bo poraba zopet zmanjšala,.; pripomni Fric.
>Moraš pa pomisliti, da se to ne bo zgodilo naenkrat, ampak le polagoma. Kako močno bo narastla poraba, se bo pokazalo šele po preteku nekoliko mesecev, na noben način pa ne pred začetkom druge polovice prihodnjega leta. I11 kako količino bodo mogle nemške sladkorne tovarne staviti na razpolago za izvoz, se bo lahko dognalo šele koncem oktobra prihodnjega leta, torej, ko bo
bliko, isto se je vršilo na Kavkazu. S to potezo je Lenin začasno in navidezno razkosal Rusijo in umevno je, da so bili vsi nacijonalisti Rusije in vsi Slovani sploh skrajno potrti zbog razpada ogromne države. In ko so razni generali s pomočjo inozemstva pričeli z meščansko vojno z geslom združitve Rusije, tedaj je bila na njihovi strani vsa nacijonalistična ruska javnost ne oziraje se na stranske namene zapadnih držav in nekaterih zagrizenih ruskih reakcijonarcev. Toda dogodki so šli svojo pot, vse solze, vsako obžalovanje in proklinjeva-nje Lenina in njegovih pristašev ni zaleglo. Trockijeve armade so premagale vse zunanje in notranje bolj-ševiške sovražnike, Rusija je morala prestati velikanske izgube na človeškem materijalu in v blagu, nazadnje je pritisnila še uničujoča lakota ob Volgi, toda Rusija ne-le da ni razpadla, ampak začela je zbirati raztresene svoje ude in se zbirati v kompaktno narodno državo.
Pred nekaj meseci se je Ukrajina popolnoma zlila v ostalo Rusijo, kav-kaške republike ravno tako, a s sedanjim proglasom republike Čite v Sibiriji je ujedinjenje Rusije malone končano, to se pravi ogromna večina vseh Rusov živi v eni ogromni državi. Veliko število Rusov živi še v poljski državi v Galiciji rn Besarabija je po večini rusko prebivalstvo. Znano je tudi, da noče sovjetska Rusija pod nobenim pogojem priznati Besarabijo Rumuniji. V tem oziru kaže sovjetska vlada takšno odlbčnost in nepopustljivost, da Rumunijo resno skrbi besarabsko vprašanje. Da se tudi sovjetska Rusija zanima za ruske manjšine v obmejnih državah, ki so nastale na ruševinah carske vladavine je znano.
Kakor je znano, je doživela Ko4-čakova akcija v.Sibiriji velik poraz, ki ga je plačal Kolčak s svojim življenjem. Kaj je sledilo Kolčaku v Sibiriji, je še precej nejasno, gotovo pa je, da so se vrstile razne socialistične struje, toda končno je morala zmagati ona, ki je dobila v Moskvi priznanje in oporo. Tudi najvzhodnejša republika s sedežem v Čiti ni mogla ostati brez vpliva moskovskih vladarjev. Da pa je prišlo tako kmalu do ujedinjenja z ostalo Rusijo, so k temu pripomogli Japonci, ki so hoteli izkoristiti razkosanost Rusije, ter njeno gospodarsko in politično slabost za to, da bi se polastili bogate sibirske dežele. Sibirija je ogromna dežela, ki je sama zase večja od Evrope, a je redko naseljena, kajti na tej obširni zemlji živi jedva 16 milijonov ljudi, ki so po tričetrtine Rusi. Gozdovi, rudniki, poljane, a na oceanskem obrežju bogati ribolovi so tista bogastva, ki delajo to še deviško
pesna žetev pod streho, in pesa preizkušena glede njene vsebine sladkorja. Zelo je mogoče, da se položaj na trgu v bližnjih mesecih ne bo posebno izpremenil, toda na vsak način moremo preje pričakovati, da se bodo cene pomikale navzgor, kakor pa navzdol. Prehud padec ne more nastopiti, ker bi imel za posledico močno pomnožitev porabe in tako tudi pomnoženje povpraševanja. Kakor rečeno, se bo sladkorna bitka odločila šele v zadnjih mesecih prihodnjega leta* in vsled tega tudi nisem za dobavne kupčije le za kratko dobo, ampak nameravam nakupiti večjo množino za dobavo v novembru-decembru prihodnjega leta. — No, gospod Krej, kako je zdaj vaše mnenje glede tega?
