Zaplenjeno!
2
vinarja.
2
vinarja.
Leto I. V Ljubljani, dne 28. prosinca 1911. Štev. 5.
Izhaja vsako soboto zjutraj. “Pl
Enakost narodov, enakost v narodni Vaclav Klofač.
Našim pristašem. Te dni pridejo k vam naši zaupniki, ki vas povabijo, da se vpišete v našo stranko in naročite naš list. Kogar smo smatrali, daje naš, vsakega smo upoštevali. Zato naj nikdo ne odklanja našega vabila, ter naj našim vrlim bratom od agitacijskega odseka gre na roko s tem, da tudi sam poda nasvete in naslove, katere se bo hvaležno upoštevalo.
Vedno narodni, povsod socijalisti!
Proti visokemu obdačenju delavskega ljudstva.
(Izvleček iz govora nar. soc. državnega poslanca V. Fresla v dunajskem parlamentu, o priliki stavljenja predloga za odpravo davka na meso.
17. januarja 1911.)
»Ta predlog stavim v dobi največje draginje mesa. Prirojeno je, da se v dobi kriz vsaka neprostojnost zelo težko občuti. Sedaj v dobi draginje mesa pa je zlasti težko prenašan davek, ki je navalen na meso. S tem predlogom zasledujemo sledeče: 1. pocenjenje mesa kot važne in za današnje razmere nepogrešne ljudske hrane, 2. podpreti mesarje, slaninarje in gostilničarje, katere stroke radi draginje silno trpe in ginevajo, 3. hočemo odstranjenje enega najbolj neupravičenih indirektnih davkov, kot je ravno davek na meso. — Vprašanje pocenjenja mesa je akutno, ker so vse vrste mesa stalno silno drage.
Edino uspešno sredstvo vodeče k pocenjenju mesa, in sicer otvoritev meja za dovoz živine k nam in prepoved izvoza, ali zvišanje kontigenta iz Srbije in Rumunske, je še vedno prepovedan, a druga sredstva do sedaj uporabljena ne bodo mnogo pomagala. Balkanskim državam dovoljen kontingent živine znaša komaj l’28°/0 v govedini a 1'26% v svinjini, do sedaj zaklane živine. Mnenje, da draginjo mesa povzroča veliki konsum ni pravo. Konsum mesa je prav v poslednjih letih znatno padel, cene se vzlic temu stalno višajo. V mestih, v katerih se pobira posebni davek na užitnino, takozvanih zaprtih mestih (kot je n, pr. Ljubljana) porabilo se je razmerno na enega prebivalca čez leto dni starega, leta 1906. 76-27 kg mesa, leta 1909. samo 73'63 kg Konsum mesa je bil ljudstvu onemogočen, toda druga ravnotako izdatna hrana mu ni bila preskrbljena. Eden glavnih vzrokov draginje mesa in mesnih izdelkov je davek, kateri je od mesa, kot neobhodno potrebnega konsumnega predmeta pobiran. Razločujemo pet vrst davka na meso: 1. vseobčni davek na živino, meso in mesne izdelke, 2. pristojbine na mejah na živino, meso in mesne izdelke iz tujine k nam uvažane, 3. davek na te predmete, pobran v takozvanih zaprtih mestih, 4. občinske priklade k državnemu davku na meso, 5. davek na meso in mesne pridelke, že obdačene ali izvažane drugam, torej davek na eno in isto meso, že nekolikokrat obdačeno.
Prav v tem mnogostranskem obdačenju mesa tiči strašna neopravičenost tega davka. Naj kdo imenuje še kak predmet, kateri bi podlegel tolikeremu in tako visokemu obdačenju, kot
meso. O plačilih za zdravstveni pregled, o visokih voznih cenah in o škodah pri dobavi niti ne govorim. Pregled živine in mesa iz zdravstvenih ozirov ne dela se zaradi mesarjev, slaninarjev in gostilničarjev, nego iz razlogov javnosti, zato ima plačati država stroške zanj. Sedaj pa računajmo:
splošni državni davek na meso.......................................2’87	K
colnina........................................................30'—	»
užitnina........................................................... 3’74	»
občinska doklada....................................................1'50	»
odpošiljanje drugam................................................ 2’87	»
skupaj za 100 kg...................................................40'98	K
ali 41 vinarjev na 1 kg mesa.
