Leto V — april 1982 Izhaja vsakega 20. v mesecu
Celje - skladišče D-Per
582/1982
COBISS o
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Ob praznikih
V teh dneh, ko ob pričakovanja našega večno mladega praznika dela obujamo spomine na ustanovitev OF slovenskega naroda, nam misli kot že tolikokrat doslej pobegnejo v preteklost. V preteklost predvsem zato, da bi v siju tedanjega revolucionarnega ognja bolje videli sedanjost in pot v prihodnost.
Ob osvoboditvi domovine je Oton Zupančič v pesmi »Pesem mladini« zapisal :	Neprekinjena
drži veriga, iz zarje v zarjo in od dne do dne... Res je, neprekinjeno drži veriga. Od prvih stavk knapov, v katerih se je prebujal proletariat, prek vseh revolucionarnih vrenj tridesetih let, v katerih je dozorevalo spoznanje, da delavcu svobode ne bo nihče poklonil, do tistih usodnih dni leta 1941, ko je slovenski proletariat skupaj s proletariatom drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti pod vodstvom svoje partije stopil na prizorišče zgodovine, da izpiše najsvetlejše strani svojega boja. V ta boj, v osvobodilno bitko narodov in narodnosti Jugoslavije, je delavski razred vtkal najplemenitejša človeška hotenja in moralna spoznanja.
V prazničnih dneh se in se bomo spominjali vsega tega. Spominjali se bomo prvih štrajkov brezpravnega proletariata, Osvobodilne fronte in njenega programa, za katerega so umirali mladi, kmetje, delavci, Izobraženci, otroci in starčki ter borci naše revolucije, prvih narodnoosvobodilnih odborov, zasedanj AVNOJ, zakona o delavskem upravljanju, prelomnih trenutkov v bitkah za našo samostojnost In neodvisnost, blokovskih pritiskov in napadov, prvih začetkov ustvarjanja gibanja neuvrščenih in še mnogo drugih pomembnih in veličastnih trenutkov v verigi členov, o katerih govori poet Zupančič.
Prav je, da se v teh trenutkih še posebno spomnimo na tisto turobno majsko jutro pred dvema letoma, ko smo se poslavljali od tovariša TITA, ko je naša bolečina izzvenela v enotno obljubo. da bomo še naprej hodili po njegovi poti, da bomo bogatili In izponoln<1i samoupravno življenje, čuvali bratstvo in enotnost ter odpravili slabosti v našem delu, še posebno v gospodarstvu,
katere smo v veliki meri povzročili sami. Spomnimo tudi zato, ker teh obljub še nismo izpolnili.
S	ponosom se lahko ozremo na prehojeno pot in z gotovostjo zatrdimo, da smo v glavnem uresničili revolucionarno geslo »tovarno delavcem.« V glavnem zato, ker vsega, kar razumemo pod tem geslom, res še nismo uresničili, vendar pa moramo pravično upoštevati, da začrtana revolucionarna preobrazba ni odvisna le od dobrih želja in pripravljenosti delavcev in subjektivnih družbenih sil, temveč v veliki meri od objektivno možnega razvoja proizvajalnih sil in družbene zavesti pa tudi mednarodnih političnih, predvsem pa gospodarskih razmer.
Moč naše revolucije je bila in ostaja sposobnost odkritega priznavanja napak, v njihovem analiziranju in odpravljanju, določanju prave poti iz najtežjih in najbolj zapletenih situacij, predvsem pa v javnosti dela. Tudi danes ne skrivamo nakopičenih slabosti, zapletenih političnih in gospodarskih razmer, ne dovolj razvitih samoupravnih in delegatskih odnosov, kar vse se Izraža v še vedno premajhnem neposrednem vplivu delavcev na celotni družbenoekonomski razvoj. Pa to ne delamo zaradi občutka nemoči ali nezaupanja v lastno pot in lastne sposobnosti, temveč zato, da začrtamo nove naloge in pristope, ob upoštevanju pozitivnih in negativnih izkušenj preteklosti, obogatene z novimi spoznanji. V to nas vodi spoznanje, da moramo še mnogo storiti, da bi v celoti prešli od upravljanja v imenu delavcev na upravljanje delavcev samih, da bi uveljavili samoupravljanje kot dejansko prevladujoč družbeni odnos na vseh področjih družbene reprodukcije in družbenega življenja.
Zato ob vseh resnih in pomembnih okoliščinah, v katerih praznujemo letos dan OF in delavski praznik, ni razlogov, da bi bili pretirano zaskrbljeni ali celo ma-lodušnl. Res je, da sedanji čas zahteva od nas. da smo še bolj zbrani in zresnjeni, ne nrenre-čnje pa. da ne bi praznovali sproščeno in z vedrim pogledom v prihodnost.
Miran Koren
Od tu in tam...
Osnovne organizacije sindikata v osnovnih šolah, glasbeni šoli in vzgojnovarstveni organizaciji so ustanovile konferenco osnovnih organizacij sindikata vzgoje in izobraževanja. Na ustanovni konferenci so izvolili izvršni odbor, katerega predsednica je Marjana Jelenko iz Osnovne šole Blaža Kocena Ponikva.
1. aprila je bilo v Šentjurju na igrišču prijateljsko srečanje v malem nogometu med ekipami postaje milice Šentjur in postajo prometne milice Celje. Zmagali so domačini s 7 :4. Strelca za gostojočo ekipo sta bila Glušič 3 in Krempl 1, najboljši igralec je tail vratar Selan in krilni napadalec Zupanc. Pri domačinih ni bilo slabih igralcev.
Dne 2. 4. 1981 je bil sklican zbor obrtnikov občine Šentjur pri Celju.
Na zboru so se prisotni seznanili z delom združenja v preteklem letu in planom za tekoče leto. Ob tej priliki so se dogovorili tudi o načinu letovanja obrtnikov v letošnjem letu.
Z informacijo oz. poročilom o delu se je vključil tudi Siklad za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije iz Ljubljane.
Osrednja točka dnevnega reda pa je bila podelitev priznanj najzaslužnejšim članom združenja in sicer tistim, ki opravljajo samostojno obrtno dejavnost več kot 15 let, in obrtnikom — inovator j em.
V soboto, 10. aprila, je na Ponikvi potekal vsakoletni mladinski kviz z naslovom TITO — REVOLUCIJA — MIR. Tega tekmovanja se je letos udeležilo skupno 17 mladinskih ekip, štiri ekipe so zastopale OO ZSMS iz osnovnih šol in sicer OS Ponikva, OŠ Dramlje, Oš Planina in OŠ Šentjur, ostale ekipe pa so zastopale OO ZSMS iz krajevnih skupnosti oziroma iz delovnih organizacij.
16. aprila je bilo na Ponikvi občinsko tekmovanje najboljših ekip 7. in 8. razredov osnovnih šol v znanju s področja SLO in DS.
16. aprila je bil v kulturnem domu v Šentjurju tradicionalni letni koncert moškega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev. Kot gost je sodeloval znani gledališki igralec Borut Alujevič.
16.	aprila je bila v dvorani gasilskega doma v Šentjurju redna letna skupščina planinskega društva. Skupščina je bila povezana tudi s predavanjem in prikazovanjem diapozitivov na planinsko tematiko.
17.	aprila je bilo v osnovni šoli v Šentjurju tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje 1982, za učence 6., 7. in 8. razredov. Udeležilo se ga je 43 mladih matematikov iz osnovnih šol Šentjurja, Ponikve in Slivnice.
17. aprila je bilo občinsko tekmovanje na temo »kaj veš o prometu«. Tekmovanje je organiziral SPV in so se ga udeležili učenci osnovnih šol (72).
Spomnimo se
Pred letom dni je umrla Francka VIDOVIČ, glavna in odgovorna urednica našega glasila, predsednica družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Šentjur in dolgoletna družbenopolitična delavka.
Vedno je bila nasmejana, včasih rahlo zaskrbljena ob novi nalogi, pa vendar vedno optimist, skratka človek, ki ve, kaj hoče. Bila je vedno pripravljena nekomu dati roko, na svoje lastne probleme pa je pozabljala.
Ko se je rodil naš UTRIP in tovarišica Francka je v našem uredniškem odboru prevzela najodgovornejšo dolžnost. Njena vnema, delovna zagnanost pa tn-di objektivna kritična beseda, so nam dajale pogum, da smo prebrodili začetne težave in dograjevali časopis iz številke v številko.
Spoštovali smo jo, spoštovali jo bomo kot človeka in kot predanega borca za razvoj naše samoupravne socialistične družbe.
Uredništvo
Glasba je njegovo življenje
Nimam občutka, da se pogovarjam s človekom, ki si je naložil 74 left. Njegova duša je velika skrivnost. Droben je in poln staromodne vljudnosti. Oči ima žive in vesele, pogled hudomušen in nagajiv. Okoli ustnic in na bradi pa kot da bi mu . ves čas drgetalo, kar pa bi bilo tudi lahko jok.
Zbal sem se že, da je uganil ■moje .misli o njegovi /drobni postavi in o tem, da /tudi drobno hodi po sobi, drobno gleda, po-kašljuje, saj je kot v opravičilo svoje drobnosti začel pripovedovati.
Rodil se je 3. septembra 1908 v Šentjurju. Po osnovni šoli je obiskoval šolo za organiste v Celju. Po končani šoli je pomagal očetu pri orglanju do leta 1930.
V Šentjurju ga veliko ljudi pozna. Poznajo ga predvsem ljubitelji zborovskega petja.
Velikokrat sem ga srečal, pa nikoli nisem pomislil, da je to človek z ogromnim bogastvom v duši, človek, ki je vse dal glasbi. Najin pogovor mi je odkril veliko stvari. Stvari, ki obdajajo veličino njegovega duha.. To je tovariš Franc Razrtočnik — pionir zborovskega, petja v naši občini.
Leta 1928 je napravil prve korake. V takratnem prosvetnem društvu v Šentjurju se je zbralo okoli 20 ljubiteljev zborovskega petja — rodil se je prvi pevski zbor pod dirigentsko palico Franca Raztočnika. Zbor je deloval do okupacije. Med okupacijo so se zbirali naskrivaj in še zmeraj je donela slovenska pesem.
Zbor je ponovno začel delovati v začetku 1945. leta in prvi javni
koncert so priredili jeseni istega leta v osvobojenem Šentjurju. Takrat se je ustanovilo pevsko društvo OF, ki se je pozneje priključilo k novemu prosvetnemu društvu v Šentjurju.
Franc Ražtočnik se ne ukvarja samo z eno zvrstjo glasbe. Igra več instrumentov: klavir, harmoniko, orgle, razne tamburaške instrumente in podobno. Zna napamet cele partiture, prireja pesmi. Veliko je igral, ko je glasbeno spremljal prikazovanje nemih filmov v kinu Gaberje, v Hrastniku in Trbovljah.
