__. ^^ _ '__s __f WBi m —lauum ww MBPf nre. t iwwbb »t tmm m of eww mt. wr m it t— row ornem ar ww yoml ». t. bt eg ni i ». »nri—. r. e ' Wejveijl slovenski dnevnik ^T^ »f A T A ^T^ A Tb« Ltr|iit Slovenian Daily j T Untaik driavak. M 1 ■ it ^ \ ■ 9 lili Ji to tU D.M Stoto« ivr—uLAu i> AliUlJA —r^-rr- Z« Hew York e*lo Mo.vn « 00 x« ino»«m»tTo —io h««. ., roo | List slovenskih delavcev v Ameriki. 7B-°°* *-d"r' , ■■ ■■ '■ " ' ^J » _____ . ._ » _ _ _ — TKLEPON: 1878 OOKTLAKDT Kntered as Second Class Kftttar, Saptamber H, lfOS, at tka Part Office at Now York, M. Y, udar Um Act of Congress of Harch 3, 1871. TELEFON: 4687 COKTLAKDT NO. 96. — STEV 96 NEW YORK, FRIDAY, APRIL 23, 1920. — PETEK, 23. APRILA, 1920. VOLUMB XXVUL — LXTNIK XXVUL DARDANELE BODO INTERNACIJONALIZIRANE < BODISI V VOJNI BODISI V MIRU BO TA MORSKA OŽINA OD-' PRTA SPLOŠNEMU PAROBRODSTVU — ZAVEZNIŠKA KOMI SIJA BO PREVZELA. UPRAVO. — VPRAŠANJE GLEDE ARMENSKE MEJE SE NI REŠENO. —~———— i Pariz, Fran« ija. 21. aprila. — Najvišji svet v San Remo bo naj- J l>r/«- /•• da lies ilokoiii'al turško mirovno pofodho. llavaoova brzojavna ai*entnra ji- dobila brzojavko, da ni pred-' "■•••Itiik ViUon v s\oj noti za ve« I no prisodil (irkmn Sinirno. Ker I tam pomeHiini tir1:'« ti inohamedan<*i. se I »o najbrže vršilo š«* prej IjmKko glaMOvanj«*. <«l«'«lf varstva iuij»i.;š.ti l»<« turška vlada prisiljena rešpektirati razi*« v«*rske občine. Kakorhitro sv l>«. vlada v t« m oziru kaj pregrešila. bodo nasto- j pili /av/uiki pr««t • ,«i t«-r j«» obtožili kršenja pojrodhe. Kaj takega In j>rji\* lahko dovedlo «1«> vojaške intervencije. Zastopniki Litre na-r«> io\ bodo šli v <'arijrrad. kj»*r b«««lo vzeli uaznanje pritožbe manj-; mil.-- San Remo, Italija. -'1 aprila Danes j«* bilo izdano tukaj sle I d«-«'«» uradno [M)ru«'il vr«'j«'vala promet t«-r določala pristojbine za uporabo toh ; ožin. • - I'o-«bu;i vojaški untuisija bo poveljevala zavezniškim vojaškim' «>d«blkiMn na polotoku tialipolis ter na ilnifri strani Dardancl. I »i«rdanHe bo«lo .Iprt«' v miru in v vojni i«>r bodo na raznola-»ii («arol»ro«Ktvu r«-lega sveta. K««r \ s-- ki«/f», »»«* IhmIii Združene države zastopane v tej komi-i sili. t »lede armenske meje se še ni niresar odločilo. SONORA BO NAPADILA DRŽAVO CHIHUAHNO : i NAPAD SE BO IZVRŠIL SE TEKOM TEGA TEDNA — PRAVI GENERAL PINA -- NASPROTNIKI CARRANZE SE BODO SE ! STALI V AGUA PRIETA i Agua Prieta. Soonra, SJ aprila. Sem je dospelo nadaljnih j i«ar sto sonorskih «"« t i« r stopilo pod poveljstvo generala Tine. ki bo. j . ««» pravi, napadel š«' tekom t epa tedna državo Chihuahoo. h««*»I rs..t:«»ro m ostalimi mehiškimi državami so pre-1 i k in jffie Nofales, Arizona, L'J anrila Vtnlitelji sonorskepra pihanja. « • iiapMjeno prot t'arraii/ovi vladi. s«> bo«|o sestali v najkrajšem* « i.»o \ \piw Prieta <- stii\.li b«»«lo ua«*-rt za bodoeo mehiško vla imel vrhovno poveljstvo nad lilo rab i« ustavno aru . 0, proti pa 01 plasov. Za zločin, katere/a je kriv <'alllaux, doloea vojaški zakonik prepnanstvo iz. katerem se domneva, da ga je oddal n«'ki stavkujoči rudar iz j r.ekepa poslopja v bližini Never- , sweat (nikdar ne švicaš) rova, je ilil tekom pretekle noči signal za . < elo vrsto strelov, katere so od- j dali stražniki v vrste stavkarjev. ; Petnajst mož se je nahajalo danes zjutraj v bolnici v resnem stanju. , Izm«*d onih, ki so bili obstreljeni \ \ tem boju. je eden stražnik. (To . je znamenje, da delavci niso bili oboroženi . Vse drupe pa se ozna- 5 čuje tukaj kot pristaše I. AV. ter somišljenike Lenina in Troe-kija. Organizacija je dejanski j vladala mestu liutte skozi zadnje , tri dni. j j Razburjenje tukaj je veliko vsled v«"erajšnjepa boja, ki se je ] (vnel ko so stražniki spremljali de- liiv«-«1 skozi množii-o stavkarskih j jpiketov. Stražniki, katerim so po- , ii!}iLrali pomožni šerifi, so razpr- , šili konečno ljn«li in policijske | ijiezerve so ilanes pripravljene, da j vzdrže v mestu r«'«l. Spopad se je završil na Ana- , . fonda eesti. &erif iz Silver Row okraja je , , rekel danes, da ho zaprisegel dve-,sto pomožnih šerifov, če jih bo , mogel dobiti, da zavarujejo vse j rudarje, ki so voljni izvoljen delepatom z.a demokratično konven«'ijo. je j«' p reč tal pri ne-j krm svojem povoru jiisino. ki mu jya je pisni predsednik \Vilson. V pismu je najznačilnejši odstavek : — Demokratična stranka si lah ko čestita, kajti to leto se ji nudi izvanredna prilika, da zpolne svojo dolžnost. Volilna parola, katero bemo predložili volilcem le dežele, ne 1 vsebuje ničesar manjšepa kot častno a bi si zagotovila 1 j pomot* Avstrije proti Jugoslovani nom. Iirupim dajejo, a sami feh- Itajo. Ali je to lepo?~> i V Italiji se vrše stavke in ne-. redi. a -ii najti stavk tudi v dru-M ffih deželah? Ali nimajo celo v I Združenih državah " zelo resnih h stavk! i — To so posledice vojne. To je - nervoznost. ki se je razširila po - \seh vojskujočih se in celo nevtralnih deželah. Mi vsi trpimo v - Evropi, celo v Ameriki, vsled mo-. ralnepa '4 shellshoeka t — Mi moramo dovoliti X«*mči-ji. da zopet zavzame svoje mesto 0 na svetu. Evropa ne bo nikdar do-s bila nazaj svojega ravnotežja, doti kler ne bosta Nemčija. — to ve-p liko skladišče produktivne ener- 1 žije in Rusija, — to neizmerno o skladišče surovin, zopet stavljeni ? v povložaj, de napredujeta ln u- spevata. Vsi napori Italije so obr-iJ njeni sedaj v to smer. UBOGA ITALIJA? Nitti pravi, da širijo sovražniki Italije po svetu laži glede njenega ekonomskega položaja. ] San Remo. Italija, 22. dprila. (Italjtinski 111 nistrski predsednik 'Nitti, ki j«* govoril včeraj jrlede politike svoj«- ! kampanjo la o«l stran.: m pozna-., Jnih oseb proti njegovi deželi. I — Razširjanj«' napačnih novi«*. , škodljivih Italij«. j«1 obsojanja [vredna stvar, je rekel Nitti. i Ni ]>a prda stvar, če Italija -ku- š,- krasti tuje zemlje kot sraka.) ( l_ To j«' pravcata kampanja kriminalnih laži. Kilo pospešuje to kampanjo? Številne brzojavke, o I katerih se j«> plas lo, «la prihajajo iz Italije, dokazujejo, da so bi-1«' poslane iz sosednih dežel od strani oseb, ki nis«» živele v Ita-|liji in ki poslujejo v interesu nc-; poznanih strank. _ Nobena «b»žela tui evrops.kemf kontinentil ni zdravejša kot J«-i Italija. Vrednost valute j«* popolnoma krivična ter ne odgovarja 1 v nobenem oziru našemu restiič->emu položaju. Kar j«- doživela Italija, je v ««-snici jrrilo. Borila se j«* in po-raz.ila velikepa in mogočnega 'na-. ^protnika. a njenih na|»orov ^ ni • I zadostno cenilo. Kljub temu pa i je poslovala 7 veliko nesebičnostjo (Sie'i Ona i«' e. aprila. —j Nem je dospel na letovišče šved-, ski kralj <«ustav. Tukaj ga že ni i bilo iz/a leta 1911. -1 d* je upati na konsol dacije nem-! škepa \ ise«"-epa dolga, kateri ko-1 . rak b<> dovedel «lo «!ovoljenja kre-| . »litov od strani milij«»nov mark, k( kHt«'it*mi« bo meneče prišel pri-(•■anjkljaj *ele/nie in p*rš»e v znesku 12.-MMI milijonov mark. Ketlni proračun ka/e dohodke v znesku 2*>. milijo*.ov mark. ibičiiH znašaj«! izdatki 27^.70 milijonov mark, kur predstavlji pri mankljaj md jonov mark. Primanjkljaj državnih želez-nie bo predstavijal veliko ,vot«». ... je rekel finančni minister, dr. Wirt h, in to v*le«1 novih zahtev iisluzb«20_ 3it000lmtattska Kalni. Sfrhttnta Ustanovljena 1. 1898 Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. PantidkL GREGOR J. PORENTA, Box 176, BL Diamond. Wash. LEONARD S LA BO D NIK, Box 480, Ely, Minnesota. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. Pravni Odbor. JOHN PLAUTZ Jr., 432-7tb Are., Oa-> lumet, Mich. JOHN MOVERN, C24 2nd Are., Dulnth, i Minnesota. ; MATT. POG ORELC, 7 W. Madison St* Chicago, I1L Zdrnievalnl Odbor. RUDOLF PERDAN, CO*J6 St. Clal* , Avenue. Cleveland, Ohio. ; FRANK SKRABEC, 4564 Washington ■| St., Denver, Colo. I GREGOR ITREŠČAK, 407 8th Ave., II Johnstown, Pa. ' Jednotino glasilo: "GLAS NARODA" Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSiljatev naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in sploh vsa zdrav-olžka^spričevala se naj pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota poslnje po "National Fraternal Congress" lestvici, v blagajni Ima okrog $300,000. (tristotisoC dolarjev Bolniških podj^or, odškodnin, In posmrtntn Je Izplačala že nad poldrugi mlljon dolarjev. Je - t — Kje pa ste bili? ( — Doma sem bil pri svoji ženi. — Ali lahko dokažete ? i T - ) Poklicali so njegovo 2eno in jo vprašali, če je bil doma. i Žena. boječ se škandala in sramote v javnosti, da hodi njen mož . po javilili hišah, je odvrnila, da I jo bil dotičnega večera doma. In kar reče ženka v Ameriki, j to je sveta stvar. Policijski komisar bo najbrže oproščen. Zaprta bosta detektiva, zato. ker sta ga izsledila v dotični hiši. » , Ozrl se je vanjo mrzlo, z neke vi ste sovraštvom. ■ — Molči vendar, — je rekel o-.stro. — Ti govoriš bedasto. Osta-niva t^ko kot sva. Ti se boš vedno n i skrivnem jezila name, ker sem ?ako grd in tudi jaz se bom jezil nate, ker si tako lepa. Vlekla bova 7i seboj svoje verige ;— do starosti in Jo smrti. — Jaz da bi se jezila nate? Ti " s' blazen. V prvi vrsti nisi grd in • sploh ne moreš nikdar biti zame 1 grd. — Ne. no, — jo je prekinil on ■ na kratko. — Ti se norčuješ iz ' mene. Pustiva to. Pojdi ti ven ter ■ se zabavaj in se mi smejaj še bolj kot si se mi preje. , Kri jc stopila v lice Marte. Lotila se jc je naenkrat strašna je-i za. Preveč nehvaležen je bil, pre-i več okrat. Tega ni mogla prena-i sati še nadalje. Odhitela je v svo-- j c spalnico, si nataknila klobuk, i oblekla ter vzela tudi nekaj denarja. Srce ji je burno utripalo vaško republiko, tako da se utegne zgoditi, da bodo po Jadranu plule poprej češke velike trgovske ladje nego jugoslovanske! Italijanski listi z veseljem beiežijo tostvarna češka prizadevanja, češ, to vse bo v korit našemu Trstu. Prilika, da pokažejo Čehom v Trstu javno svoje simpatije, se je nudila Italjanom. ko je priplul v pristanišče parnik Mouaumani' s 1300 legijonarji. prvim delom 1. strelskega polka, ki nosi ime po .Jami Ilusn. Pred Gherdankovo vojašnico je bila velika slovesnost. 7. godbo na čelu so prikorakali tja češki junaki, italjanska častna stotnija je bila tam postavljena, navzoči so bili zastopniki vlade, me-sia. raznih uradov, trgovskih krogov, sploh so hiteli tržaški Italja-, nI, vlada in vojaštvo izkazat spoštovanje Cehom. Tribuna je bila o-krašena z italjanskiml in češkoslovaškimi prapori, sredi njih sliki predsednika Masaryka in kralja Viktorja Emanuela. Češke dame so l ile na tribuni poleg italjanskih. General Castagno'a je slavil došle b'gijonarje in njihovo delo v Rusiji ter navdušeno zaklical "Evvi-%;•** češko-slovaški republiki in njeiaemu predsedniku. Poveljnik le-gijonarjev se je lepo zahvalil za laskavi sprejem in zakliea4 Italiji "Na ztlar!" Italjanska godba je zasvirala obe češko-slovaški narodni himni, češka pa »laljansko hnwno. Kogar Italjani tako sprejemajo. toga cenijo in spoštujejo pa tudi še kaj pričakujejo od njega. Pa tudi Jegijonar:i v Italiji so storili mnogo za vezi med Italjani in Cehi. Nastopanje čeških legijonarjev \ Italiji je bilo im-jjoiiujoče, njihovo bojevanje na fronti je kazalo zavest, da se bore neustrašeno za svobodo svoje domovine. Ko je bil eden prvih italijanskih poveljnikov i :t Krasu poprašan v Rimu, ali je videl kak posebno ginljiv prizor i.a bojišču, jc povedal to-lo: — Prod veliko ofenzivo, ko so že pričele žvižgati kroglje. so češki leirijonari peli odkritih glav svojo narodno himno. Na nasprotni strani so stali njihovi erugi in. peli žnjimi. Tako je blo to pretresu-jo<"e, tla mu je solza kanila iz očesa. Ko so nekoč v Benečiji Avstrijci vjeli več čeških legl.ionarjev. so priredili celo vojaško slovesnost pri obešanju. Oh cestah so jili izstavili, slika pa poslali v zaledje v svarilo Slovanom, češ, glejte usodo izdapaleev! Junaštvo Čehov je pusctilo globoke v t iske v it a! jaškom narodu. Pa tudi pisalo se je jako mnogo o legijonarjih in češkem narodu po italjanskih listih. V (.'chili so videli Italjani irlavno rušilno silo proti podona\.->ki monarhiji. ltaljanski ihistrovani pa tudi češki listi so bili polni slik, iz katerih se j«* dalo razbrati vozi. ki nastajajo mod obema narodoma. Sploh pa m) Cehi vsepovsodi v časti vojne delali za svojo bodočnost. Priborili so si ogromno priborili so ti tudi Trst.... Napačno hi bilo na naši strani, ako hi motili razvijajoče se vezi med Cehi in Italjani. Človeka sicer zazebe okoli srca, ko vidi, kako Italjani gredo Cehom ob aJdranu na roke tisti čas, ko hočejo nam povsem onemogočiti prav vsak razvoj na morju, toda računati moramo z razmerami, poglobit i se v nje in si reči sami pri sebi*. Kadar bomo mogli Cehom kaj ponuditi, oni tega gotovo e bodo odbili. Ako bomo solidno gradili državo, bomo rastli na veljavi in začel bo počasi nas vpoštevah indi taljaiski sosed, povsod, tudi na morju, iz ljubezni in prijaznosti, marveč ker mu bo tako veleval "saero eguismo". ("Slov. Narod.") Nezlomljiva veriga. FRANCOSKA ČRTICA Spisal Bruno-Ruby. ".GLAS NAHODA" ■UVINliUI BAILVI ' nii'cwi»M>it'iuwuNwMgfc1 S'ii»iS«tu» Nwf' -aimm Naroda"* Mw)a mk lu Iumu«* n«d«U ta pfwnlktrr._ ■ ****** g »SM York mm ^ ILAI NARODA MM '•■j"* ** ""»endaje* HWI •LAINARODA ■ MM« Umi >«wy» »o Manhattan. Mmm Varti KV. ........... Cortlawdt Wl_ Novi angleški poslanik. Značilno je za <.o\o diplomacijo odkritosrčnosti in dobro vere, ki s«* je oprostila stare in nesrečne tracidije iu ki se malo briga za konvi-ni-ijoualnosti, da je novi angleški poslanik v Združenih državah , Sir Aucklaml licihb-s. ob svojem )»rihodu v deželo izdal od-j ritorsi<*uo ugotovilo gicde go'ovih zad«*v. za kateresc se oba naroda jrloboko zanimat:«. Prav ]K>sel>ni. pa hi morali vsi dobromisleči .X m«t K.iin-i |hi/orno jih tel-tiit i i»- -.«' Sir 4 iriMfsi »rlede irskega ' |ir.išan.:;i in zadnji ni.-ti t»*iu ni ne smeli biti oni, ki imajo stare pie-i< cn-ke -.like z ilrsko t» r gojo strastne simpatijo do nje. Ti l judje lkažeta zmernosti v svoji politiki i:, svojih met«Mlah, ki razodevajo strah pred severom. .Mi okušamo, — rekel Sir Auckland CUnbles, — uveljaviti polili< !ii stroj, potom t alorega l i lahko nasproiujin"i si deli irskega naroda izdelali notranjo politično rešitev brez ekonomskega poloma za Irsko samo —■ Hoiue Itulo postavo, ki je šla skozi svoje «11 u j;o čitanje, določa ustanovitev dveh parlamentov ter ustanavlja dve sam«>vladajo«'-i skupini na Irskem. Res jc, da Sinn Kcinerji od-ločno nasprotujejo l« j predlogi, dočim jo Clstor okraj sprejema le /i lo in-rad, a kaj mule storiti angleški parlament.' Neodvisna irska lepublika lir* more oh^tajati. dokler se ne ra/.ruši angleškega eesar-slva. Polled na zemlj vid zadt^stuje, da s.- uvidi, zakaj to. Ce je napravila anehška vlada v zadnjem < asii številne napake v svoji irski politiki, jc nasprotno I udi res. da jo skušala napraviti Irce zadovoij-j e in dobro stoječe Irci na Irskem imajo v svojih rokah moč, da i:ruvnajo stoletja trajajoči sj>or, če hočejo tako. Angleška demokra-e ja jim hoče it: na r;»ko ter jim pomagati. — Angleška vlada. — jc rekel novi poslanik, — jc prišla po skrbnem preštudiranju ir«*keyra vprašiinja do prepričanja, tla je edi-i o u[N»iij«*, kako končati ta sioletja trajajoči spor to, da se stavi ita rame Ircev na Irskem ustavne »»djrovoriiosti, da najdejo za samo se-l e, v okrirju anirlesLcga imperija, rešitev svojih političnih zadreg in sp4irov. Sir Au< kland predlaga, da naj bi bila v slučaju, da bi postala Home Rule pn-dlogu jx>stav.i, dolžnost vseh angleških podanikov, ki ne stanujejo na An^ii-škein siati na strani i***- pustiti onim, ki ži-\>' na Irskem, rt-šitev njih probb-mov. Na isti način svi'.ije tudi vsem, ki ni-o angleški podaniki, ki I ; zanimajo za Irsko iz toga ali onega vzroka, naj stoje na strani ter puste Ircem na Irskem rešiti njih politično ležkoče. lloguana iu večkrat preiskuš.