Zanimivo je, da se na divjačino namenjeno zabavi in po-slaščenju gospode ne plača nobena colnina niti davek. A na meso, ki služi za hrano ubožnemu človeku, navaljeno je davka in colnine, več nego je treba. Uboga žena kupujoča košček mesa za bolnega moža za juho, mora plačati pri tem oderuški davek, dočim bogati obliznjenec imajoč na mizi redko divjačino in drago perutnino, ne plača niti vinarja užitninskega davka. S tem razdeljenjem je davek na meso pri nas dovolj karakteriziran. Ponekod se ves ta davek sicer ne pobira, dočim je včasih še večji nego sem ga navedel.
Mi zahtevamo popolno odpravo davka na meso v obče, pobiranega na podlagi zakona z dne 16. junija 1878, št. 60. Teh 16,800.000 K državnega davka na meso in drugih 7,000.000 K postranskih davkov v zaprtih mestih, torej 23,000.000 K država lahko utrpi. Ako je dovolj denarja za nepotrebne dread-naughte, j za ljudstvu škodljivo oboroženo armado za | aneksijske »špasetelne«, za šplclovsko in denuncijantsko službo doma in za mejami n. pr. proti slovanskim državamjf je-H dovolj mlljonov za krmljenje železarskega kartela in za agente provokaterje, potem se lahko utrpi tudi teh okroglih 23,000.000 K v prospeh reforme davčnega sistema, po kateri kliče ljudstvo in jo široke vrste prebivalstva tako nujno potrebujejo. Ako pa država tega davka ne more utrpeti, naj obdači one ljudi, kateri imajo več kot 20.000 K letnih dohodkov. Sicer pa z državnimi financami ni tako slabo, kakor se navaja, državni deficiti in blagajniški prebitki so delani nalašč in umetno. Velik razloček je plača li eden od 20 do 30 K tedenske plače mnogokrat še celo z manjšo od vsakega porabljenega kg sladkorja 38 v davka, od petroleja 13 v, kave 1’97 K, čaja l-20 K, od importirane masti 45 v od kg, ali pa plača ta davek bogataš, katerega dohodki gredo do 10.000 K na leto ?
Nekaj takega imenovati enakomernemu obdačenju je sle-parjenje višje vrste. Indirektni davki namanj premožno ljudstvo značijo toliko, kot ropar, ki napade neoborožene ljudi, ali jim pusti življenje, samo v slučaju, da mu plačajo. Danes je državna uprava vsak grižljej ljudstvu s tem načinom podražila. Poreče se, da so v drugih državah tudi uvedeni indirektni davki. So. Je-li temu tako, s tem še ni rečeno, da moramo za vsako ceno slediti najslabše upravljanim državam. Nikjer pa niso davki tako visoki kot pri nas. N. pr. v Franciji so znašali leta 1908. indirektni davki povprečno na enega prebivalca 13'26 Mark, znaša 16-9°/0 vsega državnega prejemka, v Angliji istega leta 14'5 Mark
Čitajte poročilo o VI. rednem kongrese narodnih socijalistov r Pragi dne 6.. 7. in 8. t. m.