Poleg vsega je še tri leta vodil pevski zbor Alposa. V lanskem letu še je poslovil od aktivnega vodenja pevskih zborov. Zadnji njegov aktivni nastop je bil s slivniškim moškim zborom, ki ga je tudi dolga leta vodil.
Za svoje bogato delo je dobil številna priznanja: zlato Galuso-vo značko, priznanje PD-Sentjur, občinsko priznanje »18. avgust« in druga.
Franc Ražtočnik je ponosen, ampak skromen še bolj. Vse življenje je bil takšen. Lepa lastnost.
V prostoru, kjer sediva, diši po njegovem delu. Vsepovsod so razmetane note. Ko se je vsedel za klavir in zaigral, sem imel občutek, da je postal drug človek, poln vedrine, razkril je svojo dušo. Zelo bogat je bil njegov pogovor s klavirjem.
To je bil in je njegov čudoviti svet glasbe. Prvič sem ga videl, zaslišal njegov šepet, njegov drget, ki bi bil lahko jok nato hudomušen pogled živih oči.
Gooe Kalaj džiski
Sestala
V sredo, 14. aprila, je bilo prvo zasedanje delegatske skupščine v novi delegatski sestavi. Delegati so na skupni seji izvolili predsednika skupščine, podpred-nika in predsednika izvršnega sveta ter sekretarja. Prav tako so delegati izvolili stalne komisije pri občinski skupščini.
Tako je bil za predsednika občinske skupščine izvaljen tovariš KNEZ Peter — kmetijski inženir, rojen 1949 v Poljčanah. Se-
daj je opravljal naloge v.d. direktorja KK in je bil vodja TOK. Bil je član občinske konference ZK in član komiteja OK ZKS. Poleg svojega rednega dela je opravljal družbenopolitične naloge in družbene funkcije v kmetijsko zemljiški Skupnosti Šentjur, v medobčinskih in republi-ških organih na področju kme-tijistva.
Za podpredsednika občinske skupščine je bil izvoljen tovariš KODRIČ Franc, rojen 1925. Pri svojem dosedanjem delu je bil zelo vesten in kritičen, sicer pa
opravlja dela na področju komerciale v Slovenijalesu v Celju. Je predsednik sveta KS Šentjur — okolica in član raznih komisij (komite za planiranje, družbeni svet za davčno politiko).
Za predisednika izvršnega sveta je bil izvoljen tovariš JAGER Ivan, rojen 1942, doslej zaposlen kot sekretar v delovni organizaciji TOLO. Poleg svojega rednega dela se je udejstvoval tudi v SZDL — je predsednik koordinacijskega odbora za SLO in DS, je bdi predsednik skupščine
se je delegatska skupščina
KS Šentjur — center, opravljal je nalogo predsednika IO skupnosti za zaposlovanje, V prejšnji mandatni dolbi je opravljal dolžnost predsednika DPZ občine Šentjur, katero je uspešno opravljal. Opravljal je tudi delo predsednika občinskega sveta ZS.
Za sekretarja skupščine občine je bil izvoljen PAP Hinko — dosedanji sekretar skupščine. Pred tem je opravljal dela sekretarja samoupravnih organov v
Tehno-mercatorj u. Je glavni urednik občinskega glasila UTRIP in sekretar OO ZK Blagovna.
Na ločenih sejah so delegati v posameznih zborih izvolili predsednika in podpredsednika zbora ter razne delovne komisije. Delegati zbora združenega dela so volili tudi skupine delegatov za zbor združenega dela.
Tako je hil za predsednika zbora združenega dela Skupščine občine Šentjur izvoljen tovariš MAROT Rado — diplomirani ekonomist, rojen 1955, zaposlen v DO Alpos kot vodja nabave. Bil je predsednik OO ZSMS na Brezah. Do sedaj je bil delegat zbora združenega dela iz Alposa. S svojo pripravljenostjo do dela kaže, da bo lahko uspešno opravljal ta dela.
Za podpredsednika zbora združenega dela je bila izvoljena tovarišica VREČKO Antonija — zaposlena v DO LI »BOHOR-« Šentjur, rojena 1934 v Šentjurju. Opravljala je delo predsednika OO sindikata v DO LI »BOHOR«. S svojim dosedanjim delom je dokazala, da vestno in
uspešno opravlja 'družbenopolitične funkcije.
Za predsednika zbora krajevnih skupnosti je bil izvoljen tovariš ŽNIDAR Jože, rojen 1949, stanujoč na Proseniškem, KS Blagovna. Je predsednik KO SZDL Blagovna, zaposlen v EMO Celje kot programer. Tovariš
Žnidar je prizadeven družbenopolitični delavec, ki je dal že" pomemben delež k razvoju naše družbe. Bil je že tudi " delegat SO, predsednik skupščine PTT v občini idr.
Za podpredsednika zbora KS je bil izvoljen tovariš PETELINŠEK Vinko — rojen 1942, stanujoč v Dobje, KS Dobje. Je predmetni Učitelj, zaposlen kot ravnatelj na osnovni šoli Planina pri Sevnici. Bil je delegat DPZ SO Šentjur, predsednik skupščine TIS Šentjur, predsednik skupščine KS Dobje in bil tudi sekretar OO ZK Dobje.
Za predsednika družbenopolitičnega zbora SO Šentjur je bil izvoljen tovariš BUVC Ludvik — dosedanji predsednik DPZ, rojen 1950, zaposlen kot vodja blagov-
nice v Šentjurju. Bil je predsednik KO SZDL Gorica pri Slivnici, je aktivno vključen v delo KS. Je član občinske konference in član komiteja OK ZKS.
Za podpredsednika družbenopolitičnega zbora SO je bila izvoljena tovarišica CMOK Nevenka — kmetijski inženir, vodja Kmetij*» šole v Šentjurju. S
svojim delom si prizadeva čimbolj izboljšati pogoje in kvaliteto dela na kmetijski šoli. Je član predsedstva OK SZDL in vodi sekcijo oziroma svet za kmetijstvo pri OK SZDL. Prav tako se udejstvuje v delu družbenopolitičnih organizacij.
Delegatska skupščina je na svoji seji izvolila tudi izvršni svet v novi sestavi. Za podpredsednike so bili izvoljeni:
ŠEŠERKO Sergej — predsednik komiteja za planiranje in razvoj pri SO Šentjur, rojen 1948. Že v prejšnjem mandatu je opravljal naloge podpredsednika. Poleg svojega rednega dela se vključuje v različne organe družbenopolitičnega in družbenega življenja;
KOVAČIČ Slava — predmetna učiteljica na Osnovni šoli Ponikva, rojena 1933. V tem mandatu je bila predsednica skupščine kulturne skupnosti v občini.
S	svojim delom na prosvetno-pedagoškem področju in vključevanju v družbenopolitično delo je dokazala, da dobro pozna to področje. Posebno se je izkazala v kulturni skupnosti in otroškem varstvu;
KOSAR Milan — načelnik oddelka za notranje zadeve, rojen 1929. Bil je sodnik za prekrške, podpredsednik občinskega sveta Zveze sindikatov, aktivno je vključen v delo OK SZDL, kjer je predsednik koordinacijskega odbora, za družbenopolitični sistem.
Za člane izvršnega sveta so bili izvoljeni naslednji:
SENICA Alojz — kmet iz Ponkvice, večkratni , delegat in odbornik občinske skupščine. Vedno se je zavzemal za uspešno in kvalitetno delo v kmetijstvu. Bil je tudi član skupine delegatov s področja kmetijstva za zbor ZD v republiki.
ŽMAHAR Ciril — dosedanji direktor KK. Tovariš Žmahar se je zavzemal za razvoj kmetijstva in uveljavljal samoupravne odnose v vseh družbenopolitičnih organizacij. Deluje v ostalih družbenih organizacijah in društvih.
ZATLER Vili — predsednika sveta Krajevne skupnosti Ponikva, Tovariš Zatler se vseskozi zavzema za napredek in razvoj KS glede na razvojne možnosti, posebno pa, da bi vse KS dosegle približno enake pogoje dela. Uspešno dela tudi v družbenopolitičnih organizacijah.
PLAVSTEINER Zdenka — planer analitik, strokovni delavec na Skupnem servisu SIS. Pozna dobro problematiko financiranja in skupno porabo, kjer največ dela uspešno opravlja v družbenopolitičnih organizacijah.
ŽAGAR Ferdo — načelnik oddelka za LO pri skupščini občine. Po položaju je član izvršnega sveta.
KOZJAN Stane — pravnik, zaposlen na Skupnem servisu SIS kot strokovni tajnik samoupravne stanovanjske skupnosti.
FLANDER Stane — mag. strojništva, zaposlen v DO Alpos kot vodja marketing službe.
Štafeta mladosti
MOJA DOMOVINA je lepša od cveta, dražja od sonca, močnejša od vetra.
Moja domovina je domovina svobode in miru enakopravnosti, samoupravljanja in neuvrščenosti.
To je moja, tvoja, naša domovina, to je Jugoslavija — DOMOVINA TITA.
Naj se vsa srca te domovine stope v eno samo srce, naj v tem srcu vedno ostane zapisana sreča jutrišnjega dne — naj ostane zapisano TITO.
Štafeta mladosti, simbol bratstva, enotnosti ter trdne odločitve mladih hoditi in nadaljevati pot izgradnje naše socialistične — Titove Jugoslavije.
S temi mislimi mladi širom naše domovine ponosno in samozavestno nosimo štafeto mladosti, ki nam je tako drag spomin na našega Tita, a hkrati obveznost nadaljnje izgradnje veli-, ke poti in pripravljenosti braniti naše delo do zadnjih moči.
Veliko je mladih rok, ki prenašajo tisoče kilometrov našo štafeto, rok, ki so s svojim delom in mladostnim zanosom zaslužile da postanejo del verige, ki jo sklepamo mladi in pomeni trdno vez med našimi narodi in nepremagljiv obroč, katerega ni moč pretrgati.
Pomlad in mladost, čudovita pojma, ki nista naključje, "saj dajeta novih moči in poletov, kakor tudi ni naključje, da je naš narod dal zgodovni tako pomembne sinove, katerih nasledniki smo mi, mladi. Naša zavzetost
in skrb za ohrananje tradicij, delo in mladostna zagnanost v teh čudovitih dneh prebujanja narave daje poroštvo trajnosti in pravilnosti usmeritve dela in borbe mladih, v katero stopamo in smo vanjo trdno prepričani, pomeni pa nadaljnjo izgradnjo socialistične samoupravne Jugoslavije.