-na resnica je. da so nahaja rešitev iiskega vprašanja v rokah Ireev samih, to je Ircev, ki stanujejo na Irskem, u naj si nekateri bučni člani kongresa še toliko prizade-\ajo, da bi se čulo n ji i: glas. Čehi in Trst Tačas. ko se mi I urimo z vso svojo >ilo za Jadran, se počutijo Cehi i'ii njem izborno '/. veliko radostjo zatrjuje dopisnik "Lidovih Novin i/ Trsta: **ralui konSiilat naši repnblikv v Terstu je nejvftši naš naš zalnunieni urad". Tržaško pristanišče je vzniklo ( ehom spontano. V republiki s.- je govorilo takoj po prevratu o \«Nlni est i preko Ilatehurga do Amerike in po Dunavu na vzhod. Zgodilo >.• j.', da je »esta preko Hamburga izostala, vožnja po Dn-navu na v/hod pa spada šele v ilainjo bodočnost, in pošiljatve so si našle samo pot v Trst. So večji pomni jo dobil Trst z vračanjem sibirske armade. Treb;» je bilo organizirati pristaniško baso. Prihajala so V poŠte v razna pristanišča Sredozemskega morja ali hitro je prišel v ospredje T.M in je tudi obveljal. Tako izvaja tržaški Celi omenjenem hriiskni! listu. Pr»*d očmi ima domačo stran pričet-kov češk -jra prometa pieko Trsta, ogledati pa si je treba tudi ita-l'.lansko stran. Takoj ko so nehale pompozne slavnosti radi 4'odre-šenja " Trsta in so ,e duhovi streznili, so se vprašali v Trstu in Ri mu: kaj pa ho s Trsi..in? Kakor znano, so prišli v Trstu in v Rimu »lo zaključka, da morajo vzdrževati tržaško pristanišče v glavnem zaledne državi Med lomi je prišla v poseben poštev češkoslovaška republika ltaljanski listi so pridno beležili izvoz iz čeških dežel pod Avstrijo in uvo* v te dežele preko Trsta. Številke so imponirale in jasno ,'»«• bilo, da ho promet svobodnih čeških dežel še mnogo večji. Zato pa je italjanska vlada storila vse potrebne korake, da priveze < >£ko Slovaško iij. tržaško pristanišče. ltaljanski organi so šli < ehom v Trstu takoj na roke v polni meri. V pristanišču imajo svoj poseben sektor z l&K«t:im hangarjem, lastile straže, tam se vrši ves njihov promet, tam \--ajo svojo earinarno, ki plombira vagone, določene 7 a republiko, v sektorju se izkrca vajo legijonarji. tam vlada • inn na dan živahno rrlbanje. I«nlje, ki so pripeljale legijonarje, so * rele k seboj na dalnji vzhod češkega bla?a v \eliki vrednosti. Trst ima služiti Cehom za trjfovanje z daljnim x-zluxlom, z Ameriko, kamor so poslali svoje /13 j sposobnejše ljudi. t da niso napravile te besede nikakega j ptisa nanjo. Nato pa se je obrnila ter se ozrla vanj z neizmernim začudenjem. Cflo njeno telo se j«-treslo. Morala se je oprijeti stola, d-i ni padla. O11 pa jc še nadalje zri vanjo z istim krutim in z.anič-ljivim izrazom. Zelo počasi je sklonila svojo glavo, zaprla vrata ter stopila zopet nazaj v hišo trpljenja. Veseli vskliki so še vedno prihajali iz sosednjega stanovanja ter prodirali s cest in trjrov spodaj. Novo leto je prihajalo v deželo z valom veselost i. . .. Zveze med Jugoslavijo in Poljsko "Kurjer Polski*' prinaša sledeči članek: "Že od januarja je v Varšavi predstavnik jugoslovanske vlade, g. .1. W. Tadič. .Te to še mlad, ali prav sposoben diplomat. ki je kot attache srbskega poslaništva služboval po vrsti v Londonu, Parizu in Berlinu, potem bil sedem let tajnik srbskega poslanika v Petrogradu Spalajko-viča. Tadič je bil zadnji čas imenovan za legaeijskcga svetnika v Washington!! in posluje le začasno kot eharpre d* affaires v Var-šavi, dokler ne pride pravi poslanik. kar so zgodi v kratkem. V daljšem razgovoru z urednikom "Ktirjera Poiskega", je gospfnl Tadič rekel mod drugim: "Naša vnanja politika so giblje v smeri, ki jo je možno značiti kot tvorbo nacijonalnh demokratskih držav v Vzliodnj Evropi po vzorcu podobnih formacij, ki že eksi- stirajo na zapadli____ Potrebno je predvsem, vzdržati dosedanje zveze, in tej potrebi je podrediti vse skrajnosti in partikularizme. Naša notranja situacija je podobna stanju Poljsko: trije deli onega naroda, slovenski, srbski in hrvatski, so se tekom enega leta že zediniui, ne da bi šele čakali formalno združenje po skupni kon-štitueiji, kakor se je zgodilo tudi na Poljskem z bivšo rusko, av- rstrijsgo in prusko Poljsko.... Kakor na Poljskem, tako se tudi : pri nas strank«- ne grupirajo po I dosedanjih sestavinah, ampak po 1 socijalno političnih nazorih. Kaz-hke se tičejo metode reševanja naj važnejših vprašanj: večje ali j manjše centralizacije in a«rrarne In forme. Ker .Jugoslavija ni industrijska zemlja iu so večja posestva zemljo s;;mo deloma v Iiosui, ni pri nas vprašanje o zemlji pre-\eč pereče. Kljub temu računamo j z. nevarnostjo kakor je boljševizem, tudi Če je tako daleč od nas. j Trgovina s Poljsko s.- je začela. I važamo .s Poljsko tkanine., naf-1 to, bencin, mazila in sirovino za ! tkanine. Ti f.dnoš. zvečer žensko podporno ! društvo sv. Ane ši. 105 KSKJ. v 'New Yorku v prostorih ilobro j znanega rojaka g. F M ihe*lich-a, j45S Greene Ave. t vog.d Fiuler-jdonk). Tem potom najvljudneje j vabimo vse rojake iu rojakinje i/. I greatervnvvorške naselbine. da j nas na omenjeni več» r v kolikor j n io«r (*"•<.• večjem številu poseliti I blagovolijo. Za izborilo postrežbo (že vnaprej jamči g. Mihelič in oil-ibor bo tudi storil svojo dolžnost. jZato prijateljem /abave kličemo: ! Na svidenje v soboto! Vstopnina j 25 eentov. Odbor. !-—---, i POZOR, GOZDARJI! i Išče >e gozdarje za delati drva Uebcnmal wood); plača od klal'- ' j t re &S.OO; dober gozd, vsi* v ravnini. Potrebuje v,- tudi za bdenje J i peel i npr bark i : plača ««1 klaftrc $0.1«»; vse v ravnini. Kdor hoče denar zaslužit, n;ij sem pride. 0-'gbisite pri Chester Krosi, ali I>;i : Tony « '»-lin Ca:np. |*,«ix .17. Arroyo. KI k County. p;, Podpirana l>i rada izvedela /a mo. jeira hralraiiea I'K.Wiv 1*JUKKA. I*orneati mu imam ver važnih reei iz starega kraja od njegovih starišev. Prosim cenjene ji rojake .širom Amerike, če kdo ve za njegovo bivališče, da mi sporoči, za kar se že vnaprej zahvaljujem. Slučajno j »a. če sam bereš te moje vrstice, prosim ti v imenu tvojih sta riše v. da se oglasiš meni ;ili pa tvojim stari-šeni. Obenem bi t n< 1 i rada i/.vc-j dela za moji dve sestrični MA-. IiV in FRA.WKS rojeni ŠK-STARŠ|č. Sedaj sta baje obe n omoženi. to.l.-i njiju imena in-,,1 vem. Doma so vsi trije iz Podil peči. fara Preserje. Nahajajo ->e vsi trije nekje v Ohio. Moj na-slov j.-: Mrs Mary ISabnik. 1<»Im jj Adams St.. North Chicago. 111. „! SI J4—4, It. — . ~ - ^^^^^^^^^^^^^ f -| NAZNANILO IN ZAHVALA. ,j Tiižiiiiu sreem naznanjam Vsem \ sorodnikom, prijateljem iu znan-r. eem žalostno vest. <]a se je dne *J."». februarja oglasila na naši farmi influ.-in-a. Najprej je zbolel brat. ji za njim moja žena. .