........ffl ........
lihsis "»k ***
1	hi praznikov
Iiaucd dsfly
Sun dara and Holidaj*.
.Sund*y«
«##M#MMM
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDftOTE
MlilllUM
Ursdolikt tn uprs veliki prosteri: MAT South Uwndal« Ar«.
Offle« of Public«tlom MAT S. Uwnd«lo A v«. Tolvpbono, Rockwoll 4904
eto-tbab nx

Jtiutr U. 1MI, M *hm »m rftt« U* Act of Cn«mi of MftMk I. 1ITI.
CHICAGO, ILL., PONDEUEK. 15. FEB. (FEB. 15), 1937
Subacrlptlon ffl.OO Yo«rly STE V.—NUMBEK SI
Acetptaae* for »ailinf «t spocial rate of potUge proridod lor in section 1101. Act of Oet. 8, 1017, «uthorl>od on Juae 14, 1911.
Vvtni delavci proslavljajo konec dolgega konflikta
elike demonstracije in parade v Flintu, v središču imperija avtne korporacije. Govorniki tlavijo Lewisa kot največjega delavskega voditelja v Ameriki, "ker je uklonil mogočno korporacijo." Uprava General Motors naznanila obnovitev obrata. Več ko 40,000 delavcev se bo vrnilo n* delo v pondel jek
ANDERSON, IND„ 14. febr. Dvanajst stavkajočih delav-r iz tukajšnjo tovarno Gene-Motors jo bilo včeraj ranje-in 13 aretiranih v konfliktu deputiji. Kasne j« jo prišla iavna milica In zastražila to-rno.
7\int, Mich., 13. febr. Ve-parade so sledile izprazni-tovarn korporacije General itors, ko je bila naznanjena enitve dogovora med korpo-;ijo in avtno unijo, ki je kon-42 dni trajajočo stavko. Dol-vrste delavcev, njihovih Žen otrok, no proslavljale nekaj, r smatrajo za veliko zmago. )olga #napetost se je apreme-| v navdušenje. Vse je na :ah in prepeva. Nekateri v Jakih krogih z zanosom pou-jajo, da sklenjeni dogovor je ikanski udarec kapitaliatične-distemu in uvod v komplet-preureditev industrijskega ema.
)rugi unijski voditelji, ki Eno proučujejo situacijo, pa > tako optimistični. Oni veda pravi boj se šele začenja.
Vatikan se veseli padca Malage
Papež se ailno za vojne operacije generala Franca
Vatikansko mesto, 13. febr.— Papež Pij XI. je bil silno vesel poročila o fašistični okupaciji Malage, pristaniščntega mesta ob Sredozemskem morju na jugu Španije. Napol uradna vest javlja, da papež pazno zasleduje vojne ' operacije generala Franciaca Franca, vrhovnega poveUnika uporniške armade. On upa, da bo fašistična armada še nadalje zmagovala.
Prelatje so izjavili, da Vatikaa še ne bo priznal fašistične jun-te v Burgosu, ker se boji, da bi to rezultiralo v masakru duhovnov in članov verskih redov, ki | prebivajo na ozemlju, katero je pod kontrolo ljudske vlade. Dalja so rekli, da je papai v stalnih
N 8« **> vršil v prihodnjih; 8tik|h , fa4Uti m*, toladakaga tih mesecih, ko bodo v teku kardinala Tomasa. Tomas je pa-
ajanja glede temeljnih zahtev p^v reprezentant v Burgosu, v
je. "Izgleda, da smo prav kjer smo pričeli/' je dejal i unijski vodja, »lasa delavcev, ki aledi uniji, nevede drugačnega mnenja, vdu&evalni govori nekaterih, slovesno poudarjajo, da je u-izvojevala velikansko zrnatem konfliktu, učinkujejo, ina L. Lewiaa, načelnika Od-a za industrijsko organizaci-govorniki zdaj slavijo kot večjega delavskega voditelja tmeriki. On je s svojo takti-teku pogajanj uklonil mo-no avtno korporacijo. Nedvomno so sedeči atavkar-pokazali vztrajnost v svoji rbi. zato je veselje zdaj, ko iKinovno združili s svojimi ižinami, razumljivo. Svoji ra-ti ho dali dulka v masnih popih.
fovelj ništvo državne milice, j« bila poslana v Flint po jem krvsvem izgredu med vkarji in kompanijsko
glavnem stanu upotniške vlade.
Papeževa laatava je bila razo-bešena na Vatikanski palači, ko ao se vršile proslave osme obletnice sklenitve lateranskega dogovora z Mussolinijevo vlado.
Roosevek
tn M- ".in 11
odtia-
T
ČRNA LEGIJA PRED ni» kompromi« PREISKAVO V SENATNI ZBORNICI
Domače vesti
Milwauške vesti
Milwaukee. — Anna Markel, slovenska gostilničarka, je komaj ušla amrti pred nekaj dnevi, ko ae je peljala s avtom iz West Alliaa in je hotela ustaviti avto pri železniškimi tiru, po katerem se je bližal vlak, toda avto j« zdrsnil na tir in tam obstal tik pred vlakom. V skrajnem momentu je Ana Markel akočila ia avta in obležala napol nezavestna na cesti tik proge. Vlak ja zdrobil avto na kosce in se hitro ustavil, nakar je vlako-vodja pobral žensko in jo odpeljal z vlakom do milwauške postaje, kjer ao ji dali zdravniško pomoč. Skok iz avta ji je povzročil ja lahke praske. — Bila je še ena avtna nesreča, pri kateri je bil rojak John Mesarič pobit na glavi in zdravi se doma. — V bolniški postelji se nahajajo Frank Koren, Louis Jan-kel in Math Stukel. — Anton Tratnik in Martin Volovšek sta zadnje dni s svojima boljšima polovicama slavila 26-letnico zakonskega življenja.
Is Calameta
Calumet, Mich. — Zadnje dni je na farmi v Evvenu umrl nadaljnji pionir Andrej Urbas, star 77 lat in rojen v Uncu na Notranjskem. V Calumet je prišel še kot mlad fant. Zapušča štiri sinove in dve hčeri.
Mussolini ponosen na špansko zmago
Listi slavijo italijansko zmago v Španiji
Nno policijo, je izjavilo, da '>i dobilo nobene odredbe od ^•rnerja Murpfija glada de->l»ilizacije. Državni milični-*«• vedno strašijo tovarne av-\ kor|H>raciJe, toda tu domne-)<>, da bo milica zapustila me-|v nekaj dneh, če se bo nape-t Hegla. V Flintu je zdaj r"K 3500 miličnikov. *«*hington, D. C, 13. febr. I'r«-d*jdnik Roosevelt je br-*vno čestital governerju Mur-ju. ker je kljub težavam do-♦•I poravnavo konflikU med ("»racijo General Motors in združenih avtnih delavcev, i'" jmite prisrčne čestitke za Je veliko delo. ki ata ga izvr-v zvezi a poravnavo avtne pravi Roosevelt v svo-n u-legraa«. "Dolžni so vam i»v«»o ne nsmo oni, ki so bili ektno prizadeti v tam kon-temveč splošna javnost '»i'11 ste aituacijo, ki Je o-"'•»u mir, zato aa vam zahva-
J"*' v imenu ameriškega na-
fla."
iMro.t. Mkk^ iS. febr. — tr * 40.000 delavcev Je bilo naj se vrnejo na delo P*"*lJek. ko bodo tovarne [»racije General Motors "'K l>etro<tu, Bay Cityju in Mich.. v Toledu, O. in
Rim, 13. febr. — Tukajšnji Regime Fascista piše, da mora biti vsa Italija ponoana na zmago svojih čet v Španiji ob zavzetju Malage. List pravi, da "sicer ne ve, koliko je teh italijanskih jupakov na španski fronti", toda ne glede na to — slava .fašistične Italije je na novo t*r vzplapolala po velikih zmagah v
Abeainiji
Priprave za fašistični retim na Poljskem
Varšava, 18. febr. — Več sto članov bivše Pllsudsldjeve stranke se je te dni postavilo na čelo gibanja za uvedbo totalitarnega ali fašističnega režima na Polj skem. Vodja toga gibanja je Bo-guslav Liedzinski. Poljsko fašistično gibanje ima vnetega zagovornika v sedanjem državnem maršalu 8migly-Rldzyju, ki je glava armade in brez malega že zdaj politični diktator.
Politična akcija kanadskih farmarjev
Calgary, Alta., Kanada. — Organizacija United Farmers of Alberta Je na svoji konvenciji sprejela resolucijo, ds bo sode lovala a federadjo kooperative Commonwealth v vseh političnih akcijah v provinci Alberti, kjer Je na krmilu vlada socialnega kredita._
Muncleju. Ind., obnovile obrat Nadaljnje tovarne avtne korporacije v Pontiacu In Lansiagu Mich.. bodo obnovile obrat v torek.
Traunik, Mich. — Tu je umr la Jožef ina Debeljak, roj. Levstik, stara 56 let in doma iz ravnika pri Loškem potoku. V Ameriki je bila 34 let in tu za-)ušča moža, epajat otrok, dva )rata in aestro. — Antonija Knava si je zlomlia roko v zapestju in aa zdravi doma.
Novi grobovi v Penni Harwick, Pa — Tu je umrl Fr. Mlhevc, star 40 let in doma z Jelš pri Rakeku. Podlegel je nfluenci ki ga je mučila sedem dni Umrl je med potjo k zdravniku. Bil je član društva 419 SNPJ in tu zapušča ženo, tri majhne otroke, brata in dve sestri.
Lancaster. Pa. — Tu je umrla tielena Možina. po domače Mež-narca na DobraČevi, stara R7 let doma iz Fužine pri 2ireh. Zapušča moža in dva sinova.
k Clevelanda Cleveland. — V t Genevl je naglo umrl Joe Kužnik, ki Je bil uposlen na farmi rojaka Sternada. Rojen je bil v Žužemberku. — Nova Doba, glasilo J8KJ, ki aa Ja doslej tiskala pri Ameriški Domovini, se s 1. marcem preeeli v tiskarno Enakopravnosti po sklepu gl. odbora omenjene jednote.
Opozicija proti reformiranju federalnih sodiič
]
Waahington, D. C.. 18. febr.— Kljub veliki opotkiji, ki se je pojavila v obeh kongresnih zbornicah proti reformiranju vrhovnega tribunala In drugih federalnih sodišč, Je predsednik Roosevelt informiral kongresni-ke in senatorje, da ne bo sprejel nobenega kompromisa v tej zadevi. Vest is Bde hiše se gla-ai, da se Roosevalt dobro zaveda potežkoč, ki ao aa pojavile, toda on ne bo odobril nobene modifikacija načrta, ki določa imenovanja dodatnega aodnika vsakemu Članu federalnega vrhovnega sodišča, ki ja atar 70 let in noče iti v pokoj.
Po tem nasnanllu je Roosevelt pričel ir.vajatlt pritok pa člane nižje kongresne zbornice, ki hočejo raakoaati provizije njegovega načrta, da bi o vsaki posebej razpravljal'} Predsednik zahteva sprejetja sačrta v celoti. V četrtek je bil v zbornici sprejet s 315 protL75 glasovom načrt, ki določa prostovoljno" upokojitev vsakegA Člana vrhovnega sodišča, ko (Ipeeže starost 70 let. Hatton W. iBummers, načelnik justičnega odseka nižje zbornice, je namlraval izsiliti razpravo o drugem' načrtu reor-ganiziranja pravoaodstva, pa je bil informiran is Bele hiše, naj stvar odgodi.
Skupina v višji kongresni zbornici, ki vodi opozicijo proti povečanju števila Članov vrhovnega sodišča, je »4*J naznanila da ima na svoji stt}ni ža 40 senatorjev. To pomeni*,, da Roose veltov načrt ne bo prodrl v senatu, ker že 36 glaaov lahko pre preči sprejetje.
Avtna kompanija zvišala mezde
Laboriti pobijajo program oboroževanja
London, IS. febr. — Delavska stranka v Angliji Je napovedala boj petletnemu programu vlade za oboroževanje, ki bo stalo dve milijardi dolarjev. — Angleška zbornica je odklonila načrt za nacionallzlranje (podržavljanje) premogovnikov v Angliji.