Priznati vam moram, da ste me izpreobrnili in zdaj sem sam mnenja, da ni pri takem špekulacijskem nakupu, kakršnega ste si vi zamislili, nobenega posebnega rizika. Seveda, v prihodnjost ne moremo videti,* pristavi previdno, in rta razočaranja moramo biti vedno pripravljeni.
Pri sedanjih cenah je komaj kaj govora o riziku, in odločil sem se, da kupim jutri tisoč vreč za novem-ber-december prihodnjega leta.
In če se kupčija posreči, napravimo prihodnje leto isto operacijo!« zakliče Adolf.
sPrav, sinko moj, to odvisi edinole od razmer, ki pa bodo prihodnje-
1	' O O V S . i t. i S i
•deželo dragoceno. Umevno je, da »e je posebno v zadnjih desetletjih selil tja prebitek podjetnega ruskega evropskega prebivalstva. To prebivalstvo se ne more duševno odtrgati od ostalega dela ruskega naroda, ne glede na to, da vežejo Sibirijo z evropsko Rusijo tudi gospodarski in politični obziri.
Z ujedinjenjem Sibirije z Rusijo se prične nova doba v ruski vzhodni politiki. Leninova Rusija je postala dedinja skoraj vsega nekdanjega carstva, postala pa je dedinja tudi ruske ekspanzivne politike. Če se vrši ta politika danes pod imenom sovjetov in so njeni duševni vodje novi ljudje, ne izpremeni nič na stvari. K tej ded-ščiiii pripada tudi tekmovanje z .Japonsko. Japonska je silno obljudena dežela, ki išče zemlje za svoje nad-štovilno prebivalstvo. Bližina Sibirije, njena redka naseljenost pri takih pri-rodnih bogastvih, leži pač japonskim imperijalistom na srcu, in trudijo se, da bi iztrgali to pokrajino iz območja Rusije. Toda ruska politika je usmerjena proti imperijalizmu Japoncev ih pri tem ima svojega naravnega zaveznika v Kitajski, ki se mora tudi boriti z japonsko ^pohlepnostjo. Ako upoštevamo, da raste ruski vpliv tudi v vsej ostali Aziji, zlasti v muslimanskem svetu, tedaj je jasno, da se Japonska ne more ustavljati odločni volji ruskega naroda ako noče zabresti v nevarne pustolovščine, ki bi utegnile dovesti do revolucije tudi na japonskih otokih. Iz teh razlogov so se Japonci deloma umaknili iz vzhodne Sibirije, zapustili so Vladivostok, in tako sega danes Rusija od Baltiškega morja do Tihega oceana ter je tako prevzela dedščino carskega režima in ž njo tudi vse skrbi in vso odgovornost, za prospevanje ruskega naroda
Dasi ni združevalno delo današnje Rusije še dovršeno, vendar moremo danes trditi, da ni predstavljala Rusija nikdar tako kompaktne in solidne sile, kakor jo predstavlja danes. Nemški pregovor o Rusiji, da je kolos na lončenih nogah, je bil resničen, kar nam je pokazala svetovna vojna. Kolos se je zrušil pod težkimi udarci vojne in njenih posledic, toda ni se zrušil za vedno. Današnji razvoj dogodkov nam to izpričuje. Ta kolos zopet vstaja iz razvalin, toda ko se dvigne, ne bo več kolos na lončenih, ampak na železnih nogah.
Izvoz in uvoz.
Uvoz vina v Švico. Pooblaščena trgovska agencija v Ženevi obvešča, da je zabranila švicarska vlada uvoz vina v sodih do 13% alkohola, kakor tudi
ga leta ob istem času popolnoma druge, in tedaj velja kovati nove naklepe za prihodnjost.
In razun tega najbrž ne bodo leto pozneje cene več tako visoke, meni Ernst, kajti, kakor zvišajo cene porabo, tako jo visoke znižajo. Ako pa pade poraba, padejo tudi cene.