štirje otroci 1- in jaz. Neizprosna smrt si je iz-•t brala za žrtev mojo ljubljeno ženo ,1 IVANO ŠEBALJ, roj. MLINAR iz Kiica št. 25 pri Rakeku. Tola-oj/.da me je huda burja in temni a- črni oblaki, ki so plavali nad hi-it-jšo. Sest nie^eeev sem bil bolan, »r t«nla mene je pustila kruta smrt m pri življenju. Komu naj izročim »v svoje ljube otroke, katere mi je e- pustila pokojnica * Ko sem pomi-e. sli I za časa bolezni na mojega boliš. tnega brata, bolno ženo in bolne j otroke, sem se po vseh št irih pla-izil. da sem jim kaj |»ostrcgel. Ko — je umrla žena, ji- bilo strašno v ;a|naši hiši. P,rat je ležal nezavesten, iz;otroci so jokali, jaz sem se pa ko-.o-imaj vlačil. Takih ur nisem še ni- v kdar preživel v svojem življenju, ke Bolna je bila sJnno devet dni. In-;a. fluenei se je pridružila pljučnica, iV. ki jo je pobrala, aj Prisrčna hvala Tonetu Ošabiiu. nbiki mi je pomagal v moji nesreči, 'e- dasiravno je bil sam bolan. Hvala 4) tudi Tonetu Mraku za vse. kar je — storil zame. Prisrčna hvala Slov.' v.' Nar. Podp. Jednoti. ki mi je v ta-ov ko l^atkem času izplačala pori- sinrtiiino za ranjko. Hvala tudi jo. članom društva Vrtni Raj. ki so ne stali ob krsti moje ljube žene ter 14 jo spremili k večnemu počitku, lo-j Preljuba žena in mati, počivaj in mirno v ameriški zemlji iu lahka je naj ti f>o» »la Žalujoči ostali: ali Prank Sebalj, soprog, mi Mary, enajstletna. Henry, sedem-ija letni, Paul, petletni, Tony, kletni, 17. otroei. da Dunlo. Pa., 20. aprila 1020. 4) ■■■■■■■■■■■■ Dunaj brez elektrik« in brez luči. Nižjeavstrijska deželna vlada je danes izdala naredbo. ki vsebuje navodilo za varčevanje s pli- — nora in eslektrieiio energijo. \ j La smislu te naredbe se ustavlja o-sebtii promet dunajske cestne že-' PW1 Uzniee. Poraba plina iu električ-' Fra jie. energije za proizvajanje go-' liilne sile je prepovedana; otl te-.®" g« so izvzeti samo gotovi aprovi-'Adr zaeijski obrati. V raznih proda j st. jalnih prostorih in skladiščih je i . . Gl« prepovedana vsaka razsvetljava poj, po 15. uri. Tudi razsvetljava z nadomestili ni dovoljena. Dvorane za konerte in predavanja. gle-dališča. kinematografi, varietejij itd., se zapro. c*411 _ ob POZDRAVI IZ NEW TORKA. __'Ne Še en pozdrav sorodnikom. pri-j^J' jateljcni in znancem, j »redno =>o podamo na parnik * Rochembeau * na morsko gladino in v domovino! Jugoslavijo. Posebno se pa zaliva-; ljujemo Franku in Mary Koma-1 tar v Kast Molinah. 111. kakor tu ']"]' di -lohnu Koiuptar iu njegovi so-i . /1* progi za prijaznost in postrežbo.!,' 1 - - 1 i- 1 »'»o ki so jo nam izkazali, pre«h 10 smo se podali na potovanje. Potujemo ^ I skozi tvrdko Frank Sakser. kate- j 11» priporočamo vsakemu, ki name-;" rava potovati v staro domovino za| i hitri odhod. — Rudolf Komatar, Janez Koneilja. Prit^ož Klčar. • * * re Pred <»dhodom v staro d.nnovi-j™ no ]v»ztlravim vse znanec in i»rija-jn" J tel je po sirui Ameriki, posebno pa P ' one v Clevelandii. Ohio. — Alojzij ' Luža r. Dol. Boštjan. I',r ; g' NAZNANILO IN ZAHVALA. ^ Iz urada društva sv. Terezije At. 211 Nar. llrv. Zajetlnie«'. 1 Pittsburgh. Pa. Naznanjamo vsem članicam našega društva, da smo imeli veselico dne o. aprila 1!>20, katera se; j je jako dobro obnesla, da nismo same mislile, da bo čistega dobička čez 75 dolarjev. Zatorej se v S prvi vrsti moramo zahvaliti odbojni. ki je celo stvar preskrbel. Ua-jkor tudi vsem članicam, katere so i prodajale tiketc in pomagale delati na veselici. Nadalje se zaliva ' ljujemo vsem moškim, ki so delali na veselici ter tako pripomogli k ' le pemu dobičku. Posebno pa se ' zahvaljujemo članom pevskega! " društva Prešeren", kateri soj j nam krati-k «'as delali s kra-nimi, 'slovenskimi pesmimi ter >0 na ta način veliko pripomogli, da se jej j veselica tako b*po <»bnesla. O pri-; J liki s.- vam bo tudi naše društvo izkazalo hvaležnim. Še enkrat le- ~ r pa hvala vsem skupaj! i® Odbor dr. št. 211 NHZ. | __________i * Rad bi izve" iu*} pet. a zdaj sva samo dva in h . j«* težko gospodariti. Mania je unfrla in enega brata je vzela a vojna. Prosim, da se mi javi. ali a pa i* kdo kaj ve o njem, da mi blagovoli sporočiti. — Roizalija Bieek. Gorenje Novake štev. 17. pofta Cerkno. Gorizia. Venezia g Giulia, via Italia. L (23-24-4) Siromak. 1)1 * - jt Živel je kmetič% ki je imel šest jc otrok. Deee je bilo mnogo, a imet'| no ja nič. da bi preživljal družino:'sm krasti pa se je bal. | Nekoč zapreže vozi pomeče nanj jt7 družino in se odpelje v svet s tre-0 Imam šest otrok in moj konj je Ila i mršav." 4 ne i Starček ga iznova zaprosi: *'Le da i vzemi me. te prosim!" , itč Kmetic ga prime, posadi na voz; — in odpelje. |*p Siromak mu pravi: "Žrebajva.j kdo izmed naju naj ima prvo be-i jsedo!" • |ja1 Storita tako in žreb pade naljKl siromaka. j Pripeljeta se veselo. Siromak ve" ju jli: "Pojdi v to hišo in prosi za prenočišče!" L.,, I - . . . . Idi Kmetič jrre in prosi prenonsc4. Pride starka in mu odgovori: . j"Sami nimamo prostoha. brez vas ^^ ,11am je tesno!" Kmetič se vrne k siromaku in! , . v. , SK j pravi: "Ne puste nas tu prenoee-, j vati!" !n> Siromak ga pošlje nazaj, naj izprosi prenočnišče na vsak način.: j1 ' Kinetie gre in res dobi prenočišče. Zapeljejo na dvorišče in kmetič 1 znese svojo deco in siromaka v 'hišo. Gospodinja tnu reče: '"PiiloJi;T'' svoje otroke pinl klop. siromaka)"" ]»ii posadi na ležišče!" ' Kmetič posadi siromaka na leži" j šče. svoje otroke pa položi pml 1 i klop. i Siromak vpraša gospodinjo: "Kje je tvoj mož?" "Sel je ropat in je vzel s seboj ■ oba sinova." Zdajci se povrne gospodar in še (pripelje 12 voz polnih srebra. Iz* |i( preže in pride v hišo. Ko zagleda j jr ■ prosjake zakriči na gospodinjo -. s;, "Kaki ljudi si spustila v hišo?" "To so prosjaki. ki so prosili za pi prenočišče.** ;n i "Treba je bilo! Toliko bi spall, fc, i tudi zunaj !" ; p, Gospo' Ko domači dospe, pošlje siromaki. . kmetica na dvorišče gle de nazaj naznani: "Vsi konji so, I vpreženi." Sedaj pravi siromak: "Nesi deco iu mene na voz in se odpeljejo. Sledi jim vseh dvanajst konj z vo-" | zovi vred. | Med potom reče siromak kmeti" 1 j ču, naj gre nazaj v hišo, kjer so L-; prenočevali in naj prinese roka" I vice, ki jih je pozabil na ležišču, i-! Kmetič se vrne, a hiše ne najde :i' več, udrla se je v zemljo. Le roka-li 1 vice so obvisele na dimniku popol-' noma nepoškodovane. Kmetič vza" me rokavice, doteče siromaka in e, mu pove da se je hiša udrla v zem* j " To je božja kazen za rop. Vze" ." mi še teh dvanajst voz z vsem. kar ® je na njili!" mu rei-e siromak in iz-!' gine. Kmetič se vrne domov.in vidi. da ' vsi vozovi polni srebra, Sedaj je živel kakor bogatin. ° Nekoč mu pravi žena: "Kaj nefti a so konji tako nemirni? Pelji jitt ven!" j. On se napravi in se pelje v me* ' ,e sto. Sreča ga neznana devojka in ti ga nagovori:44To pa niso tvoj kon- • i-jji!" X 'p v Kmetic odgovori: "Xiso moji, j. • a ker si jih spoznala, vzemi jih; j bog s teboj!" Devojka vzame konje, kmetič pa se vrne domov. T>rugi dan mu pri" de pod okno ista derojtca In reče: "Sprejmi nazaj svoje Vonje, pošalila sem s teboj, a ti si n>i jih dal!" Kmetič jih sprejme in zagleda na vozeh še več srebra in zlata ka^or ga je pripeljal prvič. H> ' " BESS L ESSEES WB9 ------A , V-' — JM m ^ -JJ' ^ ^ M. -i ».k - Boliševild in njih naval na - ■. -» *« Poljsko. -1--o ODLIČNI VOJAUl IZVEDENEC PRAVI, DA JE NAMEN LENI- j NA USTRAHOVATI P6xJU±6 TEKOM MIROVNIH POGAJANJ, k —-- • i Poroča major Sanford Griffith. <1 -- ;b (Lenin in T ročki, ki ta bila zmagovita na skoro vseh ruskih frontah, ne skušata več zavoje vat i celi svet " za boljševizem, soglasno z izjavo majorja (iriffitha. ame-''1 riškega častnika, ki je bil član komisije za premirje ter jozneje e|au medzavezniške komisije za industrijalno re- T stavracijo. Major Griffith je prepričan, da je boljševi.