Z avtomobilom po kitajskem zidu se tiodo morda že 5ez uekuj let vozili uaži i9ruzinskl icdnill ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta 29/1. PoStni predal štev. 345. Račun pofitne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393 Liubliana, 18. januarja 1934 Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki In povsod drugod 2 dolarja Stev. 3. Lato VI Danes utopija - jutri resnica! JaUh&UL stocdi, JUL JU jpceoUazili wel Daleč v stran od vseh političnih senzacij, gospodarskih problemov in perečih dnevnih vprašanj so dozoreli v krogih mednarodnih znanstvenikov in tehnikov mogočni načrti, ki bi pomenili, če se uresničijo, epohalen preobrat ne samo na gospodarskem, temveč tudi na kul- turnem polju. Kdaj se bodo ti načrti uresničili? Mogoče bo trajulo ge desetletja, morda petdeset let; najhujša ovira niso tehniške zapreke, naj bodo še tolikšne — denarja manjkat Stotine in stotine milijonov, nemara celo milijarde zlate valute bi bile potrebne, da se uresniči samo eden izmed teh načrtov. Toda upajmo, da bodo tudi te ovire z dobro voljo nekoč odstranili in da bomo morda še mi doživeli vsaj eno izmed čudes. oskrbeti z vodo in kultivirati, je zaenkrat zaradi ogromnih troskov padel v vodo. Tn vendar je nad vse mikaven: saj bi se potem neizmerna puščava izpremenila v pravcati cvetlični vrt. Skromnejši in realnejši je načrt francoskega inženjerja Duboisa. Izrabiti bi hotel pred vsem saharsko vročino. Dubois je že predložil francoskemu parlamentu svoj načrt: s posebnimi stroji bi izrabil energijo vročega zraka, ki bi gnala mogočne stroje; to bi bil temelj vsem bodočim napravam, ki naj bi kultivirate sedanjo pustinjo. Most med Dovrom in Calaisem Že pred 200 leti so mislili na to, da bi evropsko celino zvezali z mostom čez Rokovski preliv z angleškim otočjem. Zaradi velikih tehniških težav so načrt doslej zmerom spet zavrgli — zdaj je pa vnovič stopil na plan, zlasti gtede na izkustva, dobljena pri izsušitvi Zuiiderskega jezera. Rokavski preliv bi najprej vsaj deloma >izsušili«, nato pa napravili most čezenj. Tako bi — računajo — preden bi minilo sto let, Anglija postala pravi evropski polotok. In kaj je za tehniko šlo IpM zid podrli, ker dan današnji pač ne ustreza več svoji prvotni svrhi, obrambi Kitajcev pred vpadi tujih plemen: nevzdržni japonski pohod v Mandžurijo in Mongolijo to dokazuje. Tedaj je pa stopil na plan neki ameriški inženjer in predlagal nič več in nič manj, kakor preureditev zidu v — avl orno bi 1 sko cesto. Veliki kitajski zid je dolg dobrih 2500 kilometrov. Vzlic častitljivi starosti — zgradili so ga pred 2000 leti — je še danes v svojih temeljih popolnemu ohranjen. Zid je na vrhu osem metrov širok, ob vznožju pa 16 metrov; po načrtu ameriškega inženjer ja naj bi ga znižali, da bi na njem uredili moderno, dvanajst metrov široko avtomobilsko cesto. Stvar bi se dala napraviti z dosti manjšimi žrtvami, kakor jih je v sivi davnini zahtevala gradnja zidu: saj je znano, da je pri gradbi podleglo strašnim naporom toliko ljudi, da so kitajski zid nazvali -najdal jše pokopališče na svetu«. Za Kitajsko bi pomenila izvedba tega orjaškega načrta nepregledno Monsun vrtinči danes pesek po Sahari — jutri bo pa nemara že gonil motorje Z avtomobilom čez kitajski zid Eden izmed velikih tehniških načrtov bodočnosti, ki jih zgoraj omenjamo, velja Kitajski, in sicer slavno znanemu kitajskemu zidu, še damed najmogočnejšemu delu človeških rola vseh časov in narodov. Zadnja leta so začeli nekaj misliti na to, da bi ta gospodarsko korist; zakaj ravno v onih predelih dežele, po katerih gre veliki zid, so prometne razmere uprav obupne, cest ni, še manj pa železnic. letij iztrgati Sredozemskemu morju kopnina in nemara doseči nova zveza med dvema kontinentoma. Gibraltarski jez bi bil dolg 29 kilometrov, širok pa na dnu 550 metrov in na vrhu 50 metrov. Cvetlični vrtovi v Sahari Načrt o izkopu velikanskih kanfl-lov med Sredozemskim morjem in Atlantikom ter med Atlantikom, Sredozemskim morjem in Rdečim morjem, s čimer bi se dala Sahara Joz, ki l)i zvezaj Gibraltursko skalo z Afriko, bi ugtvaril s padcem vode za IGO milijonov konjskih sil energije. Gibraltarski jez — 160 milijonov konjskih sit Časopisna poročila o gradbi predora pod gibralbarsko morsko ožino, po katerem naj bi se vršil direktni železniški premet med Evropo in Afriko, so zadnje čase utihnila. Zato se pa zdaj ruski učenjaki z veliko vnemo zavzemajo za drugi načrt. Hoteli bi namreč zvezati Španijo in afriško celino z velikanskim jezom. V vsaki sekundi steče iz Atlantskega oceana v Sredozemsko morje okoli 88.000 kubičnih metrov vode. Gibraltarski jez bi lahko gonil turbine za 160 milijonov konjskih sil. Vrhu tega predstavlja Sredozemsko morje izhlapovalno ploskev 2'5 milijona kvadratnih kilometrov; na leto izhlapi iz njega 4000 kubičnih kilometrov vode. Če bi zgradili jez, bi se gladina Sredozemskega morja znižala za Hi metra na leto. Na ta način bi se celo dala v teku deset I Pravljični zakladi v Gran-Chacu ii sovc&znoeUm med Bolivijo in Baeagvaiem Paragvajci in Bolivijci so si že spet v laseh. Boji v teh južno-ameriških državah trajajo že leta in leta. Nekoč, bito je menda pred letom dni, je država Paragvaj napovedala Boliviji vojno. Vzrok temu sta dve preprosti besedici: »Gran-Chaoo!« To je ogromen pragozd, za katerega se že dolgo časa prerekajo Paragvaj, Bolivija in Argentina, kajti vsak sosed Birna kos te divje zemlje. Po teh predelih ni potov ne cest, nevarne zveri ee skrivajo v goščavah, podnebje je pa strupeno. V tej divjini je le nekaj belcev, mnogo je pa nomadov, docela neciviliziranih indijanskih plemen. Skratka zemlja, za katero bi se živ krst ne pulil — bi človek rekel. Pa se vendar bijejo večini bojii za ta kos zemlje, večne diplomatske spletke. Leta 1931 se je po nesreči znašel sredi teh sporov zaradi Gran-Chaca neki Nemec, Johannes Gramss po imenu, ki nam je šele zdaj poslal to zanimivo poročilo: Taval je po gozdovih širom Gran-Chaca, iščoč zanimivih botaniških podatkov. Lepega dne se je s svojim spremstvom sešel sredi divjine z gručo Indijancev iz rodu Guarand. Le-ti so ga privedli do bližnjega šotora, kjer je slonel sklonjen nad zemljevidi neki belec. Ta mož je bil Spanec Luiz de Torres. Po dolgotrajnih raziskovanjih je dognal, da so v Cliaco-Borealu, ki pripada politično Paragvaju, ogromni vrelci petroleja. Mož je do dobra poznal politične od-nošaje južno-ameriških držav in je predobro vedel, da se mora tukaj šibkejši umakniti močnejšemu. Zaradi tega mu tudi ni bilo do tega, da bi svojo tajnost izdal