V tem času je vsa mladina v občini posvetila svoje delo mesecu mladosti. Akcije, ki se odvijajo skozi celo pomlad, zajemajo najširše množice mladih zavednih Titovih naslednikov. Od delovnih akcij, kulturnih manifestacij, kvizov, družabnih in športnih srečanj, majskih iger pa vse do odhoda na ogled centralne prireditve ob mesecu mladosti v Beogradu in. prav na kongres ZSMS, so manifestacije, ki potekajo v času, ko po Jugoslaviji potuje simbol naše mladosti in kaže pripadnost mlade generacije Titovi Jugoslaviji. To se ne odvija le v občini Šentjur, temveč v celotni Jugoslaviji in skupaj kot mogočna plamenica, ki ne more ugasniti, kaže našo enotnost, najsvetlejši ideal revolucije.
Letos je štafeta mladosti obiskala našo občino 23. aprila. Sprejeli smo jo od šmarskih prijateljev na Grobelnem ob 14,30 uri, predali smo jo v Dramljah ob 15,10 uri mladincem Slovenskih Konjic. Oto poti skozi šentjursko občino se je ustavila v Šentjurju, kjer smo ji mladi pripravili sprejem. Se prej pa je vse kraje naše občine obiskala lokalna štafeta, ki se je v Šentjurju pridružila zvezni štafeti.
Štafeta mladosti je trajen 'izraz ljubezni in spoštovanja do dragega tovariša Tita. Mladi smo spoznali neprecenljive vrednote s krvjo prepojene svtìbode, enakopravnosti in socialistične samoupravne demokracije, štafeta mladosti pa je odraz tega, da mladi ljubimo našo domovino Jugoslavijo.	Jože Artnak
Kurirčkova posta
Pot štajerske kurirčkove torbe se je letos začela v Celju. V našo občino je vstopila 26. marca. Prvi so jo sprejeli pionirji osnovne šole Blagovna. Ob tej priložnosti so pripravili lep kulturni program. TOrbo so pričakali poleg pionirjev tudi predstavnik mladine, borcev, socialistične zveže in osnovne šole Franja Malgaja. Toda torba je takoj nadaljevala pot po skritih stezicah in v varnih rokah pionirjev. Od pionirjev iz Blagovne so je prevzeli pionirji iz Osnovne šole Franja Malgaja. V Šentjurju je torba prenočila in 29. marca nadaljevala pot do pionirjev z Osnovne šole Kalobje, Dobje in Planine. Na osnovni šoli Kozjanski odred na Planini je zopet prenočila in naslednji dan po partizanskih poteh potovala s pionirji iz Prevor-ja, Loke in Slivnice. Pionirji iz Slivnice so jo potem, ko je pri njih prenočila, odnesli v Završe pri Grobelnem. Tu so jo prevzeli pionirji iz Ponikve, nato so jo prevzeli še pionirji iz Osnovne šole Miloša Zidanška v Dramljah,
ki pa so jo 1. aprila predali v Špitaliču pionirjem iz občine Slovenske Konjice. Tako je kurirčkova torba letos potovala varno po vsej naši občini in obiskala vse naše pionirje. Geslo Štajerska — štirinajsta je bil spoznavni znak. Tako ni zašla v neprave roke. Torbo so povsod sprejeli
pionirji zelo slovesno in ob njej obujali spomine na čas, ko so v torbi prenašali partizanski kurirji važna sporočila našim borcem. Tudi danes nosi kurirčkova torba zelo važno sporočilo pionirjem : »-Nadaljujte pot, ki jo je označil tovariš Tito!«
M. J.
Požarna varnost v gozdovih
Požarni inšpektor Je v obdobja marec — april opravljal kontrolne preglede požiganja travišč in grmičevja v prigozdnih območjih celotnega predela šentjurske občine. Stanje ob teh pregledih ni bilo prav zadovoljujoče, ker je bilo ugotovljeno, da se je marsikje opravljalo požiganje travišč in grmičevja v nekaterih primerih pa tudi v bližini gozdov, kljub temu da so bili občani preko gozdnih gospodarstev in kmetijskih kombinatov pismeno ali ustno na raznih sestankih opozorjeni na škodljivost požiganja kot tudi nevarnost za nastanek gozdnih požarov.
V tem obdobju je že bilo nekaj gozdnih požarov, ki pa so k sreči bili le manjšega značaja, zahvaljujoč hitrim intervencijam gasilskih enot. Kolikšna škoda nastaja ob takih požarih v finančnem kot tudi ekološkem pogledu, pa ni potrebno poudarjati.
V decembrski številki UTRIPA je bilo objavljeno pojasnilo uredniškega odbora, da odgovor Kulturne skupnosti, na vprašanje ZAKAJ TAKO?, ni primeren za objavo, ker ima preveč napak in vsebinsko ter organsko ni povezan.
Ker sem bil avitor tega odgovora samo jaz, se bom potrudil, da bo lekttorsitvo lahko objavilo ta odgovor, ki bi naj bil samo pojasnilo na dejstvih in poročilo o opravljenem delu o tem in onem.
fevdalni odbor Kulturne skupnosti je po bujni razpravi v zvezd s TDF o premieri domačega filma »PADEC ITALIJE-«, ki naj bi bila v Šentjurju, sprejel sklep, da ta premiera sodi v Šentjur, poskrbeti pa bo potrebno za dobro reklamo. Tu pa je odgovor o Vsej zadevi, začenši pri reklami.
S strani Kulturne skupnosti je bilo poskrbljeno, da so bile obveščene DO in KS, društva in DPO, obvestila pa so bila tudi v Blagovnici Merx, pri sprejemni pisarni SO, ter seveda tudi na pošti, Vseh obvestil je bilo 1200. Bili slo tudi plakati in sicer: na stari sušilnici v Šentjurju, na vhodnih vratih SO, v izložbenem oknu Papirnice in Cvetličarne, ter na oglasni deski pri Kulturnem domu v Šentjurju.
Premiera je bila določena ob
15,30	uri v nddelijo, zvečer pa je bil v dvorani reden filmski program. Premiere se je udeležilo samo nekaj deset občanov, pri vrtenju tujega filma, ob 18. uri, pa je bila dvorana «polna.
Če bi bilo moč vrteti domači film »PADEC ITALIJE» ob 18. uri in ne ob 15,30 uri, kot je določil organizator TDF, ker je moral biti film ob tem času že v Celju, bi verjetno bilo tudi v Šentjurju drugače.
Mnogi šentjurski ljubitelji našega filma pa so imeli karte za premiere v Celju, ker se jim ne zdi tako odmaknjeno od Šentjurja, pa tudi vzdušje je ob takih
Za območje Slovenije že od leta 1966 obstoja pravilnik o varstvu gozdov in gozdnih zemljišč pred požarom (Uradni list SRS, št. 36/66). V tem pravilniku odreja četrti člen prepoved sežiganja ledin in travišč na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ali uniči koristno rastlinje na degradiranem zemljišču. Kot bližina gozda pa se šteje razdalja petdesetih metrov ali manj do roba gozda. Taisti pravilnik pa tudi določa ustrezno visoke kazni za kršitev tega določila.
Vsied tega opozarjamo občane naše občine, da «prenehajo s prakso požiganja travišč in grmičevja na splošno, predvsem pa v bližini gozdov, ‘ker bo požarni inšpektor še nadalje opravljal kontrolne preglede celotnega področja in zoper kršitelje predlagal ustrezne kazenske ukrepe.
Frane Preiovec
prilikah drugačno v prelepi unionski dvorani.
To pa ni bila edina prireditev v Šentjurju, ki je imela tako malo obiskovalcev, poglejmo nazaj in se spomnimo še drugih kot so: NASA BESEDA, KONCERTI NAŠIH ZBOROV, PROSLAVE in še bi lahko naštevali. Kadar pa se vrti kavbojka je dvorana polna, ko nastopa domači ansambl — tudi, da o zabavni glasbi ne govorimo. Toda tudi vse to je KULTURA in občani naj sami odločajo o tej ali oni prireditvi, «na katero bodo šli in na katero ne. Ker je bila premiera domačega filma, v okviru TDF, v Šentjurju že nekaj let neuspešna, je bil sklep Kulturne skupnosti, da premiere v Šentjurju več ne bo. Torej je znano dejstvo, da Sentjurčani ne bomo več plačali za TDF, tri ali več starih miljbnov.
O objavi izplačanih nagrad funkcionarjem SIS za leto 1981 in o govOricah in pisanju o vsem tem, pa le kratko pojasnilo. V decembrski šteVilki je bil objavljen družbeni dogovor, ki dopušča nagrado voljenemu ali imenovanemu funkcionarju, največ dva povprečna osebna dohodka preteklega leta, če mu za to delo ne pripada mesečni osebni doho-
dek.	Nobena SIS tega dogovora ni kršila, o izplačilu vsake nagrade je določala skupščina določene SIS, mnogi funkcionarji pa so se, delno ali pa v celoti, nagradi odpovedali. TO pa Utrip ni objavil, kakor tudi ne obseg in področje opravljenega dela. Ker je UTRIP glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva, mora to biti glasilo za vse, kar je za Občane potrebno objaviti, upoštevajoč pri tem dejstva in ne negotova razmišljanja nekaterih.
Vsaka negotovost pa bo odvečna, če se bomo informirali na pravem mestu, se prepričali o zadevi in šele nato, če ne bomo dobili ustreznega in poštenega odgovora, iskali odgovore preko javnih občil. Nobenega odgovora
pa ni nihče iskal ne na skupnem servisu, ne na skupščini SIS, tudi ne pri funkcionarjih SIS, delegati pa bi tudi vedeli pojasniti.
Do nobenih negotovosti in dvomov pa v bodoče ne bo prišlo, če bomo bolj in dosledno izpopolnjevali naš delegatski sistem in podajali informacije iz prve roke o delu posamezne skupščine SIS, KS, DPS, SO, društev in drugih, predvsem preko UTRIPA, ki mora poročati o delu vseh naših skupnosti, o nas. Predlagam, da je v bodoče UTRIP prisoten na vseh sejah vseh Skupščin in nato poroča o pomembnih zadevah vseh nas, ker bo tako poročanje resnično osnovna značilnost tega našega glasila.
Pri vsem tem ne mislim obtoževati nikOgar in govoriti, da o tem ni bilo prostora v našem glasilu, da hilo je, vendar premalo, novim delegatom pa bo vzpodbuda in priznanje za delo, če bodo občani informirani o njihovem delu in odločitvah, o zadevah, ki so naše.
Ker je kulturni dom v Slivnici sofinancirala tudi Kulturna skupnost, bi dodal tudi nekaj pojas-
nil.
V zadnjem času govorimo vse-več o stabilizaciji. To, da ima Slivnica kulturni dom, ki je hkrati večnamenski prostor za vse občane, društva in gasilski dom, da ga vzdržuje in ogreva KS Slivnica in GD, vedo najbolj v Slivnici, ker to tudi precej stane, mi vsi pa vemo, da nikoli ne bi bilo, če se bi ne gradil takrat, ko se je to dalo. Slivnica je s tem mnogo pridobila, s tem smo pridobili tudi mi vsi, ponudimo se tej Slivnici in bodimo z njimi, imejmo tam predstave, koncerte, srečanja in tudi tekmovanja, pa bomo Videli, če bo dvorana polna ali prazna. Potem bomo videli ali je to spomenik ali dom, ki je in bo služil svojemu namenu*. Podobno moramo gledati na Dolbje, ki pa je šele na pol poti, ne vemo kako bomo prišli do konca, čeprav je na kulturnem področju tam zelo živahno, vsekakor pa stabilizacija to ni, če bo dom v Dobju ostal kot nedokončana investicija, ker bi to bilo potem res klavem spomenik naših nesposobnosti.