Obletnica civilne vojne na Dunaju;
300 aretiranih
Dunaj, 13. febr. — V nemirih ob tretji obletnici Dollfusso-vega oboroženega napada na ao-cialiste v Avstriji Je bilo danes 300 oseb aretiranih.
Kanadske petorke v nevarnosti ugrabitve
Callander, Ont., 18. febr. — Močna policijaka straža Je včeraj obkolila dom Dlonnovih pa-tork, ko se Je izvedelo, da neki predrzni tujci nameravajo izvršiti aenzacionalno ugrabitev petrih sestric proti <idkupninl.
Posvetil ji bo La Follet-• tov odsek in vsem vigilantom
O D S E iTjE KOM A J POPRASKAL PO-VRSINO
Waahiitgton.—(FP) —La Fol-lettov senatni odaek je s svojo preiskavo o kršitvah in zanikanju civilnih svobodščin komaj popraskal po bolnem telesu A-merike, pravi v svojem proviio-rlčnem poročilu senatu. Nadaljeval bo s preiskavo In na tar* čo vzel tudi Črno legijo in slične vigilantske skupine.
"Iz tega provizoričnega poročila je razvidno, da je vaš odsek do zdaj odkril le malo več kakor bazo kolona!ne gonja, ki se vrši dnevno po vseh krajih dežele, da se ugonobijo naše naglušen« delavske smernice in nevtralizirajo ameriški delavski zakoni," pravi odsek v svojem poročilu. "Problem je tako zamotan, da ni dovolj, da pridemo do informacij o obstoječem slu in ga korigiramo. Determinirane antidelavske sile se hitro
Aktivnosti v avtni industriji oživele
Detrolt, Mich., 13. febr. — Packard Motor Co. je včeraj naznanila zvišanje plače pet centov na uro v smislu sklepa direktorjev, ki so ga sprejeli na svojem sestanku zadnjo. sredo. Kompanija u posluje v svojih tovarnah okrog 12,500 delavcev.
To je še drugo zvišanje mezde v zadnjih treh mesecih, kar pomeni, da bodo delavci dobili dva milijona dolarjev več na )< to v plačah. Vsi drugi, ki prejemajo mesečno plačo in znaša ta manj ko $200, bodo zdaj dobili $i0 več na mesec.
Chrysler Motor Corp. ja na< snanila zvišanje plače deaet odstotkov zadnji torek, kar pomeni, da se bo letni zaslužek delavcev, ki ao uposlen! v tovarnah te korporacije, zvišal 913,000,000.
Zdaj, ko ja bil velik konflikt med korporacijo General Motors In avtno unijo poravnan, se opaža novo vrvanje. Avtna industrija Ja ošlvala In vse komfrm)-je se pripravljajo, da pospešijo produkcijo avtomobilov, zlasti pa General Motors, ki Je utrpela velike finančne lagube zaradi dolge stavke avtnih delavcev.
zmagaSpanskih
BRAMBOVCEV V MADRIDU
Faiisti so se morali umakniti iz zapadne-ga dela mesta
USTAVITEV P O S 1-LJANJA 0R02JA
omejitve udarile mladino
do zakonodaje', v kateri ne bo lukenj in katero bo ljudstvo pomagalo enforsirati, Je potrebno, da kongres najprej pride do popolnih informacij glede operi-ranja te mašine."
Odsek ima pred »aboj ša široko polja. PraUksti namerni ni«
—-X
Poročilo federalne administracije
WMk*miT
gilantske skupine s Orno legijo vred, špionske in stavkolomske organizacije, katere vzdržujejo Industrije same, nadalje teptanje civilnih svobodščin po posa* meznikih, krajevnih oblastih in organizacijah ter analisiranjt lokalnih represivnih postav.
Medtem, ko je odsek izročil svoje poročilo aenatu, Ja imel pred seboj zastopnike Plnkerto-nove detektivske agencija. Od Samuela H. Bradyja, njenega u-pravitelja v Clncinnatiju, ter od raznih prič Je doznal, da se tudi ta agencija obširneje peča s In-dustrialno špionažo. Brady se je najbolj odlikoval v tem, da Je celo pred odsekom skušal lagati kot cigan, vsled česar Ja senator ' LaFollett« Izrazil, da se mu zdi,1 "da je laganje del njegovega biznisa."
Brady se je prošlega julija približal tudi tajniku-blagajnlku mednarodne unije strojnikov E. C. Davlsonu, do katerega Je šel na njegov dom v Aleaandrlo, Va., v nadi, da mu bo pomagal v Interesu General Motors splet kuriti proti CIO. Doaegel rti ničesar. Phil K. Ziegler, tajnik blagajnik bratovščine železniških klerkov, pa Je odseku orisal vohunstvo Plnkertonove a-genclje pri Pennsylvansk! železnici in Bradyjevo še posebej.
VeČina oseb na listi WPA je v starosti 40 In manj let, Je na inanll Harry L. Hopklns, načel nik federalna rellfne administracija. Ta lista ne uključuje onih, ki prejemajo ali so prejemal podporo od federalne mladinske administracije (NYA).
Istočasno je U administracija objavila številke, ki kažejo, da Je prejela več prošenj za pomoč kakor jim more ugoditi sedaj, ko Ja kongres reduciral apropri aclje. 215,334 fantov in deklet Je vložilo aplikacijo za |>odporo, ki Jo potrebujejo za nadaljevanje svojih študij na učillščih, toda podporo Je dobilo samo 98,006 oseb.
"Mi ne vemo, kaj se Je zgodilo z onimi, ki Jim Je bila podpora odklonjena," je dejal Aubrey Williams, direktor NYA. "Naj-brž so prenehali |>oheJati šole, ker Imamo Izkušnje, da zelo malo število mladih ljudi vpraša za pomoč, če niso v aktualni potrebi."
Hopkinsove številke kažejo, ds ao U odstotkov delavcev, ki so bili v zadnjem JuNJu uposkt-ni pri gradnji relifnih projektov, tvorili ljudje v starosti 20 do 24 let, 49 odstotkov pa delavci v starosti od 25 do 44 let. 37 odstotkov so tvorili delsvcl v starosti 45 In več let. Hopklnsovo poročilo tudi navaja, da so štiri petine vseh oseb, ki so bile v omenjenem mesecu u|io«!ene pri gradnji relifnih projektov, tvorili moški.
Zanimanje ma časopis• no unijo v South Bendu
Houth Bend, Ind Kampa nja Ameriškega čanopisnega gil-ds v tem me«tu Je bils u«p**na. Izmed 43 časopisnih delavcev, ki uposlenl pri dvems listoma.
Tribun«", Jih unijo.
WS
"News-Tlmea" in Je 42 pristopilo v
I A faHHJa opazuje lttw stavfcarje, U piketirajo
General Motors v Detrolt a.
Politični jetniki si izkopali pot iz ječe z klicami!
Hao Paulo, Brazilija, 13. febr — fteetnajst Mitičnih Jetnikov Je zadnje dni pobegniki is JW* v Paraisu. Iskopali so H0 čevljev dolg tunel izpod sa|ior»v s — ftikafii. . _____^ .4 , r,f
MADRID, 14. febr. — Nadaljnji fašlatlčnl napadi Južno-vzhodno od Madrida ao bili odbiti, toda faAiatični topovi še vedno kontrolirajo glavno ceeto, ki vaše Madrid a Valencljo. Va-lentlja, aačaanl sedež španake vlade, Je bila ainočl prvll bombardirana po aovrašnem bro-dovjv.
LONDON. 14. febr. — Dally Herald Ja prejel veat. da so fašisti v okupirani Malagi doslej poatreilll 5000 pristašev Španske ljudske fronte. Pričakuje se, ds bo še 15,000 oseb poatre-I Jenih.
Madrid. 13. febr. — fipanska ljudska armada Je prodrla skozi) točo krogel in pregnala faši-rfične upornika • utrjenih pozi-cljsvkupadnem delu Madrida, sa glasi uradno poročilo. Fašisti so se umaknili v veliki konfuiiji, ko so pričele deževati bomba ia traka. V naskoku na uporniška pozicija so sodelovala tudi vladna letala. <
Na drugi fronti, v bližini vaal Fuencarral, ki leži severno od Madrida, ao fašisti obnovili napade. Uporniški letalci so vrgli večja Število bomb, ki pa niso napravila posebne škode. Vladno KI Pardu Ja otvo* rilo ogenj, nakar so aa fašisti umaknili In taaedll policije ob cesti med mestoma Coruna In KI Plantio,
General Joe Mlaja, načelnik obrambne junte, Je Itjavil, da uporniške čete še niso dosegle ceste, ki veže Vslencljo i Madridom. Promet na tej cesti je neoviran.
Vladni tisk Je ožigosal fašistični ns|tad iz zraka ns mesto Al-cala de Henares. Kksplosije bomb so ubile devet civilistov. Alcala de Henares leži 20 milj severovzhodno od Madrida In ja nezavarovano. Tisk pravi, da Je bil falistlčnl napad na civilista zločin.
Poročilo iz fašističnih virov javlja, da so rebeli prekoračili reko J arama v bližini ceste, ki veže Madrid s Valencljo. Ljudske čete so utr|wle velike izgube, ko so se morale umakniti is strelskih Jsrkov.
Harrekma, 1». febr. — Neod* vlsna država Katalonija Je Izvedla združitev ljudske milice s re-guiaruo armado, da bo lahko odbijala fašistične naskoke. Ministrski svet je podvsel to akcijo po zadnjem bombardiranju Barcelone z utiorniAke bojne ladje.
iMndtm, 1». febr. — Italija In Nemčija sta sklenili dogovor, da se uključijo tudi ruske bojne ladje v evropsko pomorsko stražo, katere ustanovitev Je bila pred-lagans In kaUre cilj Je uatavitev transporta** I Je orožja, M nega materiala in "prostovoljcev1' v Španijo. Portugalska Je istočasno naznanila, da bo še nadalje vztrajala ita svojem stališču In ds n<» lm dovolila dostopa nevtralnim opaaovalcem na svoje o-zemlje, ki naj bi nadzirali pošiljanje orožja preko Portugalske bojevnikom, ki so zavojevsni v španikl civilni vojni.
Mslssa. 1» f«»»r — Devet članov civilne garde, odbora kontrole v času, ko Je ljudska fronta imela vrhovno oblast nad Malago, je bilo včeraj pred fašističnim milltarističnim tribu-nalom •>i<«<»j<'riih v smrt. Nekaj ur po oditodbi so bili vsi postavljeni ob sid in ustreljeni.
PrMl militaristični tribuna! Je prišlo 14 članov odbora kon-(ItoJJs m t. «trsai)
I
tosrcT*
mra
PROSVETA
TUB KNLIGBTBffMBUnr
tU LASTNINA UOVINU NANOONB
rODPOSNB JSBMOTS ■IMiiI kr MM IbMM N«
__________« CW«t«») (•
MM M M« IMS »»al hn|IJ»«hWK«l * t. Ctmn m m Md« tau f».H m M	■»
Zlii ^flLT JUd*!*- *m	n*IJ«»IJ» to v «M*J*
* ^MM »■*!*»».	____
Nfctat nt« ••	UinmMii* mt UMNM*
M — I I.....I »rtMl« «111 M IM MldllU Othm
rivta. «Mb M tri—.	»t*M. •*«., v!U k* nfcnN
I *
P ROS V ISTA
Ah,
MSMSSS Of m rSDSBA
priMr <Ja». «1. Itl71, pok« vi U nm h » tmm tmtmmmm paUfcl I M fM Hal M MBfl
"Zadnja večerja"
Optimisti med ameriškimi industrijskimi magnati pravijo, da ni ničesar narobe med ameriško mladino. "Mladica je bila in ostane mladina", je rekel pred nekaj dnevi eden teh optimi-atov, ko je govoril po radiu. "Amerika je vedno imela mladinska gibanja te ali one vrste, toda vaako gibanje je bilo v srcu zdravo".