In množina porabe gre zopet kvišku! ga prekine gospod Feldbach, smeje se. »Vprašanje pa je, ali se bo narastla poraba zopet tako hitro znižala. Če se je ljudstvo navadilo na večjo množino sladkorja, se to ne da več omejiti kar čez noč. Prihodnja množina produkcije vsekakor ne bo mogla popolnoma zadostiti zahtevam konsuma, in resnično nizke cene sladkorja bomo smatrali kot bivše!
27. novembra istega leta je noti-ral prvovrstni, 88odstotni produkt pesnega sladkorja 9.19 mark za 50 kg fob. Hamburg za dobavo v novem-ber-december prihodnjega leta, in gospod Feldbach je sklenil po tej ceni kupčijo za 5000 vreč po 100 kg netto.
To je bil pomenljiv dan v zgodovini tvrdke Feldbach, kot je menil Fric.
Tudi londonsko podružnico so obvestili o sklepu kupčije in jo naprosili, naj pridno pošilja poročila o vseh spremembah na angleškem sladkornem trgu, kakor tudi o dogodkih na zunanjih trgih.
(Dalje prih.)
inošt za sladka vina. Z« brana velja od 19. oktobra tega leta.
narodno gospodarske zadene.
Trgovina.
Trgovska pogajanja z Avstrijo. Te
dni se bodo vršila trgovska pogajanja med našo državo in med Avstrijo.
IV. dunajski mednarodni semenj se bo vršil tudi leta 1923. Pomladanski semenj bo od 18. do 24. marca 1923.
Cene surovega železa v Nemčiji. Od 24. t. m. so v Nemčiji cene železu sledeče: hematit 130.829 mark, lito surovo železo I. 167.765, III. 107.235, luksemburška kvaliteta 102.992, ferosilicij 152.478 mark.
Industrija.
Češki radij na Angleškem. Češkoslovaška vlada je sklenila pogodbo z neko angleško družbo, da ji bo dobavila radij. V prvi pošiljatvi sta bila dva grama radija, ki ga je profesor dr. Soddy že odnesel s seboj na Angleško. Ako pomislimo, da se je moralo za ta dva grama predelati nič manj ko 600 ton jahimovske rude, potem nam je pač jasno, zakaj je radij tako zelo drag.
Obrt.
Odlikovanja obrtnikov na Pokrajinski obrtni razstavi v Mariboru.
99.) Leopold Widman, ključavničarski mojster, Ouštanj, Koroško 100.) Kurjava sistema »Iro« patent, Ivan Roglič, Maribor. 101.) Bratje Wudler, tovarna kovinskih izdelkov, Maribor, Meljska cesta 55. 102.) Fran Sorlini, jugoslo-venska kovnica, v Varaždinu. 103.) Ferdo Babič, ključavničarski mojster v Mariboru, Kopališka ulica 19. (za električno peč). 104.) Jožef Pfeifer ml. tovarna za kmetijske stroje, žage mline, motorje na bencin in surovo olje. livarna za železo in medenino v Hočah pri Mariboru. 105) Josip Pfeifer, str. tovarna za mline in žage v Hočah pri Mariboru. 106.) »Elin« družba za električno industrijo, v Mariboru. 107.) Drnovšek in drug (Fran Rudi, Rošpah), izumitelj preše za vino in sadje, Maribor. 108.) Rado Nipič, kovinotiskarska industrija, Maribor, Slovenska ulica. 109.) Lovrenc Tomažič, kotlarski mojster v Mariboru, Sodna ulica. 110.) Henrik Oman, kotlarski mojster, Maribor, Glavni trg. 111.) Ivan Koliman, iznajditelj peči za kurjenje z žagovino v Slovenjgradcu, 112.) Stanko Mejovšek vrtnarsko olepševalnega društva za mesto Maribor, Koroščeva ulica. 113.) Anton Požar, vrtnarstvo, Maribor, Vrtna ulica 17. 114. Franc Urbanek, vrtnarstvo, Maribor, Kralj-Matjaževa ulica. 115.) »Vrt« vrtnarsko podjetje, Džamonja i drugovi d.z.o.z., Maribor, Čopova ulica 116.) Društvo vrtnarjev in prijateljev vrtov za Maribor in okolico v Mariboru.