ška ^ ofenziva ;>roti Poljakom le manever Lenina, do pospeši! sklenitev miru z najbolj odločnim vojaškim nasprot-j iiikom.) — Ruska ofenziva na Poljskem je bila vprizorjena bolj v na-; menu, da se tla povdarka boljševiškemu nemiru po zapadni Evropi j i kot tla sc doseže neposredne vojaške uspehe. Vojaški cilji so bili i malenkostni iu ruske sile. katere se je .uporabilo, so bile man j v red- j 1 tie kot pa čete na iztočni fronti. Rusi pa so upali na dosti krajevnih j s rspehov, da izboljš; jo svoje stališče pri mirovnih pogajanjih s j Poljsko. Is Ofenziva proti Pdjski je komplicirana vsled dejstva, da invol-1 vira taka kampanja operacije na dveh frontah. Ti dve fronti sta ločeni po močvirjih ob Pripetit, ki predstavljajo nepremostljivo oviro, j li.zven v času, ko >o ta močvirja zamrznjena. Manjša ruska ofeuzi- j \a pred enim mesecem je predstavljala lep oskus. da se ustanovi po-1< stojaiiko predno bi s«' pričel tajati led. Bolj važna fronta za Polja- 'r ke pa je severna in tam so koncentrirali vso svojo moč. Kontrolo nad] \ratom pri Smolenskn jim odpira vrata v Moskvo, ki leži vstran za(^ j ohod, trajajoč petnajst dni. To ozemlje imenujejo Poljaki ključ\ do svojega doma. Zahtevajo gii zase. ker je baje bistven za njih varnost. Preko te točke so šle vse velike ruske invazije in o dotičnihji pokrajinah se je izvojevalo glavne bitke v časih Napoleona. |1 Sovjetske sile na drugi strani pa so rajše udarile na jugu. Tam : ' imajo široke ravnine Podoljske. kjer lahko udarijo na srce poljske- j3 ga okraja za proizvajanje živil. Njih napad pri Mozirju se je ohra-1 cul direktno proti sTrategični železniški črti, katero so zgradili tekom vojne. Rusi so i?»iol? nadaljui razlog, da udarijo tukaj, kajti na tej fronti so najlažje joncentrirali težko artilerijo, katero so za vze- j1 li od Deuikina. ; s Obseg obeh armad, ki stojita v polju, je približno i-ti. Kusi so j koncentrirali manj čet pri uvodnih operacijah kot |»a Poljaki. Rusi . imajo nekako 22 divc.ij v vrsti ali približno :iO(I.AOO mož. I>evet teh . divizij sc nahaja sevi/no od Pripela iu trinajst bolj proti jugu. Poljaki imajo citiako število bojnih črt. Nahajajo sc na dveh ! ( frontah. Razventega pa jih jc nekako 200.000 v ozadju, v tabori-j ščih, kjer se vežbajo in vsleil tega obsega cela armada nekako 500 j ] tisoč mož. Pilsudski je organiziral poljsko armado s svojo običajno ■ ] i atnčnostjo ter jo je znal napolniti z navdušenjem, vsled česar je ] upoštevanja vredna bojna sila. Številni teh vojakov so se borili v nemških, avstrijskih iu ruskih armadah. Generalni štab je izkušen čer ima poleg tega š" prednost francoske pomoči. il Značilno dejstvo gtede ruske ofenzive je to, da ima preje poli-1 ličen kot pa vojaški ciij. Da sc je pričela ta ofenziva ravno po skle- j1 nitvi dogovora za uvelenje mirovnih pogajanj, nam daje kiju k celemu položaju. Da niso bili Rusi pripravljeni na velike žrtve v eno-1" stavnem namenu, da dobe n-izaj izgubijenp ozemlje, je razvidno iz sklepa, da so obrnili proti poljski fronti komaj polovico svojih sil. . Se vedno je najti tri delavske armade v Rusiji ter veliko število iraztresnih oddelkov, ki so nastanjeni po različnih krajih v notra- , j njosti dežele. C'e bi }Jusi 'upali na kako materijalno pridobitev, bi 'urez dvoma uporabili te čete proti Poljakom. Do^ti je vzroka za domnevanje, da je bil namen 'sovjetske vlade povsem drugačnega i/jiačaja. Potoiu otvorjerija vojaških operacij so dosegli, da so se ma-Ile obmejne države pričele obotavljati pri tem. da bi spojile svojo1 j usodo z ono PoTjske t,h mirovnih pogajanjih, dokler bi ne videle, j na katero stran se bodo obrnile v«»jaške operacije. j Enostavno dejstvo, da so s.e boji pričeli, ovira transpotareijo na, Poljskem, v kolikor je slednja namenjena prolrebam civilistov, in s tem je povečano pomanjkanje živil in je povečan tudi nemir v (eželi. Čeprav je opaziti na Poljskem resničen nemir, je najti le malo resničnih sledile?v sovjetskega sistema. Komunizem je omejen na velika tvorniška »o est a. Kmetje, ki predstavljajo nekako sedem- ( deset odstotkov celoknjuiega prebivalstva, se v splošnem upirajo vsakemu gibanju, ki bi ogrožalo njih lastninske pravice. Ruska ofenzivo j » bila prav posebno pravočasna s sovjetskega stališča radite-ga. ker je padla časovno skupaj z zadregami ni državljanskimi boji v Nemčiji. Nobena stvar se ni pokazala, na temelju katere bi bilo mogo:e zvezati nemško ustajo z ruskim gibanjem.' vendar pa jc dosti vzroka za domnevanje, da bi tako reakcijonarci j kot radikab i v Nemčiji če bi bili v stanu polastiti se kontrole, skušali priti takoj do sporazuma z Rusijo. Vsled tega je zelo vrjetno. da so pričeli Rusi z ofenzivo v na-1 Z^enu, da podaljšajo operacije, če bi bile uspešne ali ne. Če bi na ta ' način dosegli uresničenje nekaterih svojih inxlirektiiik ciljev, bi bili j 1 v polni meri poplačani za malenkostne žrtve, katere so doprinesli. Poljaki ne mor\"o na drugi strani ničesar pridobiti vsled podaljšanih operacij. Nahajajo se približno v istem položaju kot so se-nahajali Japonci po celi seriji svojih uspehov, ki so dosegli svoj \išek pred Mukdeiiom. Oni potrebujejo miru. ki jim bo dovoljeval.. . da konsolidirajo svoje sedanje teritorijalne pridobitve. Razdeljeni so glede vprašanja novih vojaških podjetij v smeri proti Moskvi.: Vsi pa soglašajo v tem, da je treba miru v neposredni bodočnosti. » Oni vedo. prav kot so vedeli Japonci, da bi nadaljne operacije ogro-j žile vse. kar so pridobili. Poljaki imajo 300,000 mož, ki so popolno-n a. opremljeni za vojne operacije. Njih zaloge pa bi ne trajale dalje 1 kot dva meseca tekom operacij. Armada je breme, katerega dežela ne more več dofgo časa nosit«. Vsled tega so pripravljeni govoriti o miru s sovjetsko vlado. Vstrajali so pri tem. da se ne sklene nikakega premirja, ker so se ' bali. da bo skušala sovjetska vlada podaljšati pogajanja ter se igrati j z njimi na način kot se je igrala s centralnimi zavezniki v Brest-Li-tovsku. Malo pa je dvoma, da značijo sedanja pogajanja uvodne ko-, j rake k moru meti obema deželama, ki bo uveljavljen v dogledni bo-1 doenosti. Tudi Adamu so sc odprle oči šele tedaj, ko se je oženil. * * * j Petelini ne delaj} drugega kot kriče, a kokoši jih še vedno vale. * * * ) Dostikrat so bili /e aretirani ljudje, ker so vzeli stvari kot so prišle. ) ^ * * * Ce je mož pripravljen pustiti se negovati od svoje žene, ne bo )Jslednja potrebovala n*kakih psičkov in drugih živalic. * korist jugoslovanskim otrokom. 1 je vzkliknila: "Saj jaz lahko dani 1 svoje "pennies", ako je treba le pet za en obed." Našla je, da sta I ona in brat imela skupaj osem- < najst "pennies", obiskovalec je pridodal dva in tako je bila na- ; hrana svota dvajsetih centov, ki , zadostuje za enkratno prehrano , štirih jugoslovanskih otrok. PRISPEVKI na American Yugoslav Relief, 511 Fifth Ave., New York Citv. Do vštetega 7. aprila 192<>. ' Poprej objavljeno (do M. marca 1920)... #150,421.9"» Clifton Springs War Chest, t lift. Sp'gs, N. Y..........................50.00 Mr. IL Benton, tajnik Cleveland Community Fund, Cleveland. Ohio........ 2.000.00 Mr. Mat o Gal ju f, lluaron, Peru, ________000.00 > Rev. T. J. O'Brien. Brooklyn. N. Y..........5.00 Mr. Luka Kunec. blag. odseka 103 N1IZ.. . Chicago, III..............5.00 ' Mr. A. Lake. ods. AG HZ. 111., Snnjnyside. ► Ftah, .......*.________24.75 - Mrs. M. A. Huteheon. Meadville, Pa..........4.00 Mr. Philip Livermore, ' New York City,... 