Malo drugače je akoro istočasno rekel new-yorški župan J.a Guardia, ko je govoril na ae-■tanku Javne vzgojevalne zveze. Ta organizacija ae je med drugim pečala tudi z vprašanjem — katerega je gornji optimiat docela prezrl— kako likvidirati v Združenih državah armado 700,000 mladih zločincev, dečkov in deklic pod 21. letom atarostf, in župan Lu Guardia j« raka):
"Goveja pečenka in pražen krompir sta najboljše sredstvo zoper zločinstvo med mladino. Kjer manjka pečenke in praženega krompirja, z drugimi besedami: kjer manjka kruha, tam ja največ mladih zločincev rv . Drugo dobro sredstvo za zatiranje zločinatva so moderna in zdrava stanovanja. Ameriko bo stalo milijone, milijone in milijone dolarjev za gradnjo vzornih stanovanjskih hii in te milijone danes zmore le federalna vlada . . . Izdatki bodo res ogromni. ampak izdatki zločinatva so Ae večji ... Na delo. možje! Trebite alume. gradite hiše in pri-tiskajte za odpravo otroškega mezdnega dela!"
Pametne besede, ampak veliki optimiati med kapitalisti so proti temu, da bi federalna vlada gradila vzorne stanovanjske hite, ao proti zakonom za minimalno mezdo In skrajšanje delov-nika ter za odpravo otroškega mezdnega dela.
de nekaj drugega Je. Edgar Hoover, načelnik federalnega detektivakega biroja, se prito-iuje, da ameriško časopisje dela preveč reklame zločincem. Vsako zločinsko afero razbobn« do skrajnih podrobnoati in mladina, ki to čita, vidi v zločincih nekakšne junake, katere Je treba posnemati ... Vsi "slavni ljudje'" pridejo v časopise ,..
Kdgar Hoover bi lahko prišel še na eno dejstvo. Mladina v velikomestnih slumih čita tudi o drugih "junakih"; to so visoki kapitani In-duatrij in financ, ki se očitno norčujejo iz socialnih drugih zakonov, katerih ne marajo. Ti visoki zločinci odprto kršijo neljube jim postave tn pozivajo druge h kršenju. Norčujejo ae iz vlade In zakonodajnih zbornic, kadar Jim ato-pajo na prste in opisujejo vsak zakonodajni sklep, ki Je naperjen proti njim. za—neameriško, protiameriško in tujezemsko, Mjševitko spako ...
Mladina vse to Čita In sklepa: Ce ti viaoki go> spodje, ki nekaj vedo in nekaj imajo, tako pravijo in delajo, zakaj ne bi še mi rekli, da ao vsi zakoni zoper tatvino, rop, goljufijo in ugrablja-nja proti odkupnini —tudi neameriški, protlame-riški. tujezemski in boljševiški? . . . Zakaj ne bi še mi pljuvali na zakone? Zakaj ne bi tudi mi bili junaki, ki se nikogar ne Me?!
Mladina posnema stare ... Mladina se uči... Mladina rada posnema nele Dillingerja in druge gangaške ter handitske kralj«, marveč tudi In-sulla. Sloana. Morgana. l)u rotite, Mellona In ostale kapitalistična kralje na vrhu ameriške družbe na visokih prestolih Industrij in financ, ki se rogajo vladi in zakonom, kateri jim niao po volji .
Mladins se uči. Mladina vidi, kako visoki industrijski in finančni "junaki" napadajo Hoo-sevelta in njegove nove dealerje. kako napadajo delavske voditelje in "strašno rdečo pošast", katera grozi ameriški ustavi. Mladina to vidi in—-dopadejo se ji ti "Junaki", ki tako junaško napadajo. To Je vredno posnemanja ...
Prav Ima ftupan la Guardia. Dovolj kruha In pečenke, dovolj zdravih stanovanj, predvsem pa dovolj zdrave izobrazbe j« najbolj** sredstvo za odpravo zločlnskegs gibanja med mladino. ampak to bi stalo milijone, milijone In milijone dolarjev In samo vlada je v stanju dati te thilljoite.
Pred nekaj dnevi so v newyorški jetnišnlcl Sing Singu na električnem stolu usmrtili ŠUri mlade zločince. Pred eksekucijo so jim na dr-lavne stroške priredili "zadnjo večerjo". Teh zadnjih večerij je le bilo dosti v Ameriki. Če bi vlada dala tiste milijone ta izobrazbo, za kruh in pečenko, sa dobra stanovanja, bi bilo manj izdat km za "zsdnje večerje" in manj sramote z elektrokucijami...
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke
-' Razno iz Brtdgeporta r
Bridgeport O. — V soboto 6. feb. smo obiskali družino Theo-dorja Vucelkka v Hhadjrside v družbi Petra Kokotovieba in Božo Stojanovfcba, ki je tudi prišel sem pred par dnevi. Vuce-lic h je predsednik društva SNPJ v Bellairu. njegov brat pa je društveni tajnik. Obiskali bi tudi Pavlinicha, a je bilo prepozno. Morali amo hiteti, da smo Vu-ceiietia dobili doma. Vsi ti možje ao dobri debator>i 0 delavskih problemih. In to, o čemer ae je razpravljalo In argumentiralo na dotičnem prijateljskem sestanku tisti večer, je bilo izredno zanimivo. Ne pomnim, da bi take diskuzije še kdaj prej slišal. Val štirje se udejstvujejo v delavskem gibanju. Takf debate in diskuzije bi človek poslušal vao noč, ker ae iz njih precej nauči.
Peter Kokotovich je govoril na prireditvi društva 838 SN-PJ na Blainu prošlo soboto o predmetu: 8NPJ in njeni principi v delavakem gibanju. Ta večer je društvo imelo tudi svojo maškeradno veselico.
Kokotovich bo nastopil v nedeljo 21. feb. ob 11. dopoldne na shodu v Društveni dvorani na Boydavillu. Pred shodom ae bo vršila aeja kluba št. 11 JSZ in člani ae opozarjajo, da ae gotovo vsi udeležijo in da pridejo malo prej kot navadno, tako da se bo shod pričel točno ob 11, u-H. Na shod se Vabijo vsi somi-šljeniki iz vae okolice. Pripeljite avoje prijatelje, saj vstopnina je prosta. Kokotovich bo govoril angleški.
lati govornik bo naatopil dne 27. feb. na Powhatan Pointu in to pot bo govoril v hrvatskem Jeziku na prireditvi ondotnih srbskih društev. Kokotovich govori v lepem hrvatekem narečju, tako da ga lahko vaakdo razume. Ker Je tam precej naših rojakov, ae uljudno vabijo, da ae udeležijo.
Pri društvu »t. 13 SNPJ ae Je v nedeljo 7. feb. na aejl pre cej raamotrlvelo glede pravil. Izvolil ae je odbor petih članov, ki bo pregledal pravila v nedeljo dopoldne pri tajniku Johnu Kocjančiču, nakar bo poročal na društveni aejl o točkah, ki se naj amendirajo, društvo pa bo njihove sugestije sprejelo ali zavrglo. Vršile ao ae tudi voli tve delegata; izvoljen je John Kocjančič, podpisani pa je na-meatnik. Na aeji je bilo precej članov, med njimi več takih, ki Jih malokdaj vidiš. Dobro bi bi lo, da bi članetvo posečalo dru štvene aeje, ker bi bilo bolj pou čeno
Zadnje čaae čitam rame dopise v Pros.veti in večina teh se tiče Johna L. I^evvisa. predsednik« l!MWA, ki je obenem voditelj Industrijske unije. Ti dopisi so od sobratov rudarjev, ki pišejo kaj vse je Lewis s svojimi pomsgači pred leti delal proti rudarjem. Gotovo Je, da je večini res, kar pišejo. Ampak vča-si so nas učili, d« po dežju pride lepo vreme, kajti epremembe so se vedno dogajale. Tudi jaz sem pred leti pisal proti l<ewisovim napakam, nikdar pa še ne proti l?MWA. Leta 1020 sem hodil okrog za Proletarca. Bilo je v Syg«nu v dvorani druAtva št. 6 SNPJ. Nekega večera sem se tam sešel s organizatorjem Jo-sephoni Angelom, ki je menda mnogim rudarjem znan. Prere-ksla svs se In argumentirala o Lewi*u. Jsz proti In on zs. Rekel je. sko bova livela, da bova dočakala, ko bodo delavci I<ewisu tako naklonjeni, da ga IkkIo v Iwradi na rokah nosili In ko danes opazujem razvoj in sledim gibanju unij. ki so pridrutene njegovemu industrijskemu odboru. posebno nove unije, je to "•daj resnica. Danes je to dej-•tve, Četudi sem bil leta 1029 jezen, ko je dotični podal omenjeno izjavo
Dejstvo je. da je takrat l*wia l)MWA spravil čisto i zemljevida. To je bilo takrat, danes je sllks povsem drugačna. In t« moramo upoštevati! Danes je »n spet največja silaw In kar se tiče industrijske unije, raste ka kor gobe po det Ju pod njegovim odborom.* To moramo priznati
vsi, ki smo iskreni in ki smo ga prej preklinjali. Pa poglejmo komuniste danes! Pred par meseci nismo drugega slišali kakor > Lewisovi mašini, danes pa je on na prvi strani v njihovih listih. Pravijo, da včasi ta ali oni sprevidi, da je delal napake in jih hoče popraviti. Morda je tudi Letris to sprevidel. Pri njegovem
dustrijskega unlonizma.
Končno: Saj ao naa najboljši unijaki voditelji leta in leta učili, da se moramo organizirati, vztrajati in paziti, da bo organizacija takšna, kakršno hočemo aami. Ko je unija dejstvo, je dolinoet delavcev, da jo vodijo naprej, kajti delavci sami to u-nija. Unija brez delavcev je mrtva. Delavci aami morajo izvajati njena načela. Ce vzamemo okoliške unijske lokale, vidimo precej razlike med er\im in drugim lokalom. Kjer članatvo ko-operira v pravem unljskem smislu, Um so uspehi in člani imajo boljše ugodnosti. Kjer pa avoje unijake dolžnosti in pravice zanemarjajo, jih delodajalci dere-jo in izrabljajo po mili volji. Toda tega ni kriv noben Lewis, pač pa članatvo dotičnega lokala aamo, ker zanemarja aeje in se ne udejstvuje v svojem unijskem gibanju.
Jofteph 8noy, 13
da ao bili tudi nekateri rojaki prfaMtfeti. Poplavna katastrofa, ki je le-
tos zadela vae kraje ob rekak tomwma pokolja.
sedanjem delu mu mora dati delavstvo priznanje kar se tiče in- gim| «e ne mere jo vrniti v svo-
Ohio in Mississippi, je nepopisna. Bila je tako obsežna, da ae bi človek verjel. Voda je stala tako viaoko v stanovanjih in na cestah, da je bil vsak promet u-stavljen. Upam in prepričan sem, da bodo dobri ljudje vsak po evoji moči pqmagali poplav-Ijencem, kajti atrah in nujna potreba jim kar iz oči gledata, ne da bj o tem pripovedovali. Dne 8. feb. je voda začela upadati, toda prizadeti ljudje ali bo-
je domove, ker je vse razrito, raztrgano in uničeno. Vzelo bo precej časa, predno se bo stvar uredila, da bodo ljudje spet lahko stanovali v svojih hišah.
Anton Stare.
šia tvojo hčer, ki poksnčava tvoja potia. ki tepta tvoje naravne pravice in ki te pošilja fia bra-
Velika povodenj Johnston €lty, 111. — Kar se dela tiče, gre še precej dobro naprej. Rovi, ki ao odprti, obratujejo s polno paro. Je pa več rovov zaprtih vsled silne poplave v tej okolici. Delavci ae ne morejo voziti na delo, ker ao ceste pod vodo, nekatere rove pa je voda zalila. Take povodnji ljudje Še ne pomnijo.