Srebrno kolajno in častno diplomo. 117. Teharska lesna industrija družba z o z , Teharje pri Celju. 118. Josip Pailler, gačitelj živalij, Pekre pri Limbušu. 119. »Hitrozid« stavbena obrtna tvornica gradb družba z o. z. v Mariboru. Karel Rojs. avt. stavbena tvrdka v Ormožu. 120. »Kamenit« tovarn? umetnega škrilja in elektrarna družba z o. z.'Laško ori Celju. 121.
Kamnoseška industrijska družba v Celju. 122. Ivan Globan, čevljar za higijenično-ortopedičnonobuvalo, Zagreb, Iliča 148. a. 123. Ivan Potočnik, čevljarski mojster, Maribor, Mlinska ulica. 124. Jur j Čurin, čevljarski mojster v Ormožu. 125. Anton Marušič, usnjar, Slov. Bistrica. 126. Ivan Bezjak, sedlarki mojster, Maribor. Cvetlična ulica 33. 127. Julijana Bračič, modni srion za dame, Maribor, Jože Vošnjakova ul. 20 128. Josip Tomažič, civilni in vojaški krojač v Celju. 129. Cirila Milavc. modni salon za dame Ljutomer. 130. Josip Milavc, strugur, Ljutomer. 131. Joško Sagadin, mizarski mojster, Ptuj. 132. Franjo Kumerc, ključavničarski mojster, v Mariboru, Pod mostom. 133 Josip Veselko, izkušeni podkovač, Središče ob Dravvi. 134. Josip Pečar, kovač in veterinar, Menbor, Pod mostom. 135 Franjo Magerl, izdelovalka perila, Maribor, Koroška cesta. 136 Gustav Kocbek, umet. slikar, Ra-i je pri Pragerskem,. 137. Josip Stajnko, kolarski mojster, Marišor, Jugoslovanski trg 3. 138. Ignac Vauda, vrtnarstvo, Ptuj 139. Ivan Jamec, vrtnarstvo in trgovina s semeni, Maribor, Razlagova ulica 11. 143 Ferdo Rogatsch, obrtnik cementnih izdelkov, Maribor, Frančiškanska ulica. Bronasto kolajno in č a stnod i p I o m o. 140. Franc Edelstein, mizarski mojster, Maribor, Krekova ulica. 141. Franjo Spes ml., stavbeno podjetje, Maribor, Linhartova uhca 18. 142. Franjo Ambrožič, slikarski mojster, Maribor, Grajska nhca 2.
Denarstvo.
Novi devizni pravilnik. Pomočnik fin. ministra g. Plavšič je podal sledeče infomacije o novi devizni in valutni politiki: Novi pravilnik o devizah in valutah se vzame v pretres v ožji komisiji finančnega ministrstva in bo objavljen koncem tega tedna. V glavnih črtah predvideva novi pravilnik nastopne iz-premembe:	Namesto	dosedanjega	od-
bora pri Narodni banki se ustanovi mešana komisija/obstoječa iz predstavnikov trgovinske in obrtne zbornice ter ostalih gospodarskih zavodov, ki bodo tvorili konzultativen organ. Kazdeljeva-nej deviz in valut bo vršila posebna komisija, sestoječa i z zastopnikov gospodarskih krogov, —ki bo delovala v Zagrebu in v Beogradu, dočim bo kontrolo ■ nad vsemi posli vršil centralni urad v finančnem ministrstvu. Regulacijo prometa bo vodila posebna komisija, v kateri bodo zastopane vse go-spdarske korporacije in odbori, ki bodo tvorili forum za proučevanje vprašanja harmonične ureditve izvoza in uvoza.
Z ozirom na to predvideva novi pravilnik nastopne naredbe: 1. Pravilnik za promet z devizami in valutami. 2. Naredbo o ustanovitvi komisije za ' regulacijo uvoza in izvoza. 3. Naredbo za obširna navodila bankam, uvozničar-jem, izvozničarjem in občinstvu, ki bodo obsegala vse pravice in dolžnosti onih, ki poslujejo z devizami in valutami. 4. Naredbo o organizaciji tajnega centralnega urada za devize in valute v Beogradu.
Promet.