100.00 Skupaj ......... $362,511.00 American Yugoslav Relief je prejel sledeče pismo iz lluaron. republika Peru: lluaron, 17. marca 1920. Spoštovana uprava American Yugoslav Relief, 511 Fifth Avenue, New York City. < 'enjeno npravnršt vo:— Drago mi je dati odgovor na Vaše pismo od 4. oktobra 1919 in priključiti ček $9110.00 kot svoj mesečni prispevek Otl oktobra do marca tega leta. Popolnoma se strinjam v mišljenju. da se bodočnost Jugoslavije osnuj« na teh otrocih, katerim se Vi trudite dajati potrebno za njihov razvoj. Evo i moje podpore za tako dobro in altruistično ustanovo. Z najlepšo zahvalo za Vaše zanimanje za naš narod, ostajam Vam udani M. Galjuf. Taki dokazi dobre volje vedno podžigajo k nadaljuemu delovanju iu dar južno-ameriškega rodoljuba !mi v pomor mnogim otro- • kom. Ali zapomnimo naj si. da niso le veliki darovi, kakor tak, ki pomagajo r»*šiti revno jugoslovansko mladino, marveč naj se vsak zaveda. da ni nobeden prispevek tako tnal. da ne bi bil koristen. Lekličica, ki je slišala, kako je nek obiskovalec zaprosil mater, naj kupi velikonočno dopisnico v Hvalevreden dar iz Južne Amerike. Sustersičo homo kasneje govorili.! ' Za sedaj naj ^aino ugotovimo, da je Vse to pripomoglo k temu, da je bil Šusteninč proti koncu vojne! leta 1918. jHilitičiio ubit iu da se od takrat ne sme več pokazati na; slovenski zemlji. Na tem mestu omenimo samo en! dogodek, ki je Šusteršiču in nje-! govi stranki znatno zajezil tla na Slovenskem. Ta nardna izdajieai je imel te-*ne zveze z odločilnimi1 krogi na Dunaju in znal si je pri-i i dobit i zaupanje v vojnem ministrstvu. Pridobil si je zaupanje! vojnega ministra Stoger-Steiner- J ja. Tega zaupanja si seveda ni pridobil s kakimi poštenimi vrlinami iin zaslugami za človeštvo, ampak s svojo staro taktiko. namreč z ovaduštvoni. ki ga je izvajal nad slovenskim narodom. Avstrijska: |x»Iitika je bila zgrajena na teme-, Iju izigravanja n aro« lov enega; proti drugemu ali pa voditeljev naroda proti narodu nautemu. V j tej črni igri je bil Susteršič strokovnjak. Romih je bil. kakor že poveda-jno, tajnik pri zaupnem sestanku i j avstrijske in nemške generalitete. Dobil je 'hI easu do easa v r"ke tudi korespoiidetieo vojnega ministra. Nekega dne je zagledal nuni j korespondenco vojnega ministra tudi pismo šusteršiča. naslovljeno naravnost na vojnega ministra Stiiger-Steinerja. v lastne roke. V tem pismu je Susteršič naravnost J brez vseh ovinkov denunciral; ljubljanski p«-spol k št. 17. da je i ,moštvo tega polka politično neza-i iiiesljivo. da sovraži Avstrijo in da so posebno vsi častniki polka. kar; i je Slovenec v. prežeti z jugoslo-! j vansko idejo,, da zastrupljajo mo-j 1 št v o s protia vstrijskim duhom itd. IV tem pismu Šusteršič izrecno na-jvaja. da so slovenski častniki krivi. da uhaja moštvo na fronti na ("sovražno stran". Pismo je bilo I objavljeno v "Slovenskem Naro-j du" meseca julija 191K in j»> vzlm-i idilo na Slovenskem veliko pozor-j nosi. Ogorčenje proti Šusteršiču in proti njegovi stranki je bilo 'takrat veliko in mnogo njegovihl joinaliljiveev mu je .takrat obrnilo | j hrbet. Na ta način so naši zarotniki1 (pripomogli, da se mišljenje naše-iga naroda v jugoslovanskem du-ihu izčisti in da pridejo izdajice .tiaroda na sramotni f»der. (Konec.) Nuloga protiarstrij«ke agitacije j«- bila, n iu njegova stranka od; t* ifa kak profit. Dobili dokaze ol Uj«-go\ em izdajstvu s*-veda ni bila lahka stvar, kajti Susteršič je bil zvit lisjak in delal jc vedno tako, da se mu jc zelo težko prišlo naj sled. Zal. da je imela Šusteršičeva klika na Slovenskem tudi še leta 1918. pristašev, in mnogo je bilo s Susteršičem vred takih. ki so * pravili, da je v habsburški ditia-j st iji edina rešitev Slovencev, ka-j terim da so Habsburžani prijatelji in naklonjeni. Važno delo naših iH»štenili poli-1 tikov leta 1918. je bilo. da razkrinkajo šusteršiča in da se ga pokaže v taki luči, da bo tudi vsak priprosti človek spoznal v njem izdajalca domovine. V to svrho m> ni moglo uporabiti njegovih govorov in različnih izjav, ki sc cede avstrijske iu habsburške hvale, kajti kritika ta kil, izjav bi bila j »omenila odkrito velc-izdajuištvo proti Avstriji. Jugoslovanski klub na Dunaju pod vodstvom dr. Korošca je prvi«- postavil Šusteršiča v vrsto nasprotnikov naroda. O delovanju Jugoslovanskega kluba proti dr. Ko fe razpadala Avstrija ~ Poročilo o slovenski fipionažni službi, ki je veliko pripomogla k razpadu dvojne monarhije. Zaključek. GLAS NARODA, 2S. APR. 1920 CtJjA« NAHODA. 2T APR. 1930 Rad bi izvedel za moje prijatelja FRANKA RIPARČIČ, doma iz vasi Ret je pri I»škem potoku, JOŽETA VESEL, doma iz Pod-preskc, FRANKA MILKC ali ilEVl'HK. doma nekje pri I^o-žu. ter TONETA VALKNVIČ TAFCA. za tega mi ni znano, od kje je doma. Prosim cenjene rojake. ako kateri ve za njih naslov, da mi ga naznani, ako pa sami eitajo, jih opozarjam, da se mi javijo v najkrajšem easn. Joe Bencina Doline. R. F. O-66. Ridgway l'*a. (19.24—4) Dr. MOY je uspešno ozdravil naduho, božjast, ataksijo, vodenipo, __irce. jetra, ledice r | . i n želodčne bole- čine .Čudežen , ^^^^^^ način. Bolečine v j ^JB ^ J trebuhu, v prsih - " J očeh, nogah, roll /\ ^ ^ križu: > tekline, revmati- 2 zem, kožne boler i ni, izpuščaje, ogree. Moške ali t ženske bolezni ali slabo kri se lah' - ko ozdravi brez operacije v naj- i. krajšem času in po najnižji ceni. - Uradne ure: ob delavnikih oi] ). J»p da | 1 pup Ob nas nadlegoval dež; tukaj ni ne mraza, ne mrzlice, ne moskitov. Pridite takoj, pripravljeni za delo. — H. Kramer, Bos iu4. Hazard, Ky. (IS—5) _ FARMA NAPRODAJ. i 2:5 akrov zemlje, lepa ravnina.! vsakovrstno sadje, breskve, hrti-' ške, jabolka in grozdje, en aker t malin, dobra votla, hiša pet s«»b klet. hlev za "tiri konje in toliko i i j krav, dober prostor za kokošje-1 i rejo. velik kokošnjak in *2 rebvl-j njaka. Blizo farme so 4 premogo-j rovi. najoddaljeni 's. milji ali 1»> minut hoda »lo najbližjega. 11 •• i milje otl mesta, postaje, šole in! it-erkve. Vsa zemlja je rodovitna i in v dobrem stanju. Imam 2 far-j iiii in ne moreni obeh obdelovati.] Oglasite se pri lastniku: Law ! renee Supaneiv. II. F. I>. No. 1. j Export, I»a. (2:1-24-1 ! OGLASITA NAJ SE jAI/M/I.IA in AIXUZIJ MIRT. Pri nas imata pismo od svojega i strica Martina Koenar o,| Sv. Du! iia, Apnenik pri Krškem. 1'pravništvo Clas Naroda. <23 24—4) iSfEM DOBRE DOT.ARJE. Imam mnnffo najl-»«jš-K^t l^sa. v višInL auh in zdrav kraj. I~ihko drlat« vnak dan. nI močvirja, ni povodenj in dobra Bti«d»»n/-ni<"i. Plavam vi« r«n« dobrim dolarjem, stalno delo in plafam votnjo. | "e dela jo roka j m^wfov ti mfn» MAX FLEISCHER. 258 Lewis St., M*mr>hia. T.nn French Line UMNMIE OIIIUU TRUSATUUmOUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE H Kri parnlkl s itirlml in dvema vijakoma. LORRAINE................. 1. maja UEOPOLOtNA.............. 11. maja FRANCE ................... 12. maja SAVOIE..................... 22. maja Posebni zastopnik Jugoslovanske vlade be ! priCakal potnike ob prihodu naftih par-: nlkov v Havru ter jih točno odpremll. kamor so namenjeni, i I Parnlkl Francoske trte so transportirsll tekom vojne na tisoče čehoslovaških vo- : jakov brez vse neprilike. Za ilfkarte In cene vpralajte v DRUZBINI PISARNI, 19 State St., N.Y. C. I ali pa pri lokalnih agentih. Ž | Gosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. Parnik -Belvrdere~ odpluje 1. maja. Parnik President Wilson od-pluje 8. maja. Potom listkov, izdanih za vse kra-1 je v Jugoslaviji In Srbiji Ibtzko^n«* uR(«Jn<«sti prvega, dru- B«*8a in lr.-tj.-r;« ratrnla Potniki tretieqa razreda dobivajo i ; brezplačno vino. ; PHELPS BROTHERS & CO. Passenger Department 4 West Street New Vark ————————— Kje Ml ALOJZIJ. JOŽKF in JA-NKZ liLMPKM.' Išče jili Matija < a impel j i/. Malega Podlnh-iia št. T pri Novem mest U. Slovenija. Jugoslavia. 2:1-24-1 t " ~ ~~ ______ Kje je JOSEPH KARMKL: Pri . i meni ima pismo z denarjem, »j Prosim ga. da se oglasi, ali pa ( če kdo ve zanj. naj nn pošlje naslov, /a stri>ške mu plaeam. Joseph ri-šič. lis Sindjena St.. [ IVkin. IU. (2:t-24—1) NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom naznanjamo, da potu-i je po državi Pennsylvania rojak i »i r ^ ' fffl^^Km p I IT ^ \ - i a GEORGE WALETICH, i- ki je pooblašT-en pobirati naroe i- nino za Olas Xaroda in izdajat pravoveljavna potrdila. Sedaj s< i- nahaja v državi Pennsvlvaniji j- Prosimo rojake, da mu gredo nj n roke in ga priporočamo. Za naklo <> njenost se vam že vnaprej zaliva h 1 j u jem o. UpravniKtvo Olas Naroda. a (15—4 v d) 0 U ————^^mmmmm : Dr. Koler! 