Želim, da o tem ne polemiziramo, o tem naj razpravljajo delegati v svojih sredinah in tudi odločajo, naj bodo boljši kot smo bili mi in želim jim vse več in več uspehov.
«Nočem uporabljati raznih šumnikov in sičnikov zato se bom podpisal polno.
Alojz Arlič
PRIPIS UREDNIŠTVA:
Prav je, da polemike o kulturnih domovih, Tednu domačega filma in nagradah funkcionarjev SIS zaključimo. Ta predlog ne pomeni, da o teh temah v naši občini ne bomo več pisali ! V našem glaisdlu bo vedno prostor za vsa dogajanja s področja kulture in. polemike ali pohvale v zvezi z njimi.
fe odgovora A. Arldča, pa čeprav je objavljen šele v tej številki, lahko vzamemo za svoje pojasnilo, in pobude, da bi bil UTRIP prisoten na sejah skupščin SIS, da ponudimo Slivniča-nom koncerte, gledališke predstave, srečanja. Na vsak način pa tudi mi želimo novoizvoljenim delegatom Kulturne skupno-
sti Šentjur pri Celju več sreče in še več uspešno izpeljanih akcij v vseh kulturnih in večnamenskih domovih širom naše občine. Ob tem pa ne bi bilo odveč, če hi v svoj program Kulturna skupnost vključila tudi predstavitev kakega domačega filma ali filmske ekipe, že zato, ker spoznavamo, da naši filmski izdelki nič ne zaostajajo za tujimi. Verjamemo, da to vemo vsi tisti, ki so nam te umetnine namenjene; treba je le izbrati pravi čas in občane pravočasne informirati.
Želimo dodati še nekaj glede izplačanih nagrad funkcionarjem SIS za leto 1981 : Nič kolikokrat smo v našem glasilu tako ali drugače pisali o njihovih vloženih naporih na posamezmh področjih, od njih smo dobivali podatke (tudi za članek KAMEN NA KAMEN PALAC A). Se pravi, da delo naših funkcionarjev SIS naši bralci poznajo kot ga poznajo delegati s sej skupščin ali ostalih organov posameznih SIS.
Nihče ni pisal niti trdil, da si nagrad, ki so bile za leto 1981 izplačane, niso zaslužili in da niso bile sprejete samoupravno na ustreznih organih. Da pa je objava višine nagrad na mestu, smo si v uredništvu edini. Utrip je glasilo SEDL občine Šentjur pri Celju in prav je, da objavi tudi to, da so funkcionarji SIS, čeprav volonterji, za svoje dobro delo nagrajeni.
Uredništvo
DNEVNE RIBOLOVNE DOVOLILNICE ZA RIBOLOV NA SLIVNIŠKEM JEZERU IN VOGLAJNI
izdajajo:
—	Glavna vratarnica Železarne Štore, Štore (za Voglajno in Slivniško jezero);
—	Gostišče Gologranc — Mulej Marica, Prožinska vas pri Štorah (za Voglajno in Slivniško jezero); ,
—	Gostišče Hvalec, Nova vas pri Šentjurju (za Slivniško jezero);
—	Kokošar Milan, Gorica 60 pri Slivnici (za Voglajno in Slivniško jezero);
—	Holcinger Ignac, Rakitovec 8, Gorica pri Slivnici (za Slivniško jezero);
—	Kolar Franc, Tratnal, Grobelno (za Voglajno in Slivniško jezero){
—	Gajšek Martin, Hotnnje 2, Ponikva (za Voglajno in Slivniško jezero).
Vsem ribičem — turistom ob vodah Voglajne in Slivniškega jezera želimo »DOBER PRIJEM«.
Spomeniki, nagrade, premiere...
Ob 25-letnici OZD
Letos praznuje delovna organizacija »Alpos« 25-Ietnico svojega obstoja, čeprav nastanek te tovarne sega že v leto 1948.
V	stari Jugoslaviji so na področju Šentjurja delovali 3 večji obrtniki 'kovinske stroke, ki so se ukvarjali iz izdelavo manjših poljedelskih Strojev. Iz nacionaliziranih obrtnikov se je v letu 1948 ustanovilo okrajno podjetje za piopravilo poljedelskih strojev. Kasneje so v tem podjetju poleg popravila strojev, pričeli tudi z izdelavo novih strojev. Tako je nastala tovarna poljedelskih strojev Šentjur. V tej tovarni je stekla proizvodnja majhnih 'mlatilnic, žitočiistilnlikov, sadnih mlinov in manjših žitnih mlinov. V item času je kolektiv tudi povečal delovne prostore od prvotnih 390 m2 na 625 m2. Proizvodnja je hitro naraščala, povečevalo pa se je tudi število zaposlenih. Ob koncu leta 1955 je bilo zaposlenih že 121 delavčev.
V	letu 1956 pa se je prodaja
kmetijskih strojev zaradi ukinitve regresa na kmetijske stroje in uvedlba taks na (kmetijsko mehanizacijo popolnoma ustavila. Z ustavitvijo prodaje tega programa je bilo potrebno ustaviti dotedanjo proizvodnjo in takrat že 270-članlski kolektiv čez noč preusmeriti v drugačen proizvodni program.
dede na razpoložljivo opremo in delovne prostore se je kolektiv odločil za preusmeritev v proizvodnjo gostinske opreme iz aluminija. Ta odločitev je bila pogojena tudi s prvimi začetki razvoja gostinstva in turizma pri nas.
Nova usmeritev je zahtevala izredne napore in prizadevanja vsega kolektiva, saj tovarna tehnološko ni bila opremljena za takšno vrsto proizvodnje. Zahvaljujoč izrednim naporom delavcev je nova proizvodnja stekla v nekaj mesecih.
Nova proizvodnja se je hitro povečevala, tako po količini kakor tudi po strukturi, saj je kolektiv že v začetku leta 1957 uvedel v svoj proizvodni program tudi proizvodnjo gradbenih elementov (okna, vrata) iz aluminija. Novi izdelki so zaradi svoje funkcionalnosti in kvalitete hitro osvajali naše tržišče. Tako najdemo že v letu 1957 gostinSke lokale po vsej Jugoslaviji, ki so bili opremljeni s temi proizvodi. Na razstavi »Celje 1957« pa je
‘kolektiv prejel zlato odličje za sodobno in funkcionalno pohištvo iz aluminija.
Po vsej Jugoslaviji najdemo v tem času tudi objekte, ki so bili opremljeni z gradbenimi in fasadnimi elementi, izdelanimi v tem kolektivu.
Proizvodnja se je hitro povečevala, enako tudi potrebe trga, zato je kolektiv pristopil k izdelavi prvega razvojnega programa novo nastajajoče delovne organizacije in k izdelavi potrebnih projektov. Na osnovi te Usmeritve je bila v letu 1957 zgrajena prva proizvodna hala za proizvodnjo aluminijastega pohištva, Ker je predstavljala proizvodnja aluminijskega pohištva že dve tretjini celotne proizvodnje, je kolektiv istega leta preimenoval delovno organizacijo v DO ALPOS. Zato tudi leto 1957 beležimo kot leto nastanka delovne organizacije »Alpos«.
Prva leta po nastanku se je DO »Alpos« borila z velikimi težavami, predvsem zaradi pretesnih in slabo opremljenih delovnih prostorov, pomanjkanja finančnih sredstev in pomanjkanja kvalificiranih kadrov. V letu 1963 je kolektiv s selekcijo proizvodnega programa in povečevanjem proizvodnih serij pričel zopet u-spešeneje poslovati, to pa je pospešilo nadaljnjo rast delovne organizacije.
Zaradi problemov pri oskrbi Al bevi in zahtev trga so aluminijaste cevi postopoma začele zamenjevati jeklene cevi. Izdelan je bil nov proizvodni program, ki je zajemali predvsem lastno proiz-
„Alpos”
vodnjo jeklenih cevi. Ta program je bil realiziran do konca leta 1967. Leta 1967 je bil ustanovljen lasten razvojni oddelek, ki je pričel takoj razvijati nov program, to je trgovsko opremo. Pri tem pa se je ugotovilo, da je potrebno za nadaljnji hitri razvoj še razširiti program proizvodnje šivinih cevi. Zaradi uvajanja novih rentabalnejših programov je kolektiv opustil proizvodnjo gradbenih elementov.
V času od leta 1961 do 1968 se je kolektiv boril z velikimi finančnimi težavami, ki so onemogočale nabavo potrebnih .strojev in naprav. S povečevanjem deleža serijske proizvodnje se je odprla pot za postopno modernizacijo posameznih faz proizvodnje in uvajanje industrijskega načina proizvodnje. Z nabavo novega stroja za izdelavo šivnih cevi v letu 1970 pa se je dokončno utrla pot tudi proizvodnji trgovske opremle.
V vtseh teh letih je DO »Alpos« vlagala tudi velike napore v krepitev 'kadrovske baze, saj je bdi to pogoj za hitrejši napredek in večjo proizvodnjo.
Zaradi povečane proizvodnje finalnih proizvodov in večje zahtevnosti kupcev je kolektiv v letu 1972 pristopil k izgradnji ■modeme eiektrostatske lakirnice in skladišča polizdelkov, ki ga do takrat sploh nd bilo.
Z dograditvijo nove lakirnice, montaže im skladišč je kolektiv porasel že na 360 zaposlenih in dosegel v dettai 1973 100 milijonov din prihodka in ustvaril preko 7 milijonov din Skladov. Proizvo-
dni prostori so se povečali za 3.600 m2, tako da je bilo ob koncu leta 1973 že preko 7.000 m2 delovnih prostorov oz. površin.
Vsa leta je delovni kolektiv ALPOS skrbno gospodaril in ves ostanek čistega dohodka namenjal za modernizacijo. Nastopajoče potrebe so narekovale izdelavo dolgoročnega plana arzvoja, ki je foil izdelan v letih 1973 in 1974. V okviru tega programa je ibdla realizirana investicija nove cevame in s tem odprta možnost še hitrejšega razvoja proizvodnih programov, ki temeljijo na predelavi cevi. Preselitev cevame na novo 'lokacijo pa je omogočila ustreznejšo ureditev proizvodnje tudi v TOZD Oprema.
Tako je OZD ALPOS štela v letu 1977 že 560 delavcev, delovni prostori pa so se povečali za nadaljnji h 10.000 m2.