Prevoz živinske krme. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetij-slvo v Ljubljani, naznanja, da veljajo uverenja za prevoz živinske krme po
BEBSO
-a'	;	^■ r. *,:<>
Gumijevi napetnlki In podplati
Vam ohranijo obuvalo Ir polno In lopo.
t+Ji.jt.
znižani tarifni ceni iz Hrvatske, Vojvodine, Srema, vzhodne Slavonije, Podu-navja in Bosim za vse progn državna in južne železnice od 1. decembra L 1. dalje.
/a novi most čez Krko je ministrski komite odobril državno pomoč 100.000 Din občini Cerklje.
Za gradbo železnice IJutomerOr
mož je ministru sa o h ra čaj a odobren prvi izdatek 1 milijon dinarjev.
Ureditev obmejnega prometa z Romunijo. Na železniški konferenci med našimi in romunskimi zastopniki v Subotici so se izvršili važni slkepi glede obmejnega prometa. Proga Bazijus-Be-la Crkva-Vršac-Stara Moravica je bila doslej izven prometa, ker začenja v Romuniji in teče potem skozi naš del Banata nazaj v Romunijo. Na konferenci se je sklenilo, da se ta proga zopet otvori. Blago in druge tovorne pošiljke ta železnica za enkrat še ne bo sprejemala.
Prometne izpremembe. Prometna omejitev preko proge Koprivnica-Osi-jek v obeh smereh je zopet ukinjena.
Trgovski register.
V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: »Orijent«, mednar. tr-govsko-spedicijska in skladična d. d. v Mariboru, podružnica v Jesenicah, Tovarna verig, d. d. vLescah pri Bledu, Hipotekarna banka jugosl. hranilnic v Ljubljani, Milavc & drug, tvornica in prodaja metel v Ljubljani, »Pekol« veletrgovina z zobotrebci, d. z o. z. v Ljubljani. Izbrisala se je tvrdka Badiu-ra & Co. v Ljubljani.
V zadružni register se je vpisala Živinorejska zadruga v Predosljih, i. z. z o. z. Izbrisali sta se zadrugi: Živinorejska zadrug v Mekinjah in Živinorejska zadruga v Stari Loki.
Tilna aoročua.
Žitni trg. Na novosadski produktni borzi so noti rale žitu- sledeče cene : pšenica 13.70—13.80 K, oves 10.73 Iv, ječmen 10.60—10.70 K, koruza 12.80 K, pšenična moka (št. 0) 22.70 K. Tendenca nespremenjena.
Zagrebški trg. Zagreb 29. novembra. Cene v kronah za 100 kg, postavno Bačka notirajo:	Pšenica	(76—77 kg)
1580 do 1620, stara koruza 1350—1400, nova umetno posušena 1100—1120, v storžih 520—560, rž (71-72 kg) 1400 do 1500, ječmen za pivovarne 1500, za krmo 1350—1400, oves 1080—1120, pisani fižol 15—15.50, beli 1450—1500, pšenična moka »0« 2375—24, »2« 22.75 do 23, >4« 21.75—22, za krmo 11 do 12 za kg, otrobi drobni 800, debeli 900 do 950. Tendenca neizpremenjena. Promet znaten.
rOTOKEM!ČNE^TOVRRNE
SLOVENI JR
AMAON&.INDfG0h
•TeV«JTEXEHIH |»V£0RCC
BRZOJAVI »MMMON•• Tal.tnl <
ob železnici za izdelovanje bruš-r.ih kamnov se proda za 75 OOO D4n»
Cenj. pon. na oglasni zavod Ivo Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15.
Kamnolom
vseh vrst **
Dobe it v vsaki Mil trgovtnt z usnjem tar na debelo vrl
Berson-Kaočok d. i Zatrdi, Ullsonov trti
CIRIL SITAR
LJUBLJANA
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa povravila in volnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi JiiftO«Avtov d. z o. z. v Ljubljani.
Erjavec & M
PI<1 „ZLATI LOPATI’4 trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hammerschmldt (Mfihlelsen) nasproti Križanske cerkve.
j.ji^nnr ^rrr<" ■■■■■■	,	,	■■	1	1	1	■■	*
Na debelo!
1
Ali ste že okusili
naobražena, in sicer enega specielno za manufakturo, drugega za mešano blago, sprejme Franc Lipej, trgovina z manufakturnim in mešanim blagom v Brežicah, strojepisja in knjigovodstva vešči imajo prednost.