komurkoli, kajti stvar je pomenila ogromno bogastvo za tistega, ki bi jo znal prav obrniti. Oba belca sta se po kratkem razgovoru razšla. Toda že čez dva meseca je srečal Granuss Španca v Cu-yabi v brazilski državi Matto-Grosso. Brez nesreče je bil prispel zdrav in čil v Asimcion, glavno paragvajsko mesto, kjer je skušal pridobiti za svojo najdbo visoke finančne kroge. Toda po vsem Paragvaju ni bilo bogataša, ki bd megel toliko odriniti, kolikor je bilo potrebno za tolikšno podjetje. Oblastem pa ni hotel Torres izdati svoje tajne. Predobro je vedel, na kakšne načine bi mu vlada znala izpuliti tajnost. Razen tega niti ni bil paragvajski podanik in s tujcem bi se vlada prav nič ne šalila. Brez ovinkov bi bil moral povedati, kje 90 petrolejski vrelci, sicer bi mu šlo za glavo. Torres je našel izhod. V Asuncionu je neka pisarna, ki se bavi z oddajo različnih koncesij, finansiranjem in sličnim. Tja se je torej zatekel z upanjem, da bo našel finančnika, ki bi se za st vat' zavzel. Toda tamkaj so mu brez ovinkov pokazali pot v Bolivijo. Svetovali so mu, naj gre k nekemu senoru Patinu v La Paz, ki je sila bogat in se bo za petrolej gotovo zanimal. Prijazni gospodje so dali Torresu celo lepo popotnico 500 argentinskih pezov in sijajno priporočilno pismo za senora Patina, ki je bil taikrat odločilna osebnost v Boliviji in čigar želje so vladi v La Pazu skratka povelja. Komaj se je Torres pripravil za odhod, ko je nenadoma posegla vmes paragvajska vlada. Na uho so ji prinesli, da je bil Torres sredi pragozda, da je našel ogromne vrelce petroleja in da išče bogatega finančnika. V hipu, ko so zvedeli, da se je Španec sprijaznil z gospodi iz »komisijske pisarne«, ki so bili vladi že dolgo trn v peti, so hoteli na vrat na nos podjetnega Španca prijeti. Resneje, ko je prišlo do dejanskega spora med Bolivijo in Paragvajem, je vlada ugotovila, da je ta »komisijska pisarna« delala v interesu Bolivije in po nalogu vsegamogočnega senora Patina. Torres je še pravočasno začutil, od kod piha pogubni veter, in se je v poslednjem hipu rešil z naglim begom. Tako je srečno preromal ves Paragvaj in prispel v Corrientes v Argentini. Od ondod je potoval z železnico čez Rosario, Salto in Jujui v Bolivijo v La Paz. Niti odpočiti se ni u tegnil od dolge vožnje, temveč je krenil precej k vsegamogočnemu Patinu. Uspeh njegovega razgovora z mogočnikom je bil tak, da je Patino povabil vse ministre v La Paz k sebi na posvetovanje. Končni uspeh pa: »Živel Torres, bratec v Gospodu; vendar že, vendar že!....« Na paragvajski Chaoo 90 Bolivijci že dolgo škilili; toda doklej se za to divjo šurno ni bilo vredno bojevati — a brez boja bi si Chaca gotovo ne osvojili. Zdaj pa, ko vedo, da je tam petrolej, dragoceni petrolej... bo pela drugačna pesem ... Senor Patino je dobil od vlade tajno sporočilo, naj takoj prične z ogromno akcijo. Čez borih nekaj dni vedo že vsi Patinovi ljudje, da je v Chacu petrolej — in vsi ti gospodje mislijo enako: »Pričnimo z mirnim pogajanjem!« Toda vsi miroljubni poskusi se izjalovijo. Patino si ne more kaj, da bi ne priporočil vojne! Da bi pridobil za svojo misel vse odločujoče gospode, jame na debelo razmetavati denar. Visokim civilnim in vojaškim dostojanstvenikom je kar deževalo daril. Nekemu bolivijskemu generalu je poklonil prekrasen avtomobil znamke »Lincoln«, ženi nekega visokega častnika v ministrstvu je podaril čudovito lep briljantni nakit. Še celo domačinom Indijancem je delil darove: jestvine, obleko, tobak, denar ... ... in vojna se je pričela, vojna zaradi pravljičnega petrolej sivega zaklada v Gran-Chacu... * Anekdoti o znamenitih liudek Znameniti cerkveni slikar Gebhard je prosil pruskega finančnega ministra Miquella za državno podporo, da bi mogel poslikati neko cerkev v Diisseldorfu. Obljubil mu je, da ga bo zato ovekovečil na stropni podobi. »Kako, mojster,« se je začudil minister, »kako hočete vendar mene z mojo grdo glavo spraviti v svetopisemski prizor?« »Kot farizeja, ekscelenca, kot farizeja!« Vojvodo Lauragaisa je dan za dnem obiskoval neki bedak, ki je duhovitemu možu kradel čas s pripovedovanjem vseh mogočih abotnosti. Ves obupan se je vojvoda obrnil leta 1724. na pariško medicinsko fakulteto in jo prosil znanstvenega pojasnila, ali lahko človek od dolgega časa umre. Fakulteta je odgovorila pritrdilno. Na podlagi tega izvedenskega mnenja je vojvoda tožil nadležnega obiskovalca pri pariškem kazenskem sodišču... ...zaradi ogražanja življenja. Roka Napisal T. Riegler Zena trgovca Mertensa se je vozila v vagonu tretjega razreda. Na neki postaji je vstopil kmet, okorno sčdel m a edini še prazni sedež nasproti njej, potegnil dolgo pipo iz obnošenega suknjiča in začel meni nič tebi nič puhati v zrak gosti dim smrdljivega tobaka. Elegantna dama ga je logorčeno pogledala od nog do glave, ee prezirljivo zmrdnila in odšla na hodnik. Tam je odprla svojo torbico, vzela iz srebrne doze cigareto in si |o prižgala. Potem je krenila počasi po hodniku, meneč, da bo našla lepši sedež v praznem kupeju. Toda vlak je bil nabito poln, v vseh oddelkih so se potniki gnetli in neprijazno strmeli pred se. Gospa Merten-eova se je vrnila v svoj kupč. Tam je še zmerom sedel kmet in emokaje puhal tobak. Sedel je tiho, brez besede, kakor bi razmišljal. Le od časa do časa je vzel pipo iz ust, si potegnil s svojo veliko žuljavo roko čez obraz in si popravil klobuk. Da ima moj mož tako grde roke, je pomislila žena, pri priči se ločim od njega. Njen pogled je zletel čez njegove prste. Pri tem ji je torbica zdrknila iz naročja in padla na tla. Kmet se je zgenil, kakor bi se hotel skloniti, toda žena ga je prehitela, hlastno pobrala torbico in jo položila zraven sebe na klop. Vendar ni mogla preprečiti, da se ne bi bili njuni roki doteknili. Groba, zdelana delavčeva roka je oplazila njeno kožo. Mertensevo ženo je prevzel malone gnus nad nenameravanim dotikom; kakor v protest si je obrisala roko z robcem, vzela knjigo in začela citati. Oglušujoč tresk jo je vrgel pokon-cu. Le polzavestno je še slišala hre-ščanje, kakor bi se nekaj lomilo, potem jo je pa s strašno silo pritisnilo ob steno. Izgubila je zavest. Ko je odprla oči, je videla, da leži tik zraven nje neki mož. Skušala je iztegniti roke, pa jih ni mogla niti premekniti. Gost dim ji je zastiral pogled, oči so se ji solzile, kakor v sanjah je slišala vpitje ljudi, ki so brez uma tekali sem in tja. Spomnila se je svojega moža, ki jo čaka doma, spomnila se je svojih otrok. Nekaj težkega ji je ležalo na prsih in ji jemalo dih. Brezumen strah jo je obšel. Velik, z