To veliko jezero poplave se prične kakih 30 milj od tukaj. To Je v Harrlsburgu. Tam je vse pod vodo, ki pa ni prišla v aredl-
Kri je tekla v potokih, ker je človek molil in delal. Na milijone rok Je delalo in na milijone usten molilo za lastne pijavkf in krvosese, za lopove, ki ao a pomočjo IAI, ropov In umorov prišli na prestole.
Delavvtvo danes misli in dela! Zora pora* bit če daaa!
Jaek Yert, 262.
W!llatdake novice WIIUffi, Wia.—Pozimi ae na* vadno na f^tonah dolgočasimo in
dobro bi bilo, če bi Proaveta izhajala trikrat na dan! To bi nam pomagalo v zimskem čas« preganjati dolgočasje. Človek pa se naveliča tudi čit&ija, pa lepo zadremije pri gorki peči. Večkrat pa tudi premišljuje, kaj vae se sedaj godi po svetu. Na Spanakem divja grozna civilna vojna, na Kitajskem imajo avoje homatije, v Ameriki pa se bije odločilen boj med delom in kapitalom, v katerem zmagujejo trpini. Želim in upam, da bi zmagali na vae j črti! Izgleda^ tu di, da bo predaednik Roos&elt priskočil na pomoč trpinu-delav cu. Pričel je s čiščenjem 70-let-nikov, ki so oblastno rukali razne zakone In mu nagajali v njegovih prizadevanjih, da pride do zmage za delovni sloj.
Sedaj je čaa volitve delegatov za enajato konvencijo SNPJ.
' "Zora puca, hit ie
Sharon, Pa. — Lemontaki pater Bernard, clevelandeki Jager, lorainski Slaje in drugi včasih zagrozijo svojim grešnim ovči-caih in tudi rdetim svobodomiselnim in socialističnim urednikom s peklom in hudičem. Napram zadnjim nimajo korajfteN da bi kar naravnost grozili, temveč grozijo le po ovinkih, med vraticami.
Omenjeni goepodje namreč trdijo, da se jim "gabi," kadar čita jo napredne čaaopiae. Oh, kako bi ae jim gabilo, laaje bi jim atali pokonci, če jih imajo ko ^^^	7*v»
bodo v. farani prenehal, daJati;	h Pftzi da bomo ix_
v farovško nikdar polno malho. *	ke korenin€,
razumejo jednotina pravila in
PONDELJEK, 16. FEBRUARJA
Pasja logika
* i
ni goepodje ne bodo več dobili •
njena delavaka načela, kajti taki
1 Pionirji in graditelji jednote bo-katerih se čita in God we trust, i v . V .." . , ,,.Blf„.
takrat »i bodo tudi ti moiakarji do	» kori8ti čUnitvft in
poiskali kakštoo koristno <dolo.
jednote. Apeliram na delegate, da se zanimajo za točko o bratstvu prijednoti. Cltal sem ie, da je bratstvo na papirju. Toda trdno se bi morali driati bratstva pri društvih, kar bo vselej veliko v korist jednoti in društvom oziroma članstvu. Pri naših društvih In jednoti moramo biti vsi
Ti ubogi trpin pa le moli in delaj, kadar ti prične presti pajek v Želodca in moli, ako se tebe noče usmiliti, naj bi se vaaj tvoje dece, ki je nedoltna v vseh ozirlh. Toda zaman pričakuješ, da bi ti pomagal. Ti, kJ si poma-
gal za njegov tempelj, dajal ' u enega' iti eden za vse! pe dolarje za njegovo olepšavo, | Zadnj,č wm *ita, v ProIvtti, podpiral , tiste, ki se imenujejo da je dr0itvo 19g SNPJ poslalo „ _ . 7 ... _ n[t.}	nameatnike", ai v Ukem v pomoč španskim boriteljem
irN^ l^ M(tie rmie alučaju lepo na cesti in nihče se	6,aHiti bi ^ mo4lo,
IZ U T^SSJSt Tz e"»W U "Vm#ni: 0brne* 1,6	da je Tom Požega nabral pri r^
lillnU JlZ32It	Ti6' "81 rj	imn društva 14 dolarjev,
kavanje gotdov, te*e 4a so ve- , r*v*\, 4m- so^ -si^odštevaU svoje zrftven p, immn posebej,
plače in se redili ob tvojem za-
llke planjave oatale gole. To povzroča, da se deševje naglo steka v struge,' ker ni drevja, da bi obdržalo padavino na sebi, tako da bi se polagoma stekala naprej, medtem pa jo bi mnogo ginilo v zemljo. Napravili ao tiifli mnogo kanalov, kar pomaga vodi hitrejši odtok v glavne struge, vsled tega pa preatopljo svoje bregove In poplavijo niiihe.
Tukaj je mnogo beguncev, ki jih je povodenj pregnala is svojih stanovanj. Te revete ao tukaj porazdelili po praznih hišah
kem in da imajo hrano ter zdrav niško oskrbo. 2ene In otroci ao skupaj, molje in fantje pa skupaj. Oskrbujejo jih dobrodelne druftbe in Rdeči krit ter dobri domačini. Kakor navadno, je tudi v tej katastrofi revno ljudstvo najbolj prizadeto. Kajti bogati ao ae naaellli v hotelih In pri sorodnikih. Prej je med revnimi vladala velika revščina, a* daj je pa še večja, kajti mnogo revnih ljudi je izgubilo vse o-nebno imetje in pritikline. Kar se tiče Slovencev, mi ni mano, če so tudi prizadeti, kajti tu na jugu jih ni mnogo. Gotovo pa Je,
sluiku, brez vsakih potnih srag na čelu. Da, vrgli te bodo iz žup-nišča z besedo, da se tam ne dobi nika, kadar ai v sili. Ako se ne umakneš njihovim osornim besedam, bodo poklicali policijo na pomoč. Res žalostno, toda resnično.
moj namen nikogar napadati. ampak, dokler bodo slovenski duhovni napadali ln blatili SNPJ In njene člane, tako dolgo tudi mi ne bomo molčali! Rev. M. Jager pravi, da ponižno moli in cei*v*H, di io vsaj ti« gor-f in delaj, in kdor iett imeti pravo,
močno vero, mora moliti in delati. Latinaki izrek "ora «t tabora !M Torej moli, bodi po pasje pokoren cerkvi, boj se Boga. tiho bodi, ne dvomi o stvareh, katere te uči cerkev. Ne misli, zakaj blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo. De-laj kakor črna živina, tlačani, ga raj i prenašaj vdan v voljo boljo vae krtvi$e, ki ti jih dela tlačitelj graščak. prošt. fajmo-šter ali kaplan. Nikar ne odrekaj avoje pokorščine ljudem, katerim tlačaniš, zakaj vaa oblast prihaja od Boga. tudi tista, ki žali tvoj človeški čut. ki oneča-
Zaeno naj omenim, da se mi v Prosvetl med drugim zelo do-pade "pasja logika", zato naj se nadaljuje!
Thomas Požega, 138.
Poročilo in zahvala Weet Allia, Wia. — Klub št. 180 JSZ se iskreno zahvaljuje vsem, ki so se udeležili naše zabave in vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali in se niso mogli udeležiti, kajti oboji ao nam pomagali do tako lepega u-apeha. Kraljeva dvorana je bila natlačena. Pripravljalni odbor se je trudil, da ustreže vsem in upam, da ni bil v tem oziru nihče prezrt Dalje se zahvaljujemo tako lepemu številu članic društva "Venera" št. 192 SNPJ in društvu "Jolly Allis" št. 686 SNPJ; ki so bili navzoči. Prišlo je tudi lepo število angleških sodrugov. Zapomnili smo ai vae, ki z nami simpatizirajo, ker se zavedajo in pomagajo delavaki stvari' in delavaki organizaciji. O priliki vnm vrnemo.
Mary Mask h. tajnica. .
AH ste
'Prsavete*? Podpirajte avoj Hat!
Kako rogovlM aatan
Veat iz Bruslja se glasi, da je španski katoliški pisatelj J ose Marti de Semprun y Guerra sestavil listo 30 katoliških duhovnov, ki so jih fašisti postrelill med Baski — in to še niso vHi.
Pater Hugo, pGzor! Satan ni na delu samo med komunisti — osvojil si je tudi fašinte jn
vse one, ki molijo za Fmncovo imagona Span-ikem* ~ < « ft,
e *> js i • Preaaila kazen
V atarokrajskem listu čitamo, da je sokol-ski delavec Janko Prelovec v Sušaku izvršil samomor, vsled čeaar mu je bil odrečen cerk\,„ pogreb in pokopali so ga civilno. Kljub temu je neki član Sokola jzmolil zanj očenaš ob od-ferti gomili, toda na ovadbo župnika je bil ta član kaznovan a plačilom 200 dinarjev.
Ce bi bila kakšna pravica v Sušaku, bi bil dotični molilec obsojen na deset let zapora!
Jure ni faiiat '
Stric Jure se zaklinja, da ni fašist. Jezi f?a, ker prijatelji in zagovorniki španskega fašizma dobivajo fašistično znamko na prsi. Well, kdor noče dišati po volkovih, naj ne tuli z volkovi.
Jure ni faštet. Jure ni nič. Jure je samo Jure, ki pase pure . . .
* ♦ ♦
Vsi vragi na Španskem in--
Revček Slovettček: Danes ni v peklu nobenega vraga več, ker so sigurno vsi na Španskem . ,.	(
Revček Slovenček (v isti sapi): Med ameriškimi Slovenci imata
satan (mister satan je prvi!) in Bog vsak svoj tabor ..."
(Kadar je satan na Španskem, ga ni v peklu —lahko pa je iatočasno v Španiji in Ameriki!)
Pripomba: Ko je Satan to izvedel, se je gotovo naročil na Revčka Slovenika in obljubil, da dobi Revčku ie dosti drugih narodniko^, zakar gotovo prejmo prvo nagrado ...
Nfpad in pod napad!
Proaveta je ob koncu teta konstatirala, da jo je A. S. 96 krat napadel v preteklem letu.
Strte Jure: Cemu to natančno Štetje? Hudo se morajo (pri Prosveti) bati teh klerikalnih napadov!
Isti etrie Jure: Da se jih ne bojijo, o tem sem celo jaz prepričan. — ___________•
Paaja logika: Bojimo se in ne bojimo w! Ta modra Juretova ugotovitev se odšteje. To nI napad. To je le podnapad'—nekaj sem in nekaj tja, nekaj gor v zrak in nekaj dol v mišjo luknjo.
-----a^a—a——.„ ,,. __
AU nima strte Ju ne očal?
Strte Jure: Cemu jamrajo pri Prosveti glede napadov?
Vaftki tepec: Kdo je pa kaj jamral? Kje so vam očala, striček? Ali je konstatacija pri vas že jamranje?
Stric Jure: Ali ti ne pride oa misel, da gre za odbijanje napadov?
Vaikl tepec: Ali so navadne Vesti, ponatisnjene ali prevedene, pri vas napad, ki zasluži ko-
Ionsko odbijanje? ...	__
• •
Se nekaj iz Hagonovega razodetja
Ko je veliki črni magik Hugo oni dan u tresel satana iz avojega širokega rokava, je tudT razodel, kako satan operira. Kdaj ln kako mu je Herr satan zaupal to skrivnost, tega Hu*o ni razodel. Hugo je odkril, da je satan dober računar—bolj! ko on, Hugo. In kako je ssUn računal? Ko je satan obiskal Evropo, da po-seje po njej ateistični komunizem in kup revolucij, je našel, da bo Imel—lahko delo. ZaksjT Zato, ker je že polovica Evrope odpadla od krščanstva in od druge polovice je spet bila ponvica takih, katerim je vera samo obleks, In o# ostale četrtine je spet polovica takih, ki se nočejo tepsti za sveto vero! ' L
Mislimo si tužno sliko evropskega krščanstvi pred prihodom satana. Sedem desetin vseh ropskih kristjanov je propadlo in odpadi«, ne kam! To nam je razodel sam Hugo, prosirnn Kako je propadlo in odpadlo? Tega nam pa Hugo ne razodene. Ali jih je satan kdaj prej j* hrusta!? Nemogoče—saj nam je Hugo raiodei. da je šele prišel z namenom, da vseje komunizem in komunistične revolucije in našelje. • bo imel lahko delo! Našel je že akvarjeno
Nerešena uganka: Kdo je satanu tako imenitno pripravil polje? Mar ima aatan pomag^ ča. ki še nima imena? Druga uganka: Kdo j« boljši računar, aatan, ali pater Hugo—ah oba zanič?---
Pred dvajsetimi leti
A (It Proavete z dne 15. februarja 1917.)