Hitri razvoj delovne organizacije je narekoval tudi ustrezen razvoj samoupravnih odnosov. V letu 1977 se je prej enovita delovna organizacija preoblikovala v dve temeljni organizaciji združenega dela in delovno skupnost
skupnih služb, poglobile so se vse oblike samoupravnih odnosov v DO.
Z izgradnjo nove cevarne je obseg poslovanja pričel še hitreje naraščati. Tako je skupen prihodek DO, ki je znašal v letu 1977 še 400.294.800 din, potrastel do leta 1981 za 3,37 krat, skupen dohodek za več kot 5-krat, hitro pa so se povečevali tudi ustvarjeni skladi DO, število zaposlenih pa se je povzpelo na 679. V skladu s takšnimi gibanji je v teh letih hitro naraščal tudi delež DO »Alpos« v ustvarjalnem prihodku, dohodku in akumulaciji na nivoju naše občine.
V srednjeročnem planu razvoja za obdobje 1981-1985 smo dali največji poudarek osvajanju novih programov, ki temeljijo na večji stopnji predelanosti cevi in hkrati omogočajo tesnejše sodelovanje obeh TOZD in povezovanje v okviru občine in izven nje ob sočasni zahtevi, da so ti programi prioritetnega značaja za naše gospodarstvo. Rezultati teh usmeritev se že kažejo v združevanju dela in sredstev obeh TOZD pri osvajanju zelenega programa, osvajanju proizvodnje tehničnih Al lestev in posodobitvi tehnološkega procesa v TOZD Oprema.
' Posebno kvalitetna naloga, ki jo uresničujemo že vrsto let in ostaja tudi glavna zadolžitev v naslednjih letih, je vključevanje
v mednarodno blagovno menjavo. Zavedamo se, da bomo lahko le s kvalitetnim delom in še z večjo usmeritvijo prodaje naših izdelkov na konvertibilna tržišča uresničili svoje razvojne cilje. Rezultate, ki smo jih dosegli na tem področju in ki nikakor niso majhni, saj smo v letu 1981 ustvarili 22,5 % celotnega prihodka s prodajo na tujih trgih, želimo (kvalitetno in po obsegu še izboljšati.
Kljub velikim težavam, ki nastajajo zaradi trganja reproverig, zahtev po deviznem plačevanju itd. ostajamo čvrsto na poti, ki so jo zakoličili delavci tega kolektiva pred 25 leti. To je pot pospešenega razvoja naše proizvodnje, novih 'kvalitetnih proizvodov, osvajanja tujih tržišč in seveda nadaljna krepitev in razvoj samoupravnih odnosov.
Marjan Krempuš
Problemska konferenca o zaposlovanju
24.	marca 1982 je bila v Šentjurju problemska konferenca o zaposlovanju, ki jo je organizirala QK ZSMS Šentjur. Ob težkih gospodarskih razmerah in ob omejenih invesiticijisikih možnostih se namreč vse bolj pojavlja problem, kje in kako zaposliti mlade, ki so končali ustrezno izobraževanje.
Mladi so povabili na problemsko konferenco, ki jo je pripravila konferenca mladih v vzgoji in izobraževanju, tudi predstavnike delavskih svetov in osnovnih organizacij sindikatov. Udeležili so se je tudi predstavniki ostalih driužbentopoliittčnih organizacij v občini ter člani izvršnega odbora skupnosti za zaposlovanje. Uvodno razpravo je imel sekretar OK ZSMS, za tem pa so se v razpravo vključevali ostali prisotni. Mladi so tudi predlagali ustano-
vitev posebne delovne sredine, kjer bi zaposlovali težje zaposljive osebe. Predlog je bil ugodno sprejet, sprejeti pa so bili tudi drugi pomembni predlogi in sklepi. Nadaljnja akcija pa je zastavljena tako, da se bodo najprej mladi preko svojih predstavnikov v ostalih družbenopolitičnih organizacijah, delavskih svetih ter preko delegatov v samoupravnih interesnih skupnostih in drugod, borili za uresničevanje sklepov te problemske konference. Mladi so mnenja, da bi združeno delo moralo najti več posluha za zaposlovanje mladih in tako pripraviti svoje dolgoročne razvojne programe.
Problemska konferenca kakor tudi uresmičetvahje sklepov z nje sodi v sklop priprav na XI. kongres ZSMS. Zato bomo mladi v Šentjurju že jeseni preverili rezultate zaisftavljene akcije
Vika Debelak
štipendij Titovega
Razpis sklada
Konferenca mladih v vzgoji in izobraževanju pri OK ZSMS razpisuje štipendije Titovega sklada za šolsko leto 1982/83.
Po razrezu, ki ga je objavila Skupščina Titovega sklada za, štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev SR Slovenije, pripada naši občini ena štipendija za mlade delavce ter dve štipendiji za učence in študente; s tem, da se nam kot manj razviti občini lahko podeli še ena štipendija sklada.
PREDNOSTI IN KRITERIJI PRI IZBIRI ŠTIPENDISTOV:
Pri mladih delavcih imajo prednost kandidati, ki:
—	izhajajo iz vrst neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji in se odločajo za nadaljnje izobraževanje v smeri svojega osnovnega poklica oziroma dejavnosti
—	so glede na svoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju
—	so s svojim dosedanjim delom in prizadevnostjo dosegli nadpovprečne delovne rezultate v svojih delovnih okoljih
—	so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih ; organizacijah in društvih.
V izbor pridejo kandidati, ki se odločajo oziroma se že izobražujejo iz dela ali ob delu.
Pri učencih in študentih pa imajo prednost tisti, ki:
—	se izobražujejo za proizvodno tehnične poklice -
—	so glede na svoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju
—	so udeleženci mladinskih lovnih akcij
—	dosegajo nadpovprečne učne uspehe — v srednjih šolah praviloma odličen uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj poprečno oceno osem
—	so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih.
Prijave in obrazložitve možnih kandidatov za štipendijo Titovega sklada pošljite na OK ZSMS Šentjur.
Na podlagi 4. člena Pravilnika o delovnih razmerjih DS KOP Šentjur pri Celju objavlja naslednja prosta delavna mesto:
4 KV slikopleskarje
3	KV vodovodne ins 2 KV zidarja
4	PK zidarje
t^latorje
Prijave sprejema kadrovska služba pri KOP Šentjur. OD zajamčen po Pravilniku.
komunalno obrtno podjetje 63233 Šentjur pri oelju

TRGOVSKO PROIZVAJALNO PODJETJE
TOZD Lastna kmetijska proizvodnja
objavlja prosta dela in naloge VEC NK DELAVCEV
za dela na obratih Šentjur, Ponikva, Planina Pogoj za delo:
—	osnovna šola
—	poskusno delo 2 meseca
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite najkasneje v 15 dneh na naslov:
Kmetijski kombinat Šentjur, kadrovska služba
Krajani, delavci, mladina, kmetje!
Pomagajte in sodelujte pri varovanju ter čiščenju narave, predvsem pa brežin naših voda in gozdov, ki postajajo prava smetišča, da bomo lahko živeli v zdravem okolju.
Kot delavci in samoupravljahu lahko veliko prispevate k varstvu narave, če v svojih delovnih sredinah preprečite sprejemanje novih investicijskih programov, ki ne zagotavljajo čistosti naših voda in zraka. Zahtevajte, da se vse obstoječe čistilne naprave redno vzdržujejo, oziroma če jih še nimate, naj se zgradijo, ker le na to način bomo zmanjšali onesnaženje, ki že resno ogroža vse nas kot tudi ostala živa bitja.
Sodobni agrotehnični posegi — Škropljenja z raznimi strupi, ki prihajajo v pridelke In skozi zem-
••••••••••••••••••••••<
ljo v podtalnico ter od tu v naše vodovode in tekoče vode, resno ogrožajo zdravje človeka ter obstoj naših ptic, divjadi in rib, ki jih je iz leto v leto vse manj. Naj se škropi s škropivi, ki ne vsebujejo strupa in to le v tolikšni meri, kot je nujno potrebno. Po škropljenju odvečnega škropiva ne spuščajte v potoke in druge vodne površine, da ne pride do pomora rib.
Zavedjamo se, kaj pomeni čisto in zdrava voda ter zrak vsakemu človeštvu. Pojdimo vsi skupaj že danes v akcijo, očistimo enkrat za vselej našo naravo (vode in njihove bregove, gozdove, zapuščene travnike,..) tor jo za kasnejše rodove ohranimo takšno, ko so jo nam zapustili naši predniki.
RD Voglajna, Store
DO Ll »Bohor«
S SODOBNEJŠO TEHNOLOGIJO POVEČAN IZVOZ
Proizvodnja plemenitega furnirja v delovni organizaciji LI »BOHOR-«, TOZD Žaga in furnirnica Šentjur pri Celju, se prišteva med najstarejše tovrstne proizvodnje v Jugoslaviji, saj poteka že preko triinštirideset let.
Takšna proizvodna tradicija pa pomeni tudi ustaljene in trdne poslovne odnose, tako pri nabavi surovine, kot tudi pri plasmanu izdelka. Ob tem pa predstavlja vsekakor največjo vrednost pridobljeno znanje in izkušnje delavcev v tej proizvodnji. Do maja leta 1981 je temeljila kapaciteta furnirnice na dveh osnovnih strojih, ki sta v 1980. letu proizvedla 4,440.000 m2 furnirja. Furnir se je proizvajal iz domačih in uvoženih drevesnih vrst. Tako je delež domače surovine znašal 34 %, uvožena surovina pa se je delno alimenitirala iz gozdov v Centralno Afriški republiki, kjer ima ,DO svoj kapital.
Že v 1981. letu je bila izdelana študija ö možnosti rekonstrukcije furnirnice in utvedibi proizvodnje lepljenega furnirja FINE-U-NE. Po tej študiji, naj bi se povečala proizvodnja plemenitega furnirja na 10,500.000 m2 in lepljenega kapacitete 3,500.000 m2. Posodobila bi se tehnološka oprema, uredila že delno zastarela tehnološka organizacijska koncepcija itd. Analize investicijskih možnosti, predvsem pa zaostrovanje možnosti uvoza potrebne tehnološke opreme kot tudi uvoza surovin (hlodovine, lepil in barvj so investicijo vedno bolj oddaljevale od realizacije.
V maju 1981. leta je prišlo do zloma in uničenja poševnega turnirskega noža in s tena do izpada proizvodnje preko 60 %. Ker noža ni bilo mogoče popraviti, je bil1 kupljen najsodobnejši vertikalen turnirski nož TZ 4600 mm. Dož je bil montiran v dotedanjem skladišču furnirja in je pričel z obratovanjem novembra 1981. Izdelana je bila študija o povezavi tega noža z ostalo teh-
nologijo in seveda izpopolnitev že prej nepopolne tehnologije. Tehnološka rešitev je prilagojena koriščenju obstoječih objektov ter osnovnih proizvodnih kapacitet, kot so parilnlce, noži, sušilnica ter linija za krojenje in prevzem furnirja z linjo luščenja plemenitega furnirja in strojem za frettai jenje.