povprečno na glavo, znaša 16'9°/0 vseh državnih prejemkov. Pri nas pa je bil z indirektnimi davki, torej z najkrivičnejšimi vsak državljan že leta 1899. z 23'34 K davka oblagodarjen, a v letu 1908. že s 26'53 K. Torej so pri nas indirektni davki za 40% večji nego v Franciji, a za 30% višji kot v Angliji. Seveda se gospodarska moč prebivalstva obeh teh držav, notranja in^zunanja politika, z našo ne da primerjati. Naša država padla je^z militariško in trozvezno politiko na nivo skrahiranih držav kakor Italija in Nemčija. Nemčija se pa v poslednjih letih v Turčiji in orijentu obče izborno uživlja na našo škodo. Minister trgovine Weisskirchner je v draginjskem odseku 25. rožnika 1909 povedal, da dražje meso in življenske potrebščine ljudstvo v Nemčiji lažje plačuje, ker mu gre gospodarsko boljše. Kaj pa stori naša vlada, da bi se našemu ljudstvu gospodarsko boljše godilo ? Nič. Naša balkanska in vsa vnanja politika je pravi spak. Avstro-ogrska vlada zna samo pritiskati nas Čehe, Slovence in Slovane v obče, druzega ne stori nič. Ako uvažujemo, da pripada na enega prebivalca letno povprečno 17'14 K raznih davkov, znaša to za jednega vzdrževalca 5 členske družine 235'70 K letnega izdatka. Pomislimo, da ima samo 12 odstotkov prebivalstva večje prejemke kot 1200 K letno, in da danes niti ta svota ni več primerna za ekstitenčni minimum, torej okroglo 90% prebivalstva ne imajočega 1200 K letno je obdavčeno na to malo svoto s strašno visokim davkom 235'70 K, torej skoraj celo četrtino, včasih tretjino, pa tudi polovico beraškega prejemka, mora danes ubogi človek odriniti za davke. To je res božanski red, s katerim delavskemu ljudstvu derejo jermena z života. Ljudje so vzlic tem razmeram živi, ali kako so živi, to je drugo vprašanje. Uvažujmo, da danes pomankljivo stanovanje za delavca v mestu stane 250 K, da potrebuje letno 100 K za obleko, obuvalo in perilo 100 K za svečavo in kurivo in 100 K za neprevidene izdatke, to je 550 K letno. Ako ima n. pr. 5 členska družina 1100 K plače, ostane za hrano celega leta puhlih 550 K štej 75 krajcarjev ali 15 krajcarjev dnevno na glavo. (Od teh 15 krajcarjev pa se mora odtrgati še letna svota 235'70 K, ali na vsako osebo 6'46 vinarja na dan, ostane torej za vsako osebo še 23‘64 vin. ali 11 in pol krajcarja za osebo. Opazka uredništva;}
Zdaj pa recite ali ne stane prehranjenje psa mnogokrat več? O kultura 20. stoletja zakrlj sl lice In sramuj se!
Očitanje, ki se bo predbacivalo, češ, da mimo mesarjev, slaninarjev in gostilničarjev široki sloji z odpravo davka ne bodo imeli nobenega priboljška, je docela neupravičeno.
Naj bi že enkrat ono ščuvanje socijalnih demokratov in agrarnih krogov proti mesarjem, slaninarjem in gostilničarjem prestalo, ker se z njim nemalo škoduje tudi drugemu prebivalstvu.
Zato prosim, da bi gosp. poslanci za nujnost mojega predloga zahtevajočega odpravo davka na meso z odstranjenjem zakona z dne 16. rožnika 1877., št. 60 drž. zak., glasovali in s tem dali vladi na znanje, da si poslanska zbornica želi, da bi ji bila najhitreje predložena v razpravo osnova zakona odpravljajoča davek na meso.«
Zbornica, v kateri sedi 90 socijalno demokratiških poslancev in nad 200 krščansko socijalnih je predlog odklonila. Kakoršne poslance si ljudstvo voli, take pa ima. (Op. ured.)
Iz upravništva.
Današnji številki smo priložili poštne nakaznice, ter najuljudneje prosimo, da nam vsak, kdor prejema naš list dopošlje naročnino, ker je ista res tako majhna, da se nam ne splača plačevati poštne znamke za one, ki ne mislijo naročiti lista. Za pošteno delo in težaven nesebičen trud zahtevamo tudi mi svoje plačilo. Kdor ne dopošlje naročnine, ga zbrišemo iz vrst naročnikov.
Šesti kongres nar. socijalistov v Pragi dne 6., 7. in 8. t. m.
(Konec.)