Domače vesti. V Summitu, III.. so naši« £ ulici napol zmrznjenega rojaka Andrej» čiča. Uhlji in devet prstov mu je amrinis* Bil je dan SNPJ.
fMlaeelre reML V SmitJionu. Pa., ao ^ kali radarji
S m orna vojna. Wllson je zavrgel govore t Nemčijo in nemška vlada je la. da "zdaj šele ee začne prava potaplja

Vesti iz Jugoslavije

Osebni vtafc na propJ«*
strojevodja Janez Cerne » Jese-»Ur okrog 39 let. Dobro po-
£ , progo, ki jo je prevoal Stokrat in stokrat, . veoda
Je neprevidnost »bMvaU te dni njegovo smrt.
Stroj je Cernetuie nekajHte
nagajal, vendarni mogel^
ti napake. Ko je 27. januarja v^ okrog pol 6. odpeljal vlak i, Kranjske gore proti Jesenl-ge je zazdelo strojevodji,
da lokomotiva spet nekaj nagaja Sklonil se je iz lokomotive ven, da bi pogledal pod kolesa, tedaj pa je vlak pridrvel do mosta pri Gozdu-Martuljku, m o-mja mostu je udarila v Cerne-ta mu razbila glavo in potegnila na progo. Kurjač se je ravno tedaj nagibal na drugi strani in gledal na progo, in tako je šele nekaj hipov opazil, da Cerneta ni več na stroju. Zaslutil je nesrečo, ustavil naglo vlak in stekel po progi. Pri mostu je našel strojevodjo mrtvega na progi z razbito glavo. Obvestil je iz čuvajnice jeseniško postajo, od koder so poslali drugo lokomotivo po vlak.
Cernetovo truplo so prepeljali v Kranjsko goro v mrtvašnico, a so ga od tam prepeljali na Jesenice, kjer so ga pokopali. Zapustil je vdovo in troje majhnih otrok.
Smrtna nesreča v mariborski tovarni
V tovarni "Splošne stavbene druibe" se je smrtno ponesrečil preddelavec, 50 letni Ivan Tik vič, ki je bil uslužben že od z* četka tovarne v oddelku za zvi janje pločevine.
Dne 28. januarja dopoldne se je po neprevidnosti s hrbtom do tiknil osi stroja. Os se suče s silno naglico in je zgrabila Tik-viča ter ga vsega zmrcvarila. Delavci so takoj ustavili stroj, toda Tikvič je imel zlomljeno hr
................................
(Iirirva pet*Ma <a Jaferietije.)
stal zaradi neprevidnosti kakega delavci, lahko pa tudi, da se je svinčev prah zanetil sam.
S« živi vdova po pokojnem slovenskem skladatelju Antonu Fo- ster tir. ersterju. Te dni je dočakala 90 let svojega Življenja. Petronila Foersterjeva je po rodu Cehin-ja, kakor njen pokojni mož. Fo-erster j« bil za organista v Sen-ju v Dalmaciji, od tam je prišel v Ljubljano in takoj aktivno in plodonosno posegel v delo slovenske glasbe. Bil je izboren pevski učitelj, dvignil nivo posvetne ip cerkvene glsebe, bil sprva kot novotar odklanjan s strani cerkvene gospode, ki je bila vajena slišati poskočnih in preprostih melodij s korov, napisal mnogo zborov in solospevov, in napisal tudi prvo slovensko dobro opero, "Gorenjskega slavčka". Pokoj je užival v Novem mestu pri sinu sodniku, v Novem mestu je Foer-ster tudi umrl leta 1926. Njegova vdova Petronila živi zdaj v Ljubljani pri upokojenem sinu sodniku in je krepka dočakala 90 letnico svojega življenja. Prejela je za ta svoj jubilej čestitke z mnogih strani in ob njenem jubileju se spet spomnimo trdega in plodnega dela njenega pokojnega moža, ki tvori posebno poglavje v zgodovini slovenske glasbe.
Samomor pod vlakom >* V soboto 23. t. m. se je v Laškem pri Celju vrgla pod jutranji vlak 24 letna maserka laškega Zdravilišča, Marija Pelčeva. Zjutraj je v grmovju blizu postaj^ pričakala vlaka, se sesula in legla tik pred lokomotivo na progo. Kolesa so jo razmesari-la, obležala je mrtva na progi.
Zakaj je šla v smrt, ni znano. Morda je obupala nad življenjem zaradi tega, ker je čakala, da bi bila definitivno nastavljena, pa tega še zdaj ni pričakala.
Tako je že drugič doletel Pel-čevo družino tak udarec. Pred nekaj leti se je namreč Marijina sestra Fini, uradnica v Ljublja-
btenico in hude notranje poškod- ni, vrgla a četrtega nadstropja
be, ki jim je kmalu nato podle*
«4
Zapušča ženo in otroka, doma je bil na Teznu, v mariborskem predmestju.
Samomor mlade uradnice. — V Ljubljani so 27. januarja zjutraj našli v njenem stanovanju mrtvo mlado uradnico Bogi Pre-tmrjevo, hčer gimnazijskega profesorja dr. Janka Pretnarja. Pretnarjeva je bila javnosti znana zlasti kot navdušena športnica, ki je veljala več let za prvakinjo v plavalnih skokih. Bila je uradnica Pokojninskega zavoda. Naili so jo mrtvo v sobi, kjer je odprla gorilni piin in se zadušila Bajt- j? Hla v smrt saradin* areftve ljubezni.
Uboj med cigani. — V prekmurskih Crensovcih imajo cigani »vojo naselbino. Te dni so se cigani zaradi, neznanega vzroka »tefcli in v tepežu je obležal mlad cigan Adam mrtev na tleh; Dobil je vbod v vrat, prerezal mu > iik> odvodnico in fant je izkrvavel. oblasti so uvedle preiskavo.
na stopnišče in obležala mrtva.
DROBNfc NOVICE
V Monakovem v Nemčiji se je smrtno ponesrečil posestnik Petschauer iz Salke vasi na Kočevskem. Sel je kakor vsako zimo krošnjarit v Nemčijo. S tem si kočevski nemški mali posestniki pomagajo, da se lažje preživljajo z družino. Bil je v Nemčiji že pred božičem, za novo leto je prišel domov in že prinesel nekaj zaslužka s seboj, a kmalu po novem letu je spet odšel. Ko pa je v Monakovem sto-
šel odpret okno in klicat na pomoč.
Cs ni to špas!—Pred štirinajstimi dnevi, v nedeljo dopoldne je imela ljubljanska organizacija vladne stranke (klerikalci) svoj shod na katerega so bob-nali že teden dni z Usti in letaki. Napovedali so, da bo med drugimi govoril tudi notranji mini-
I/ ^vMJVAAA	V . . 1 . . .. I ^ .. I
rvoroHcc, pou p n?u scu -
nik vladne stranke, ki se imenuje Jugoslovanska radikalna za-jednica, in v kateri so zastopani nekateri radikali, muslimani in slovenski klerikalci. Shod je vodil ljubljanski župan, ko pa je sredi shoda prispel dr. Korošec, je vodstvo shoda prevzel on. Seveda je klerikalna množica sprejela dr. Korošca z živahnim vsklikanjem. Govorniki so govorili o tem, kaj je sedanji režim že storil dobrega jn kaj šc namerava storiti (posebno teh napovedi je bilo precej), notranji minister dr. Korošec pa je govoril tudi o sporazumu s Hrvati, o čemer pa je vedel povedati le to, da je sporazumevanje kakor otrok, ki jfe treba previdno ravnati z njim. Več notranji minister in podpredsednik vladne stranke ni vedel povedati. Na koncu pa je shod z velikimi ovacijami sprejel resolucijo, v kateri zborovalci med drugim zahtevajo enakopravnost Slovencev, avtonomijo in še nekaj manjših, nedolžnih za* h te v. Naslednji dan smo brali v klerikalnem tisku obširna poročila o "triumfalnem" zborovanju in o "glasnih dokazili navdušenja" za slovenskega "voditelja" dr. Korošca. Obenem so zapisali, da je bila rezolucija sprejeta. Objavili je niso. Čakali smo, da beremo, kakšno re-zolucijo so sprejeli klerikalci na shodu, ki ga je vodil in na njem govofiil sam notranji minister dr. Korošec, toda do danes rezolucija ni bila objavljena. Za kaj ne? Sedaj smo izvedeli: rezolucija je bila zaplenjena, njena objava je bila prepovedana! Ce to ni špas! Shod vodi notra nji minister, z veseljem sprejema ovacije zborovalcev, ki sprejmejo z vzklikanjem resolucijo, toda objaviti se rezolucija ne sme. Menda je odveč pripomniti, da spada v resor notranjega ministra dr. Korošca, kaj se sme in kaj se ne sme ob-javittf Zaradi tega je treba pač misliti, da je bila rezolucija namenjena le za navdušenje zborovalcev, potem pa so jo morali spet spraviti v žep. Iz tega se da sklepati, koliko je iskrenosti v zahtevi po avtonomiji in enakopravnosti, vsaj • strani klerikalnih "slovenskih voditeljev". — Stvar spominja na dogodek, ki smo%ga Že zabeležili: v Kranju sta sklicala ihod poslanec dr. Semrov in znani klerikalni podeželski voditelj, bivši poslanec, predsednik klerikalne Županske zveze Brodar. Na shodu
''o/ar v cel Jaki cinkarni. — V
»kladivu cinkovega prahu v ce-Uiki Cinkarni je na lepem nastal požar dne 28. januarja popoldne. Požar je grozil uničiti poslopje do tal, a napor de-Isvcev iu gasilcev je poslopje vendarle rešil. Skoda pa je znat-a je gotovo krita z zavarovalnino. Domnevajo, da je požar na-
in je poškodbam podlegel.
V dima se je sadvMI.—Tako je, če si preveč židane volje v nedeljah. V Novi vasi pri Radovljici je prišel iz gostilne v nedeljo domov v svojo sobo 67 letni preužitkar Andrej Mušan (Vrtnikar), pa je doma zakuril v gašperčku in zadremal. Toda ogenj iz gašperčka je zažgal tu-tU, drva in suhljad okrog peči, nato se je vnel še pod, od židane volje utrujeni Mušan pa je spal. Ogenj sicer ni mogel u-ničiti vse hiše, ker so bila okna In vrata tesno zaprta in je ognju primanjkovalo zraka. Toda dim je zadušil Mušana, ki so ga zjutraj našli sedečega ns kovčegu. NajbrŽe se je nazadnje zbudil, a ni imel več loliko moči, da bi bil
pil iz vlaka in šel v mesto, je na nekem križišču zašel po kolesa bi govorila n kmečki zaščiti, ka-
kor jo določa od sedanje Glade izdani zakon. Toda shod je bil — prepovedan! Dejstvo je namreč, da je zakon o kmečki zaščiti, kakor ga je sprejela sedanja vlada, eden najhujših udarcev za kmete. To čuti tudi klerikalno podeželje: Na tem shodu bi gotovo kritizirali ta zakon, ki ne ščiti, ampak upropašča kmeta, zato ga je oblast rajši prepovedala. NI dvoma, da je dobila oblast navodila glede teh shodov iz Beograds, iz notranje-ga ministrstva!
"Prosil sem te, da bi ml posodil dvt sto dolarjev, ti si mi jih dal pa samo sto!"
"To ** pravi, da sva vsak za m to dolarjev na izgubi."
PftCSVETA
■ ■■■ ■>■ ■ ——
Wall Street hoče ustaviti preiskavo
Lobi.ti na delu v W«.h-
ingtonu
VVuhington, D. C. — (FP) —
I ..i.;- i t »— -»«	. »■» - . »,. .