železjem okovan kov-čeg, ki se je bil zagvozdil med trske lesa, je visel nad njeno glavo. Zdaj je začel počasi polzeti. Zena je strino srepela vanj, hotela je izdreti roke iz železnega primeža, ki jih ji je oklepal, skušala se je vzravnati, pa je ječč omahnila nazaj. Kovčeg je prihajali čedalje bliže, grozeče je visel pred njo kakor mrtev nestvor, v katerega je nenadoma šinilo pošastno življenje, počasi, komaj vidno je drsel vse bliže in smrt je bila zapisana na njem. Hripav krik onemogle groze se ji je utrgal iz izsušenega grla. Zaprla je oči. Ko je zbrala toliko poguma, da jih je spet odprla, je zdajci zagledala tujo roko pred svojim obrazom. Kmet, ki je ležal zraven nje, je bil očivid-no spoznal nevarnost. Hotel je doseči kovčeg. Toda bil je še predaleč. Počasi, palec za palcem se je iztezala laket v zrak, roka je lovila kovčeg. Mož je pretegnil svoje mogočne ude, s poslednjim naporom se je potisnil naprej, njegova laket je silila vse više, roka se je uprla ob kovčeg. Žena ni vedela, kdo leži zraven nje. Zdaj je videla, da je kmet. Strmela je v njegovo veliko žuljavo roko, ki je varujoče visela nad njo. Imela je dovolj prilike ogledati si jo. Velika in okorna je bila, polna žuljev in gub, vsakatero od njih je razločila. Bila je krepka kmetska pest, vajena čvrsto voditi plug ob delavnikih, v nedeljo pa udariti po mizi v krčmi, da so zaplesali kozarci. Gledala je žulje na njej in nabrekle žile. Tuja ji je bila ta roka, in vendar je vedela, da se ji nič ne more zgoditi, dokler bo visela nad njo. Strah jo je obšel, da ne bi kmet obnemogel. Mož ni zinil besedice, žena je le zdaj pa zdaj prestregla pridušeno ječanje. Z željnimi pogledi je sledila najmanjšemu gibu teh prstov, ki so se bili zasekali v železni vogal kovčega in se od časa do časa pomeknili kvišku, da ne bi izgubili opore. Potem se ji je nenadoma zazdelo, kakor da mož zraven nje nič več ne diha. Prisluhnila je; še živi, toda njegov dih je postajal vse slabši in slabši. Zena je strmela v roko. Roka se je zdela, kakor bi bila odmrla, nič več se ni zgenila. A vendar je mo- Božični Mandat/ V-O ji«''. V-O !»• n\ oM^noV-^"' V ^ hr<\t£'cS'^°V.*iei'*r' ef'aVtV *0' »•- c* *>*• i\*°% .'*> “ •tl09° ... o*'*' „0 (O*'0 *•*»•;,. >* V Berlinu, januarja Biku Berlina v Zehlendorfu so imeli pri Hanmema nnovih pravcati božični blagoslov. Rekli mi boste, da je božič že minil, da je tudi Siiive-Btrova noč za nami, da stojite že prav ■trdno iin z obema nogama v novem letu in da neoete ničesar več slišati iz starega leta, toda prej nisem zvedeli te stvari, čedna je pa tako, da vam jo moram povedati. Torej ta družina Ilannemanmov je soglasno sfcleniila, da se odipravi takoj na božič v planine. Seveda je tako družinsko potovanje kaj drago, za to je gospod Hannemaun sklicail vso družino skup in določil takole: »Darov si letos ne bomo dajali, seveda tudi:.. .« — takrat se mu je glas stresel cd genotja — »tudi božičnega drevesca ne bo.« »Kaj bi tisto, Paul,« je dejala gosipa Hannemann, »čisto jasno, očka,« je pritrdil največji, za njim pa do najmanjšega vsi takisto. Toda v mestu, na vsakem oglu, so postavljali prodajalci svoja drevesca. Družina Hannemannova je bila kar slepa za to. Sam Bog si ga vedi zakaj — nikoli še ni tega bilo — je po-starvil na asfalt pred njihovo hišo zastaven možakar kar oel gozd smrečic in smrečk. Ta preizkušnja je bila za dobro družinico vendarle malo prehuda reč. Gospa Hannemannova je posedala zvečer pri svoji gospodinjski knjigi, tuhtala in računala, da se ji je kar tema delala pred očmi. Uspeh je bil tak, da ves teden ne bo niti najmanjšega priboljška v hrani, zvečer bo pa treba ugasiti luči čim orej, da ne bo račun za elektriko previsok. Ko je vse to izračunila, je stopila na cesto k »božičnemu možu« im se z njim na dolgo in široko posvetovala. Gospod Hannemann je stopil vsako jutro na inostovž, da pogleda kaiko bo z vremenom, toda vselej mu je ušel pogled tja dol na smrekov gozdič. H koncu se je odločil, da 1h> pokadil vsak dan nekaj smotk manj, pa bo za čeden dreves!^ prebitka. Toda glej- »Božični mož« je imel s to dru- rala biti še živa, zakaj kovčeg je visel še zmerom tam, kjer je bil. Mertensova žena skoraj ni slišala trušča okofli sebe, razbijanja, ne trkanja, hlastnih krikov, vpitja ne drdranja voz, ne ječanja ranjencev pod razbitinami. Videla je samo roko, ki je nemo visela nad njo, kmetsko roko, ki jo je prej tako zaničljivo ošinila z očmi, in ki ji je bila nenadoma več vredna kakor tisoč drugih rok, ki se jih je v življenju dotek-nila. Ljubila je to žuljavo roko, omotica ji je šinila v glavo, drget ji je zletel po životu, potem pa ni videla ničesar več. — — — — — — — — Ko se je prebudila, je ležala doma, na mehki, topli postelji, in njen mož je stal zraven nje, jo ljubeče gledal in se smehljal. Žena ga je prijela za roko in pritisnila nanjo poljub. Ni mogla ziniti besedice, samo njegovo roko je stiskala in ihtela. Kakor najdragocenejše na svetu je oklepala moževo roko, toda roka, ki jo je venomer poljubljala, je bila v resnici groba in žuljava in je bila roka navadnega kmeta, ki je bil brez besede izginil, ko so ga po dolgotrajnem prizadevanju rešili iz njegovega strašnega položaja. žimo še več posla. Gospa je že bila pri njem, gospod je že tudi izbral, zdaj pa še zjutraj najslarejši sin, opoldne drobceno dekletce, popoldne pa najmlajši. Vsakomur je moral posebej obljubiti, da ne bo nikomur tajnosti izdal. »Cvetek mu je dober posel. Zadovoljno si je pomeJ roke, kadar se je zazrl proti Hanneman-novi hišici. Tako je prišel sveti večer. Možakar je pljunil v roke, si zadel največ j o drevo na ranio in ga odnesel v Han-nemannovo vežo. Še eno, še tretje, četrto in peto. Ko je prinesel poslednje, je hrupno pozvonil in stekel po stopnicah. Za vrati je postalo na mah vse živo. Ta je pritekel iz te sobe, oni iz one, mamica iz kuhinje, na sredi hodnika so se pa vsi sešli, se prerivali, dokler ni gospod Hannemann z energično besedo napravil reda in stopil k vratom. Na stopnišču je stalo njegovo drevo, visoko in lepo, — a kaj je to? Še eno je stalo, še več, pel jih je bilo. Majhnih in velikih. Nekaj hipov so od začudenja vsi Hannemanni onemeli:. Toda ko so videli kako je in kaj, so prasnili v tak smeh, da se je najmanj deset minut razlegal po vsej Eberswalde, v januarju Vsa vasica Trampe blizu Ebers-walda je bila na nogah, ko se je pred županovo hišo v trdi noči ustavil avtomobil. V avtomobilu je ležal stokajoč nevarno ranjen milad mož ves v krvi. Poleg njega je čepelo mlado dekletce in ihtelo na vse pretege, kakor da bi bilo