Novi stroj za tretinjenje hlodov je eden od najsodobnejših tovrstnih strojev, saj omogoča razrez hlodov na taji dele (z brento je mogoče raztezati hlod le na štiri ali dva dela). Tak način razreza pomeni bistveno boljše iizlkoriščenje hlodov, tako domačih in uvoženih vrst, prav tako pa je zaradi velike prilagodljivosti stroja možno iz razpokanih hlodov pridobiti bolj kakovostne fliče, prirejene za razrez na nožih.
Predvsem pomeni veliko pridobitev nova luščilka, na kateri je mogoče z vpet jem naprave •>STAYJLOK> rezati furnir plemenitih drevesnih vrst, ki pa so lahko bistveno tanjše. Tako je možnio pridobiti že iz hlodovine debeline nad 30 cm izredno kvaliteten furnir. Kar pa je za pohištveno industrijo posebej pomembno, ta furnir je izrednih širin, To omogoča nova tehnika rezanja.
Pri ocenjevanju družbeno-efco-notmske upravičenosti naložbe je bainka ugotovila:
Predračunska vrednost je na-
slednja:
Osnovna sredlstva (v 000 din)
—	gradbena dela	11.800
-— uvozila oprema
(665 milj. Lit in
uvozna carina	5,486	29.426
—	ostalo	3.549
44.775
—	Obratna sredstva	4.052
Skupaj predračunska
sredstva	48.827
Predračunska vrednost je pokrita z naslednjimi viri:
— inozemski kredit '39 %	19.152
—	sredstva sovi.
Slovenijales 12 %	6,000
—	lastna sredstva 49 %	23.675
100 %	48.827
V	skladu z določili Zakona o posebnih pogojih za investicijske sredite mora investitor zagotoviti lastno udeležbo v višini 20 % od vrednosti opreme in 40 % od gradbenih del, kar ima BOHOR po LP obrazcu zagotovljeno, saj znašajo prosta sredstva 17,985.578 din. Ker ima delovna organizacija dovolj lastnih deviznih sredstev, je bila podana garancija za najetje inozemskega kredita v višini 532,000.000,— Lit.
Z naložbo je predviden letni izvoz na konvertibilno področje v višini 829.500 USA $ oziroma 34,842.600 din (tečaj 42,00), kar pomeni, da bo izvoz večji od 50 % celotnega prihodka.
V	skladu s kriteriji za prestnu-ktuiranje gospodarstva iz Dogovora o teméljih družbenega plana SRS za obdolbje 1981-1985 je banka ugotovila, da investicijski program zadovoljuje minimalni zahtevi in Sicer:
—	dohodkovni — zaposlitveni skupini kriterijev (povprečno doseganje 226 %)
—	izvozna skupina kriterijev (povprečno dosega 141 %)
—	razvojno — tehnološka skupina (povprečno dosega 112,5 %)
—	program ne zadovoljuje energetsko — surovinski skupini •kriterijev (specifičnost tovrstne proizvodnje je velika poraba toplotne energije, zato omenjena investicija kriterija smotrne poralbe toplotne energije ne more izpolnjevati. Omeniti pa je potrebno, da investitor vso potrebno energijo za ogrevanje in pamjenje (t.j. 87 % vse potrebne energije) pridobiva z izkoriščanjem leslnih odpadkov.
Na osnovi metodologije je program ocenjen z 131,4 točkami, kar predstavlja 120 % več od zahtevane minimalne vrednosti 60 točk.
Prav tako so pridobljena soglasja s strani SISEOT, SDK ih Komisije za oceno investicij.
Še nekaj besed o vplivu investicije na okolje:
—	lani rekonstruirana kotlovnica je posebej opremljena s filtri za saje
—	od vseh obdelovalnih strojev, kjer nastaja iverje, žagovina, prah itd., bo izvedeno odse-sevanje v zaprt sistem silosa
—	vse utrjene površine bodo od-vodnjavane z ustrezno kanalizacijo na področjih, kjer obstoja možnost razlitja olja, v zbirnih jaških bodo postavljeni lovilci olja
—	tehnološke in fekalne vode bodo speljane preko čistilne naprave.
Iz predvidenih ukrepov je razvidno, da postavitev nove linije proizvodnje plemenitih furnirjev ne bo povzročalo negativnih vplivov na okolje.
Letna proizvodnja plemenitih furnirjev bo tako znašala 8,744.191 m2. Število zaposlenih se bo povečalo z 90 na 146 delavcev. Ker je optema že uvožena, se bo k ■rekonstrukciji pristopilo takoj. Pričetek dela rekonstruirane furnirnice pa se predvideva za konec leta. Potteibno bo pohiteti, saj je povpraševanje po furnirju izredno veliko, domače furnirnice pa še zdaleč ne morejo zadostiti potreb pohištvene industrije po proizvodu, ki dejansko daje dokončni sijaj vsakemu pohištvu.
Z dograditvijo nove kotlovnice EMO-OMNICAL, decimirnice za razrez lesa na elemente, ki predstavlja zasnovo bodoče finalizacije na TOZD (mišljena je izgradnja tovarne stolov, izdelava palet itd.), asfaltiranjem in ureditvijo kanalizacije na Večjih površinah v 1981. letu, predvsem pa z letošnjo rekonstrukcijo furnirnice, se DO intenzivno vključuje v stabilizacijska gibanja ter predkongresno aktivnost Zveze komunistov. Vsa vlaganja stremijo za. tem, da se ob uporabi domače surovine dvigne produktivnost dela ter zmanjša fizična angažiranost, za večje vlaganje v končni proizvod (za 1 m3 bukovega lesa, predelanega v furnir, je potrebno vložiti 5 x več dela kakor za predelavo na žagi, predvsem pa za čim večjo orientacijo tako proizvedenega asortimana v izvoz.
Dušan Hus
Oskrba mladega vinograda
Mladim nasadom moramo posvetiti vso pozornost, da se mlada trta dobro razi je, kajti nadaljnji uspeh je odvisen predvsem od dobrega gojenja.
Dela v iprvem letu
Prvo leto po sajenju zemljo večkrat zrahljamo, da ohranimo čirnveč vlage in da imajo trte olajšano rast. Pri okopavanju v drugi polovici julija trse odgrnemo in odstranimo rosne korenine ter jih spet zagrnemo. Zelo priporočljivo je, da pri vsakem obdelovanju zemlje v vrsti ali vsaj enkrat na mesec dognojujemo okrog trsa z dušičnimi gnojili (50 — 70 g nitromonkala).
S škropljenjem proti peronospori in oidiju začnemo, ko listi dosežejo 3 cm premera. Škropimo z organskimi fungicidi (0,3 % dithanom M-45). Škropiti je treba najmanj enkrat tedensko do srede septembra, kajti mlade trte rastejo dalj časa kot pa trte v vinogradu, ki rodi.
Ko preneha vročina, to je v drugi polovici avgusta, cepljenke odgrnemo, navadno v oblačnem vremenu in jih pred jesenjo več ne zasipamo, da se cepljeno mesto in mladika pri podlagi utrdita in bolje dozorita. Jeseni, ko odpade listje, trse spet zagrnemo in jih s tem zavarujemo pred zimskim mrazom.
Dela v drugem letu
Zgodaj spomladi, ko ni več pozebe, trse odrgnemo ter jih obrežemo na dve očesi. Ko mine nevarnost slane, trs oplevemo na-dve najmočnejši mladici, ko dosežeta okoli 10-15 cm dolžine. Mladice redno privezujemo h kolu. V prvi polovici septembra jih porežemo' vršičke in tako pospešimo zorenje lesa. Zalistnike redno odstranjujemo vsaj na spodnji polovici prihodnjega leta.
S hlevskim gnojem v tem letu še ne bomo gnojili. Pač pa pognojimo s tretjino normalne količine umetnih gnojil. Priporočljivo je gnojenje skozi list.
Da pospešimo zorenje lesa, v avgustu ali septembru vršičkamo. Prav tako pa še tudi večkrat okopavamo in škropimo.
Vsa prazna mesta podsadimo, slabo rastoče trte nadomestimo z novimi.
Dela v tretjem in četrtem letu
Pri rezi v tretjem letu formiramo že vzgoiene oblike. Rozge režemo na višino kordonske žice ali že oblikujemo kordon.
Vsa druga dieta ie treba oprav-liatj kot v preišniih letih (gnojen ie z mineralnimi gnoiili, obdelava zemlie. uničevanje plevela in SVrl/mlienie).
V čeh-tem letu še nadaljujemo oKlikvwnnie trsa, če tega nismo storili že v prejšnjem letu.
£i*n» onora
Vsi nasadi, ki vh bomo obnav-lioli bi nai i-moii vično onoro. S+öbri koi nosilni žic so lahko Tosoni, žolovni aü na armirani betonski s-hobri. Nbioeneiši so le-son) voto se tudi nainogosteie nn-voobliaio.
?!*no onoro nostavimo tako. da no bo oviralo obdolnvania in ffoio-oio nosato 'Rav/talio med stobri se ravnalo no legi in na-
činu obnove. Na ravni površini ih v vertikalni ravni vrsti naj bo razdalja 6-8 m. Stebre postavljamo v vrsti, sredi med dvema trtama. Lesene stebre (visoki naj bodo najmanj 2,70 m) preje impregniramo. Zakopljemo ali zabijemo jih najmanj 70 cm globoko. Končne stebre ali stebre na prehodih postavimo poševno navzven in jih zasidramo s sidri, ki so navadno 1-1,5 m oddaljena od stebra.
Ko smo postavili stebre in zasidrali krajne sohe, potegnemo glavno žico na višini kordona, na-
slednjo 30 cm nad prvo, ter tretjo 35 cm nad drugo. Druga in tretja žica bo dvojna. Pri vzgojni obliki »sylvoz« potegnemo eno žico 40 cm pod glavno, da lahko nanjo privezujemo Sparane. Žico pritrdimo k lesenim stebrom z U-žeblji, ki jih zabijamo poševno na steber, da pozneje ne izpadejo. Žico privežemo na krajne stebre z verižico ali pa jo ovijemo okoli stebra. Glavna žica, na katero povezujemo kordone ali krake, naj bo približno 3 mm debela, druge, ki so porazdeljene nad glavno, pa naj imajo premer okrog 2,5 mm.
Oskrba vinograda v rodnosti
Ce želimo imeti visoko donosne nasade s kakovostnim grozdjem,
Prodaja plemenskih telic
V zadnjih nekaj letih so nastale pri lisasti pasmi določene spremembe :
—	spremenil se je tip goveda, ki ima lastnosti za intenzivno prirejo mesa in proizvodnjo mleka
—	povečuje se število krav v A kontroli. V lanskem letu je bilo v A kontroli 352 krav. V letu 1982 je rejski cilj pri-bižati se številki 640 kom. To bo možno doseči, ker je ukinjena B kontrola
—	rejci, ki krmijo krave intenzivno, dosegajo po 4000 pa tudi po 5000 in več kg mleka na kravo v laktaciji.