Lobisti VVall atreetn v Wasnmg-tonu so napeli vse sile, da ustavijo senatno preiskavo financiranja železnic in špionaže med delavci v industrijah ter kršenja civilnih svobodščin. Odseku, ki preiskuje financiranje železnic, načeluje senator VVheeler is Montane, drugemu, ki preiskuje Spionažo, pa senator La Follette I is Wisconsina.
Senat je v svojem zadnjem zasedanju določil 1100,000 za preiskavo financiranja železnic, La Follettovemu odseku pa samo $15,000. Lobisti VVall streeta '.daj pritiskajo na senatorje, naj ne dovolijo nadaljnjih vsot za financiranje preiskave.
Kljub pomanjkanju sredstev je La Follettov odsek odkril evidenco, kako industrijske korpo-racije, zlasti jeklarske in avtomobilske, bresobsirno zatirajo unijsko agitacijo med delavci v svojih tovarnah. Na svoji plačilni listi imajo krdelo špionov, ki ovadijo vsakega delavca, ki vstopi v unijo. Temu sledijo odstavitve in terorlziranje delavcev. Spione pošiljajo korporaci-jam stavkolomske agenture, Pln> kertonova in druge. Predsednik Pinkertionove agenture je sam, ko je bil zaslišan pred člani federalnega delavskega razsodišča, priznal, da on in drugi direktorji vlečejo visoke plače.
Nasprotniki preiskave, ki jo vodita senatna odseka, pa so zdaj naleteli na veliko opozicijo pri organiziranem delavstvu, železniške bratovščine zahtevajo nadaljevanje preiskave wall-streetskega financiranja železnic, Ameriška delavska federacija pa je pozvala senat, naj dovoli nadaljnjo vsoto $200,000 La Follettovemu odseku za financi ranje preiskave špionaže v industrijah In kršenja civilnih svobodščin ameriških državljanov, katere jim garantira federalna ustava. Lewisov odbor za industrijsko organizacijo, ki je v konfliktu z Ameriško delavsko federacijo, tudi urgira nadaljevanje preiskave.
Ta borba proti in v prilog preiskavi bo prinesla odločitev, kdo ima več vpliva pri Roosevel-tovi administraciji — organizirano delavstvo ali wallstreetskl magnatje.
Prva gedeča
stavka v Chicagu
Chlcago, 18. febr. — Prva se-deča stavka v Chicagu, ki je vzbudila splošno pozornost, je prišla nenadoma v tovarni Wahl-Eversharp Pen Co. T itlVtt, *! se je pričela včeraj popoldne, je zavojevanih 75 mladih deklet in žensk in 50 delavcev. Izbruhni-la je, ko je kompanija odbila zahtevo glede zvišanja plače 25 odstotkov. Chlcago js Imelo prvo aedečo stavko, kJ pa ni bila industrijska, pred nekaj tedni, kd je 27 pisarniških delavcev in sedem delavk okupiralo glavni u-rad WPA v poslopju Merchand-Ise Mart kot protest proti od-slovitvam. Ta stavka je bila končana, ko so delavci dobili zagotovilo, da bo WPA prenehala z odpuščanjem delavcev. Epidemija sedečih stavk se, kakor vne kaže, razširja. Tri take stavke no zdaj v teku v papirnicah J0-liet Wallpaper Mili Co. v Jolletu, 111.
Tiskarji In čaaoplsni delavci ptketlrajo pred uradom llata "Daily Journal", Fluahlng, L. 1., po izbruhu stavke.
Zakonodajni program delavske lige
Lewisova skupin* organizira lobistični rat po državah
Waahington. — Delavska nad-strankarska liga, ki je v prošll predsedniški kampanji stopila prvič na tflan in pognala organizirano delavstvo v demokratski tabor, je zdaj stopila v "drugo faso" svojih aktivnosti. Ta faza bo delovanje za izboljšanje delavske zakonodaje tudi po drŽavah.
Vsem predsednikom državnih delavskih nadstrankarskih lig je poslala legislativnl program, ki vsebuje osnutke osmih delav skih zakonov. Program Je sledeči:
1)	Državni delavski zakoni, ki sličijo zveznemu delavskemu zakonu.
2)	Državni antiJnjunkcijnkl zakoni, ki naj bodo bazirani na Norris-La GuardiJevem zakonu.
o v	»mH Avlkffiii 4AUV-
0; oIROn pTTjTJ vrtnetji Itemv
cev, ki so brizadeti po stavkah.
4)	Zakon, ki prepoveduje občinam in mestom izdajanje zakonov proti shodom, sejam, paradam in distribuciji literature ali letakov.
5)	Zakon, ki bi omejeval število deputišerifov v vsakem o-kraju in določal njih plačo Is vladnih skladov.
6)	Zakon, po katerem bi se morali vsi kontraktorjl, ki delajo za vlado, pogajati s delavstvom za kolektivno pogodbo.
7)	Licenziranje vseh oseb, ki aoTvprivatni policijski aH čuvajski (sketrnki) službi In vseh privstnih detektivov ter odklonitev llcenze bivšim stavkolom-cem.
8)	Zakon, po katerem bK morali biti delavci plačani vsaj dvakrat na mesec.
George Berry, načelnik lige, urgira vse državne predsednike, nsj poskrbe, da bodo ti zakoni aprejeti v državnih posta voda jah. Svetuje Jim, naj stopijo v »tik z voditelji državnih delav-akih federacij za skupno delovanja pred državnimi leglslatura-m|, V svoj krog naj pritegnejo tudi druga organizacija, ki so naklonjen« organiziranemu delavstvu.
V svrho bolj efektivnega delovanja Je liga organizirais statistični In raaiakovalni depart-ment, ki bo zbiral podatke in sodeloval z državnimi organlzacl jami. To dele bo vodil K. L. Oll-vsr, ki Js bil prej uslužben kot statistik pri bratovščini železniških klerkov.
govorni ta štsvilne eksekuclje u-pomikov, ki so blie izvršene v dobi levičarskega režima v Mala-gl.
■Medtem, ko fašisti nadaljujejo s "čiščenjem" v Malagl, upor-niške Čete prodirajo proti vzhodu ob obrežju Sredozemskega morja. Governer Alonso Mo-ron je zdaj odredil evakuacijo civilnih prebivalcev v Almeri-ji, kamor se Je zateklo veliko število begunov po fašistični o-kupaciji Malage. Fašistične čete zdaj prodirajo proti Almerijl in js nSvarnoat, da bodo zaaedle to mesto. Vsi bojevanja snažni možjs so bili poslani na fronto ob Motriiu, kjsr ss bodo združili z vladnimi čstami In skušali ustaviti prodiranja uporniške armade.
Cenzorji v Angliji na delu glede kralja
London, 18. febr. — Vsa naklada tednika "Cavalcade" Je bi-la konfiscirana zaradi članka, ki se Je nanašal na zdravstveno stanje kralja Jurija VI. V član-ku je bilo rečeno, da je kralj epilsptik, podvržen napadom bož BastI, kar pa cenzorji In visoki vladni krogi zanikajo.
Izvoz municije
v januarju
VVashington. — Nizozemska in njena kolonija Nisosemska Indija sta bili v januarju naj boljši odjemalkl ameriške muni-cijske industrije. Prva jo Je kupila za $1,OSM,»A0, druga pa za $550,728. Vsa eks|H>rtna tr govlna municije v januarju Je znašala $8,276,007.
rd—sit
'**rsln, fNmrtdevake.
Jolia L l*wla.
1'erfcin*. dstavuka lajaks. »<rhlgan«ki gorsrnrr Fraafc Mmrphf Im i. thmf.
I Zmaga španskih bram-
bovcev v Madridu
-
<Ns4*l)s*S*S« f 1, straal.)
trole, ki so bili prijeti po faši-stični okupaciji Malage, toda štirje so bili obsojeni v dosmrtno jsčo, eden ps Je dobil še«t tet zapora, ko ns Je neki duhoven zavzel zanj In Izpovedal, ds je obtožen«* rešil življenj« nekaterim prebivalcem In da Je storil . vsa, kar Js mogel, da bi rešil druge, Vsi so prišli pred vojno 'sodišče na obtožbo, da to oni od-
4* II luilllk
Učitelj je prsvll otrokom o rimskem Junaku, ki je vsako Ju tro trikrat preplaval Tlbero. U čenec Lisjak se smejs.
"Zakaj se smeješ, Lisjak? Ali morda dvomiš, da to dober pla-vač zmore?" — "To ne, gospod učitelj," pravi učenec, "smejem ne tistemu Klmljsnu, ds ni prs* plaval rek«, če Je že plsval, štirikrat, da bi prišel si»t na breg,
kjer Je imel obleko."
•
Priznanje
Rezlka Je prvič služila v LJubljani In je izpolnlls prijavo:
Ime Terezija.
Priimek: Klana.
, Poklic: Kuharisa.
Dan, mesec, leto rojstva: 21, svg. 1MM).
Vojaško razmerje: Da.
ZANIMIVOSTI
Pri prometnih nesrečah je 50 odstotkov žrtsv med pešci. Prav tako so tudi dognali, da povrro-Če nad polovico prometnih nesreč pešci.
V	Angliji prodajajo in uporabljajo nič manj ksko 016 raznih sredstev za plešavost.
Na Štefanovem otoku blizu novoselandske obale so odkrili čudno vrsto plazilcev s tremi očmi. Podobni so kuščarjem in so pol rioetra dolgi.
V	Pekingu Ji povprečna zimska temperatura 4 stopinje C pod ničlo, poletna pa 85 stopinj C toplote.
Najvišja gora v Južni Ameriki ni Chimborasso, ampak Ull-nar, ki js visok (UMU) metrov. Chimborasso js 6247 metrov.
Kno nsj bogatejših mest v Mehiki je bilo nekoč mesto Cholu-la, ki Jo je imenoval osvojevalec Cortez Churultecal. Imelo Je 400 templjev In okoli 40,000 pošlo-pij.
V	kubičnem centimetru vrtnu prsti je po ugotovitvi učenjakov dvakrat toliko Šivih organismov, kakor je na vsej zemlji ljudi.
Izraz "medeni tedni" so pri-posnall Germani. Tam sta namreč pila puročenca prvi mesec ■vojega zakona skoraj samo medico In po njej se je tudi mesec Imenoval.
I)a bi se v Madridu isnebill nadležnih beračev, ao začeli na policiji uporabljati nenavadno sredstvo: vsakega aretirajo, kdorkoli da beraču kakšno miloščino, In ga Izpuste Šele tedaj, ko plača precej občutno globo.
Misli
Mož Je glava družine, žena pa vrat. Zato se mora glava obračati, kakor hoče vrat. . Ženska brez okusne obleke Je kakor ptica brez perja.
Neumno Js zitfitsvatl, da se žsnska ne iepotlčl. Ženska brez Ispote — svoje ali vsaj za možev densr drsgo kupljene — Nploh ni žsnska. Lepota Je ženski poklic, namen, pamet In moč.
Prvi nakit ženske je bilo figo-vo pero. Hlsgor Adsmut Iz fl« govega imresa so se razvile mode in noše, ki#KižiraJo dandanes lakonsklm možem tisočake In stotisočake, časih celo značaj In čast.
Dobra žena pove časih s svojim molkom več kakor slaba s neskončnim regljanjem.
Čebeli se Izpremeni vse v med, kači ps vse v strup. Podobno Je pri ljubečih In hudobnih ženskah.
delavci Mejo svoje
PftOSVETA
PONDEUEK, 15. FEBRUARJ*
Martin Andemen Nex#
PROKLETSTVO
ROMAN
Prevedel Mirko Javomik
In kako bedno se Je vedelT Najprej te Je vit kot črv In iskal vaeh mogočih izhodov; da, bil je ie skoraj na tem, da bi prinesel zdravniško izpričevalo za svojo Jalovost. Čeprav bi bil mo: ral vedeti, da je a tem sam obdolževal njo. — Toda tudi ona je bila prav zares jezna. In potem, ko mu je pivovar z ljubem ji vo popustljivostjo polotil roko na ramo, se Ja Frank bahal, če*, da ga je dovolj mota, da prevzame posledice nase in je uganjal prave komedije.