O taktiki stranke je govoril br. Klofač med drugim: »Inteligenco, katero pridobimo, takoj damo ljudstvu, ona mora stati med ljudstvom, a ne nad njim. Tudi pri nas mora inteligenca zapo-pasti razvoj, kakor se je zvršil v Franciji in v drugih državah kjer je šla inteligenca z ljudstvom, ter se ni vstrašila socija-
lizma in njegovih problemov. Delajoči za napredek naroda imamo naravno na umu tudi fiziški napredek in stojimo na stališču, da naš mladi človek spada v sokolska društva, da vzgoji močno, zdravo telo in svoj karakter. Moramo se vprašati ni li potrebna reorganizacija te vsenarodne institucije. Želeči uresničenje temeljev Tyrševih, zahtevamo tudi, da bi bila narodno-socijalna stranka v Sokolstvu in v njega vedenju re-spektirana, ter da bi se v njem večji demokratski duh vzdržal in da bi vsakdo stalno deloval v narodnem duhu in se v to zavezal, ter da bi bilo nemogoče, da bi se kdo pri Sokolstvu izuril, ter potem ustanavljal »Orle« in soc. dem. telovadna društva.
Nadalje nam je mnogo ležeče na taktiškem nastopanju naših zaupnikov. Kjer imamo taktne in inteligentne zaupnike, povsod tam raste in se jači naša stranka. Poedinec lahko doseže, da se gibanje že v nekoliko tednih razcvete. To spoznanje nas sili, da volimo svoje zaupnike z veliko opreznostjo, že zato, ker to ni prazna funkcija temveč, ogromne važnosti. S svojim nastopanjem mora zaupnik pri nasprotnikih vzbujati rešpekt, skromnostjo in z delom mora pridobivati pristaše. Prepovedujemo si v obče, da bi kdor pristopi v našo stranko dokumentoval pristojnost k stranki, v njenih vrstah — to vnovič opozarjam — hočemo imeti redne ljudi. Ni nam na tem da v našo stranko vzamemo kogarkoli, ki plača strankin prispevek. Šele po gotovi dobi, ko se izkaže, da ima znake bratske narave, zamore biti sprejet v naše organizacije.
Naše nadaljno postopanje se bode opiralo na delo; do-sedaj je bilo treba braniti eksistenco stranke, danes treba uvesti intensivno. delovanje, katero ima imponirati javnosti in vsemu političnemu svetu. (Dolgotrajno ploskanje.)
, Po govoru dr. Tekly-ja, je bila sprejeta resolucija, predlagana po br. Švihi:
VI. redni kongres nar. soc. stranke nalaga osrednjemu izvršev. odboru, da bi brez odlaganja pristopil k sistematičnemu reševanju gospodarskih nalog, na katerih se je dosedaj delalo le od slučaja do slučaja in še to brez zadostnega zanimanja.
Je že skrajni čas, da se tudi pri nas začne s samopomožno akcijo malega človeka, in naj bi se takoj nastopilo na delo na dveh velikih poljih: vsestranskega sezidanja zadružništva in predvsem osredotočenega posojilništva, katero naj bi služilo ne samo v osebno porabo, nego v prvi vrsti za povzdigo podjetniških ustanov malega človeka, za njegov socijalni in gospodarski povzdig.
Kongres stranke pričakuje, da se bode izvoljeni izvrševalni odbor takoj z največjim zanimanjem lotil tega dela, da bi na prihodnjem kongresu stranke gospodarsko delo na tem polju pokazalo pozitivnih uspehov.
Kongres nalaga izvršev. odboru, da takoj prične s pripravami za ureditev delavske razstave nar. soc. stranke o priliki slov. razstave v Pragi 1. 1912. v proslavo 15 letnega obstanka naše stranke.
Br. Rejmon je nato predložil protestno resolucijo z ozirom na nasilnosti in krivičnosti pri ljudskem štetju. Po govoru br. Pehara, je br. Klofač zaključil shod.
*
* *
Kongresu je došlo veliko število pozdravnih brzojavk. Z veliko radostjo so bili sprejeti pozdravi jugoslovanskih bratov.
Pregled.