Lisasto govedo je izrazito kombinirano in je primerno za gospodarstva, (ki pridelujejo velike količine osnovne krme, dokupu-jejo pa prav majhne količine krmil. Krave so težke 600 do 700 kg. Pri izdatnem krmljenju z voluminozno krmo dajo 14 do 16 1 mleka na dan.
Določene kmetije na našem ob-
močju so se začele intenzivno ukvarjati z vzrejo plemenskih telic. Prvi pogoj je, da pridelajo zadovoljivo količino osnovne krme, dokupijo pa minimalne količine krmil. V lanskem maju je Kmetijski kombinat (TOK) organiziral plemenski sejem. Naši rejci so razstavljali oz. prodali kvalitetni plemenski material. Telice so bile prodane v veliki večini v sosednje občine. Veliko povpraševanje po plemenskih telicah je iz južnih republik. Tako smo v decembru pa tudi že letošnjo pomlad prodali v Bosno kar lepo število plemenskega materiala. Zahteva se le, da so kvalitetne visoko breje plemenske živali.
Našim kmetom se odpirajo nove možnosti pri pridobivanju dohodka. Imamo idealne travne površine, ki jih lahko s tem načinom reje intenzivno izkoriščamo in dosegamo primeren dohodek, prodaja je pa že naprej zagotovljena.
Mija Roženičnik
Do kdaj... ?
Prebivalci naselja Pesnica, hišnih številk X do 17 (z izjemo 9, 11 in 12) ter Lipice 5/c, nikakor nismo zadovoljni z odgovorom Komunalno cestne skupnosti Šentjur, ki zamegljuje naš problem glede ureditve hudourniškega potoka, ki priteče izpod Rozalije. Ne moramo sprejeti in se sprijazniti z navedbami, da smo sami krivi za tako stanje, saj je bilo tako že ob naši naselitvi na Pesnici. Mi ne onesnažujemo potoka, vsi imamo kante za smeti, ampak prinaša voda predmete iz zgornjega toka.
Ker nas je stanje že ob nameri, da gradimo v tej soseski, s pogojem plačila celotnih komunalnih dajatev, zelo motilo, smo se pred odločitvijo o nakupu parcel informirah o ureditvi potoka. Gradbeni oddelek in sanitarna inšpekcija SO Šentjur sta zagotavljala, da bo potok urejen pred našo preselitvijo. Zato je tembolj čudno, kje je odgovor ustreznih inšpekcijskih služb, saj zadeva ni aktualna le za KCS.
Očitana nam je neaktivnost. Če je posredi vprašanje neaktivnost, potem se ta ne more očitati nam prizadetim... Krenili smo
po povsem samoupravni poti, saj smo problem večkrat izpostavlja-H na uličnih sestankih, kjer nam je bilo pojasnjeno, da je ureditev potoka predvidena takoj za ureditvijo cestne razsvetljave. Naš nadaljnji postopek preko krajevne skupnosti je znan. Tam je bila dogovorjena tudi očiščevalna akcija, ki naj bi jo organizirala krajevna skupnost. Na naše večkratne intervencije akcija ni uspela. Zakaj, nam ni znano, vsi prizadeti smo bili pripravljeni sodelovati. Nadalje KCS navaja prioriteto, po kateri naj bi tekla ureditvena dela za posamezne komunalne objekte. Sprašujemo, kateri samoupravni organ je leto sprejel in kdaj ter kje je bila objavljena, saj bi morala biti vanjo vključena vsa dela, ugotov-lena kot potrebna, ne glede na čas izvedbe. Mi s to prioriteto nismo seznanjeni.
Iz tega vprašanja izhaja tudi drugo vprašanje KCS za realno ocenitev nujnosti ureditve tega potoka.
Komunalno-cestna skupnost s svojim odgovorom občane Pešni-ce terja še za 300.000.— din neplačanih dajatev. Prizadeti občani smo svoje obveznosti pravočasno in v celoti poravnali, sicer ne bi dobili ustreznih dovoljenj.
moramo zanje tudi primerno skrbeti.
Zemljo prvič preorjemo jeseni, drugič pa spomladi. Prek leta je treba zemljo večkrat prerahljati. Škropimo po napovedi protipero-nosporne službe, vsaj 5-6 krat letno. Vsako tretje leto gnojimo s 300400 q hlevskega gnoja na hektar. Zaorjemo ga pri jesenskem ah spomladanskem oranju. Hkrati tudi vsako leto dodamo mineralna gnojila. Zimsko rez opravimo najkasneje do konca marca, vez pa do začetka brstenja.
Vinograde lahko v četrtem ali petem letu tudi zatravimo. V zatravljenih nasadih je treba redno kositi, ko trava doseže okoli 15 cm višine.
Janez Vertačnik
Telefon v KS Blagovna
Končno vse kaže na to, da bo tudi v Krajevni skupnosti Blagovna zazvonil telefon. Če bo to že letos ah drugo leto pa je precej odvisno od skupnega dogovora med krajevnimi skupnostmi Šentjur-center, Šentjur-okolica in Blagovno. Ta dogovor bi predvidoma sprejeli na sestanku predstavnikov KS ter podjetja za PTT iz Celja v pričetku meseca maja letos.
Vendar pa opozarjamo občane, da se lahko prijavijo za telefon pni predsednikih vaških skupnosti, ah pa tudi pismeno na KS Blagovna. Do 15. maja bodo vsi zainteresirani prejeli na dom obrazec oziroma izjavo o tem, da bodo podpisali pogodbo. Stroške izgradnje, ki bodo bolj natančno opredeljeni na pristojni izjavi, bodo interesenti predvidoma lahko poravnali v 7 obrokih, s tem da prvi zapade v dvojni višini že konec maja letos, zadnji pa konec marca 1983. Torej rok za prijavo je do 30. 4. 1982.
Po daljšem času je KCS šele naš članek spomnil, da je ugotovila še dolžnike. Znani so tovrstni postopki za pravočasno izterjavo, ne pa šele po toliko letih, ko je zahtevek že iz formalno pravnih razlogov labko zastaral.
Kot dober gospodar bi morala KCS ravnati tudi z vsemi drugimi sredstvi in že pred leti potok urediti, ko je bilo po informacijah 200.000,— din že zagotovljenih in bi po takratnih cenah in stroških ta znesek morda zadostoval. Zakaj tega ni storila in kam so se prelila ta sredstva, oziroma kdo naj sedaj krije višje stroške zaradi večletne inflacije?
V našem naselju se izvaja zbiranje podatkov za izgradnjo telefonskega omrežja in priključkov, Prizadeti podpiramo tudi to akcijo, vendar šele, ko bo potok urejen, saj o nujnosti ene in druge investicije ni primerjave.
Z našim člankom, objavljenim v UTRIPU januarja 1982 in v Novem Tedniku dne 4. 2. 1982 ter z današnjim odgovorom KCS Šentjur, smo dovolj osvetlili naš problem. Sedaj resnično pričakujemo jasen in konkreten odgovor vseh odgovornih. Sočasno pa javnost seznanjamo, da smo o stanju potoka seznanili še druge organe.
Komisija za informativno propagandno dejavnost pri OK ZKS Šentjur pri Celju je med drugimi aktivnostmi, ki jih je izvajala v predkongresnem obdobju, razpisala tudi natečaj za likovna in literarna dela v osnovnih šolah občine Šentjur na zelo široko temo «-NAS RAZVOJ-«. Kljub temu, da so se razpisa udeležile le OŠ »-Franjo Malgaj« Šentjur, OS »Miloša Zidanška« Dramlje in OS »Franca Vrunča« Gorica pri Slivnici, komisiji za ocenitev nista imeli lahkega dela, saj so bila vsa prispela dela vredna pohvale. Izmed 16 spisov in likovnih del sta komisiji odbrali 4 spise in 8 likovnih del, katerih avtorji so bili nagrajeni s knjižnimi nagradami. V nadaljevanju vam želimo predstaviti avtorje dela, katere sta komisiji v sestavu: za likovna dela Kalajdžiski Goce, Kočica Dana in Koren Miran ter za literarna dela v sestavu: Rauter Irena, Pečar Mira in Jan Milena, ocenili oziroma predlagali za nagrajena, z upanjem, da se bodo v bodoče podobnih natečajev udeležile tudi druge osnovne šole v občini.
Vas Dramlje leži ob pobočju Konjiške gore. Skozi vas teče potok Draimeljščica, ki izvira v majhni hribovski vasi v Slemenih. Tudi avtocesta teče skozi njo. Dramlje šteje šestnajst lepih, razdrobljenih vasi. Včasih ni imela vas noibene trgovine. Cez nekaj časa, ko se je začela vas razvijati, so s težavo zgradili majhno trgovino pri »ČATRU«. Potem se je začel kraj vse bolj razvijati. Ko je bila ta trgovina premajhna, so morah zgraditi drugo. Zgradili so veliko, prostorno trgovino. Leta 1976 je potres uničil veliko število stavb. Med temi je bila tudi osnovna šola. Vse vaščane je ta potres zelo prizadel. Po potresu je na pomoč pristopila civilna zaščita. Podprla nam je razrede, da smo lahko nadaljevali s poukom. Pouk je tail dvoizmenski. Višja stopinja je imela pouk dopoldan, nižja pa popoldan, tako da so nekateri učitelji bili po cel dan v šoli. Seveda je bilo za nje to zelo naporno. Pa vendar smo vzdržali. V krajevni Skupnosti so se začeli pogovarjati, da bi lahko zgradili novo šok». Saj je bila stara pretesna in podprta. Nove šole smo
se vsi veselili. Cez kakšni dve "Teti je bilo odločeno, da se bo začela graditi nova šola. Na gradbišče so pripejali veliko buldožerjev in žerjavov. Hitro so napredovali z delom. Čez štiri leta je bila šola čisto gotova. Vselili smo se vanjo. »Dobili smo veliko prostorno šolo«, so šle besede od ust do ust Drameijčanov.
Šola je velika in prostorna. Ima veliko jedilnico in kuhinjo. Zgradili so trgovino »Kmetijski kombinat«. V njej si lahko kmetje kupijo modeme stroje.
Dani pa je hila končana še telovadnica. Zelo smo bili veseli, da smo jo dobili. Sedaj imamo vse, kar smo si želeli.
Petra Zupančič, 6. r.
OŠ Miloša Zidanška Dramlje
Šentjur je bil s svojim širšim zaledjem v času pred vojno in takoj po njej predvsem agrarno področje. A to so bile zelo majhne kmetije, pridelek je bil majhen, Kmetijstvo je bilo sila nerazvito, industrije pa ni bilo. Djudi je težila huda revščina. Skratka, položaj je bil podoben kakor povsod v Jugoslaviji.