Mesec pozneje je bila svatbe in uredila ste ■i dom na pivovaifkve stroške; nadaljnjih pet mesecev pozneje je trfl krojač Frank oče.
Na račun tegalM Ja živinsko napil; in žena in drugi ljudje so mislili, da je naredil to od veselja.
Toda ^rank ni bil neumnejfti kot so ljudje sploh; pokazalo se je, da zna }est mesecev prav dobro odšteti od devetih. %
Ce bi bil tedaj vsaj pobesnel, jo premlatil, jo za lase vlekel na ceato in zahteval, naj ju ločijo! Pripravila se je na vse take motnosti in bi bila vse prav lahko prestale In ga vrh p vse-gs ie obolevala.
A Frank ni bil tak. Vse, kar je dejal, ko je prišel deček ne svet, je bilo: 'To si pe dobro naredila, mati!" In pozneje mu ni prišel očitek čez ustnice, tako da tudi za hip ni bila trdno prepričana, če ve, kako je s stvarjo. Z vso trdnostjo je računala na silen, serov izbruh, ki bi poravnal ta račun med njima. A izbruh ni prišel, in namesto da bi ta okoMčina stopnjevala njeno zaničevanje do mota, Jo je spravljala v ke večjo negotovost.
Mogoče se je pa samo delal neumnega in Je kopičil jezo, da bi jo nekega dne vrgel na njeno glavo. Bila je tako navajena, da Je molki vedno vladal in ukazoval, da si vsega ni in ni mogla drugače razlagati.
Kazni, ki Je nanjo računala, nI bilo, in veseli dogodek je spat letal kakor talko breme na domu. Neprestana napetost ja Je razburjala in napihovala je avojo krivdo in ai vtepala v glavo, da kuje mot strašno maščevanje. V resnici pa ni o dogodku ne raamišljal ne tuhtal; zadelo ga Je le v toliko, da se je njegovo te tako In tako malo izrazito teienje za udejstvovanjem še tmanjielo, potelenje po močnih pijačah pa vtrealo.
Z mešanimi tavstvi strahu in gn-Aiu- zavesti se Je močno zavzela, da bi mu olajšala tisto za-sovrafteno ubadanje z delom. In čeaar niso dosegli na njegovem značaju dogodki sami po sebi, to Je dopolnjevala ona, ko mu Je bolj in bolj popuščala pri močnih pijačah. - Polenll se Je do skrajnosti, se posebičil in udal pijači.
Ko ga Je spravila tako daleč, se Ji je za-* zdelo, da se Je dovolj spokoril in hotela ga je potegniti spat na breg.
To pa ni bilo več mogoče.
Zdaj ja stal pred njenimi očmi tak« kakršne« ga je naredila sama: kot bitje, ki je podrlo dom. Postala je do nJega ujedljiva in grenka, ker jo je v vseh ozirlh Izrabljal in začela se je boriti z njim.
, Toda boj sam jI J« buril tolč, ker se je vsaka telesna zmaga, ki Jo Je doaeglu, zaradi njegove polne malobritnosti izmallčila v poraz. • V zmedenem obupu je vldels. da se gs nobena atvar ne prime in da drvi dalje v smeri, kamor ga Je pahnite sama, in naj se je še tako branila: dom, otrok in ona sams — vse je vlekel za sabo. da je padalo z njim.
Tudi zdaj. ko je leftala v postelji, se ji J« zdelo, da drsi po hribu nsvidol, toda votnjs je ni več vznemirjala. Za čas j*to občutje tako otivelo v nji. da ji ja bilo, ko da ae vrti hiša. ko da se kotali v mehkih skokih kakor zatočeno kolo. Sama Je sedela ritensko na strehi, ds bi pazita na dimnik In pri vsskem obrstu Je vzkliknila:
"Naj ae vrti, Marijat ffaj ae vrti, Marijer— Potem se je na mah močno zazibalo in letala je spet v postelji, težke potne kaplje so ji stale po čelu.
Kje neki je bil Frank? Pravzaprav je bil prej tako neten, ko si je dal opravka okrog nje* in je bil na pogled tako otoften, ker je bila bolna ona. Hrepenela je, da bi mu rekla prijazno besedo.
"Frank T .....''
Ni dobila odgovora.
Tiho je ležala in poslušala. Najbrž Je odšel v krčmo.
Trpko drhtenje ji je preletelo obraz, pa je takoj spet popustilo. Ni imela moči, da bi zbesne-la in tudi ni čutila teženja za tem—bilo ji je v veliko olajšanje, da ja bila tako daleč od njega.
Na čem pa naj bi se tudi le razburjala? Padalo je dalje; toda to se je godilo te vsa leta, odkar Je bila poročena. Mogoče bo nekega dne začela tudi sama piti, potem se bosta lahko objela in šla skozi tivljanje kot pijana brata.
Vsekakor je hotela od zdaj biti dobra s Frankom—in se ne jeziti, če jo bo malo skubel. * Nasmehnila se je.
V ototni obsimosti in z naletom Šaljivostl ja videla v duhu, kako sadi pri mizi kot nekoč, in vrtorepi s skodelico sem in tja, da bi qkril de-ietico, ki jo je gospa Frankova polotila tja, in z vso vnetostjo zabava teno, da bi odvrnil njeno pozornost. Tako jasno se je spominjala na to, ker jo je prvič poskusil tako okrasti. . Skoraj je bila na tam, da bi mu kaj dala, da bo šel lahko na veselico.
Poklicala Je, najprej aeveda zaradi tega, da sa je prepričala, da ga ni več pri hiši. „
In ko je po kratkem prialuškovanju bila uver-Jena o resničnosti svojega prizadevanja, je segle v Žep na krilu in začela preštevati svoj denar.	:	< 12.
Krojač Frank Je sedel v sobi na mizi v avoji priljubljeni drži, noge je potegnil podae in dremal. Na njsgovapi mesnatem obrazu je letal tih, skrben israjb
Vprav je bil napravil kavo za teno, pa jo je spet izbruhnila — morala je biti zares bolna. Sicer bi se tudf ne mogla mirno znajti v postelji, če Jo je prav pognal. }
In kako Uho je letala!
2e kdove kako dofco Je ni videl v postelji; da, od tedaj, ko Je dobila Thorwalda. In še takrat ni bila bolna, ampak je letala od jutra do večera in klepetala s ženskami, ki ao Ji nosile pogačo. Ze tretji ali četrti dan Je y»Ula ln se odpravila na dalo. Ponavadi se je smejala, kadar so ji druge tenake govorile, kako je tetko roditi in rekla: "Otroka dobiti to je pribllino tako, kot da bi človeku iidrli mlečnik."
Da, bila Je trde narave.	v
Zdaj pa Je letala in ga ni mogla niti zmerjati, tako bolna je bila. Da bi le preatala!
Franku Je bUo vedno težje to telje pri are«. Se nikdar mu ni prišlo na miael, da bi utegnil* zboleti. kaj šele umreti. Kaj bo pa lele s nJim, k! nt bil prav poeebno Jak.
Seveda bi spet sačel šivati in če bi bilo po-trebno, ob nedeljah tudi striči. Saj Je bilo to prej njegovo delo, preden ga Je prevzela žena. Toda kako dolgo bi a svojim šibkim hrbtom vzdržal, da se ne bi »grudil pod bremenom?
NI se upal na to misliti, temveč Je zeprl oči; In zdaj se mu Je na trepalnicah jasneje in jasneje risala allka, kako pada na tla pod težo velj-kih krojnih škarij, ki so še zrasle, odkar je začela lena delati s njimi. Škarje so ga tiščale in tlačile kakor velik železen križ.
Bil je mrtev, ah zares! In čul je, kako pogrebe! pojo žaloatno pesem In je čutil, kako se krsta pod nJim opoteka, ker se noseči menjajo. Pred njim se je poetavljel cerkvenec in žetega-val glasove skozi nos.	(Dalje prihodnji«.)
jem rmis!:;. Prpte<t- ltskJ In katoliški pisatelji teh časov so rabili naš jezik le, da so širili in utrjevali med širokimi sloji verske nauke, ne pe, de bi ustvarili nerodno književnost. Edini cilj kmetakih uporov "za staro pravdo" je bil rifcljšati težki socialni položaj, ne pa boj proti Nemcem. V ostalem izraža "program" naših prednikov — in d e 1 o m a celo do 1. 1*18 — znano geslo: "Vse za vero, dom, cesarja", t. j. za katolttkp cerkev, sa Avstrijo (oz. Stajifreko, Kranjsko i dr.) in za njenega vladarja. Slovenska narodnost se pojavi lele v začetku 19. st. (doba romantike), zlasti pa izza časa "narodnega preporoda" (ok. 1870).
Pa tudi danes pojem "narod" ni povsod eitak. Kako nejaani so nazori o narodnosti slasti med priprostim ljudstvom kažejo že označbe. Italijanu je "Tedesco" ne samo Nemec, temveč tudi Sved, Danec, £eh, Poljak i. t. d.,
riaiits rug
Skupina stavkarjev oblega tovarno Briggs Body Co. v Detroitu.
teritorialnimi spremembami — čijo od drugih. Kako so nastali
Nemcu je "Welsche" Francoz ali flot dedovina Habsburžanov nad	različni jeziki, če imajo skupen
pol tisočletja, kot cesarstvo pa	izvor ali ne, ostane vedno nere-
nad 100 let in Vplivala znatno na	šljiva uganka, ker segajo začet
A mir *•!
Cemu nacionalizem?
Živimo v času, ko »laVl nacionalizem svoje zmag«*. To frlčujo fašistična Italija, nsrodno-aert*-lističns Nemčija in razne nacio-nalistične strujc v skoraj vseh. zlasti kapitalističnih državah Narodnost je danes geslo znatnega dels člov eštva prav tako kakor nekdaj veroizpoved. Kakor tedaj spričo bogoslovno-dogma tičnih uporov »to|i«jo v ozadje sedaj pred nscmnsln<HOMnimi i-
Zgodovina uči, da Je bil pojem "narod" v raznih čaaih in krajih različen. V »tarem veku so tvorili narode aamo svobodni državljani raznih držav, t. j. tisti, ki ao imeli vse pravice. K narodom pa niso prištevali — poleg tujcev In polsvobodnih — sužnje, ki so bili te breapravne stvari \("govoreče živali"), dasi so tvorili pogosto večino prebivalstva, vršili v Jav nem in zasrbnam življenju naj-
de jamivsi drugi, predvsem ob-! različnejša In najvažnejša dela,
govorili isti jesik kakor njihovi guapodarji, imeli isto domovino, lato veroizpoved I, t d.; le Izje-moma je bile usoda domačih sužnjev nekoliko milejša kot tujih. To načelo je vezalo vedno In po-
čečlovefki in socialni problemi Zato je umestno, če skušamo st \ srno. le na (»odlagi dejstev rešiti vprašanje nartonaliema. pri čemur se oziramo ris »ti na domače razmere.