1 SLOVENSKI ZDRAVNIK ' €38 Pen Ave. Pittsbtffk. Pa.1 j —— ^fHS Dr. Koler Jo naj- ^^^^^ elovenaU ^^^^^ X zdravnik. ipccia- Ust v Fittslmrciiu. ^HH ^ ki Ima 2»-let iao ^B« 4 prakso v idravlje nju vseh modkib ^ ^^ bolesni. Zastrupljenje kr v! zdravi a cla-■o vi tem «0«. ki n le izumrl dr. prof. Ertich. Ce Imate mozolje ali ineour-fke po telesu v crlu. izpadanje lae. bolečine v kosteh, pridite In Isttstll * vam bom kri. No čakajte, ker ta bo les*»n s« naleze. Vse moftke bolezenl Hravtrn po O-kraj*ani metodi. Kakor hitro opašite da vam prenehuje zdravje, ne čakaj te. temveč pridite in jas vam ca. bom z up« t povrnil. Hydroeele ali vodno kilo ocdravtm v S«, urah in sicer brez operacije. Bolesni mehurja, ki povzročajo bo letno v krilu in hrbtu In vtmsih tudi pri puftčanju vode. ozdravim s Koto* vcotjo. Revmatlzem. treanje. bolečine O tekline. srbečice, ftkroflo in druse kotne bolezni, ki nastanejo vsled nett-ste krvi. ozdravim v kratkem fsss ni Potrebno ietati. TTradne ure: vsak dan od R. .uro zjutraj do t. zvečer: v petkih od t. zjo-trsj do S. oopoldne: ob nedeljah od zjHtraJ do S. popoldne. Koroške novice. al vo meščanske šole: prof. dr. Fr. j Mišic, ravnatelj. Gaspari, Kovač, ^ \ Šiiiteriir iu Prijatelj; gospodične: Slavic* Kramer. Potisk in Mi- y klavič: katehet Kristo Košir. ;Ravnatelj strokovne š<»le je major H ;dr. Jeločtiik. za učitelje so pa domači puškarji, in sicer: l'žnik. M išic. O ust i Smolej. Slovenš»""iu»i j poučuje učitelj Karel Mah kot a. ' p S Sveč-Bistrice. ' ^ Pred kratkim smo imeli prvi-i k krat priliko, opazovati svoje šo- ^ larje na inlru. .Marsikdo je never-no zmigaval z rameni, češ. kaj bom hmlil šolarje gledat, saj a**- p larji tako nič ne znajo. Temu se ni čuditi, saj i>ri prejšnjem skejn sLsteniu. ko se je poučevalo v tujem jeziku, še misliti ni bilo. ■ da bi mogli šolarji ristopiti naj" o se .š«* v šoli preti u«'-i-I tel jem obnašali kakor leseni, in j jčilali kakor bi sipal orehe, sa-j |iuo l»esetle, niso pa razumeli njih pomena. Ta prireditev ]>a je poka ! j zala. vpliv narmlne šole v pravi j lile i. Sele nekoliko ni <*seeev po-|iika in že taka izprememba! (Jan j lljiv je bil nastop sedemletne A.i .Šavnikove. ki je. čeravno tako1 i majhna še, vendar korajžno in |brez strahu otvorila veselico ter t pozdravila navzoče. Spbrsno po-1 .zornost je vzbudila dvanajstletna i (J. Savni kova v lilogi '-Dekliec" Is svojim nežnim glaskom, ki jej segal globoko v sree slehernemu.' kar je pričala tišina, ki je zavladala po dvorani ob njenem nastopu. Pohvalno se mora omeniti tudi M. Kuraševa pd. Tomaževa na,' Bistrici, ki je zelo prikupljivo in. neprisiljeno rešila svojo ulogo "lažnjive Milene *. — Opaža se. da šolarji, katerim nemška nasilnost ni imela časa vliti v nedolžna srca svojega renegatskesra strupa.!* kažejo veliko zanimanje za mate-j rin jezik. Otrok, ki je na duši še i nepokvarjen, /. veseljem /ahaja sedaj v šolo, «ola nm ni več 'mučilnica". kakor v prejšnjih letih, , do učiteljstva kaže več zaupanja in to je dobro znamenje.. Ne po- " niaga nič natolcevanje raznih ko- I rumpiranih eksistenc, ki se spotl-, tikajo nad narodno šolo. Ali ti .i "prijatelji" ljudstva ne vedo, da j ga tirajo v staro "prisilnico". ! kjer se mu bodo zopet sLstematič-1 no ubijale v glavo mrzle nemške] besede in germanske bojne pesmi. Te vrste ljudi ne žene dobrobit . ljudstva, ampak njih zaslepljena . pamet kot plod prejšnje nemške . šole. Spodtikajo se nad najmanj-šini pregreškom našega narotlne-. ga učiteljstva. Če pridejo otroci . le eno minuto prezgodaj domov. 1 že tulijo, da bo ostala mladina či-sto neumna. Zraven se pa ne» spominjajo na one čase pod Avstrijo, ko so imeli šolarji takoj "Hitz-ferienče je imel učitelj suho > seno. Vemo tudi. tla je \V. (baje žid iz (jlalicije) večkrat pijan ob-i i vis<1l v kakem oknu, kakor mokra j miš. Vse to je hujskačem Fort-sch rit t" ker je * deutsch "\ in za-t stopnike tega napredka se oni u-, pajo imenovati "domačine", če-_ ravno so se priklatili iz vseh kra-, j je v sveta, a naše narodno učitelj-. stvo, ki uči mladino v domačem jeziku in je naše krvi, pa nazivajo "tujce". Pač vredni učenci svojih _ učiteljev! Tako so napredovali, j nje na način, da se je vsak posa-Si uiezen lastnon»čuo podpisal, kam l bo glasoval. IVtdpisovanje se je i I J vršilo čisto prosto. Nikogar se nij< sililo ali nagovarjalo, ker bi s tem 1 • podpisovanje postalo brezpo- -i membno. Tako se pa vsaj pozna- 1 ' ino iu se ne more zgoditi, da bi koga krivo sodili in ga imeli za nasprotnika države S1IS; na dm-, ji strani je pa «lana možnost, da ] 1 j -.c lahko zahrani. da ne lx»do ne- j ^ kateri ]w» nevredneia deležni u- , 'Igoduosti Jugoslavije; zakaj do- \ Jbrote Nemške Avstrije se lahko ] j uživajo tudi v Jugoslaviji, ako je ) '(komu zanje. Dalje je pa popiso- , J vanje tudi potrebno, da pokažemo i nasprotnikom, ki vedno kričijo v , »: svojih listih in letakih, da za Ju- < gr»slavijo ni nol»eden r:tzun faj- \ nioštra in tnežnarja; toliko nas jej, in ne več in ne manj, naj pišejo, j kar hoeej<». kar pišejo, je laž. Z j zidom smo lahko zadovoljni, ker j; -e mora računati s tem. da smo v. j :ioiM»sredni bližini Borovci j. kate- i I re so bile (hI nekdaj središče po-'j ' neničevanja v Rožu. Tiste pa, ki'; ^ niso glasovali ne za nas in ne zaj Avstrijo, štejemo vse k nasprotni-.| 'toni. zakaj, kdor nima toliko ko-'j •ajze, da bi očitno )H»kazal. kar*, ie. ni vrwlcn. tla ga štejemo za'. I vojega. To jc tista-občina. kjer!. I jc učitelj Mack naštel okrog ltlOO , , Venice v ill le nekaj lm> Slovencev. ] 1 Is Golšovega. One 4. marca smo }>okopali na- < odnega moža in trdnega Jugo-• lovana Karla Šerviča podoniače 1 maei gospel župnik Zakelšek e imel ganljiv nagrobni govor in • risal njegovo življenje. Stal je » :ot steber, ni ga omajal noben vi-iar, in da rajni ni umrl. marveč e spi. da se spočije od svojega • ruda. da bo enkrat zopet vstal in »o živel, kakor je pričalo njegovo . i vi jen je. Rajni Zet- se ni sramo-, al svojega materinega jezika in »okazati svojega prepričanja ter i ie vedno zagovarjal Jugoslovane, loniači pevci so mu za;*eli na zapuščenem domu žalostinko: *"Oj P "j ak grenek tužen". na grobu pa 'Nad zveztlami". N. p. v m.! Iz Škocijana. Kakor so nam dozdaj znana po-očila. je v vojni, deloma na fron-i, deloma v zaledju po l>olnišni-ah umrlo 45 mož iu mladeničev. sekaj se jih še ni vrnilo iz ruske-h ra in italjanskega ujetništva; I irepeneče pričakujejo stariši in lomači svidenje svojih dragih. )al llog, da bi se ne varali! ^ Iz Bač. Razmere v -Nemški Avstriji so sak dan slalWie. Dolgo so zakri-ali svojo bedo in lakoto, katera e v Nemški Avstriji, toda sedaj j »a ne gre več. Prišel je delavec, »ristojen v naše kraje, rajtrgan ^ n razcapan, iz Nemške Avstrije. Vosil jc. da se sprejme kje v Jugoslaviji v službo. Na vprašanje, vaj da je, je prav obupano rekel: n 'Bil sem v bivši Avstriji stotnik, edaj pa sem bil zaposlen kot na- 0 aden delavec na državnem kolo-Ivoru v Beljaku. Vidite, to je moj :mh, s katerim moram izhajati •el mesec v Nemški Avstriji." In! n .»okazal je jx»l hlebca kruha, ka-^ 1 c erega je prav lahki* obračal po '.epu. O blažena, pa od naših nemil urjev tako ljubljena Avstrija! Is Borovelj. _ V Borovljah imamo ."»-razredno lesko in "»-razredno dekliško ljud-ko šolo. Število učencev drške iudske šole je: I. razred 41. II. azred 47, III. razred 45. IV. raz-re« 1 .">:{, V. razretl itO učencev. Na lekliški ljudski šoli je v I. razredu 55. v II. razredu 52, v III. raz-' redu 51, v IV. razredu v V J razredu 32 učenk. Imamo tudi J-1 »vizrei škarsko šolo obiskuje 22 učencev.' Pčiteljstvo na ljudski šoli: Karel e M ah kota. nadučitelj, Pavletie.' u Va pokoj. Flaj. Lovrenc ie in Horn.1 Gospodične učiteljice: Anica t*in-' 1 tar. Doriea Pegam. Ana Čmago-icva. Joža Švigelje\ a, Križeva, L Medičeva in 2erjarora. Ueitdj- ANŽE PITOV ALI ZAVZETJE BASTILE , » . ■ z . Spisal Aleksander Potim, «t 32 (Nawialjevanje.