Politični. Ljudsko štetje v Avstriji kaže ponekod take rezultate, da se sovražnikom slovanstva lasje ježe same groze. V Gorici se je konstatiralo, da je vzlic vsemu terorizmu s strani kamore, ki ima v rokah občinsko upravo, Slovencev polovico prebivalstva. Ako bi ne bilo nikakega pritiska, bi jih bilo še več. Tu se vidi, kako uničujočo politiko furajo tamošnji klerikalci, ki ne pripuste skupnega nastopa z naprednjaki, temveč se na ukaz z Dunaja raje vežejo z laško iredento. V Trstu se naši junaški bratje bore kot levi, a vlada protežira Lahe, ker imamo trozvezo. No, tudi v Trstu je to zadnja sleparija z našimi dušami, ker danes 10 let, ko bo spet ljudsko štetje, ne bo mogoče več kaj tako škandaloznega. Letos mora biti število škandalov največje, ker imamo jubilejno leto našega vladarja. Na Koroškem in Štajerskem pa vlada taka lumparija, da je moral tudi minister
PT Delavci, organizirajmo se! Haš orad je v Novi oiici št. 3, pritličje. ^Pi
za notranje zadeve pipoznati, da se mu gabi, ter obljubiti kazen za one, ki so to zagrešili. Tudi dunajski Čehi so silno poskočili. V Ljubljani so Nemci »ponucali« za se vse hlapce, dekle, kuharice, ki so pri njih v službi. Tudi javne ženske so »ponucali« ter je hodil baje sam kranjski donkišot posredovat.
Vstaja V Jemenu odpira eno izmed najbolj skelečih evropskih ran. Arabci, ki so po veri Mohamedanci, se čutijo silno zatirane od liberalnih Mladoturkov, ter so se uprli. Upornikov je 100.000 ter se bliskovito množijo. Menda bo vendar enkrat konec te barbarske države, ker ako pošljejo Turki vojsko nad Arabce jim jo zmanjka za Albance, Grke in Slovane, ki se skušajo rešiti turškega jarma.
Sv. ode papež namerava baje to leto zapustiti Italijo ter prenesti svojo rezidenco v Avstrijo, ker proslavljajo Italijani 50letnico, kar so zavzeli^Rim ter zaprli papeže v Vatikan in jim vzeli posvetno kraljestvo. Če pride v Avstrijo, bo šel ali na Tirolsko, ali pa k nam v Ljubljano, ker te dve deželi sta še najbolj po božji, t. j. po farški volji. Če pride, pa dobimo enega regnikola več. Tudi nekaj.
Gospodarski. Pogodba s Srbijo in drugimi balkanskimi državami še vedno ni v veljavi. Naše ministre treba za vsako pametno stvar drezati, najraje vidijo ljudi na ulicah, menda tudi to vprašanje ne bo rešeno prej, dokler ne bomo demonstrativno dokazali, da smo siti Aehrentalovih kozlov, pa da bi trebalo enkrat poceniti meso in drugo. Samo potegovanje z argentinskim mesom ne bo dolgo časa držalo.
Klerikalci in Nemci so se skupno spravili na napredne denarne zavode, ter se javno vidi, da so pri mošnji zvezani, polna mošnja je pa obojih teh ljudij najlepši ideal. Vendar pa obojim trda prede, ker njihovim zavodom naše ljudstvo več nič kaj ne zaupa. Ostanki nemških grofov in Hrenovih inkvizitorjev na Slovenskem se bližajo svojemu koncu.
Krah „Glavne posojilnice”. Imenovana posojilnica je sedaj v likvidaciji, začelo se je popisovanje premoženja posameznih deležnikov. Opozarjamo vodstvo likvidacije, da ono naj-prvo prime one faktorje, ki so zakrivili to lopovstvo, da je postala »Glavna posojilnica« falitna. Primite Pavšlarja, on je posojilnici dolžan 1 milj o n kron! Ali misli gospoda bedno stanje našega uradništva in malega obrtništva še bolj poslabšati kot je že ?