brez uma. Pni krmilu je sedel eleganten gospod, zdrav kakor riba. Ranjenec je hropeč pripovedoval županu, da se je ponesrečil, da mu pač že bije poslednja ura, in prosil župana, naj ga še pred smrtjo poroči z lepo deklico, ki mu je bila v življenju edina sreča in nada. Zija-laste ženske, ki so se gnetle okoli ranjenca, so ganjene od tolike zvestobe glasno zavekaile. Tudi sam gospod župan je imel dobro srce in bi bil mladima zaljubljencema nad vse rad pomagal. Ubožica, dekle, je bila še tako mlada in tako lepa, pa bo morda že čez nekaj ur vdova. Toda v urejeni državi ne gre to kar tako, da bi mogel župan na lepem sredi noči poročiti dva neznanca. Tudi v tako obupnem primem ne. Zategadelj je župan ranjencu svetoval, kar mu je pač edino mogel: naj skuša živeti Se do jutra, med tem bo pa že policija dognala vse potrebno zaradi nesreče in dobila listine, ki so potrebne za poroko. Komaj so »nesrečneži« v avtomobilu slišali besedo: policija, so urno skočili na noge in jo odkurili v temno noč. Sam ranjenec je tekel kakor za stavo. Kaj takega pa je bilo tudi dobrim ljudem v Traunpeju preveč. Sam gospod župan je svečano izjavil, da nekaj ne bo v redu pri tej stvari. Vsa zijala so se kakor na povelje spustila v tek za begunci. Daleč zunaj vasi so trojico dohiteli in pripeljali skesane grešnike nazaj k županu. Nji- hiši. Drug je hotel drugega presenetiti, kajti, za božjo voljo, brez božičnega dreveščka vendar ni svetega večera. Ta božični blagoslov je bil tako sijajen, tako smešen in tako prisrčen hkratu, da se jim je vsem milo storilo. Drugo jutro so Hannemanni odšli, kakor sem že rekel, na planine in šele pred nekaj dnevi so se vrnili. Otroci so seveda takoj po povratku povsod raztrobili, kako je bilo z drevesci, tako sem zvedel sam šele zdaj, pa vam prej pri najboljši volji nisem mogel povedati vesele zgodbice. * hova izpoved je bila kaj čudna. »Ranjenec« se je predstavil za igralca, dekletce pa, ki je bilo vanj zaljubljeno, je skesano priznalo, da je učenka v nekem berlinskem liceju. Francoskii vokabli so jo preveč dolgočasili, zato je hotela kar na lastno pest doživeti roman. Vsi trije so napraviti sijajen načrt. Sam bog si ga vedi kje so steknili avtomobil. Pri mesarju so kupili poln lonec sveže krvi in hajd na pot. Spotoma so se na samotni cesti ustavili in igralec se je pni siju avtomobilskih reflektorjev maskiral. Namočil je roke v krvi, namazal si je lioe in polil obleko in tako so prispeli v Tramipe. Toda cenmi prav v Trampe? Vprašate? Že prej so poizvedeli, da v tem kraju ni zdravniika, ki bi ga laliko poklicali ranjencu na pomoč. Vsa trojica je bila prepričana, da bo kmečki »butec« — župan namreč, — gladko nasedel, ko mu bo že vino v pričakovanju novega leta zmešalo glavo. Prav sijajno so vse premislili in vendar je bil ta »kmečki butec« bolj pameten od prebrisanih meščanskih škricev. Mladi igralec in njegov prijatelj, ki je šofiral, sedita za zamreženimi okni in bosta prav gotovo občutno kaznovana, ker sta hotela mladoletno dekle zapeljati. Po mlado dekletce je prišla vsa objokana mati. Zdi se, da se bo morala še precej časa »mučiti« s francoskimi vokabli. Upajmo, da se ji bo med tem vroča ljubezen nekoliko ohladila. Vlainovefia škotska MacPherson pride k odvetniku. »Gospod doktor, za majhno vprašanje gotovo ' f boste nič računali?« »Ne — samo za odgovor.« maF-? -Teom*- Gostota železnic je po najnovejši statistiki še zmerom največja v Belgiji: 36.5 km na 100 km2. Za njo pridejo Švica s 14.6 km, Velika Britanija s 14.2, Nemčija z 12.4, Danska z 12.3, Francija z 11.6, Holandska z 10.8, Madžarska z 10.2, Češkoslovaška in Avstrija z 9.8, USA s 4.3 in Rusija z 0.4 km. im Valovno dolžino radijskih postaj so iz- premenili 15. t. m. Tako je sklenila posebna konferenca zastopnikov evropskih držav v Lucernu, ker je bila do zdaj zaradi čedalje bolj naraščajočega števila oddajnih postaj prevelika »gneča« v etru. Ul Največji slepar 20. stoletja, Aleksander Stavijskij, ki je osleparil francoske varčevalce za 2 milijardi Din, se je v tre-uutku, ko so ga orožniki hoteli aretirati v vili v Chaiuonixu, kjer se je bil skril, ustrelil. Afera je vzdignila mnogo prahu in je vanjo zapletenih mnogo visokih glav, politikov in časnikarjev, ki so od pustolovca prejemali podkupnino. Minister za kolonije je moral odstopiti, čeprav ni imel neposrednih zvez s Stavij-skim. Ul Vanderlubba, zažigalca nemškega državnega zbora, so obglavili, ker ga Hindenburg iii pomilostil. Njegovo truplo so pokopali v Lipskem. Pogreba se je udeležil tudi holandski konzul v imenu holandske vlade. 1*1 V smrt je šla priznana 321etna angleška pesnica Doroteja Edwards, ker ni — tako je napisala pred samomorom — vse svoje življenje nikogar zares ljubila; sicer je imela prijatelje, tudi ljubili so jo, toda ona nikomur ni mogla ljubezni vračati. Ul Pajek je srečo prinesel nekemu kmetu v Pallanzi (Italija). Ko ga je hotel v kleti ubiti, je odkril skrinjico in v njej za 45.000 lir zlatnikov in srebrnikov. Zraven je našel nepodpisano pisanje, da bo dobil v neki hiši v sosedni vasi še dosti večji zaklad. Dotična hiša je last srečnega najditelja; sodeč po pisavi misli, da mu je presenečenje pripravil njegov ded. Drugega zaklada pa še ni šel iskat. IRI Najmanjša cerkvena občina v Jugoslaviji so armenski katoličani, ker jih jo samo 63. Budistov je pri nas 2641 (Kal-muki, ki »o se z ruskimi begunci zatekli k nam), adventistov 993, prav toliko tudi metodistov. Starokatoliki štejejo 7273 duš, nemških protestantov avgsburške veroizpovedi je 113.218, slovanskih 62.061, reformiranih protestantov 55.890, muslimanov 1,561.166, Židov 92.165, katoličanov 5,216.847, pravoslavnih pa 6,785.501. Ul Ljubljana dobi novo postajno poslopje, dvainpolkrat tako dolgo kakor dosedanje s 123 m dolgim vestibulom, dvema šest-nadstropnima poslopjema za postajno uradništvo in podzemeljskim dohodom na tire, kakor ga imajo n. pr. Jesenice. Novo postajno poslopje bo stalo svojih 30 milijonov in ga začno po vsej priliki graditi že drugo pomlad. Dela bodo trajala štiri leta. potoka na Sili/e^Uat/a Kalvarija ljubezni Roman Iz naših dni. — Napisal P. R. 50. nadaljevanje Franc se je zgrabil za glavo. Ne, ni mogel verjeti... Toda že je kirurg nadaljeval, tiho, kakor bi samemu sebi govoril: »Da, Horvin... Horvin, ki je srečen, da je mogel danes storiti, česar takrat ni storil... Horvin, ki stoji (pred vami in ki ga več ne poznate...« Bolnik je trznil s trepalnicami. Videlo se je, da že težko drži oči odprte. Utrujenost se ga je pollaščala. Takrat je stopil Franc, bled ko mrlič, k Horvinu in hripavo zajecljali: »V i ste bili? V i?...