> * j« — In knjiga! — / vprašal Billot, ki se je tresel od velikega JI ... Ii lu/bu rjenj*. — Položil je vanjo zlatnik, jo ovil s trakom ter jo vrgel skozi, okno. -In?.... Našel jo j«' župnik. I/bral si je me«l svojimi občani krepkega j mladega moža ter mu rekel: Pn>ii dvanajst frankov svoji družini, ki nima liič kruha in i / ostalimi dvanajstim: n»*si to knjigo v Pariz k uliogt-mu dečku. te rem u so vseli očeta, ker ljubi nar<»d. .Mladi mož •• dospel včeraj opoldne semkaj ter mi izročil j I njigo. Vsled lega tudi vem, da je bil moj oče aretiran. j Ah, ali. — j* v/kliknil Billot. — To me jez opet nekoliko' tprija/nilo z duhovniki £alil»og pa jih ni dosti takih kot je ta. Kje pa je oni pogumni mladi mož ? Včeraj zvečer j** zopet odšel. I"pa prinesti svoji družini še pet frankov od dvanajstih, katere je vzel s seboj. Lepo! Lepo! —• je rekel Billot, ki je skoro jokal od veselja. O narod, dozti dohrt ya je v njem. Uilbert! Seiliij veste v-**. Obljubili ».t.* mi. da mi boste vrnilo očeta, če '»oni "ovoril. l>o\«nt' m. torej mislite na obljubo! Hekel -.eni /.•-. ili ga bom rešil ali se pa ;i 1 usmrtiti. Pokaži mi kujieo, — je rektl Billot. Tukaj je, ie odvrnil dečko ter potegnil iz svojega žepii jtve/ek kuj if e font rat Social. % lfi kje je pisava tv<»jegn tu'eta * Vidite, tuka j je rekel tleči k. Pri tem je pi kazal na vr ste, katere je pisal zdravnik. Najemnik je poljubil črke. Le miren l»« I , je rekel. — Obiskal bom tvojega očeta v j Bast ili. j Nest c- ne 2' - je vzklikifil predal ojnik. ki je prijel P>illnta . >a roko. — Kako upate priti do državnega jetnika S tem. da /avrumem Bastilo. sto vragov! Pur vojakov frsneo^ke ganle jc pričelo smejati. Par trenutkov po/neje je bilo smejanje splošno | Oovorite. .« irkel Itillot ter se ozrl naokrog s plamtcčiin pogledom. — Kaj p.i le pravzaprav Bastila? — Kamenje. — j« rekel neki vojak. — In železo. — ie rekel nadaljni. In ogenj. — je rekel tretji Pazite ne. dobri nift*. tam se i lovek o*modi. Da, da. - je ponavljala množica preplašeno. — Tam se člo-M'k o* m od i. • Ha. Parižaui! — je kričal najemnik. — Pikei mate, a se bojite, a ^e bojite kamenja Svinec imate, a se bojite železa. Smodnik imate, a bojiie »e ogn.ia! Pari'.ani. bahači! Parižani. strahopetei! pat-i/ani, »troji s»tžeo.i-tva! Sto vragov! Kje je kak človek, ki hoče / menoj in Pitovom zav/eti Bastilo kralja? Ime mi je Rillot ter sem . najemnik i/ Isle tie I "ranee. Naprej! Billot kc je dvijml ua višek navdušenja. Karvneta množica se! jr /grnila krog njega ,n vzkliknil je: Proti BaMilil Proti Bast ili! Sebastijan s«1 je hotel oprijeti Rillota, n slednji ga je nežno po tisni I na stran ter rekel: Dete. kaj je ztdnja beseda tvojega o^eta? — D"laj. — je oihinil Sebastijan. Delaj torej tukaj. Mi pa bomo delali tam! — Naše delo pa bo uničevanje in morija! M Itd i mož ni odvrnil nobene besedice Pokril si je obraz z ro-l.ama ler pričel tako krčevito ihteti. da so ga morali odnesti v bol niško sobo zavoda Proti Bast ili' je za grmel Billot in Pitov je ponovil ta klic. — Proti Bast ili * -- je ponovila množica. Iu odšli so proti B-isiili. , .'d^.. ne * ^ 33 TRI OBLASTI FRANCIJE. * Billot je šel naprej. Množica je spoznala v njem enega svojih. Množiea, ki je odobravala njegove besede in njegovo podjetje, je vedno bolj naraščala kot narašča vodovje. Ko je prišel na obrežje Saint Miehel, je sledilo Billotu vce kot till i six"« mož. ki »o bil: oboroženi s sabljami, sekirami in puškami. Vsi so kričali: — Proti Bastili! Proti Baatili! Billot je pričel razmišljati. Pričel je jasno spoznavati v svojem duhu. , I Podjetje je bilo elikinisko, vzvišeno, a brezumno. To je bilo lahko spoznat i na prest nečenih in ironičnih obrazih, katere so delali ljudje, ko so Čnli klie: — Proti Bastili! Njegov sklep pa je bit še trdnejši. Pričel je le razurievati. da je odgovoren vsem materam, ženam* in otrokom za življenja teb mož. ki so mu sledili in vsled tega jc sklenil odrediti vse potrebno za njih varstvo. Billot je povedc1 - tem. da je povedel svoje ljudi na trg pred mestno hišo. k ... • L k v tam je imenoval mojega namestnika ter časlnike. — Aha, — j- mislil Rillot, — najti je v Franciji oblast, — •■i lo d»* ali tri oblasti! — Posvet ujmo se torej. Stopil je v mestno hišo ter vprašal, kdo je načelnik občine. Odgovorili so mu. da je župan, gospod Flcsselles. — Aha. — je rekel, z nič kaj posebno zadovoljnim obrazom, _ gospod de Klesselles, plemenita* in torej sovražnik naroda! — Ne. — »-o mu odgovorili, — to jc duhovi! mož. B-llot je šel po s t'»pn j ia h nazgor in v predsobi je zadel na nekega občinskega slugo. — Hočem govoriti z gospodom de Klesselles, — je rekel Billot. ko je zapazil, da je stopil sluga proti njemu, da ga vpraša, kaj želi. - Nemogoče. — je odvrnil sluga. — Zaposlen je z izpolnjen jem kvadrov meščanske mil eč, katero se organizira v mestu. — To je izvrstno. Tudi jaz organiziram milico in ker imam na razpolago že tri tisoč !jiuli, sem pra toliko vreden kot je gospod de 1 b-sselles, ki nima niti enega moža na nogah. Pustite me k gospodu Klesselles in sieer takoi! Medtem p« lahko gledate skozi okno. Služabnik je vrgel pogled na trg ter zapazil ljudi, katere je privedel K seboj Rillot Vsled tega je šel ter hitro obvestil župana, kateremu je istočasno pokazal tudi ljudi na trgu. To je iroponiralo županu. Zapustil je posvetovalnico ler prišel v pwdwk Vfcillotu. . „ 1 iN* prikodnjtf.X * - ^ a * OA V, V fr. jCilMjJJi^ KRANJSKE HARMONIKE NA PRODAJ. 1 Xova 4 vrstna 3krat uglašena. AVerčič m^fS^^^^^^i^BM 1 model, cena $110.00. l^^ftMHH/ Stara 3 vrstna 3krat uglašena Wittine- jevega cena $75.00 "qQgn^HB^V Stara 3krat uglašena cena £60 00. JOHN WEISS 192 JEFFERSON STREET j _______________________BROOKLYN. N. V. i GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE! Suho importirano iz starega kraja (BOKSA 50 FUNTOV ZA $14.00 | Mošt iz svežega grozdja, sod 52 ga Ion $72.00, sod 26 galon S -143.00. sod 10 galon $21.00. Zdravilno vmo Ferro China za- hoj 12 steklenic $2i.00. Specijalna ceni m večja naročila. Denar se pošlje naprej v registriranem pismu ali Postal Money Order S. KUCICH j DalmatinskoJCal. Grapes Co. j 66 CORTLANDT STREET "NEW YORK, N. Y. _ _ I . Kako je Avstrija intrigirala Fod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Stowe DROP. HART na Harvard univerzi pravi: — To je ena najbolj značilnih j knjig tega časa. Ko je odšel predsednik Wilson prvič v Pariz je načelnik inteligenčnega depar-tementa armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jih predsednik prečita, pred-no se sestane konferenca. Med temi do-kumemi je bil rokopis te knjige. Hon. Maurice Francis Egan, bivši ameriški poslanik na Danskem, je podal v "Xew York Times" svojo oceno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-kazuje vse intrige, zarote in diplomatique tajne procese, ki so vsilili absolut-! no nepripravljeni Evropi vojno. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City STAXE $3.00 J I__ —■—— ————— *i.1 STE BOLNI? j Ju* vam Som axaravII. trn mC kot tn«tw( tot Mm Kdrivlf MIL («•• kolesni. Kot«, krvno, živen«. In rvvmatlzom I 1 ter vwkwrftM drug« bolezni. Lahko vam pokalom voS Sokasil naših rojakov, katero sem osSravtl. Jas som fcg*. , Mdravll. ko *u|l nI »o mogli. No Cakajto. PrMIU k monl I P/ sroOno jo propozno. Cene so tako, Sa Jih lahko vsskSo I Pik amoro. PrtUkava kruplatna. | ^ Prof. Dr. H. G. BAIB | I^^B tPECIJALIIT ^ ^ I ^ ISHB^^SSIITMFI K LP STRSST mTTMUROH, PA. j