Reševati narodno-gospodarski problem ni nikak privilegij posameznih slojev naroda, temveč je sveta dolžnost vsakega pripadnika našega naroda, da prevzame že ob svojem rojstvu važno nalogo, da podpira brezpogojno celokupna stremljenja za osamosvojitev našega naroda od pogubonosnih vplivov tujih, čestokrat sleparskih izdelkov. Za narodno in socijalno zboljšanje je potrebna tudi okrepitev narodnih podjetij, ker le v narodnih podjetjih bo zamogel vspevati tudi narodno zaveden proletarjat. Mi Slovenci nimamo sicer mnogo industrije, toda vsaj ta podjetja, katera imamo, podpirajmo. Vso našo podporo zaslužuje predvsem ljubljanska Kolinska tovarna kavinih primesi j, katere izdelki se prodajajo v korist prepotrebni šolski družbi sv. Cirila in Metoda in so tudi glede kakovosti priznano najboljši. Priporočamo	Vam,	da vedno in	povsod	zahtevate Kolinsko
cikorijo v	prid	»Družbi sv.	Cirila in Metoda !« Vsako
drugo pa odločno zavračajte!	G.	43	7	52 5
Pisma iz naših krajev.
Trst. Veleč. g. urednik! Tržačani, zlasti delavci smo se zelo razveselili našega pravega glasila. V Trstu se kaj pridno čita. Neopravičen je strah, katerega si nekateri gospodje malajo na steno, češ, da bo mogoče prepir. Mi tržaški slovenski delavci bi tak list, kateri bi samo zdražbaril, sami prepodili s tržaškega, kakor smo obskurno »Zarjo« in »Slovenca«, katerih nihče več ne	čita.	Slavnemu uredništvu	torej priporočam, naj
se ne ozira	na nobeno stran,	ter naj	nemoteno vrši svojo
narodno socijalno nalogo. — Z ljudskim štetjem je spet križ. Lahi se boje, da nas bodo Slovencev preveč našteli, naši voditelji se trudijo in pehajo, a vse nam nič ne pomaga. Enkrat bo ta struna počila, napravili bomo red po svoje, to je, ne bomo pokazali samo občevalni jezik, ampak tudi občevalno — pest. — Sedaj pa zaključujem s prošnjo, da mi pošljete po deset listov na teden in položnico vsak mesec.
Z narodno socijalnim pozdravom	I.	B	.	... č itd.
Bratsko uredništvo „Nar. Soc.“. Z veseljem sem pre-čital tretjo številko vašega lista. Tega nam je živo manjkalo, meni zelo ugaja. Pošljite mi vse do sedaj izšle številke, ter na-ročni list za vse leto. Želel bi, da se ta list povsod, koder prebivajo Slovenci, razširi, ter dobi povsod delavstvo na svojo stran. Moj naslov je: Josip V. . . . k, Eggenberg, Gradec itd.
Zagorje Ob Savi. Tu smo imeli pretečeno nedeljo izvrstno zabavo. Prišlo je precej ljudi iz bližnje okolice v novopozidan »Sokolski dom«, kjer se je vršila veselica »P i p č ar j e v«.— Žal da ni bilo nikogar naših iz Ljubljane. Nar. soc. ideja se t Zagorju silno hitro širi. Ni čuda. Terorizem soc. dem. stranke je vedno hujši, celo hujši od nemškega. Še celo koljejo ljudi pri belem dnevu te internacijonalno organizirane duše. Mi jih pa ne bomo klali, ampak prepodili jih bomo tja gori v Rajh skupno z rudniškimi pijavkami. Samo organizacije nam je treba.
Ževestekdo.
Zagorje ob Savi, 24. januarja 1911. Danes se je zgodila v kisovškem rudniku velika nesreča. Podsulo je dva rudarja, in sicer Pavla Kalšeka in Ivana Drnovška. Kalšek je mrtev, Drnovška so pa rešili okolo enajste ure. Kakšen smrten strah je moral pretrpeti, da zadosti kapitalističnim zahtevam. Soc. dem. stranka bi lahko dosegla zboljšanje varnostnih priprav, pa rajše »gliha« z rudnikom za osebne koristi raznih »voditeljev«. Namesto da bi se pobrigala ta stranka za zbolšanje razmer, priznava sam »Rdeči Prapor«, da se je s »šlemanjem« delo še poslabšalo. Ponesrečenca sta stara okolo 24 let. Mir njemu, ki je mrtev.