« Drugega ni mogel izgovoriti. Starec je pokazal na Cirila. In potem je malone proseče zamrmral: »Ne pred njim... ne pred njim...« Pritisnil je na gumb. Vstopil je asistent. Zdravnik ga je prosili, naj pazi na bolnika; Ciril je bil med tem že zaspal. Potem se je obrnil k Francu, ki od groze še zmerom ni našel be-eed: »Pojdite z menoj!...« Sedela sta v kirurgovem kabinetu drug nasproti drugemu. Obraza obeh sta bila mrliško bleda in obema so drgetale roke. O, kako se je Francu zdaj marsikaj razjasnilo, česar poprej ni razumel... Zdaj je razumeli materino razburjenost, ko ji je govoril o Horvinu, razumel je njeno grozo, ko ji je razodel svoj načrt! Horvin... njegov oče! Mož, ki ga je že od prvega trenutka nepremagljivo vleklo k njemu! Kirurg je sklonil glavo. Čakal je, da bo Franc izpregovoril. Toda mladi mož ni mogel drugega izustiti kakor edino besedico: »Vi?... Vi?...« »Da... jaz...« »O, zakaj je moralo tako priti?« »Za pokoro...« Starec je počasi dvignil glavo. — Zdelo se mu je, kakor bi bil bral v Frančevem glasu mržnjo in prezir. Toda mladi mož je bil samo neizmerno pobit nad razodetjem, da je mož pred njim njegov oče... Oče, ki je tolikrat mislil nanj, ne da bi ga poznal... »Za pokoro,« je ponovil Horvin. »Za pokoro, ki sem leta in leta tako goreče koprnel po njej... od tistega dne, ko me je začela peči vest. Toda zaman sem iskal sledov za nesrečnežem. Mislil sem že, da mi ne bo nikoli več dano popraviti svoj greh, iko vas je sam Bog poslal k meni. Vas, mojega...« Hotel je reči: »Mojega sina«. Toda beseda mu je zastala na jeziku. — Franc je vztrepetal. Njegov pogled se je dvignil k starcu, a le-ta je spet pobesil glavo. »Tak... tak ste že od začetka vedeli... kdo sem?« »Vedel sem.« Se tiše je povzel: »Od tistega trenutka nisem imel ■več miru ne pokoja. Vsa prošlost je iznova grozeče vstala pred menoj in me preganjala na slednjem koraku. Tedaj je v meni dozorel sklep, da vsaj deloma popravim greh, ki sem ga storil, ko ga popolnoma žal ni več moči izbrisati s sveta.« Frančev obraz je še zmerom pokrivala bledica. Toda počasi so se mu misli jele urejati in mogel je nekoliko jasneje gledati. »Zakaj,« je vprašal, »zakaj ste, ko ste vendar vedeli kdo sem... zakaj ste potem odgrnili zastor, ki vas je kril... zakaj ste pravkar odkrili pred njim prošlost?« Resno je odgovoril Horvin: »Ker nisem maral samo popraviti svoj greh, temveč se tudi spokoriti zanj... Zato, ker sem s tem, da sem pred vami, ki ste tako dobri in plemeniti, razkril svoj zločin, storjen v uri blaznosti in zablode, prevzel nase najhujšo pokoro, ki mi jo je mogla poslati Usoda... Ker sem zato moral zatajiti ves svoj ponos, vso svojo sebičnost, vse svoje dostojanstvo...« Glas se mu je utrgal. Kdor bi takrat videl tega toli slavljenega moža, bi se mu bil moral zasmiliti, tako strt je bil, tako majhen v svojem ponižanju. Franc ni niti trenutek dvomil o iskrenosti njegovih besed. In potem se je jel kirurg s tihim in gluhim glasom izpovedovati svojega greha. Ničesar ni olepšaval, ni- »7dcctt« Kongresni trg 3 kemično čiščenje, barvanje in svet-tolikanje česar prikrival; zdelo se je skoraj, kakor bi užival v tem brezobzirnem razgaljanju in mesarjenju svoje duše. »Ne pripovedujem vam vsega tega, da bi si izprosil vaše odpuščanje. Ni ga usmiljenja za človeka, ki ga sam ni poznal... Hotel bi vas samo prepričati, da sem dosti trpel zaradi svojega greha in da se ga iskreno kesam... Hotel bi samo, če mi je dovoljeno izraziti željo, da me ne bi zadelo vaše prekletstvo. Naj vam bom tujec... a ne sovražnik. Samo tega vas prosim.« Horvin je precenjeval svoje moči. Ta samoobtožba ga je strla. Onemoglo se je zgrudil v naslanjač. Franc je nepremično in strmo upiral oči v starca pred seboj. Ta starec je njegov oče — samo ta misel mu je ves čas plesala pred očmi. In potem je za trenutek vstal pred njim očetov zločin v vsej syoji strahoti. Zazeblo ga je, da je vztrepetal. Toda ta slika se je počasi izgubila. In namestu nje je videl samo še veličino in junaštvo očetovega dejanja, ki je z njim odkupil svoj greh. Še je divjal v njem boj s samim seboj. Pa tudi ta boj je ponehaval. Čudovit mir je legel na Frančev obraz. Počasi je stopil k Horvinu in mu mehko položil roko na ramo: »Oče...« Starec se je zdrznil. Ne, ne sme se vdati brezumni nadi, ki je takrat vstala v njem. »Otrok moj,« je zajecljal z glasom, ki mu je z vsem naporom svoje vo- lje podelil trdnost, »med preteklostjo in sedanjostjo je prepad, ki ga nič na svetu ne more premostiti.« »Ne za človeka, ki ga hoče s srcem in voljo premagati.« »Pač... zakaj sramota in podlost sta madeža, ki ju nihče ne izbriše.« »Spokorili ste se.« »Nisem vreden imena, ki mi ga hočete dati...« »Ne, oče, danes ste ga vredni, ker ste vredni mojega spoštovanja.« »Pozabljate, da imate mater, ki vas obožuje in ki mi ne bo nikoli odpustila.« Franc je nežno odkimal. In z bledim nasmehom je odgovoril: »Matere se utegnejo nekaj časa upirati prošnjam otrok, ki jih obožujejo; toda naposled se udajo.« Mladi mož je stopil še bliže k starcu. »Oče!« je dejal še topleje, še tiše. Kakor klic duše je prišla ta beseda iz njegovih ust. Starca je zmoglo. K -čevit drget mu je zletel po teflesu, kakor bi bila električna iskra šinila vanj. In njegove nekoč tako trde in neizprosne oči so zasijale v pijanosti svete očetovske ljubezni. »Oče!...« Horvin se je zamajal. Ustnice so mu trznile. Bil je premagan. »Otrok... otrok moj!« je zaihtel. Sin je razširil roke. In starec ga je jokaje od sreče pritisnil na svoje srce. VIII Vera in upanje Oče se je prvi zresnil. »Ali ne boš pozneje obžalovali,« se je obmiil k Francu s strahom v očeh, »da si tako hitro odpustil?« »O, molčite, oče! Ničesar ne bom obžaloval... nikoli se ne bom kesal!« »Kdo ve...« »Nikarite, oče! Ko bi vedeli, kolikokrat sem mislil na to odpuščanje ... Ko mi je mati odkrila te davne dogodke, je bila moja prva misel, da moram popraviti, kar je zakrivil mioj oče. Dejal sem si, če se mi to posreči, krivda ne bo več tako velika in pozneje bi se lahko mali in jaz sprijaznila z očetom, zakaj trdno sem bil prepričan, da je že zdavnaj obžaloval dejanje, ki ga je storil v navallu blazne strasti. Kadar bi nesrečni Ciril ozdravel, sem mislil mater prositi, da mi pove očetovo ime, ki ga dotlej sam nisem maral poznati. Potem bi šel k njemu in mu dejal: ,Prošlost je le še moreč sen. Ali hočete, da jo vsi skupaj izbrišemo iz spomina?'« »O, kako si dober, otrok moj... in kako majhen in zaničevanja vreden sem v primeri s teboj!« »Ne govonite tega, oče! Dosti ste prestali v kesanju in pokori... in naposled ste svoj greh tudi popravili. Tisti dan, ko sem vas prvič videl, sem čutil, da mora biti vaša redkobesednost, vaša mržnja do ljudi posledica velike tuge. Slutil sem, da je v vašem življenju mračna drama, ki vam zastruplja obstanek.« »Pa nisi nikoli zaslutil resnice?« »Nikoli!« Po kratki tišini je oče povzel: »In tvoja mati... ali ti ni nikoli o meni govorila?« »Nikoli!« »A vendar... njeno neizprosno sovraštvo...« Sin je hotel ugovarjati in je odmahnil z roko,. »Naj dogovorim,« je zaprosil starec in prijel Franca za roko. »Naj ti povem: dobro vem, da me sovraži, toda zato mi ni niti v sanjah nikoli vstal očitek pi'oti njej. Kriv sem samo jaz. Tvoja mati je verjela mojim čuvstvom, ki so se pojavila, ko je bilo na žalost že prepozno. Zato je bilo njeno razočaranje tem večje. In potem, ko je odkrila moj zločin, se je njeno razočaranje izpremenilo v grozo in sovraštvo. Toda tega ji nisem nikoli niti v mislih očital... Svoje nesreče sem sam kriv. Ce sem trpel, ne zadene nikogar krivda za to.« Poslednje besede je izgovoril s presekanim, trgajočim se glasom. Pobesil je glavo in pileča so se mu ukrivila. Franc ga je gledal z neskončno ljubeznijo in sočutjem. Nastal je trenutek tišine. Mlademu možu so zadrgetale ustnice, kakor bi hotel nekaj reči, pa mu ne bi hotelo iz ust. Potlej je pa le začel: »Poslušajte, oče...« Starec je pogledal sinu v obraz. In videl je, da je ta obraz bled in razdejan. »Kaj je, otrok moj?« Franc ni ko j odgovoril. Potlej se je pa vendarle odločil. »Moja siinovska dolžnost mi nalaga,« je počasi začel, »da že zdaj razčistim zelo kočljivo vprašanje, da razpršim sleherni dvom, ki se je utegnil v vas poroditi.« Viideč, da ga starec začudeno gleda, je mladi mož hlastno nadaljeval: »Dvom zastran moje matere, oče...« Kirurg je zaslutili. »Moilči, sin! Rekel sem ti že, da bi si nikolii ne dovolil niti najmanjšega očitka proti njej.« »Ne, oče, to mi ne zadošča. Vedeti morate, da ni s tem, ko je vzela v varstvo človeka, ki je bil popolnoma sam mi svetu, ničesar zagrešila, zaradi česar bi se ji bilo treba sramovati. Vedeti morate, da so vse njeno življenje, vse njeno prizadevanje, vse njene misli veljale samo njenemu otroku, da bi napravila iz njega poštenega moža. Vedeti morate, oče moj, da je bila moja mati vseh teh dvajset let ženska, ki lahko odkrito in ponosno pogleda vsakomur v oči. To, oče moj, sem vam hotel povedati.« Horvin ni odgovoril. Podprl si je glavo z rokami in skril svoj obraz. Franc je misliil, da mu ne verjame. »Zakaj nič ne rečete, oče? Ali mi mar ne verjamete? O, oče!...« Mladi mož je vstal. Stopil je k starcu in mu rahlo potegnil roke z obraza. Tedaj je videl, da starec plaka. »O, Bog' kaj vam je, oče? Zakaj te solze?« »Oprosti... otrok!« je zajecljal Horvin. »Zakaj jokate, oče?« Horvin si je obnlsal obraz. »Zakaj, vprašaš,« je dejal po kratkem molku. »Ker nnislim na to, kako majhen sem v primeri s teboj in z njo, ki si je nisem znal ohraniti.,. Ker vidiim, da sem za zmerom uničil svoje ognjišče in poteptal njeno in svojo sirečo... Ker se spričo njene in tvoje dobrote toliko bolj zavedam svoje nevrednosti... svojega gorja in nesreče.« »Oh, oče, molčite!« »Ne, sin moj, daj mi, da dogovorim. V uteho mii je, da morem po tolikih letih molka na glas povedali, kako zavrženo bitje sem ...« Grof MONTE-CRISTO Hcman Napisal Aleksander Dumas 21. nadaljevanja »Narobe,« odvrne Gaetano. »Povedal sem poglavarju, da sle mlad francoski plemič, nakar me je prosil, naj vas v njegovem imenu povabim na večerjo.« »Imenitno!« vzklikne Franc. »Zdi se mi, da je ta poglavar zelo prijazen mož, zato res ne vem, zakaj se ne bi njegovemu povabilu odzval, zlasti ko mu mislim prinesti svoj delež pri večerji.« »O, za to ne gre, saj jim jedače ne manjka; toda dejal je, da vas sprejme samo pod enim pogojem.« »In ta pogoj bi bil?« »Dovoliti morate, da vam zavežejo oči; obveze pa ne bi smeli prej sneti, dokler vas sami ne pozovejo.« Franc pogleda Gaetana, ne vedoč, kaj naj to pomeni. »Hm, tudi jaz mislim, da velja stvar preudariti,« odgovori kapitan na nemo Frančevo vprašanje. »Kaj bi vi storili na mojem mestu?« »Jaz nimam ničesar izgubiti, zato bi vabilo sprejel — že iz radovednosti.« »Ali mislite, da bi pri njem kaj posebnega videl?« »Poslušajte,« odgovori Gaetano in priduši glas. »Sicer sam ne morem presoditi, ali je vse res, kar govore, toda,« — oprezno se ozre okoli sebe, da ne bi kdo prisluškoval — »toda slišal sem pripovedovati, da ima ta poglavar podzemeljsko palačo, ored katero se baje celo Palazzo Pitfi v Firenci lahko skrije«. »Bežite no!« vzklikne nejeverno Franc. »Kakor sem vam rekel, ekscelenca, na lastne oči je nis m videl, pač je pa bil v njej Cama, krmar .Ferdinanda'; dejal je, da je obstal ko zamaknjen in da takšnih zakladov, kakršni so v tej podzemeljski palači, še v sanjah ni videl.« Franc se je zamislil. Če je poglavar res tako bogat, si je potem dejal, se mu s svojimi bornimi tisoč franki pač ni treba bati, da bi ga oropal. Ker mu je bilo takrat največ do dobre večerje, se je sklenil vabilu odzvati. Toda Franc je bil previden in umen mož. Zato je hotel dognati kaj več o svojem skrivnostnem gostitelju in se je obrnil na najbližnjega mornarja, ki je ravno skubil jerebice. »Kako so mogli ti ljudje pristati, ko nikjer ne vidim ladje?« »E, zastran tega si ne belim las,« odgovori mornar, »njihovo ladjo namreč poznam.« »Kakšna je pa? Velika?« »Takšna, da je vaši ekscelenci ne morem lepše želeti za vožnjo okoli sveta.« »Koliko ton ima?« »Kakih sto. Po obliki je jahta, a tako zgrajena, da lahko kljubuje vsakemu viharju.« »Kje so jo napravili?« »Mislim, da v Genovi.« »Tega ne razumem,« zmaje Franc z glavo. »Kako bi se upal tihotapec iti v Genovo in naročiti ladjo za tihotapske namene?« »Saj nisem rekel, da je lastnik te jahte tihotapec!« »Vi ne, a Gaetano je rekel.« »Gaetano je videl te ljudi le od daleč.« »Kaj naj pa potem bo ta človek, če ni tihotapec?« »Bogataš, ki za zabavo potuje po svetu.« »Čim več slišim o njem, tem skrivnostnejši se mi zdi,« reče sam pri sebi Franc. Na glas pa vpraša: »In kako mu je ime?« »Če ga vprašate, vam bo rekel, da se imenuje pomoiščak Sim-bad; pa ne verjamem, da bi bilo njegovo pravo ime.« »In kje stanuje ta gospod?« »Na morju.« . »Kakšne narodnosti je?« »Ne vem.« »Ali ste ga že kdaj videli?« »Trikrat ali štirikrat.« »Kakšen vtis napravi na človeka?« »To boste, ekscelenca, najbolje sami presodili.« »In kje me bo sprejel?« »Prav gotovo v svoji podzemeljski palači.« »Ali vas ni nikoli, kadar ste se tod okoli vozili, premagala radovednost, da bi bili poskusili priti v ta začarani grad?« »Kaj nas ne bi!« vzklikne mornar. »Toda vse naše prizadevanje je bilo zaman. Kopali smo in iskali na vseh koncih in krajih, a nikjer nismo mogli priti do vhoda. Zato menda tudi govore, da vrat v to podzemeljsko palačo ne odpre ključ, temveč neka magična beseda.« »Ej, saj to je kakor v .Tisoč in eni noči'!« zamrmra Franc. »Njegova ekscelenca vas čaka,« se tedaj oglasi glas za njim. Franc se obrne in zagleda tri može. Brez besede seže v žep po rutico in jo pomoli tistemu, ki ga je ogovoril. Ročno so mu z njo zavezali oči, nato je pa moral priseči, da ne bo poskusil obveze odstraniti, dokler ne bo dobil dovoljenja. Moža sta ga obstopila z obeh strani in ga prijela pod roko, tretji je pa šel naprej. Po kakih petdesetih korakih je mladi mož začutil po toplejšem ozračju, da so prišli v podzemeljski hodnik. Ni dolgo tako hodil, ko se mu ie zazdelo, da postaja zrak omam-ljiv in vonjav; noge so se mu zdajci pogreznile v debelo, mehko preprogo. Takrat je začutil, da sta ga vodnika izpustila. Ravno je razmišljal, kaj naj stori, ko je prekinil tišino neki glas. V gladki francoščini, le z nekam tujim naglasom ga je pozdravil: »Bodite mi dobro došli! Izvolite odložiti obvezo!« Franc si tega ni dal dvakrat reči. Hlastno je snel obvezo in zagledal moža kakih štiridesetih let v tuniški noši: imel Je na glavi rdeč fes z dolgim čopom iz modre svile, z zlatom pretkan črn telovnik, ohlapne temnordeče hlače in rumene opanke. Okoli pasu je imel krasen kašmir, za njim mu je pa tičal v nožnici majhen ukrivljen handžar. Čeprav je imel ta mož bled, skoraj prsten obraz, je bil vendar lep. Njegove oči so bile žive in prodirljive; ravni nos je imel najčistejšo grško obliko, in pod črnimi brki so se mu lesketali biserno beli zobje. Le njegova bledost je bila nenavadna; človek bi skoraj dejal, da je dolgo ležal v grobu in tako za zmeraj izgubil barvo živih ljudi. Čeprav ni bil ravno visok, je bil vendar skladne rasti; kakor večina južnjakov je imel majhne roke in noge. Najbolj je pa Franca osupila dragocenost oprave. Vse stene so bile prevlečene z rdečimi turškimi tkaninami. V kotu je stal divan in nad njim je visela trofeja arabskih mečev in bodal, katerih nožnice in ročniki so se iskrili od samih draguljev. S stropa je visela prekrasna sve-iiljka iz beneškega stekla, tla je pa pokrivala turška preproga, ki so se noge do gležnjev pogreza le vanjo. Vrata, skozi katera je bil Franc prišel, je zastirala zavesa, prav tako tudi vrata v drugo sobo. Gostitelj je pustil Franca, da se nagleda vseh teh krasot, toda ves čas ga ni niti za hip izpustil iz oči. »Gospod,« izpregovori naposled, »prosili vas moram opro-ščenja zaradi varnostnih ukrepov, ki ste se jim morali podredih: narekovala mi jih je previdnost. Če ne bi v^royal skrivnosti svojega podzemeljskega bivališča, bi se namreč lepega dne lahko zgodilo, da bi našel, ko bi se vrnil, vse navzkriž. To bi mi bilo zelo neprijetno, ne toliko zaradi stvarne škode, kakor zato, ker se ne bi več mogel po mili volji odtegniti svetu. Toda hotel bi vas odškodovati za prestane nevšečnosti in vam ponuditi nekaj, česar se gotovo niste nadejali: užitno večerjo in dobro posteljo.« »Dragi gospodar, zastran tega se vam res ni treba opravičevati. Še zmeraj sem bral, da so ljudem zavezali oči, preden so jih spustili v začarane gradove. Tudi sicer se nimam pritoževati, zakaj to, kar se odpira mojim očem, je očividno nadaljevanje .Tisoč in ene noči'.« »Na to bi vam moral odgovoriti z Lukulom, da bi se bil bolj pripravil, če bi bil vedel, aa mi ie namenjena čast vašega obiska. Tako vam pa dam na razpolago svoje puščavniško bivališče takšno kakor je. Ali je večerja pripravljena, Ali?« Komaj je izgovoril, se je dvignil zastor pred drugimi vrati in prikazal se je nubijski črnec, črn ko ebenovina, v preprosti beli tuniki, in povabil gospodarja z roko v obednico. »Ne vem, ali sle vi mojega mnenja,« se obrne neznanec spet k Francu, »meni vsaj ni nič neugodnejšega kakor sedeti dve ali tri ure s človekom, ki mu ne vem imena, da bi ga z njim nagovoril. Toda preveč cenim zakone gostoljubja, da bi vas vpra- šal po pravem imenu in stanu; zato vas prosim, recite mi kakršnokoli ime, s katerim naj vas ogovorim. Meni navadno pravijo pomorščak Simbad.« »Kar se mene tiče,« odgovori Franc, »mi manjka samo znamenita čudežna svetiljka, pa bi bil Aladin iz pravljice; zato me imenujte kar Aladin.« »Prosim, plemeniti gospod Aladin,« se prikloni gostitelj, »slišali ste, da je pogrnjeno: izvolite v obednico! Vaš vdani sluga gre naprej, da vam pokaže pot.« S temi besedami dvigne Simbad zastor ter stopi pred Francem v obednico. Franc je padal iz presenečenja v presenečenje. Obednica ni bila nič manj razkošna od sobe, iz katere je bil jsravkar prišel. Njene stene so bile iz samega marmorja, okrašene s starogrškimi reliefi, v kotih podolgovate sobe so pa stali štirje čudoviti kipci s košaricami na glavah. V teh košaricah je bilo zloženo najokusnejše sadje, ki si ga more človek misliti: anane s Sicilije, granati iz Malage, oranže z Balearov, francoske breskve in datlji iz Tunisa. Večerja sama je sestajala iz pečenega fazana, ne-reščeve kiače z ledetino, velikega kosa kozje pečenke, dehtečega morskega robca in velikanskega morskega raka. Zraven so bile na manjših pladnjih stranske jedi. Pladnji so bili iz srebra, krožniki iz japonskega porcelana. Franc si je pomel oči, meneč, da se mu sanja. Stregel je Ali sam. Svojo nalogo je opravljal spretno ko najbolje izučeni stre-žaj. Franc si ni mogel kaj, da ne bi gostitelju napravil poklona. »Da,« prikima le-fa, »zelo po-raben je in slepo mi je vdan. Ubogi vrag pač ne more pozabiti, da sem mu rešil življenje.« »Ali ne bi preveč zahteval, plemeniti gospod Simbad, če bi vas vprašal, ob kakšni priložnosti ste storili to lepo dejanje?« »Nikakor ne,« odgovori Simbad. »Siiomak se je zameril tuniškemu beju, pa ga je obsodil na smrt. Prvi dan so mu imeli odrezati jezik, drugi dan odsekati roko, tretji dan pa glavo. Ker sem si že od nekdaj želel mutca za strežaja, sem počakal, da so mu odrezali jezik, nato sem pa stopil k beju in ga prosil, naj mi odstopi črnca za lepo dvocevko, ki je prejšnji večer zbudila njegovo poželenje. Bej je Alija pomilostil, a le pod pogojem, da se nikdar več ne prikaže v Tunisu. Ta pogoj je pa bil odveč, zakaj če nesrečnež le od daleč zagleda afriško obal, se jadrno skrije v najspodnje prostore ladje in ga nič na svetu ne spravi na dan, dokler ne izgubimo črne celine izpred oči.