Nacionalisti pravijo. da izviraivsod. pri Kvii^ih. Aaircih. Ra-vse njihovo čustvovanje In Ho-1btloncih, PersAl. Izraelcih. Fe-tenje zgolj iz iakrene, piem«» te ničanih. Kartalenih, Grkih. Ger-Ijubezni do lastnega naroda. Kot1 manih I. t. d., predvsem pe pri "narod" ali "naelja" pe otnalu Rimljanih. Členi rimskega nero-jejo večjo ali manjšo skupin« da (populus romanu«) so bili le ljudi, ki ime jo isto poreklo, isti tisti, ki so bili pravno dodeljeni jezik, isto domovino, isto pretej kakemu delu (tribus) rimskega
klost (narodno tradicijo). Uti enačaj, Iste i bičaje In Mn aH vsaj s*ično veroizpoved. Ali ie ta definicija \ rvviln* ?
mest« In imeli zato pravico medsebojne trgovine in aklepenje porok (ius romoerrii et conubii). fte«e ko je podelil ceaar Carafalla
1. 222 vsem svobodnim prebivalcem imperija enotno državljanstvo, so postali le-tl člani rimskega naroda. Vseeno pe je bilo, kaj so bili po krvi in jeziku. Tako je bil n. pr. apostol Pavel Rimljsn, ker je bil rimski držav-IJan, dasi po rojstvu Zid. — Slič-
Italijan, Jugoslovanu "Vlah" (Lah), Romun ali Italijan itd. "Narod" pomeni tudi priproste ljudske mnoftjee. Važnejše kot te označbe je zgodovineko utemeljeno pojmovanje, da je "narod" i-stovesten z domačim prebivalstvom države. Tako se smatrajo Švicarji za laeten narod, dasi ga-vore štiri reiHčne jezike (nemški, francoski, italijanski in re-to-romanski). Francozi ao vsi državljani francoske republike s kolonijami kljub mnogim razlikam. leto načelo priznavajo A-merikanci, Angleži, Italijani 1. dr, Vaaj deloma je veljalo to tudi v bivši Avstriji. Zato govori čl. 19 ustave iz 1. 1867 načelno le o Jjudskih plemenih in o enakopravnosti v deželah običajnih jezikov in zato ao upoštevala ljudska štetja le občevalne jezike, ne pa narodnosti. — Nacionalisti pa pravijo, da moramo ločiti med državnim in naravnim narodom. Prvi fojero je političen, drugi pa kulturen. Oba ae krijeta, če tvori naravni narod lastno narodno državo. Lahko pa obstoji država iz več narodov oziroma narodnih delov (narodnostna država) ali pa Ima en narod več držav. Najpopolnejša rešitev vprašanja o razmerju naroda in države je po ,<nenju nacionalistov, če tvori, vsak naro<| svojo lastno (eno) drŽavo; kajti tu vladajo Uti jeziki in isti običaj kar nudi najbpljše poroštvo za državni obstoj. Ravno nasprotno je bila nuaranje v prejšnjih stoletjih. Taki Je zabičal prvi o-grski kralj Sfefan (997—1088) svojemu sinu/ Emeriku: "Država istega jezpta ln istih običajev je slttbotaa in nestalna". (Decr. s. Stephani regis lib. I, 6). Zato so ogrski, srbski, ČeAki, poljski, ruski in drugi vladarji radi naseljevali v avojih deželah tujce — zlasti Svabe in 8akse— in jim podeljevali posebne prsvl-ce. Velike (svetovne) države so bile ln so vedno narodnostne (prav mednarodne), ker so živeli in žive na njihovih ozemljih najrazličnejši prebivalci. Po kratki dobi so razpadle ali se skrčile na prvotni obseg le sile, katere so ustvarili veliki osvojevalci kakor Aleksander Veliki, Atila, Kari Veliki, Timurlenk, Napoleon I. i. dr. V splošnem pa ao obstojale in obstoja dolga stoletja kot glavne činiteljiee svetovne zgodovine. To pričajo n. pr. rimski imperij, srednjeveško nemško cesarstvo, bivAa Španija, Angll-| ja, Ruaija, Zedinjene države i. It,-4 letetafca Jt haela—UJobj
' raznim nedostatkom — velike ži-
ne ao bile razmere v srednjem.	L. ,	,
veku in še dolgo potem Narode ^^ !IW> E^* "Tf

so tvorili plemiči, duhovniki ftn poaneje meščani (rasen Zidov), torej svobodni ne glede na jezik In poreklo. Sužnji (v Evropi do ok. 1000) in kmetje-tlačani so bi-1 II ' zgolj -dodeljena množica" > (plebs annexa). Prvi skromni začetki današnjega pojmovanje narodnosti segajo v dobo humanizma in reformacije (lft._U. st) , Bistveno ao se spremenile razmere šele izza srede 18. atol., ko so postali polagoma Val prebivalci modemih držav — vsaj j teoretično — pred zakoni enaki. Zlasti pomembna sa raavoj nacionalizma je t»i!a francoska rt-! volucija s spojim geslom o sv*| bodi, bratstvu in enakosti vseh državljanov. Odslej se Je širi Is narodna ideja nsglo po vsem svetu In doaegie vrhunec po svetovni vojni. — Tako Je bilo tudi t naši ožji domovini. Slovensko so govorih ssmo kmetje- tlačeni, ki niso spadali k narodu v
žična Avstro-Ogrska monarhija. Saj Je obstajala — z mnogimi
ueodo vsega sveta. — Pa tudi današnje manjše države kakor Cehoslovaška, Jugoslavija, Romunija, Poljska, Madžarska, Av Htrija, Grčija i. t. d. niso narodno enotne, dasi prevladuje v njih en (državni) jezik. Deli vladajočih narodov žive tudi izven dr žavnih mej. Povsem narodna-država je samo ideal, ki se ne da nikdar uresničiti. Notranji boji pa so prav tako pogosti v narodnostnih kakor v narodnih državah, zakar nudi novejša zgodovi na dovolj vzgledov (Grčija, Bul-garija, Španija i. dr.). Nazori, da dajejo samo narodne držaje najboljše jamstvo za obstoj, nasprotujejo toraj zgodovinskim dejstvom. — Ta kratek pregled naj zadostuje kot dokaz, da zgodovina ne da jasnega odgovora na vprašanje, kaj je narod.
Preostajp nam še, da analizi ramo kritično znake naroda, kakor jih navaja uvodoma navedena definicija.
1.	Beseda "narod" je nastala iz "naroditi se" prav tako kakor latinska označba natio (nac!j) iz "nasci" (—roditi se). To kaže, da bi bil glavni znak naroda sku pno poreklo. Človeški rod pa je star 100,000 ali — kakor trde drugi — celo $00,000 let, med tem ko se začne zgodovina komaj 6000 let pred našim štetjem. Kakšni so bili prvi prebivalci zemlje, ne vemo točno; kajti pič 11 teleeni ostanki prazgodovin skega človeka nudijo jjj^ljpftno in nejaano sliko. GotovolPle, da so se mešali ljudje že od pradav nine skozi vse veke do današnjih dni. Čistokrvnih ljudi in skupin (rodbin, plemen, narodov) ni nikjer; tudi prebivalci najbolj neznanih in oddaljenih krajev niso enotni. Vse človeštvo je mešani ca najrazličnejših elementov, ki jih često niti ni poznamo. Seveda se razlikujejo ljudje po barvi kože. las. oči i. t. d., po obliki glave, po postavi i. dr. To pa so samo znaki ras, ki so nastale dolga tisočletja predno so se pojavi 11 narodi in države. Najdemo jih povsod v najrazličnejših kombi nac I j ah kot dokaze, kako so se ljudje že od nekdaj mešali. Tako so zastopane pri Slovencih več ali manj izrazito nofdijska, alpska, dinarska in sredozemska rasa in po naših žilah se pretaka poleg slovanske tudi mongolska (avarska, madžarski, turška), nemška, italijanska in še mnoga druga kri. Kako naj bo toraj po-r«*klo histvrn znak narodnosti?
2.	Kot drug važen znak naroda velja narodni jezik, t. j. sredstvo, s katerim se sonarodnjaki med seboj razumejo in obenem lo-
Netaie KnpAars. Lenine«a ltdM.1	%oje*fcih častnike*.
gsvsrt m konvenciji žen
ki človeške govorice že v najstarejše dobe. Vemo le, da se jeziki neprestan^ spreminjajo; Se razvijajo, se mešajo z drugimi, propadajo in prehajajo v druge. Staro visoko nemščino razume danes le še kak jez|koslovec, ne pa povprečni Nemec. In vendar trde nacionalisti, da je ostal nemški narod vedno isti. Tako ali stično je povsod. Drug, dasi podoben jezik so rabili Slovenci pred 1000 leti (gl. brižinske spomenike) in drugače bodo govorili čez 100, 600 ali 1000 let. Ali naj rečemo zato, da so bili prednamci in da bodo zanamci drugačni Slovenci kakor smo sedaj mi? — Poleg časovnih obstoje tudi krajevne jezikovne razlike (narečja), ki so'često znatne. Južni Kitajci se poslužujejo v ustnem občevanju s svojimi severnimi sonarodnjaki pokvarjene angleščine, ker bi se sicer ne razumeli, dasi govore vsi kitajsko. Bavarec razume težko Prosa, dasi sta oba Nemca. Tudi slovenskemu Primorcu se zdi slovenska prek-murščina malo tuja. Te razlike premoste deloma književni jeziki, ki so neka sinteza raznih narečij in zato več ali manj u-metni. — Večkrat prevzamejo narodi tudi tuje jezike. Latinščina je bila v srednjem veku — na Ogrskem celo do 1848 — u-radni in občevalni jezik vseh i-zobražencev. Od 8 milijonov Ircev razume staro keltsko govorico komaj kakih 300,000, medtem ko govore vsi ostali samo angleško. Vemo pa, kako nasprotje vlada med Irci in Angleži. Isto-tako govore angleško Severni A-merikanci (ki se smatrajo za lasten narod), črnci v Zedinjenih državah in drugod I. t. d. Francosko govore tudi zamorci na
Haitiju, španščina je občevalni jezik Indijancev in mesticev t srednji in južni Ameriki i. t. d.
Nasprotno govori lahko en na-rod več različnih jazikov. Tako m poslužujejo n. pr, llalajcf nt Javi štitih perfsem Mičnih go-voric za občevanje med plem-stvom, med priprostim narodom, med plemstvom In ljudstvom in za splošno, dasi se čutijo vsi kot Malajci (Javanci). Drug primer nudimo Jugoslovani. Dasi se smatramo za enoten narod, go. vorimo vsaj dva različna jeziki: slovenščino in srbohrvaščino (ne-glede na macedonščino i. dr.). Kateri narodnosti naj pripadajo mutasti? Slednjič: če bi bil jezik res znak narodnosti, bi moral biti človek, ki obvlada popolnoma več jezikov, obenem pripadnik več narodov. — Tudi "narodne" pismenke niso znak narodposti. Kitajska pieava je nastala ix slik, cirilicQ so prevzeli pravoslavni Slovani od Grkov itd.
S. Nadaljni znak narodnosti je baje domovina, t. j. del zemeljske površine, kjer prebiva kalt narod v strjenih masah. Tako tvori n. pr. "slovensko domovino" Dravska banovina, južno Koroško in Jul. Benečija. Toda na istem ozemlju prebiva lahko sočasno več narodov oziroma njihovih delov. Tudi bi ne bili n. pr. Goti, Longobardi, Slovani i. dr., ki so potovali ob času preseljevanja narodov iz dežele v detelo, narodi in bi dobili to svojstvo Šele z naselitvijo. Slednjič bi n. pr. Slovenec, ki zapusti stalno domovino, izgubH s tem svojo narodnost.	(Konte jutri.)
Liitsa to tho Yugotlsv Radio Hour «1
PALANDECH S TRAVEL BUREJUI ANO FOREIGK EXCHŠN6E
Station WWAE. Ev«ry Sund«y I to I 586 S. Clark Rt.. Chieaffo. - Har. 9001
Želodčno idravilo Ukreno priporočeno
TRINER S ELDUR OF BITTER WINE
Ne bodite mtinii heprebavnotti
- ttAMočm m
TrlMr*« Btttet WIm CO.
S44 8. WaUa BU Ckleafo. HL
PoilJiU ni br«spla£ni rsoros. Ime

Naator

TISKARNA S.N.P.J.
SPREJEMA VSA
t tiikarako obrt spadajoča dela
Tisk* vabila ta veaelics ln shode, viiitnice, časnik* knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvstakij slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jtfiku In dmlH
V0D8TV0 TISKARNE APELIRA NA CLANSTVl ft.N.PJn DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vas pa)«m1ta daj« vatfatva tiskarno saijako Salo proo
Piši ta pa informacija m Ssalort
S.N.P.J. PRINTERY
2Š5T-M 80. LAWNDAME AVRNUB
Telefon R*rfcwell 49*4 ------- . J-
CHICAGO, IIX.	1