Plesna šola se bo pričela na svečnico
ob 3. pop. v dvorani restavracije pri Levu, Mar. Ter. cesta. Plesovodja brat Vlmer. Vsakdo naj se je udeleži.
Vestnik nar. soc. mladine.
Mlade sile. Le malo časa nas še loči, da stopimo z novimi močmi na novo delo.
Naši nasprotniki v socijalno demokratični stranki so menili, aa nas že imajo vjete v nastavljene nam mreže. Pa kakor po navadi, so imeli tudi takrat smolo. Mladina je spoznala, da je soc. dem. podobna lepemu jabolku, katero je zunaj lepo rudeče, nje jedro pa je gnilo.
Spoznali smo, da soc. dem. ni vredna življenja, ker je podobna starcu, kateri stoji z jedno nogo v grobu, z drugo pa tudi stopa — v grob ! In pustili smo jo v miru, kakor zasluži.
In če se še pove, da klerikalci niso nič kaj zadovoljni s svojo akcijo s klobasami in ajmohtom, je povedano vse !
Samozavestno stopamo svojo pot, premagajoč vse ovire, ter bomo konečno prišli do svojega cilja !
Verujemo v zmago našega dela; in za to delo dobimo dobro plačilo — uspehi
::	Prva	::
domača tvrdka.
Milko Krapeš
Ustanovljena :
: 1. 1852. :: Ljubljana, Jurčičev trg it. 3
blizo čevljarskega mosta pod Trančo urar in trgovec z juveli, zlatnino in srebrnino
priporoča bratom narod, socijalistom svojo bogato zalogo najnovejše naročenih predmetov svoje stroke. —
JO	trn
  . &
Odprta |
Trojni I pokrov t
Genius ■ O 37 1 52 5
srebrna K 10*— zlata , 70-— srebrna . 16-— zlata , 95-—
S M
B M _____
•J2 JB S
S Ot
P3 *-«
m 2	«
83
°
M ca
* s
. O«
CA
SZ Mi ce —•
M 4) ■O
n
►
o
Damska ura i
nj j I srebrna K 9'— Odprta | zlata ^ 22lS0
Trojni j srebrna . 14-— pokrov \ zlata . 34'—
Kupujte samo pri tvrdkah, katere inserirajo v našem listu!
In uspeh nam je zagotovljen, če se bomo zavedali svojega narodno - socijalnega prepričanja, izpolnjevali ga in živeli po njem.	____________ —k.
Razno.
Soeijalisti SO postali I Naši liberalci so postali kar čez noč socijalni. Posebno »neodvisno< »Jutro« ima vsa usta polna samega socijalizma, t. j. ono »Jutro«, ki se je v mesecu juliju pretečenega leta škandaliziralo nadte m, ker delavci zavživajo svoje borno kosilce v »Zvezdi« in drugih javnih parkih in klicalo napomoč bogvekakšne oblasti, da take škandale preprečijo. Da, da gospodje, volitve se bližajo, pa naši delavci že dobro vedo, da je frak in cilinder že marsikoga zadušil!
Mislili smo, da bo vsemogočna „SLS“ storila potrebne korake in preprečila nadaljne napade na kočevske Slovence., Ali bili smo v veliki zmoti. Duhovni poglavar slovenshih klerikalcev Tone Jeglič je kaplana Kopitarja takoj prestavil, da je tako ugodil želji nadutih Kočevarjev. Slovensko ljudstvo sodi ti o tem izdajalskem činu samo in poženi te belo rumeno in črno rumeno pobarvane pijavke k vragu!
Lovski ples. To misel bode slavno občinstvo gotovo z veseljem pozdravilo, saj je že številen obisk lovske razstave pričal o živem zanimanju te starodavne tradicije in da ve naša publika razumevati ter ceniti pomen lovstva. Nahajali se bodemo sredi zelenega gaja na prostrani poljani, lovski rogovi pa bodo vabili k plesu in ob poskočni godbi bodo rajali veseli pari ob zvokih mamljivih valčkov. V lovskih kočah pa se bodo nudila krepčila utrujenim plesalcem, da dvignejo njih telesno svežost in razpoloženje ob dobri postrežbi vrlih oskrbnic. Dne 1. svečana vsi na lovski ples v »Narodni dom« v Ljubljani.
Izdajatelj in lastnik: Kamil Černy. — Odgovorni urednik: Slavoj Škerlj.
Tisk J. Blasnika nasl. Ljubljana.
Uredništvo in upravništvo: Nova ulica št. 3 pritličje. Ne-irankovana pisma se ne sprejema, na anonimna se ne ozira, rokO^iitS^ se ne vrača. — Reklamacije je nasloviti »Narodni Socijalist" Ljubljana, nefrankovano. Naročnina za dopošiljanje po pošti letno K 2 40, za pristaše potom organizacij letno K 1'20. Pol- in četrtletno sorazmerno. Oglase sprejema »Generalna anončna pisarna" v Ljubljani in upravništvo lista. — Cene oglasom: Štiristopna petit-vrsta a 8 vin. — Pri večkratni objavi primeren popust.
»oručujeme vrele Jnškupu pi'nsk^h 16tek
všehu druhu prvni česky zasilatelsk^ zavod latkami v Kralovem Poli u Brna (majitel br. I. K. Mrna.) Ceny lidove levne. Vzorky zašlov se na požadani zdarma a vzplacene. Udejte laskave na jaky drna odžvu si l&tku pfejete. o 49 13 52 l (2°/0 z obratu ve prospčch pokladny iihoslovanskych narodnich socialistu.) (Spolehlivi a svčdomlti z&stupci se širokou zn&mostl se pfijmou.)
Izprašan : optik :
fsr. FR. P. ZAJEC
::	LJUBLJHNH,	Stari trg štev. 26.
priporoča svoj dobro urejeni
- optični zavod -
kakor različne vrste naočnikov, ščipalcev, toplomere, zrakomere, daljnoglede itd.
Prlporofiam svojo veliko zalogo
0.4529513^=^ ^ švicarskih ur,
zlatnino in srebrnino
po nizkih cenah nikeln. žepna ura od K 3-50 naprej srebrna cilin. „	„ „ 6-50	„
budilke	. , 3-—	„
Zahtevajte novi cenik, ki ga pošljem zastonj.
Premrl & Jančar!
Ljubljana, Danajska cesta št. 20. j
Opozarjamo na lastno izdeloval- \ nico oljnatih barv, lakov, firnežev j in steklarskega kleja. Velika za- j loga kemičnih in rudninskih barv.: Barve za umetnike. Vse potreb- [ ščine za slikarje in pleskarje. Bar-: ve za šolarje. Velika zaloga zidar- : skih čopičev. Strojno olje za vse ; vrste strojev. Olje proti prahu.: Karbolinej, mavec itd. itd. | Skladišče: Danajska cesta štev. 5 \ Prodajalna: Danajska cesta 20 i nasproti »Figovca«. G 38 2 13 5 i
- Za obilna naročila se priporočava. - { Na drobno.	Na debelo. [
Češke brikete
in kosovni
----------------premog,
najboljše in najcenejše kurivo za peči, podkurilna drva nepotrebna, (navodilo zastonj), priporoča po najnižji ceni CeAko skladišče premoga, Nova ulica 3.
O 39 3 5
1
«> .
C +2 cs
eo o
tfl
o = it
'■§ « •
?
3 =e <
3 O W UX r*-
"a m rt-o
n< 3 < _
3 n> e <	>
G. 48 12 12 2
Stj. Mllkm
VOLOSKO
trgovina isterskib in dalmatinskih
:: vin sz
na debelo.
VERONIKA KENDA U LJUBLJANI
Dunajska cesta štev, 20.
priporoča	g	42 6 52 4
svojo bogato zalogo papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. Zaloga raznovrstnih igrač in galanterijskega blaga.
Češka tovarna harmonik in beligonlk
M Hlavačeh v Loun-u
ustanovljeno I. 1885. o 47 11 - 3
priporoča slavnemu občinstva svoje svetovno
znane izdelke najboljše kakovosti.
Razpošiljanje po vsem svetu.
Zahtevajte cenili brezplačno m franfco.