MANUFAKTURA
Trikotaia za otroke, vso vrsto xi«ik«ga perila, nogavico, rob«!, odeja, bomba! za ode]e, i. t. d.
PO
najniijih dnevnih cenah
j. N. ŠOŠTARIČ
Maribor Aiejksandrova cesta št. 13 prej „Merkur“
Mavec - iips
Portland- In romsn-cement, apno, opeko, umetni Skrili, strešno In izolacijsko lepenko, votprof, Kar-bolinej, drcotemert, razne žeblje
nudi po najnižji ceni
KostalMovič'^
veletrgovina s stavbenim materijalom
Ljubljana,
MlklollCeva cesta Stev 13.
Prevzame se tudi izpeljava xylo-lithnih tlakov.
m m m
naš prvi, edini domači juhini izvleček (zabela), kateri
= prekosi —
vsied iidatnosti okusa in cene
vse druge izdelke.
Izdeluie ,LUKUL‘, d. z o. z. Lfublfana.
Zahtevajte v vstb trgovinah I He poiHlulte mžtw denorin i Inllnol
V
?
u
P. n. Trsoocem, tovarnarjem, stavbenikom In obrtnikom
naznanjam, da sem prevzel za celo Slovenijo generalno zastopstvo tvrdke: Zjedlnjenje tovarne konoplje In vrvarskih izdelkov, Balkovič i Bač-Bodrog d. d., Zagreb, tovarna v Zagrebu in Mileticu-BaČka. Imel bodem tudi veliko komisijsko skladišče vsega v to stroko spadajočega blaga v Ljubljani tako, da mi bode mogoče vsako naročilo točno* solidno tor po konkurenčnih cenah izvršiti. Med drugimi izdelki izdeluje tovarna štrange, cungelne, uzde, vrvi za: »eno, prtljago, stavbenike, zvonove, perilo i. t. d. vrvico v klopičičih v zavitkih, dreto, vreče, juta-platno i. t. d. Zahtevajte vzorce in cenike. O. g. engrosisti prime en popust.
ALBIN TURK, agentura in komisijska trgovina
Ljubljana	Prešernova	ulica	48
i
ii
t«
Sl
i
»Mi iiiMi itHiii itrei \timW
s
■■
9U
ii
s:
P
razmnoževalni aparat razmnožuje strojno in ročno pisavo potom ne-izrabljive steki, plošče
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, Gradiue io.
Moderno urejena popravllnlca vseh pisalnih strojev.
mm
B
f
m
Čašica tega delikatnega likerja Je nepopisen užitek!
Priporočamo: Cognac Dalmatia Medicinal in druge izbrane lkerje, žganja, ekstrakte in sirupe.
Prva odlikooana dalmatinska parna destilacija V. Horpurgo, Split.
Zastopnik: Adoff Kordin, Ljubljana, Beethovnov« 9.
I
i
v
J
d. d. Škofjo Loka
u
Zahtevajte
ril
»f
MEDICINAL KONJAK
z znamko
„ Alko - modri križec“
In najfinejie krem likerje I	\
„ALKO“, Ljubljana-Kolizej ^
a
SpEti.alMa: velur klobakL
ona
f\T/1
aaa
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kaJnit, koks za kovače in livarne, bencin in ameri-kanski petrolei vedno v zalogi.
TONEJC & ROZMAN
MARIBOR.
M-)
GQ
m
dod
rvij
ODD
f\f/l
±ii±)bbbbbbi^bi^^
Z našega skladišča v Ljubljani nudimo, dokler traja zaloga:
Potkve za konje;
„Styria(f kavine mlinčke;
Vile, jeklene, z 4 rogmi, 12“ dolge;
Kladiva za gramoz (SchotterschISgel); Cveke za pete v zabojih po 50 kg;
MPuch“ kolesa;
Svinčnike, znamke „Staedler“.
Cene zelo ugodne!
„SINTA“
industrijska in trgovska družba z o. z., Ljubljana, MikloJičeva c. 15
5 ya£XXXXXXi
Lastnik: »Merkur« trgovBko-industrijska d. d.t Ljubljana. — Olavm urednik: kobert Bienk. — Odgovorni urednik: Tranjo Zebal. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubliam