poštnina plačana v gotovini RNIK I TELEFON UREDNIŠTVA: 25—61 OPRAVE: 25—67 In 2S-«7 1 POSLOVALNICA CEL.IE PreSernova 3. »el. 280 I POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, torek 2. oktobra 1959 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena 1 j din 1*— | h« mu. Ls,ev. 226 fVed nemškimi mirovnimi predlogi *^tonski zunanii minister Ciano bo popoldne poročal svoji vladi o raz-jwo,rih v Berlinu — Popolna preorientaeiia Amerike v korist zaveznikov — Wl» zahteva od Litve uporabo železnic in dale v zameno kos poliskega a — Angleška letala prvii nad Berlinom — Dvaiset miliionov kolonialnih prostovolieev ‘»emu knalor Borati za pomoč zaveznikom feQT°N. 3- ^t. Debata v se-^ živa. p nevtraHtetnega zakona je ze-°.V8e3 Ameriki vzbuja ogrom-^ ki uQie*. dvoril jo je senator Pltt-Jfoija i , iaJ> da gre prepoved izvoza J tose sp2ka c'ek'aracija«, ki jo je Sit’ ^dvirj P°d°dbor »za ohranitev Vi9 PosPieVa okr°g ameriškega kon W‘ po v. . n pas kontinentalnega °, črniki 6-rem k°do vr^^‘ patrolno V 3 bodn iln, av‘oni ameriških repu- S'al0V5akršneg° §ČitUi amedŠki pr°' ^,tvojuiofiu 8a naPada s strani la-***aisSogav fe c*r^av- Ta varnostni j,enja v . g‘avnem predlagale USA, jn ^tskem oceanu na meji f^Jli ®^ale v v. ; OC vrcw vtuuii ? tt.; ^Heriwn irini okr°g 300 milj do S«' »tha V5,e«i BcmtHc i„ Ku-?'nia *°^'> kjer se sekata ^ >ne fccine dolžine in 20. sto- ?^n° kolil0 - na olla*' Pred ^ran' '1 kil prp ni,,° ^uadelupe in Mar-znoVaPxas P^d obalo Brazi-v %|i: 1 Pribli2a ' 'r0l< 390 mi,i- Evropi Wne »« na S ? ?-..»toplnii zapad-^ntinsi, P,nii severne širine. It se '' ^at0 Zae.. oba'e je pas širok Kokola v °krog rtiča Horn . ltleni oceanu vzdolž ter se vleče vzdolž ?i'fsinsi= v Q^ZPe *i«mi ifr. oj k“d.tcr ,ako vklinčl i rol< Da. . der se vieče znova '•ta i la r^narnska hT. .,ucj nlecl Kanado 'ce ^6*>arni arac'ja bo predlo 11 Panameriške kon- P.as do ,Tlej med Kanado K: Ko;;„oktob v nevt ’n' Plenarni l11' sPrejela . naše življenjske interese.« ANLGEŠKE LETALSI® ^$ lunrvM rt rti/fnhra. L1e jjjjj ^ LONDON, 3. oktobra. stvo je izdalo tretjo lis*0 f^eV, V listi je 16 imen padhh >eta. „ ^ ujetništvu. nnRT6' AMERIŠKE LADJE NA l^- nih, 3 pogrešajo, 5 pa j’!1 *e P a \ 'vUzm- je Sidranih" pet ameriških pof# /ULIVIOIU- LIZBONA, 3. oktobra. F. b0Ji»; v r riška rušilca sta prišla^ ^ bonskem pristanišču. Evfl gre vsa ameriška trgovi®3 Pojemanje akcije nemških po4® PARIZ, 3. oktobra. Havas. Pretekli teden se je pričela spreminjati situacija v bojih na morju. Poročila ne govorijo več o torpediranju zavezniških ladij na Atlant skem oceanu, v kanalu La Manchc in na Severnem morju. Nasprotno; zdaj so se pomnožili napadi nemških podmornic na Skandinavske ladje, v očividncni namenu prerezati trgovinske zveze med Skandinavijo in Anglijo. Na Atlantskem oceanu nemške podmornice ne morejo več upati na kak večji uspeh, ker se ves trgovski promet od strani zaveznikov zdaj vrši z oboroženim spremstvom, tako da so trgovske ladje popolnoma zavarovane. Povrh jih spremljajo in obveščajo tudi eskadrilje letal. Nemška admiraliteta je zelo razočarana spričo malega odstotka &e vdf nemških podmornic, ki ped°bjelslJ ja oporišča. V ostale®1.^ z(jgj ja oporišča, v ^ i bodo nemške pod™0^"! i® jVjeT vale pretežno v Baltsk ^ ja morju, kar je razlag*'11 je, Mst hovo število že znatno ^0ig ^ radi izgub podinoroK .je P°# f jt j i 1 rL.ztu 1/3 ho 3 hi l' • t. j. tistih, ki naj bi V prvem podmorniš^,‘2go t0.‘' lovalc podmornice o japu^ri v tc ^ teh je imela Nemčija ^o£ja J 'eta «cga i mornicc so pretrpeK^k jjei®1 vrst podmornic jSl' / 5/, HO S ji mo šc neznatno nih podmornic, P3 25. Te podmornice rabiti za dolge pl°v H« Sporazum in Slovenci Odgovor „3ufarnjega lista" na neko politično pismo dr. Gosarja ia^ji j,-., ®1 naslovom priobčuje >Ju-Savjo vJk; ’ v katere™ navaja fceja q mo Političnega pisma dr. An-ma-n ?a’ ga razpošilja kot ti-Ista .j. ript in v katerem pride do v, Id v,naft>olje, ako se vsa dolo-:%a M , a P° sporazumu s Hrvaii šidj j, , _ ^oviniOi Hrvatsko, uveljavijo sarjevo tJ?-?-no Slovenijo. Na dr. Go-‘Jrjji u.j “tlcno pismo odgovarja »Ju-takole: Hrvati niti najmanj in-lf°i držav 0 s* Slovenija uredila %afr, J^vni položaj In odnošaje ® ?. h n n* vladi. Eno pa je po-I • • Gosar, da namreč pove v svojem pismu, da so Slovenci v dvajsetih letih boja Hrvatov za samostojnost bili na nasprotni strani in zastopali unitaristično tezo toliko časa, dokler je bila na škodo Hrvatov in njim v korist. Dr. Gosar konstatira, da danes Slovenci nimajo velikega, vpliva v centralni vladi, pozablja pa, da so Slovenci imeli skozi dve desetletji v centralni vladi in na hr-vatskem področju veliko večji vpliv, kakor bi ga po svojem številu smeli imeti. Pri vsej tej skrbi Slovenije, kako si bo uredila svoje stvari doma, se ne sme pozabiti, da današnji položaj banovine Hr-vatske ni padel Hrvatom v naročje kot zrelo jabolko, temveč po dvajsetletnem boju in neskončnih žrtvah.« Tako »Jutarji list«. Nam k političnemu pismu g. dr. Gosarja ni mogoče zavzeti stališča, ker ga nismo prejeli. O vprašanju, kako naj bi se po sporazumu s Hrvati uredil državno-pravni položaj Slovenije, tudi ne moremo razpravljati, ker nam je to iz vzrokov, ki leže izven naše moči, onemogočeno. Končno pa moramo ugotoviti še to, da nosi vso odgovornost za reševanje vprašanja o slovenski banovini slovenski del JRZ, ki se je po zadnjih skupščinskih volitvah deklariral kot edini zastopnik slovenskega naroda in prevzel nase vso odgovornost za politično, gospodarsko in drugo usodo Slovenije. I ®nat©r|ev ne bodo volili bivii poslanci v<>IUve dne 12. novembra imajo voiivno pravico samo banski svetniki in župani ^ . ali prizadete osebnosti C n Pristojnih sodiščih popra- °^be°Vt 86 ® seznamov 50 bile zaradi razpusta Slhr°Žita voiivno pravico. — ^favil ^do torej v tem smri-• a volivne sezname. popravke volivnih seznamov tudi glede drugih volivcev (banskih svetnikov in predsednikov občin-županov). Popravke v tem smislu, bodisi da se imajo vpisati v seznam osebe, ki so si pridobile voiivno pravico ali pa da se črtajo osebe, ki so to pravico izgubile, bodo izvršila sodišča na zahtevo teh oseb samih ali na zahtevo upravnih oblasti in drugih prizadetih oseb. * S tem pojasnilom je sedaj končnove-ljavno konec raznim vestem, ki so jih iz-vestni krogi na neodgovoren način širili med ljudmi, hoteč tako ustvarjati »nekakšno razpoloženje« za bližnje volitve. Uredba o mestnih občinah Kakor smo že poročali, je sedaj izšla bodo lahko izvršila podobne | v »Službenih novinah« uredba, ki pred- videva v par. 2 spremembo zakona o občinah in občih samoupravah in se sedaj glasi: Dokler se za občine mest Beograda, Ljubljane in Zagreba ne izvolijo občinski odbori po zakonu o mestnih občinah, nadzorna oblast lahko po svobodni ocenitvi razrešuje člane mestnega sveta in predsednike mestnih občin, ali pa postavi zaupnika-poverjenika, ki bi brez ozira na omejitev zakona o mestnih občinah imel pristojnost predsednika mestne občine in mestnega sveta. Kralj na univerzi Te dni se je vpisal na univerzo naš miadi kralj Peter II. Istočasno je vstopil v vojno akademijo. Ukrepi v zaščito otrok unija za zaščito otrok IM« ' i/uiuura. uo posameznih ba-žwWii,T>rov in zastopnikov posa- hAL/1 Plenarnega odbora ob kr" ™ V.^stev razpravljala v Beo-^aščite otrok pred zračni b H B&°Sradu se je tudi usta-kr3ii^°sre(^,m predse dništvom C* IOe Marije urad za zaščito Predal vojne, ter prav tako pod ^ l/n^ikov V?m ^bor državnih l žajpi 23 zaščito otrok. Obenem \ k! 'fraHi,a uftanav]]ati po vseh me ” OnKrvfft i—• i. . j _ *.i „ °dbore, ki bodo ukrenili Vso zaščito otrok ter tudi deco, za katero starši me Ibi mogli skrbeti v primeru voine. Takih otrok bo v državi nad 200.000. Banovinski odbori morajo nato izdelati podrobne načrte za evakuacijo in za potrebno zaščito otrok. Načrti morajo biti izdelani v teku enega meseca. Predvidena je tudi mobilizacija osebja za zaščito otrok, kakor zdravnikov, zaščitnih sester, bolničark, babic, učiteljev in učiteljic; vseh onih pač, ki imajo že izkušnje v delu po internatih in podobnih ustanovah. Na skupni seji odbora 17. oktobra v Beogradu bodo izdelali s pomočjo mestnih občin točen načrt za potrebno evakuacijo. ^ Letalski praznik v Rušah V Rušah krst Kv !? ala tamošnje ja- Sv*£ba\ Krs,t ^ izvršil k sSDrimerJerd° P š u n d e r’ ; ^osebnn lTn na»ovorom vse h °kluha za^lopn',ke oblastnega e i Hra>Vlti' Sedii 150 ni mogla «l( & a^>tnoailo-socini jivost. v lia-W°v javna Jej"1 interes« je, vvsaj cltl ol> severni kl%č *lt&ebieanaaJ evnejše družine Ca« kruha> oblckc in .vinogradniki so • vino,.- s Iqaz‘° kar j« orao- Ivi n° 1» deloma /ad-r*i iii a ,)lskalo obrinc Ueloiuu Sv. Ano. Grozdje je pričelo nagloma gniti. Povpre čen pridelek je po količini tako tudi p< kakovosti dol>er. se pozneje sestal poseben odbor za nabavljanje surovin, ki bi bil posvetovalni organ ministrstva trgovine in industrije. DOSTAVLJANJE POŠTE V LOBNICI IN NA SMOLNIKU S komasacijo občin sta se naši, prej samostojni občini Lobnica in Smolnik združili z Rušami. Radi krasnega razgleda planinskih postojank, Ruške koče pri Sv. Arehu in Hlebovega doma, sta bila oba kraja že od nekdaj priljubljena izletnikom. Poštna uprava je to uvaževala in že dobrih 30 let pred komasacijo se je v obeh občinah dostavljala pošta trikrat tedensko skozi vse leto. Po združitvi občin je poštna uprava kratkomalo ukinila dostavljanje in to tudi v času sezije. Šele letos še je spet prikazal poštni sel, a to predvsem radi letoviščarjev in tako smo letos prvič, toda samo v juniju, juliju in avgustu dobivali pošto na dom. Po kon- čani seziji pa deponira ruška poštna uprava našo pošto, ki se nabere tekom tedna, v občinskem uradu v Rušah, kamor moramo davkoplačevalci ob nedeljah sami ponjo. Poštna uprava sc dobro zaveda, da mi kot domačini in davkoplačevalci v svojem pomenu nikakor ne zaostajamo za letoviščarji in smo zalo globoko prepričani, da nas bo zopet osrečila z rednim do-‘ . ste mo v casu poletne sezije, temveč skozi vse leto, vštevši čas zimskega športa. Prizadeti davkoplačevalci. stavljanjem pošte trikrat tedensko, ne sa-ci NA GROBU SE JE OBESIL V Sremski Mitroviči se je mladi Mita Timackovič sprl s svojo zaročenko in sklenil napraviti samomor. Odšel je na bližnje pokopališče in se obesil na visokem nagrobnem spomeniku. Mladeničevo namero je zapazil grobar, ki je prerezal vrv in Timackoviča z umetnim dihanjem rešil. SMRTNA ŽRTEV EKSPLOZIJE V tovarni usnja v Šoštanju je bil 56-letni Jožef Kovač zaposlen pri kuhanju tanina. Proti jutru, ko se je delavec že odpravljal iz službe, je eksplodiral kotel. Vrela masa je brizgnila na Kovača, ki je dobil po celem telesu nevarne opekline. Ponesrečenca so nemudoma prepeljali v slovenjegraško bolnišnico, kjer je smrtnim poškodbam podlegel. USTANOVITEV ODBORA ZA NABAVLJANJE SUROVIN Pretekli teden je več odposlanstev naših industrijskih panog obiskalo trgovinskega ministra in mu obrazložilo težkoče glede nabave surovin. Najbolj so prizadete kovinska, tekstilna in kemijska industrija. Zastopniki so zahtevali ustanovitev raznih odborov v trgovinskem in industrijskem ministrstvu, iz katerih bi validska uredba določa. Tudi ta problem OBVESTILO POŠTNE HRANILNICE Z ozirom na vesti, da izplačuje PH in njene podružnice hranilne vloge v neomejenih zneskih, sporoča vodstvo PH, da izplačuje PH vloge v smislu določil uredbe o izplačilu denarja iz denarnih zavodov od 7. sept. t. J. (glej »Večemik« št. 206 od 9. sept.!). o. 180 delavcev ir. Prekmurja se je odpeljalo te dni na. Gorenjsko, kjer bo zaposleno pri železniških progovnih delih, o. Sokolska četa v Laporju pri Slovenski Bistrici priredi v nedeljo, 8. okt., veliko tombolo, katere dobiček je namenjen za zgradbo sokolskega doma. o. Radijsko predavanje o razstavi slovenske obrti. Poročali smo že, da je bila zaradi znanih evropskih dogodkov razstava slovenske obrti odpovedana. Jutri ob 18.40 bo predsednik razstavnega odbora g. Ivan Ogrin v ljubljanskem radiu predaval o temi „Slovensko obrtništvo in nameravana razstava slovenske obrti", o. Smrtna nesreča graničarja. Blizu Radmožancev v Slovenski krajini se je s kolesom smrtno ponesrečil neki tamkajšnji graničar. Njegovo truplo so prepeljali v rojstni kraj Usupračo. o. Vozne ugodnosti za invalide. Brezplačna vožnja je dovoljena invalidom in osebam, ki jih ščiti invalidska uredba, v primeri na poziv oblasti, ali če potujejo invalidi zaradi posredovanj pri uradih za svoje pravice. Brezplačno vožnjo imajo tudi spremljevalci tistih invalidov, ki spremljevalca neobhodno potrebujejo. Polovična voznina pa je dovoljena vojnim invalidom za neomejeno število potovanj v vseh vlakih in razredih, razen v ekspresnih vlakih. Vojne vdove, sirote in otroci invalidov uživajo ugodnost polovične voznine dvanajstkrat na leto. Legitimacije za polovično voznino izdaja z veljavnostjo za pet let ravnateljstvo drž. železnic. Ceffe c. Umrla je v Cretu pri Celju gospa Marija Pišek v 76. letu starosti. Pokojna je bila mati gostilničarja g. Ivana Pileka v Cretu. c. Sokolsko društvo Celje-matica priredi 9. oktobra ob 18.15 ob priliki smrtnega dne Vit. kralja Aleksandra I. Zedinitelja v mestni telovadnici komemoracijo. Udeležba članstva v civilu z znakom. c. Smrtna kosa. Na Mariborski cesti 2G je umrla 79 letna zasebnica Elizabeta Mastnakova, v javni bolnišnici pa 46 letni kočar Jurij Pilko iz Zibjke pri Šmarju.' c. Aretiran je bil v Celju radi tatvine 23 letni šofer Alojz K. iz Prekmurja. Svoji delodajalki trgovki Mariji Ivedl iz Gaberja je ukradel raznega blaga za okrog 3000 dinarjev. Nekaj blaga so še našli pri njem, ostalo se išče. Oddan je bil v zaporo okrožnega sodišča v Celju. c. Kolo je bilo ukradeno. Iz dvorišča neke gostilne na Bregu jo bilo ukradeno zensko kolo, vredno 600 din. V zvezi s tatvino je bil aretiran brezposelni delavec Leopold M. iz Leskovca pri Krškem. Kolesa pri njem niso našli, vse pa kaže, da ga je ukradel aretiranec. c. Napad. 57 letnega preužitkarja Josipa Alanla iz Dola pri Hrastniku sta napadla dva posestnika s koli. Zlomila sta mu levo roko. Zdravi se v celjski bolnišnici, c. Ij soden padec. 30 letni davčni urad* nik Viktor Mlakar iz Kozja je doma padel in si pri padcu zlomil desno nogo poti kolenom. Prepeljali so ga v celjsko lwl-nišnico. Plul p. V bolnišnico so pripeljali Ivič Terezijo, 31 letno delavko iz Sp. Haidine. Pri padcu si je zlomila roko. — Belšak Jože iz Leskovca v Halozah je trgal hruške. Z lestvo vred je zdrknil na tla. Zadobil jo težje notranje poškodbe. — Mohorko Jože iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju se je vrezal v roko in se nevarno zastrupil. p. Nasilnež. Neki nasilnež je v noči zahteval od železničarja Kaisersbergerja Jurija iz Mestnega vrha pri Ptuju, da ca *nQ«ncti44 s ni»nrr» ni -l--- je i ski bolnišnici. p. Odpuščanje delavstva. V Ptuju je malo industrije, a še ta zdaj zastaja. Piri*-chova tovarna usnja je pred kratkim od-pustila skoro polovico delavstva, ker je preobčutno opešal izvoz galanterijskega usnja. Delavke, razen treh, so vse odpuščene, m delavci, ki so bili sprejeti, ko je pričela obratovati nanovo preurejena usnjarna na Bregu. Delavske družine so težko prizadete, zlasti radi bližajoča se zime. * * J ** | A J U y 11 tj O pogosti" s pijačo. Ker ni šlo zlepa, ga : napadel. Kaisersberger se zdravi v ptuj-ci hnlnijfnlri Zahteve slovenskih invalidov Nedavno je izšla nova uredba, ki je vsaj nekoliko popravila mnoge krivice in napake invalidskega zakona iz leta 1929. Vendar pa ta uredba še ni z vsemi določili v veljavi. Zato je Združenje invalidov iz Slovenije sestavilo obširno spomenico, v kateri zahtevajo vojni trpini takojšnjo ureditev nekaterih perečih vprašanj. Slovenski invalidi zahtevajo ustanovitev invalidskega odseka pri banski upravi v Ljubljani, ki ga naj vodi kak vojni invalid ali bojevnik. Uradni okrajni zdravniki Še vedno odklanjajo brezplačno zdravljenje vojnih invalidov, njihovih otrok in vdov, Čeprav to nova in- naj se čimprej reši. Prav tako se še ne izvajajo določbe nove uredbe glede službenih odnosov vojnih žrtev. Nekatera podjetja odpuščajo zaposlene vojne invalide, ali pa jim dajejo takšno delo, za katerega niso sposobni. Okrožnim invalidskim sodiščem v Ljubljani, Mariboru* Celju, Novem mestu in Murski Soboti naj se dodelijo pomožne moči, sodišča na naj najhitreje rešujejo invalidske zadeve. Ljubljanski protezni delavnici je mestna občina s 1. aprilom 1940 odpovedala prostore. Treba bo poiskati nove prostore za protezno delavnico, v doglednem času pa zgraditi v Ljubljani invalidski dom. Stran 4. »Večernih« V Mariboru dne 5 Maribor Stavbne zadruge - stanovanjsko vprašanje Iz neprestanih tožb. v dnevnem- časopisju se vidi', kako pereča socialna zadeva je stanovanjsko vprašanje. Krov je življenjska nujnost in če ti požre celo tretjino in celo več tvojih dohodkov, kot je to pri naiS, pomeni, da te ta' potreba obremeni visoko nad izdatki, ki bi odgovarjali pravičnosti, na drugi pa kaže, da mora biti te svobode poljubnega navijanja skoro konec. V štirih velikih državah — Amerika, Anglija, Francija, Nemčija — znaša povprečna stanarina 11% celotnih prejemkov, pri nas pa 33%. To breme morajo nositi delavski sloji, državni in privatni nameščenci, kateri morajo temu žrtvovati tudi dobršen del moralne in zdravstvene davščine. Posamezne .socialne skupine se .skušajo otresti teh bremen na različen način. Kdor ima količkaj sredstev, si oskrbi'svoj krov, pa bilo še tako skromen, drugi se v ta namen združujejo, ker vidijo v organizaciji edino jamstvo za izboljšanje teh prilik. Najbolj odgovarjajo temu na-isnenu stavbene zadruge, ki jih 'je v naši državi 1015. A niti te združene moči ne morejo začeti z reševanjem tega tako težkega socialno - ekonomskega problema, in to ne mogoče radi lastne nesposobnosti,, marveč radi pomanjkljive zakonske osnove. Ministrstvo za socialno politiko in tiar. zdravje ima' baje fond za gradnje stanovanj državnim nameščencem, a tega se ne vidi nikjer.'Naravno in pravilno b bilo, da bi ta fond predali najjačjemu zastopniku državnih uslužbencev, ki že vrši socialno-ekonomsko nalogo, — Sa- vezu. Ta bi iz fonda odobraval kredite stavbenim zadrugam. V projektu je zadeva etažnih stanovanj, a tej manjka uredba s strani ministrstva pravde, ki . ima za to pooblastilo v finančnem zakonu za 1. 1939-40. S sredstvi, določenimi uradniškemu, delavskemu in podpornemu fondu, bi mogel Savez finansirati stavbene zadruge. Tako bi se postopno lajšalo stanovanjsko breme tudi drugim najemnikom, .ker bi se zmanjšalo povpraševanje. Vedno več deložacij Sodni oddeleik za deložacije ima sedaj mnogo dela. Vsak dan so prihajali in še prihajajo predlogi za deložacije. V zadnjih dveh mesecih, ko so se razmere vidno poslabšale, bodisi zaradi mednarod- šenih mnogo stanovanjskih deložacij. Naj več'žrtev je med delavskimi krogi in tudi med malimi obrtniki. To je žalosten pro,-blem, ki razjeda srednji in nižji sloj ter mu ubija veselje ,do vsega "in mu vceplja nega položaja, bodisi zaradi krize v tek- malodušnost. Malodušnost pa je. pričetek stilni industriji, ki je s prvim v tesni zve- različnega zla, od katerega trpi vse člO' ži, je bilo v Mariboru, zlasti pa v delavskih četrtih in v mariborski 'okolici, izvr- veštvo. evi .llB®? m. Čigavo je kola? V 2°lgFJ bilo najdeno moško kolo ■ jjf štev. 25503. Lastnik naj se zg lidji. Mia.. m. Prevara. Gospodinjska P°®,te 16j rij a Letnikova iz Krekove f prijavila polidji, da je nase kDj(j parki. Mlajša ženska je VnK \0iol ji sporočila, da sc je njen-nesrečil in da jo prosi za i' Letnikova ji je res irrouia p, p pozneje pa je izvedela, da J par]6lia- ... «ioi m Združenje pekovskih Mariboru obvešča svoje člane> cC5#' mestilo pisarno z Aleksandro ^ Gosposko ulico št. 30, hotel * |g _ soba na dvorišču desn° • ^ Uradne ure ostanejo kakor a ko sredo od 16 do 18. ure- ^ * Ne pozabite plačati na^° '"i ge „Vodnikove družbe" v -pirnici „Tiskovne zadrugeV1 sandrova c. 18, telefon 25-4». * „Izbrane poezije Simo«*-; v miniaturi — dobite v -• ne zadruge*, Maribor, Aleksa telefon 25-45. * Muzikalije dobavlja pfl ginalni ceni knjigarna _ sposka 26. . • m. Nočna lekarniška služba . i L do vključno 6. oktobra): Lek Ji ^ Glavni trg 12, tel. 25-85; leta™*® k«, vogal Aleksandrove in Mett* , 25-32. ' ' ‘ Občutno pomanjkanje riža že dalje časa je opažati, da trgovci ni-maja dovolj riža. Zvedeli smo, da. se je uvoz italijanskega riža ustavil. Že pred meseci so nehale nekatere naše luščilnice riža obratovati. Italija nam ni hotela več prodajati na pol oluščenega riža. Od takrat so se pričele težkoče z rižem. Ker so bila vsa pogajanja brezuspešna, so pričeli naši uvozniki riža računati' na uvoz iz drugih držav. Vpoštev bi prišla Nizozemska, kjer bi lahko dobivali dober in cenen riž na račun našega žita, ki bi ga tja izvažali. Zaradi evropske vojne pa so bili računi prekrižani. Nova italijanska rižna kampanja je letos zelo dobra. Italijanski izvozniki so ho teli izkoristiti našo zadrego in so zato ustavili izvozne premije na riž. Posledica tega je, da velja danes riž franko meja 250 lir za 100 kg dočim je bila cena v juniju in juliju še 140 lir. Nizozemski primanjkuje koruze. Zato bodo naši izvozniki skušali spraviti na nizozemska tržišča večje količine naše koruze. Ta izvoz pa bi kompenzirali z uvozom nizozemskega riža. V tem primeru bi ostala cena rižu nespremenjena ali pa bi se celo znižala, če pa bodo prisiljeni, da bomo uvažali riž iz Italije, se bo podražil v podrobni prodaji za 1.50 do 2 din pri kg. Za vratmi izkrvavela desetletnico obstoja. Zadruga je v teh letih lepo. napredovala, 'zanimivo je,. da ji, že 20 let kot predsednik načeluje posestnik Kitek Simon, medtem ko je bil ‘prvi zadružni predsednik Koropec Fran, bivši posestnik, in gostilničar' v Studenicah. Zadruga prireja vsako leto razstavo rodovniške živine. Za jubilejno leto je bila ta razstava še posebno dobro pripravljena. Ocenjevanje je bilo združeno z nagradami, ki so bile letos izdatnejše, kakor druga leta, k čemer so poleg domačih činiteljev, ki šo razstavo organizirali, pripomogli banska uprava, ki je letos prispevala 2.700 din, kmetijski odbor s podporo 2.500 din, občina Poljčane s 1.000 din, okrajna hranilnica 100 din, tvrdka Bata 50 din ter tovarni v Rušah in Hrastniku, ki sta darovali umetno gnojilo. Pri ocenjevanju je prejela prvo nagrado živina posestniki Debelaka iz Lovnika, dalje Vacasa, Pukla, samostanska, pa tudi dragi so se dobro odrezali. Ob zaključku so pozdravili navzoče živinorejce gg. inž. Gosak, kot zastopnik banske uprave, kmetijski referent M. Zupanc, domači župnik ter načelnik zadruge. Pri posestniku Antonu Modru v Pekrah je bila že 10 let uslužbena 49-letna italijanska državljanka Antonija Flego. ■iena je že več let bolehala zaradi odprte rane na levi nogi, iz katere je večkrat močno krvavela. Ko ženice včeraj zjutraj dolgo ni bilo iz njene sobe, še je to gospodarju zdelo sumljivo. Potrkal je na njena vrata, toda nihče se ni oglasi!. Zato je s silo odprl sobo in se silno prestraši!. Za vrati je v mlaki krvi čepela Flegova. Iz noge ji je curljala kri. Žena je bila že mrtva. O tem so bili takoj obveščeni studenški orožniki, ki so ugotovili, da je žena izkrvavela zaradi rane na nogi. Surov napad na mladenko V mariborsko bolnišnico se je pripeljala danes 19-letna Plauc Matilda iz Klokočovnika pri Ločah. Ko se je sinoči vračala sama po cesti skozi Tičevo pod Ponikvo, ji je začel slediti neki moški, ki jo ;e znenada napadel ter hotel izvršiti nad njo nasilje. Vendar pa se je mlado dekle postavilo v bran nasilnežu ter se ga otreslo. To je moškega tako razjezilo, da je potegnil nož in dekle zabodel v obraz pod desnim očesom. Nato je nasilnež izginil v hosto. POŽARNA NEVARNOST NA ALEKSANDROVI CESTI Okoli 18. ure je sinoči grozil hiši št. 28 na Aleksandrovi cesti nevaren požar. V krojaški delavnici g. Vida Palčeca se je vžgala kanta z voščilom za parkete, ki jo je nekdo postavil v zakurjeno peč. Goreča kanta je padla na parket, ki se je vnel. V nekaj trenutkih je bil velik del delavnice v plamenih. Pred hišo se je zbrala ogromna množica ljudi, ker se je iz^ delavnice močno kadilo in je bilo z ulice videti, kako gori. Pomočniki in gospodar sam so takoj pričeli z gašenjem. S cunjami in odejami se jim je posrečilo ogenj udušiti, še preden je prihitel gasilski voz. UBEŽNIKI SE VRAČAJO Pred meseci se je pričela prava manija pobega naših ljudi preko meje. Brez potnih listov in potrebnih dokumentov so hoteli onstran meje dobiti zaposlitev. Že nekaj dni pa se ti ubežniki zopet vračajo skrivaj preko meje v našo državo. Na tukajšnji policiji imajo vsak dan posla s temi črnimi potniki. Včeraj je policija' zaslišala 13 takšnih ubežnikov.'Seveda bodo vsi zaradi nedovoljenega prekoračenja državne meje kaznovani. GROZDJE ZOPET DRAŽJE Danes ni bilo najavljenega grozdja, ki ga prodaja Zveza gospodinj v okviru grozdnega tedna. Posledice so se poznale na današnjem sadnem trgu. Kmetje iz Slovenskih goric so zvišali cene grozdju in ga prodajali po 4 in 5 dinarjev kg, nekateri celo po 6 dinarjev, dočim so zadnje dni preteklega tedna tudi oni dajali grozdje po isti ceni, kakor Zveza gospodinj, namreč po 3 dinarje kilogram. Pri-pomnti je treba, da je spričo tako bogate grozdne letine grozdje na mariborskem trgu predrago in bi bilo treba cene regulirati. ZA STROKOVNO IZOBRAZBO BRIV SKIH POMOČNIKOV Že dalje časa se je čutila mod mari borskimi brivskimi pomočniki potreba po izpopolnitvi strokovne izobrazbe; saj se frizerska stroka kakor vse druge iz dneva v dan izpopolnjuje, obenem pa prinašajo mode vedno nove načine dela. Za^ to so mariborski brivski pomočniki sklenili organizirati strokovni tečaj, na katerem si bodo lahko izpopolnili strokovno izobrazbo organizirani pa tudi neorganizirani brivski pomočniki. Za tečaj, ki se bo začel v anjkrajšem času, se spre jemajo prijave danes od 20. do 23. ure v Delavski zbornici, Sodna ulica 9-II. 30 LETNICA ŽIVINOREJSKE ZADRUGE Te dni je obhajala živinorejska zadruga za studeniš.ki 'okoliš, katere delokrog je razširien čez poljčansko občino, tri- m. Vladimir Skrbinšek, režiser in igralec našega mariborskega Narodnega gledališča, slavi pri nocojšnji predstavi Kreftovih „Celjskih grol'ov“ v vlogi Pravdača 15 letnico svojega gledališkega ustvarjanja. , m. Iz orožniške službe. Kapetan Davorin Mavrič, komandir mariborske orožniške postaje, je premeščen za adjutanta žandarme-rijske brigade v Zagrebu. Orožniški poročnik Božidar Simič je premeščen za vodnika v Beograd. m. Policijsko opozorilo. Predstojništvo mestne policije opozarja prebivalstvo, da se ne zadržuje v bližini vojaških objektov, da se na ta način preprečijo morebitni incidenti in nesreče. m. Poročila sta" sc upravitelj banovinske trsnice v Pekrah g. Feliks Vogrin in lesna trgovka gdč. Ivanka Namestnik od Sv. Ožbolta ob Dravi. m. Pevski zbor Glasbene malice. Ker1 se je g. dirigent vrnil, bo danes pevska vaja za moški, jutri-v sredo za ženski in v petek za mešan zbor. Novi pevci in pevke naj se zglase v omenjenih dneh v Sokolskem domu TIT. nadstropje 'ob 20. SCŽB® *■ Kino Esplanarie. Danes za®™ glasbeni in pevski film ioSti Od srede najVečji film sedanj Hood" v naravnih barvah. * Grajski kino. Danes vc- .e film „Vest človeštva"' Zola). Najboljši igralec PflVl * ..ji * Kino Union. Do življenje umetnika ..Moja in ljubezen. John Boles- RaeiJ© Sreda, 4. oktobra t Ljubljana: 12. Opoldanski $ Plošče; 18.20 Oddala 13.20 dališča. — Zagreb: Sofija: 11.45 Opoldanski konfj0{0, ski koncert; 19.50 Puceimj_e J Budimpešta: 13.30 Ciganski - « tciuijcva 20.30 Puccinijeva opera sri Bruselj L: 20. Koncert in Handelu.. — Bruselj^L ski koncert. — Bukarešta: a ^ s harfo (plošče); 21.35 Pe, nCert Milan: 22.30 Orkestralni Mariborsko gledalijf Torek, 3. oktobra, ob 20: ^ Premiera. Sreda, 4. oktobra: Zaprta ^pec Četrtek, S. oktobra, ob 20. ne j in njegova pravica«^>«‘^ Sanje. Raznožnik je v postelji ^ svoji ženi sanje: »Zdelo se mi je, da setu . oVj ^ sa pa sem moral P° rZije? »Spodaj« so mj dali kos. ^ A na vsakem klinu s krizcen j jte-vsak greli, ki sem ga ^ Ko sem bil na polovicii 1 , utii: čal tebe, ko si se vrača • • v q »Zakaj? Mar me niso^ »Ne — ampak po n°v poslali.« Tiha urica na mejnik11 •* ■ . • . .. irafcor Nedelja. Ribarim v reki Bistrici, ki se pod Muto izliva v Dravo. Dan je vetroven, za ribiča-nič kaj prida, drugače pa užitek hoditi tako po sončni dolini, ob šumeči vodi, v okrilju zelenih gozdov in košenic. Žage, mlini, •slapovi, mostovi, menjajoča se scenerija struge, ki se vije po ravnicah in skoz skalne tesni, zdaj od-piraje zdaj spet zapiraje razgled, desno, levo, čez hribovje, kjer se v zatišjih belijo samotne kmečke domačije, nekatere postavne ko graščine. Lepo je tod. Sploh je lepo povsod, kjer je ljubi mir. Srečavam ljudi, ki hitijo k maši na Muto. Voščimo si: Dobro jutro, Bog daj! Tudi otroci lepo pozdravljajo, tako jih učijo v šoli. Hvalevredna šola. Uro hoda navzgor, že v polni samoti zadnja gostoljubna streha na naši strani, krčmica. Mlada zavedna Slovenka drži to obmejno postojanko. Streljaj dalje skrom na, a lična baraka z jugoslovansko trobojnico na slemenu: finančna mejna stražnica. Pes volčjak na trati me krepko oblaja, kaikor. se to spodobi za zvestega čuvarja meje. In s samcatim službujočim sp se HIV w st w ^ tudi pozdraviva, ka.^L Potem pa krenem čez vi ^3\o uf/ breg, kjer vodi steziCLtero ^ * ozko sotesko, skozi mej preliva Bistrica. Tu s J a države, tu se ustavim* .. jf' V gozdiču in si "V tu-. točka za malo odp0^ejnik l". &J, vina! Usedem se na po^uLye g šem pipo. Blagodejno ^jef ju tiho in mirno naokofcjs samo šumenje vode, ,^lovV mirjujoče. čez I 'če. ,mrečjc čas je gj-mii )|ibral%ii^ veverica, v leskov ves«'0 k3 n' , f3 šla zadnji lešnik m °b'iAe\ ^ nazaj. Zbogom! Kaikor rečeno: se J ejniku in dobro Kfi Liti jf Kaikor rečeno: mejniku in dobro s vas vprašam, PrijahUfljiv^ ^ stoten nevtralec - ^ in kor da se lepo used ^ žave in si prižge / •~~Hjri'boru dne 3. X. 1939. Ž^jjttiVOgfi *V e 5 e r n f tf« Stran 5 »Zakaj ne napadajo Rusije?" Ji)ena 1" Kose ie nemška vojska pri- »ih „e, Sovietskim mejam. Če bi Ru-^ Pod Merven>rala, bi cela Poljska pri-y . 1Ne,mčijo. S&^ga patriota sta oba nagnili n , .črna. Nista pa z zrelišča 5fiŠla (jo k esil- Brez Rusije bi Nemčija ^m}je ; Patov ter dobila vso poljsko ^astva - S tem mnogo vrel prirodnega T^tska % rp?erv m končni obračun, kon- 3a pa> kakršne naj so že namere, je ta račun pre-■ .. tem je vsaj trenutno naredila Si°vansko krvno sorodstvo vodilna misel ruske politike — Vojna z Rusijo ni nujna ti$k jJ^r-a*at^e si io zastavil italijanski -Vi RiječiTTe^ ^ ^Van ^rnoc*'a^a Kakšne so končne ruske namere, ve ie Niv««, praY1; . ,. samo nekoliko sovjetskih voditeljev. ^Nemcrja začela vojno prot. NemSki tisk pi§C) da bi bilo treba pre. magati. poleg Nemčije tudi Rusijo, če bi se hotelo narediti vstajenje prejšnje Poljske. Rusija tega ne pravi, temveč izjav lja svojo pripravljenost, da pomaga poljskemu narodu do novega državnega življenja. % jJ* Vs'!a s svojo vojsko šla čez e. ko je bila poljska vojna sila Sovjetska zveza je stopila na ozemlje poljske republike z izjavo, da hoče zaščititi svoje ukrajinske in beloruske brate. Tako je prvikrat, odkar obstajajo sovjeti, naglasila krvno sorodstvo za vodilno misel svoje politike. Narodnostna razmejitev med Rusi in Poljaki se lahko izvrši srečno samo s kompromisom. Odprta je pot pogajanjem z Rusijo, ki ni nasprotna obnovitvi poljske države. Zaradi tega tudi ni nujna vojna Rusije z zahodnimi velesilami, ki so šle zaradi Poljske v vojno z Nemčijo. Pristaši hitrega in zmagoslavnega miru, ki naj bi se sklenil nad grobom Poljske, naravno vidijo v vprašanju »Zakaj ne napadajo Rusije?« sklep, da bi morale zahodne velesile nehati z vojno proti Nemčiji. Dr. Smodlaka misli, da ne moremo staviti teh namer v usta italijanskega tiska, ki je postavilo vprašanje, zakaj zahodne velesile ne napadajo Rusije. Posebno pa še ne, ker je predsednik italijanske vlade Mussolini rekel, da so zahodne velesile modro naredile, da niso napovedale vojne Rusiji. «&eli pritlikavci" na nebu nova odkritja amer iškega astronoma astronom dr. Kniper je ne-k ^1 bb» c?*!50 novo ozvezdje, ki mu takn I* PrkHkavci«. Te zvezde kN&i na g?rostasno težo, da majhen ^9onn ?nmer -5-milimetrska kocka, >rat , To -ie golota, ki je pol-J k. ,, ?CJa od gostote vode. Sploh fa W si v’lke, ki daleč presegajo ^ more predstavljati človeški Švci^fh dr. Kniperja so »beli pri-ta e na$Pez^e’ ki so le navidezno po-niU SOncu- P° velikosti so k 0t n« mailme, približno tolikšne, ri)v^ je, 2emlja. Največji »beli prifli-• ai dvakrat večji v preme-litn tj«,/1 a najmanjši samo četrtino h -St 2ernIie, torej približno ve->iJ5 «mota v avzlio tej mali velikosti k ° do gOftfč^^rimerno večja, t. j. 150 ^10krat gostejša kakor gmo-\ie‘l°ba , pritlikavcev« je prav W Njib . uimavcev« je prav 4W^tana m°^ ve^ko slat>' cA, „m se zmanjšuje do ene 14-$51^ te JV Joči. Iz tega vzroka je ’ kaj vi, kadar se nahajajo znotraj oddaljenosti sto svetlobnih let; čez to mejo jih tudi z najmočnejšimi daljnogledi ni mogoče več zajeti. To dejstvo tudi pojasnjuje, zakaj ni bilo doslej odkritih več kot 18 »belih pritlikavcev«. . Snov, iz'katere so se stvorile te zvezde, nima nič skupnega s snovjo, iz katere je sestavljena zemlja, drugi planeti sončnega sistema in samo sonce. Gre tu za »razbito« materijo, ki ne obstaja iz celih, marveč iz razbitih atomov, ki predstavljajo torej nekako »izprijeno« stanje snovi. Ta nenavadni pojav vzbuja naravno ne samo zanimanje astronomov, ampak tudi fizikov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem modemih teorij o atomih. I zvezde odkriti in opazovati So z®mlji »blizu«, to se pra- 55 NARODNOSTI V FRANCOSKI VOJSKI Poseben urad v Parizu sprejema vsak dan. preko tisoč tujcev, ki se prijavljajo, da hočejo služiti v francoski vojski. Do-sedaj so se prijavili tujci, ki pripadajo 55 narodnostim, da služijo v francoski vojski. Jf0ctaa o političnem podrepništvu ^^Vclh; U! Etično podrepništvo lV v na*Va časa, dasi s a po-\h Vi ... zaČNiih letih povsod bujno zemii0Ca'ja NaP°leona, ko se je •o.-.'to Vld spreminial nrav tako H v ^enrjLI10 sPreminjal prav tako ^ Vft^liud^uVano' kakor se sedaj, '-Jlj .Jske 1 kl so slavili prihod vsa- Nar.^0sv°kPjenje« ter vzkli- w £ez nekaj dni pa iicKaj ur JkhujSemu nasprotniku. Ko je slavni ruski general Mihajlou Ilarinovič Katuzov, knez Smolenski, zmagovalec Napoleona prispel, zasledujoč bežečo cesarjevo vojsko, v Vilno, ga je obiskal ravnatelj gledališča in povabil k večerni predstavi, pri kateri naj bi proslavili rusko junaštvo in »osvobojenje« Vilne. Ogromni general Katuzov je ravnatelja gledališča nekaj časa molče poslušal. potem mu je pa dejal: »Kakor vem, ste ob prihodu Napoleona v Vilno priredili prav tako slavnostno predstavo, samo s tem razločkom, da ste tedaj slavili francosko junaštvo in cesarjevo zmago. Zato zahtevam, da priredite tudi nocoj predstavo z istim besedilom kakor tedaj in z enako slavitvijo Francozov ter Napoleona. Ako izpustite le eno samo besedo, vas dam postreliti, ako pa boste igrali slabo, boste ponavljali vsak prizor, pa če bo predstava potem trajala tudi do jutra!« Ravnatelj gledališča se je tresel kakor Šiba na vodi in prosil milosti, toda general Katuzov je ostal neizprosen. »Tako bo, kakor sem naročil,« je dejal, in nič drugače!« In tako je tudi bilo. Ruski častniki so napolnili gledališče, igralci so trepetali, ravnatelj je pa sedel v loži poleg generala in ni vedel, ali bo še kdaj videl izhojajoče sonce ali nikoli več. Na odru so si sledili prizori, ki so vsi patetično slavili Napoleonovo veličino, ruski častniki so se pa na glas krohotali. Kadarkoli je bila izgovorjena kaka beseda v Napoleonovo slavo, vselej je dal Katuzov znak za smeh. Ko je bilo predstave konec in je smeh ruskih častnikov izzvenel, je dejal general Katuzov tresočemu se ravnatelju: »Priredili ste mi najnenavadnejšo gledališko predstavo od vseh, kar sem jih kdaj videl in pokazali na posebno impresiven način vzor političnega in narodnega pesništva. Ker vas pa francoski cesar ni dostojno nagradili, sprejmite v znak priznanja mojo nagrado!« Ko se je ravnatelj opogumil in pogledal, kaj mu .ie general dal, tega že ni bilo več v loži. V mošnji-ču so bili sami čisti carski zlatniki. Z letovišča. — Gospa, poslušajte, kaj bodo vendar jedli komarji in muhe, ko odidejo odtod vsi letoviščarji? Imobilizacija na Madagaskarju Generalna mobilizacija v francoski koloniji Madagaskar je bila izvršena brezhibno. Muslimanski poglavarji Indijcev, ki živijo kot kolonisti na tem otoku v Indijskem oceanu, so poslali vladi velike množine riža in 71.000 frankov v denarju. Grška kolonija na Madagaskarju je darovala 20.000 frankov Rdečemu križu. Indijska knogregacija iz Tamatave na Madagaskarju pa 75.000 frankov za narodno obrambo Francije. VARSTVO ŽIVALI OD NEKDAJ Dandanes imajo vse civilizirane države zakone za varstvo živali, nekatere celo zelo stroge zakone. A tudi davni stari vek je že poznal načelo živalske zaščite, četudi le v primitivni obliki. V Atenah so nedolainega dečka obsodili na smrt, ker je ujetim pticam iztaknil oči. V starem Egiptu je tud doletela smrtna kazen tistega, ki je namenoma ali po nemarnosti ubil mačko. Med prirodnimi narodi je varstvo živali verskega izvora: razne živali veljajo za nedotakljive in uživajo zato posebno zaščito. Po mohamedanskih sporočilih se spuščajo h konjem, utrujenim v bitki, Alahovi angeli in jim bo|ajo vrat. ENO JAJCE NA TEDEN Kakor poročajo iz Dunaja, objavlja urad za prehrano Podunavja (Donau-land) v časopisih naredbo, po kateri se sme oddajati v času od 29. septembra do 7. oktobra samo po eno jajce na osebo. DVE FRONTI »Imamo vojaško fronto, ki je življenjske važnosti. Za njo pa je gospodarska, finančna in denarna fronta, ki je tudi živ-Ijenske važnosti. Čemu naj služi sijajen oklep, če je notranjost v propadanju?« (Francoski finančni minister Paul Rey-naud 10. sept. 1939). EKSOTIČEN VOJAK Princ Sisowath Manivong, mlajši sin kralja francoske Kambodže, se je prijavil v francosko vojsko za ves čas vojne. Problemi se morejo tudi ubijati, namesto, da bi jih reševali. m Če se primeri raztresenemu zdravniku avtomobilski defekt. ■MM cpoole UUBEZEN MORNARJA ERICSSONA t JC Pro« ROM Md**ke mJe rartrSal meglo z Nt lal ^kor S13"*** in « daljave Ho j er Udarci v^* izRovor posmehljiv fc” SpR b,i°fh 011 v°k- \ Žan, 611!! sL zde'o se jim je, A'i se s*rahov* In ti -t iK^ikar ne.2rii . ‘n sl mu odgo- 2t!i,Hresn16m 1 tek'- da 10 niso Mn-191- >SaJeS,a?<< ie Magnus b°S, vsi k’ Pf>sluSai ni'hov kfjofcu sem K; ^mo P°toniIi! No- ,zp,ui - Norcem!« ?S?f^i!ejePr-aV, tako ^tro od- !°V'I /rvL° francoske ri-hi3 bi J ^oraj, in ^ h, ■' lovi n Irancoske ri-gladi 'ln k! jim 'in i sligaf Zav0zi!i v oas. •4a!t . veslati Francoze, Podpiral Sursson, 8a ► AN SO »moral je biti francoski čoln — poznam jih po veslanju. Gotovo so hoteli tihotapiti špirit. Zdaj sploh na debelo tihotapijo, odkar je izšel nov zakon, in kolikor vem, ima Gudmundsson pri tem svojo roko zraven.« »Vidva oba nimata-ne ušes ne pameti,« je izjavil Magnus. »To ni bil nikak čoln iz lesa, ki bi ga veslala človeška roka! Bi! je čoln strahov, in to ni prvič, da se je pojavil pred Brcjdifjordom; semkaj se drzne samo, če je megla — če bi bila vidva tu rojena in bi tu doraščala, bi to vedela.« »K vragu s tvojim čolnom strahov!« pravi Ericsson. »Kaj me to briga!« »Prineslo ti bo nesrečo, in kdo ve, mogoče pade tvoja nesreča tudi nanie.« »Ne verjamem, da bi tudi ladje vstajale od mrtvih,« izjavi Sursson. »Ljudje da — toda ladje ne. Nobenega čuta in razuma ni v njih; les in železo nimata duha. Jaz sem špiritist, in kar sem videl, sem videl, toda vedno je šlo samo za ljudi. Da bi se pa vračale ladje in vesla — ne, tega ne verjamem.« »Jaz pa sploh ne verjamem,« odvrne Ericsson, »niti na vračanje ljudi, niti ladij. Niti najmanjše pameti nimam za take stvari.« Sursson je potegnil ribo iz vode in zopet vrgel. Potem je začel; »Nobenega dvoma ni, da se ljudje vračajo, če jih kličemo. Človek se mnogokrat rodi. Vse se mi je razodelo — človek se poraja vedno znova in znova, da bi se očistil v žalosti in trpljenju. Vse je čisto preprosto, tako da tudi navaden človek lahko razume. V svojem življenju sem spoznal, da se človek vedno na novo rodi iz žene — ne samo iz mesa, temveč tudi v krvi. Samo eno je na svetu, kar more rešiti dušo človeka — in to je žena. Ne verjamem pa, da bi mogel živeti brod, če enkrat umre.« Ericsson in Magnus nista nič odvrnila. Molče so ribarili, in počasi se je začela voda jasniti; tudi megle so se trgale, in prve obrise obale so uzrli pred seboj. Potem je izginila megla tudi na jugu. Diamantno čist zrak je zopet zažarel, in daljna kopnina se je iskrila v luči sonca. »No, kje je zdaj vajin francoski brod?« pravi Magnus z grenkim zmagoslavjem. Ericsson in in Sursson sta se ozirala. Nikjer ni biio videti kake ladje. * Ko je švala srečala Ericssona in Mag-nusa, je odhitela naglo naprej. Sramovale se je pogledati Ericssona v obraz, da, strah je je bilo njegove gole prisotnosti. Bila je zaročena z Gudmundssonomt vse svoje dosedanje pojme o ljubezni in zakonu je povzela iz besed očeta in svojih prijateljic — suhe kakor listi nekdaj sveže rože, ki jo najdemo med listi stare knjige. In naenkrat je sanjarila o nekem možu, kakor da bi Gudmundsson sploh več ne obstojal. Okrenila se je k Ericssonu, kakor se obrača roža za soncem, sledeča višjemil zakonu, loda tega ni vedela; vedela je samo, da dela krivico Gudmundssonu, čt misli na tujega moža. Nikoli ji ni prišlo na misel, raztrgaf vezi, ki so jo spajale z Gudmundssononr; dala mu je besedo, in s tem je bila stvar za vse čase opravljena. Njena obljuba j jc bila sveta, in tako je postal zanjo tud Gudmundsson že skoro- nekaj svetega. (Dalje jutri.) Stran 6. »Večer n Ilc« V Mariboru dne Prispela je velika izbira jesenskega in zimskega blaga, za damske in moške plašče, obleke, kostume, hubertuse, oficirske, tinancip železničarske uniforme. Krojaške potrebščine. Velika odprodaja ostankov. Kakor vedno dobite po najnižjih cenah in v najooljši kvalitet1, ČEŠKEM MAGAZINU, zraven glavne policije. MARIBOR, Ulica 10. oktobra Kultura Septemberska številka »Dejanj" •Mali in veliki narodi« je naslov uvodnih razmišljanj, ki jih je objavil v najnovejši številki »Dejanjaj« E. Kocbek. Zajeti je skušal sodobno problematiko te teme in poudariti višjo etično vrednost malih narodov, ki so sedaj izpostavljeni vedno večji nevarnosti s strani v svoji moči in strasti pobesnelih velikih. Marsikatera Kocbekova misel je točna, samo siklep izzveni malo preveč optimistično, vsaj glede na bližnjo bodočnost. Vlado Novak je sestavil »Zapiske o slovenskih klasikih« s prikazom dosedanjih izdaj in nasveti za bodoče. Med Dokumenti je ponatisnjen izvleček iz razprave o vprašanju »Evropskega federalizma«, povzet iz lista »Temps presen t«. V Pregledu je poročilo o akademskem kuiturno-social-nem tednu SKAD »Zarje« z izvlečki iz referatov. France Vodnik je napisal referat o Ljubljanski drami v sezoni 1938-39, Silva Trdina pa poroča o gostovanjih, kjer omenja r.Usti tudi nastop mariborske drame v Ljubljani. V pievodu se pripenja v tej številki zanimiv sestavek Charlesa P1: s n l e r-j ■ »Igor«, ki načenia vprašanje razdora med trockisti in stalinisti v vesoljnem Kon.unizmu. Članek še ni zaključen in za-'o še ni znano, kam e usmerjen. Pesništvo zastopa samo Vida Tauferjeva ; dvema pesmima »N'a obali« in »Vzdih«. Obe izpričujeta nadaljnji zrelo rast te naš:; najboljše sodobna pesnice. Med Književnimi poročili razpravna l.:no I. e-;:iša dokaj obš!rno o j:ssr;in Igu 'Jru-dua in njegovem deiu. Razprava :o sicer nastala iz pobude ob Grudnovi Dvanajsti u- «. sega pa nazaj do prvih dveh ?.b!rs yf-rmorske pesmi« p »Narcisa« ter sku-š? rt c at’, celotno pss li. :;w> podobo s p o.?/tv no opredelitvijo v okviru sodobne slo verske poezije. Ttie Logar pa oee-niuje K:dričevega »PiCŠ:tw< :n pravi ob lonci, da bi morala biti ta vdaja nor- m;.