Po vojni pa je Jugoslavija s so-dialistično družbeno ureditvijo, z osvobajanjem človeka, dosegla zelo hiter razvoj. Bilo je vse Več industrije. Imeli smo vedno boljše stroje, izdelkov vse več in čedalje boljše. Proizvodna sredstva so postala last delavcev. Imamo vedno več tovarn. V Šentjurju je iz majhne žage naStala prava velika lesna industrija, iz delavnic za kmečko orodje velika tovarna Alpos, ki veliko tudi izvaža. Zgradili so tekstilno tovarno MODA in tovarno obutve TODO, ki daje kruh mnogim krajanom. Kmalu pa bo gotov tudi obrat EMO pod Ritnikom.
Z razvojem industrije se je močno razvilo tudi kmetijstvo. Kmetje so si nabavili stroje, ki so zagospodarili nad konji, motikami, grabljami in drugimi stvarmi, brez katerih včasih nisi mogel kmetovati. Kmetje so seznanjeni, kako kmetovati, da bo pridelek večji, da se jim bo splačalo. Včasih je hilo vse ustvarjeno za »od roke v usta«, danes pa dosegajo kmetje že tržni višek. Ustanovili smo Kmetijski kombinat, s katerim kmetje dobro sodelujejo.
Šentjurčani skrbijo za to, da bi
Volavšek Dušan, i. razred, OŠ Gorica pri Slivnici
Pinter Mateja, 1. razred, OŠ Dramlje
Moj kraj je Dramlje, Vse se razvija. Tako se tudi moj kraj. Vas je podeželsko področje. Industrije ni. Prav zato sem vesela, saj je danes že vsepovsod onesnažen zrak. Je veliko gozdov. V večini so kmetje, hodijo v službo. Marsikdo je bnez službe, u-kvarja pa se s kmetijo. Sedaj ni več tako težko delati na kmetijah, saj so večinoma vse opremljene z raznimi kmetijskimi stroji. Vesela sem, da je razvoj že
čim bolje živeli. Zgradili smo novo blagovnico, imamo velik Zdravstveni dom, avtobusi vozijo že v najmanjša naselja, skoraj vsepovsod so že zgrajene asfaltne ceste. A to še ni dovolj,
Naš
Sovine Tatjana, 2. razred, OŠ Dramlje
Skupinsko delo, 3. razred, OŠ Gorica pri Slivnici
■kajti Šentjur je vse večji in čedalje bolj razvit. Pred nekaj leti smo dobili novo šolo, a je že zdaj prostorska stiska in se čuti potreba po novi šoli, kajti otrok je vedno več. V tem se vidita razvoj in rast Šentjurja, saj je iz majhnega trga zraslo do danes že pravo mesto.
Ce pa hočemo, da se bo Šentjur še razvijal, potrebujemo nove kadre, inženirje, zdravnike, učitelje, ' napredne kmetovalce, predvsem take, ki bodo ljubili zemljo, jo znali pametno obdelovati. Ta naloga pa sloni predvsem na nas, mladini.
Ulaga Jože, 8. b.
OŠ Franja Malgaja Šentjur
na tako visoki Stopinji, čeprav nam to škoduje. Ponekod v hribih pa je dostopen traktor, kosilnica in drugi stroji. Tudi hrane ne bi bilo, če ne bi bilo strojev, ki delo hitreje opravijo.
V nekaj letih se je Dramlje zelo razvilo, saj smo dobili samopostrežno trgovino, ki je za
razvoj
Cene Mojca, 5. razred, OŠ Šentjur pri Celju
Belej Robi, 6. razred, OŠ Šentjur pri Celju
Grušovnik Romana, 7. razred, OŠ Šentjur pri Celju
nas velikega pomena. Prejšnja leta je bila stara neprostorna.
Pred sedmimi leti pa smo dobili svetlo ter veliko trgovino.
Dobili smo tudi večji, prostornejši novi blok.. Prejšnji je bil že star, ni imel toliko prostora ter vlaga ga je začela razjedati.
Nov je večji, svetlejši. Sprejel je ne samo učitelje, temveč veliko tudi drugih ljudi.
Se pomembneje je bilo, da smo dobili novo asfaltirano cesto v Pletovarje. Začel je voziti avtobus. To je bilo za šolarje izvrstno, saj smo s lahko vozili zastonj. Pozneje so asfaltirali še do Svetelke. Zgradili so tudi novo Sloveniko, ki nas je še tesneje povezala z drugimi kraji.
Posebno v vasi Pletovarje se je začelo razvijati viikendaštvo.
Veliko ljudi iz drugih krajev si postavlja vikende ter obdeluje vinograde.
Med tem časom je dobil kraj veliko novih hiš, ki so zamenjale stare, majhne, ponekod še lesene. Na žalost pa je mnogo črnih gradenj.. Tudi pošta in krajevni
RAZVOJ NAŠE DEŽELE
PO VOJNI NISMO IMELI NE CEST, NE TOVARN, NE ŠOL. PRIMANJKOVALO NAM JE TUDI HRANE. ZAČELI SMO GRADITI TOVARNE, ŽELEZNICE, TRGOVINE, CESTE, ŠOLE IN VRTCE. V TOVARNAH SO SE ZAPOSLILI LJUDJE. DANES NAM JE LEPO. IMAMO DOVOLJ HRANE. IMAMO LEPE ŠOLE.
NATAŠA JERŠIČ, 1. c OŠ ŠENTJUR
Tonjko Sandi, 8. razred, OŠ Gorica pri Slivnici
i«
urad sta se preselila v novi blok. Zraven sta tudi dve telefonski govorilnici. Zadnje, kar je razveselilo nas šolarje, pa je velika prostorna, svetla nova osnovna šola, ki se imenuje po narodnem heroju Milošu Zidanšku. Nova šola je zamenjala staro s štirimi učilnicami. Še posebno so bile vesele mlade mamice, saj so vedele, kam lahko daijo otroke v varstvo, preden odbite v službo. Uredili smo okolje ter prvi v Sloveniji posadili oseminosemdeset dreves za tov. Tita. Na to smo zelo ponosni, saj smo k temu pomagali mi, otroci. Lani smo dobili težko pričakovano telovadnico. V njej so sedaj razni treningi. Sedaj imamo tudi mi telovadbo, kakršno smo si že dolgo želeli.
Sedaj smo dobili še frizerski salon, ki je edini v kraju. Tako se razvija moj kraj.
Čteprav je majhen, sem vesela, da živim ravno na tem koncu Slovenije.
Kalšek Anita, 8. r.
OŠ Miloš Zidanšek Dramlje
LICITACIJA
LI »BOHOR« TOZD -Žaga in furnirnica Šentjur pri Celju obvešča, da bo javna licitacija
STAREGA LESENEGA SKLADIŠČA FURNIRJA DIMENZIJ 22 X 8 m, TIŠINE 5,20 m Izklicna cena je 180.000,00 din.
Kupec bo moral prostor po delu počistiti.
Licitacija bo v sredo, 6. 5. 1982 ob 12. uri, v menzi TOZD Žaga in furnirnica.
izplačilo kavcije je eno uro pred licitacijo.
Bilo je lepo
Kljub vsej delovni zagnanosti in resnosti na dan volitev — 14. marec 1982 — so v vasi Marija Dobje v KS Dramlje domiselno zastavili svojo državljansko pravico in dolžnost in spet dokazali visoko samoupravijalsko zavest.
Že ob šesti uri zjutraj se je po hribih in dolinah Marija Dobja razlegala budnica, ki je oznanja-
la, da ta dan ni navadna nedelja. Naš znanec Ivan Komplet, M smo ga v UTRIPU že predstavili in njegov spremljevalec Anza Hribernik sta pihala in vlekla svoja glasbila tako glasno, da je bilo lepo urejeno volišče kmalu polno volilcev. Rajhovo domačo hišo so okrasili tako, da so Rajhov ata rekli, da taka še ni bila.
Volitve so se kmalu končale. Dobro delo in dober izid volitev pa je bilo treba dostojno proslaviti.
Aktivne starešine
V okviru priprav na program-sko-voliino konferenco so v preteklem mesecu potekale letne konference ZRVS v Krajevnih organizacijah. Starešine so na konferencah ocenili delo v preteklem mandatnem obdobju, izvolili nova vodstva in sprejeli programe dela. Svoje zbore so popestrili z ogledom filma »-Proti diverzatsko vojskovanje« in temu ustreznim predavanjem. Slednje sodi v. program idejno-poli-tičnega in strokovnega izobraževanja.
Kto so ocenjevali svoje dosedanje delo so ugotovili, da je bilo zadovoljivo na vseh področjih njihovega delovanja, posebno še pri organiziranju obrambnih dni na osnovnih šolah in v MDA Kozjansko 81. Da bi zagotovili uspešno delo tudi v naprej so v krajevnih organizacijah v nova vodstva izvolili nove in mlajše starešine.
Nekateri smo za percej dolgo izgubili domotožje in se ob prijetni glasbi tudi zavrteli. B. B.
Programsko-volilma konferenca Občinske organizacije ZRVS bo v mesecu aprilu.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
Štiriperesna, dante, ammira, DO, ELA, KO, TAK, KLIN, TALE, BRON, SLEME, E, OKUSEN, JEANS, LJ, OTEP, KRAP, IN, JEAN, DERŽAJ, OKA, I, ROLETA, Z, PAŽ, CE, MOTEN, TATARI, AMZ, TIN, ETEN, T, IRKE, T, PODKEV, OSA, RAK, SN, IRE, KIČ, IRAK, TIL, A, OJE, JA, AZIJEC, N, PANTALONE, ATENA
NAGRAJENCI:
—	KOSEC Milena, Laze 6, 63222 Dramlje
—	BOSTNER Rozika, Ul. Valentina Orožna 8 d, Šentjur
—	JANČIČ Marija, Ul. Franja Malgaja 30, Šentjur
SOZDIH e rXCELJE
DO POTROŠNIK TOZD PRODAJA S

P*
Pl
NUDI
-inštalacijski material -barve-laki -tapete -keramika -gradbeno okovje -izolacijski material -stavbno pohištvo -gradbeni material -kolesa in kolesni deli
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.500 izvodov.
Uredniški odbor: Glavni urednik Hinko Pap; odgovorni urednik Goce Kalajdžiski; Jano Kogovšek — splošna problematika — mentor dopisnikov; Franc Škoberne — delo KS in OZD — fotografije; Drago Mackošek, Bojan Batistič; lektorstvo — Danica Herič. Naslov uredništva: Ulica Dušana Kvedra 2, tel. 741-371, i. reč. SJ770-67S-45153 OK SZDL Šentjur pri Caljn. Tlak; TOZD rapliknnfakrija Kriho. Oproščeno temeljnega davka od primata proizvodov k. 47345/9-MTf. Fotografij aa rokopisov ne vračamo.