*.vna za vse bod ce izdaje Prešernovih poezij. -piski so posvvč°.ri tokrat citatom lra.nsOokih katolikov o zablodah sedanjega krščanstva, ki nas seznanjajo z opazovanji, katera tudi pri nas Slovencih žai, niso neznana. Simo vprašanje je, koliko bodo te ostre besede zalegle tam, kjer bi jih morali prvi poslušati? V času strahotno razvrednotenih vrednot ostajajo taki kriki glas upljočega v puščavi! Končno so objavljena na platnicah še Drobna poročila o 'knjigah. -r. PRIČETEK SEZONE RAZSTAV V SOFIJI. Kljub vojni vihri v Evropi, se razvija bolgarsko umetniško življenje nemoteno dalje, tako v gledališčih kakor v književnosti, glasbi in likovni umetnosti. Sofija, ki je veliko umetnostno središče z močno moderno bolgarsko likovno umetnostjo, se pripravlja v jesenskih in zimskih mesecih na večje število razstav, sezono pa je pričela tokrat ženska. Prvo razstavo prireja namreč slikarka Cvetana Stili anova z večjim številom svojih del, večinoma portretov v pastelu. Štilianova je poleg slikarke Ruske Marinove najizrazitejša bolgarska portretistka novoreali-stične smeri, navezujoča deloma na bolgarsko tradicijo-, ki je nastala svoječasno pod ruskim vplivom. Razstava je nameščena v Permanentni galeriji. k. »Gorski Vijenac« v nemščini. V Lip- skem v Nemčiji je izšel nemški prevod znamenitega »Gorskega Vijenca«, pesniškega dela velikega črnogorskega pesnika-vladike Petr£ Petroviča Njegoša. k. Senečičev »Nenavaden človek« v Pragi. Vinogradskog ledališče pripravlja za prihodnje dni premiero igre »Nenavaden človek«, dela mladega hrvatskega pisatelja Gena Senečiča. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih os lasih stane vsaka beseda 50 par. najmanjša pristojbina za te oglase le din 8— Draibe. preklici, dopisovanja in tenitovanjski oglasi din I.— po besedi Nalmanlšl znesek ra te oglase le din 10— Debelo tiskane besede se raiunalo dvoino Oglasni davek ca enkratno obiavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase se plačuje tako) ori naročilu oziroma ea le vposlatl v pismu skupaj z naročilom ali pa do poštni ooloinlcl na čekovni račun it. 11.409. Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora pritožiti znamka za 8 din Rasno NOGAVICE - PLETENINE volno za strojna in ročna dela. konjske koce. posteljne odeje, platno - perilo, blago za ženske obleke itd. dobite ugodno v novi trgovini in ple tilnici »MARA«, Koroška cesta 26. 7888—1 PRISTNE KRANJSKE KLOBASE zopet dnevno sveže na zalogi. Z. Anderle, Maribor. Gosposka 20. Tel. 29-10. 9431-1 SLADKORNO BOLNI! Črn in bel kruli, moko. suhor, kekse in drobtine vse za d'ia-betičare dobite samo v pekarni Rakuša, Koroška c. 24. 9000—1 Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP, MARIBOR Orožnova 6, kjer sl lahko ogledate veliko zalogo, 9013-1 Posest HIŠA Iristanovatijska, z malim vrtom v Magdalenskem predmestju naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«.9510-2 PRODAM HIŠO 15 minut od kolodvora. Za-vodna. Hiša nosi brez stanovanja lastnika 1000 din mesečno. Naslov v upravi »Ve-černika« Celje. 9523-2 Prodam ŽENSKO KOLO poceni na prodaj. Meljska 29. delavnica. 9508-4 STANOVANJE 2 sobi in kuhinja, oddam s 1. novembrom. Dalmatinska 7. 9532-5 Stanovanje išče POHIŠTVO za kuhinjo, spalnico in jedilnico je na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 9500-4 MLEKARNA kompletna, svojčas zadružna ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 9534-4 Stanovanje STANOVANJE soba, kabinet, vdika kuhinja, sončno oddam s 1. novembrom. Pobrežje, Nasipna 80, nasproti tovarne. 9505-5 DVOSOBNO STANOVANJE oddam s 1. novembrom v Krčevini. Šubičeva «1. 1. 9507-5 MLADOPOROČENCA iščeta prazno sobo v I. okraju. Ceni. ponudbe pod »15. oktober«. 9521-6 Sobo odda .aaaJUMaarsjjscaBcji H11 m i m— LEPA PRAZNA SOBA se odda 2 osebama. Istotam se proda lepa otroška postelja. Studenci, PuŠnikova ul. 14. 9525-7 PARCELA IN HIŠA enostanovanjska, z lepim ograjenim vrtom v Dobravi 157 ugodno naprodaj. Izve se v gostilni Šabeder, Tezno. 9519-2 _______ STANOVANJE dvosobno oddam. Pobrežje. Aleksandrova 16. 9511-5 DVE SOBI s štedilnikom oddam. Tezno. Ptujska cesta 99. 9516-5 KOMFORT. STANOVANJE z vsemi pritiklinami oddam na Aleksandrovi cesU 26. Vprašati v trgovini Istotam. 9517-5 KINO ESPLANADE PO * TELEFON 25-29 Cenj. občinstvu, posebno pa Ijuoiteljem dobrih filmov vljudno spO' ročamo, da smo nabavili kljub ogromnim stroškom največji f*'111 20. stoletja, film ROBIN v katerem igra glavno vlogo šarmantni ljubavni par ERR^*" FLYNN in OLIVIA DE HAVILLAND, ki sta igrala skupaj tudi v filmu »Poročnik indijske brigade«. ROBIN HOOD je grandiozno filmsko delo, ustvarjeno z milijoni d°' larjev, in je ves film v prekrasnih naravnih barvah. Ta veliki monumentalni film predvajamo 7 dni in sicer od srede 4. do vključno torka 10. oktobra s čimer bo dana prilika, da si vsakdo ogleda to redko ume delo. tniško Naš naslednji film bo zopet velika senzacija za vsakogar, P vajali bomo prvi poljski lilm V/ ((E red- * H I i n H t n ROZA film odlične kvalitete, mojstrske režije in igre, obenem pa su primeren. SPREJMEM 2 ŽENSKI na stanovanje. Taborska 9-1. 2. vrata. levo. 9437-7 LEPO SOBO prazno, oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 9512-7 GOSPODIČNA {dijakinja) se sprejme na celo oskrbo. Frančiškanska 21/11. 9526-7 Sobo liie Iščem prazno SOBO S ŠTEDILNIKOM v bližini Maribora s 15. oktobrom. Bernard Štavber. Meljska 10. 9520-8 Službo oobi SPREJMEM takoj samostojnega mlinarskega pomočnika, samskega, in služkinjo za vsa gospodinj ska dela. Plača po dogovoru Valjčni mlin, Radeče pri Zid. mostu. 9491-9 2 ČEVLJAR. POMOČNIKA sprejmem za stalno. Franjo Kojc, Radvanjska 31, Studenci. 9533-9 Službo ISte IŠČEM SLUŽBO trgovskega sluge ali kaj sličnega. Naslov v upravi »Večernika«. 9513-10 KUHARICA išče stalno službo v Mariboru. Opravljala bi tudi hišna dela. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Poštena«. 9515-10 FAn1* . vojaščine prost. slov v upravi A PRODAJ^ pridna, poStgglJ, kjer koli. »Večernika« st - se takoj *<■ ^ upravi »Veče Čatopitni P' zelo uflod noJl5- POSTRE2NICO mlajšo, čisto, iščem. Predstaviti se Cankarjeva 26. desno med 10. in 11. uro. 9514-9 Šolske knjige ostale potr šolo, kupite najcenele knjigarni in papir*1*01 TISKOVNE ZADRUGE, Mar’ ib»f Aleksandrova c. 13 05.45 Telefon * Ivd ii 1 in ureluie ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DE I ELA v Muriboru. L Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Telelon uredništva štev. 23-67 in uprave stev. 28-67.. - lostni ne vračajo.