« Franc se je zamislil. Sam pri sebi se je vprašal, kaj naj si pač misli o okrutni dobrosrčnosti, s katero mu je gostitelj pripovedoval o tem dogodku. »In kakor znameniti pomorščak, čigar ime ste si prisvojili,« povzame nato in obrne pogovor drugam, »si kratite čas s potovanji?« »Da, zaobljubil sem se bil še; v času, ko nisem mislil, da bom mogel kdaj io zaobljubo izpolniti,« odvrne neznanec z usme-vom. »Takih zaobljub sem storil še več in upam, da jih bom takisto lahko izpolnil, ko pride čas zanje.« Čeprav je Simbad izgovoril te besede popolnoma mirno, se mu je vendar utrnil pri njih blisk iz oči. »Mislim, da ste morali mnogo pretrpeti,« reče Franc. Simbad ga strmo pogleda. »Iz česa sklepate?« »Iz vsega: iz vašega čela, iz vašega pogleda, iz vaše bledosti in iz načina vašega življenja.« »Moje življenje je najsrečnejše, ki si ga morem misliti; kralj stvarstva sem, kjer mi ugaja, ostanem; če mi je dolgčas, odpotujem. Prost sem ko ptič in krila imam kakor on. Ljudje okoli mene se mi pokore na migljaj. Od časa dc časa si privoščim človeško pravičnost in ji iztrgam iz krempljev zločinca, ki ga preganja. Razen tega imam svoje sodstvo, višje in nižje, ki ne pozna odloga ne priziva, sodstvo, ki obsoja in oprošča. O, če bi okusili to moje življenje, si pač ne bi drugačnega želeli in se ne bi nikoli več vrnili v svet, razen če bi morali izpolniti kako veliko zaobljubo.« »Na primer maščevanje!« pripomni Franc. Neznanec upre v mladeniča enega tistih pogledov, ki prodro v najglobljo globino srca. »Zakaj ravno mašč^ nje?« »Ker mi vaša zunanjost izdaja moža, ki ga družba preganja in ima z njo urediti strašen račun.« »Motite se,« odgovori s čudnim sr.iehljajem Simbad. »Kakršnega me tu vidite, sem prej človekoljub in nemara bom nekega d..e še stopi! v .^ariz tekmovat za čednostno nagrado.« »Ali bi to bilo vaše prvo potovanje v Pariz?« »Prvo. Radovednost se mi ne da očititi, kaj ne? Toda verjemite mi, ni moja krivda, da sem tako dulno odlašal. Prej ali slej pridem gotovo na vrsto.« »O, hotel bi, da bi bil tudi jaz takrat v Parizu; tako rad bi se vam oddolžil za vašo gostoljubnost.« »Z največjim veseljem bi sprejel vašo ponudbo,« odvrne gostitelj, »toda bojim se, da bom potoval inkognito.« Med tem se je večerja nagibala h koncu; bila je očividno namenjena samo gostu, zakaj Simbad se je jedi komaj doiek-nil. Ali je stopil po košarice s sadjem in jih postavil na mizo. Razen tega je prinesel od nekod srebrno, v ognju pozlačeno čašo, s prav takšnim pokrovom, in jo postavil pred Franca. Spoštljivost, ki jo je pri tem razodeval ves Alijev nastop, je zbudila v Francu radovednost. Odkril je pokrov in zagledal nekakšno zelenkasto testo. Ne vedoč, kaj naj io bo, je čašo spet pokril. »Ne veste, kaj je v njej?« se nasmehne Simbad. »Ne.« »Nič več in nič manj kakor ambrozija, kakršno so uživali V 24 URAH barva, plisira In kemično čisti obleke, klobuke Itd, Skrobl In svetlollka srajce, ovratnike, zapestnice l.td. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH LJUBLJANA grški bogovi. Ali ste materialist? Ali je denar vaš bog? Pokusite žličko, in perujski zlatokopi se bodo odprli pred vami. Ali ste človek domišljije? Ali pesniku-jete? Pokusite, in mejniki realnosti se bodo podrli, pred vami se bodo odprle poljane neskončnosti, in sproščenega duha in srca boste lahkonogo plavali po kraljestvu sanj. Ali ste častihlepni in se podite za zemeljsko slavo? Preden bo minila ura, boste kralj, ne kralj majhne dežele kakor Španske, Francoske ali Angleške, temveč kralj sveta, kralj vesoljstva. Povejte, ali vas ne mika, kar vam ponujam, in ni vredno, da iztegnete roko? Poglejte!« S temi besedami dvigne pokrov, zajame žličko čarodejne snovi, jo položi na jezik in s priprtimi očmi z vidno naslado po-užije. »Nu, ali zdaj slutite?« »Da ni nemara hašiš?« vzklikne Franc. »Ugenili ste, gospod Aladinl Da, hašiš je, najčistejši hašiš iz Aleksandrije.« »Ali ve \ da me zelo mika, da bi se sam prepričal o upravičenosti vaših slavospevov?« »Samo izvolite! Pokusite hašiš, prijatelj, pokusite ga! Videli boste, da vas bo potem minilo vse veselje do življenja, ker boste hoteli samo sanjati.« Brez besede je Franc zajel žličko čarodejne snovi in jo počasi nesel v usta. Na Simbadov predlog sta nato vstala in stopila v sosedno sobo. Le-ta je bila sicer preprostejša, a zato nič manj razkošno opremljena. Imela je okroglo obliko in vse na okoli se je širil razkošen divan, prevlečen z mehko kožuhovino. Gostitelj in gost se zlekneta na divan, Ali jima pripravi pipe dehtečega tobaka, nato pa odide po kavo. V sobi nastane tišina. Simbad se je vdajal svojim mislim, Franc se je pa prepustil tihemu sanjarjenju, ki prevzame človeka pri kajenju pravega orientalskega tobaka. Potem je Ali prinesel kavo. »Vidite,« zmoti Simbad gosta v sanjarjenju, »orientalci so edini ljudje, ki umejo živeti. Kar se mene tiče,« doda s čudnim usme-vom, ki mlademu možu ni ušel, »se bom takoj ko opravim svoje zadeve v Parizu, preselil v Orient in tam počakal smrti. Če me boste tedaj hoteli obiskati, se boste morali potruditi v Kairo, Bagdad ali pa Ispahan.« »O, zakaj ne!« vzklikne Franc. »Saj se mi že zdaj zdi, kakor bi mi rasle orlovske peruti! Z njimi bi lahko v 24 urah obletel svei!« »Aha, vpliv hašiša! Razvijte tedaj peruti in poletite v nadze- meljske višave! Ne bojte se, da bi se vam kaj pripetilo, saj ste v dobrem varstvu.« Simbad se obrne k Aliju in mu nekaj naroči v arabščini. Mutec se spoštljivo prikloni in odstopi, vendar ne odide iz sobe. V Francu se je odigravala nenavadna izprememba. Telesna utrujenost in duhovna napetost sta se izgubili kakor tedaj, ko leže človek k počitku, a je še dovolj buden, da čuti bližajoči se spanec. Zdelo se mu je, kakor bi plaval, duh mu je postal prečudno bister in čuti ostri kakor še nikoli. Obzorje se je širilo pred njim, a to ni bilo tisto mračno obzorje, ki je tolikokrat vstalo pred njim, ko se je izgubljal v sen — ne, bilo je prosojno obzorje z vso sinjino morja, z vsem zlatom jutrnjega solnca, z vsem opojem večernega vetriča. In potem se mu je med petjem mornarjev prikazal otok Monte-Cristo, a ne več kot pusta skalnata gmota, temveč kot bujna oaza sredi puščave. Ladja je rahlo pristala ob obali, nežno kakor dotik ustnic dveh ljubečih se bitij, in Francu se je zdelo, kakor bi se med rajsko godbo spuščal v jamo. Globlje, vse globlje... Hladen zrak ga je objel blagodejno ko balzam, in tedaj je zagledal vse tisto, kar je videl že prej, preden je zaspal: Simbada, skrivnostnega gostitelja, in Alija, njegovega mutastega strežaja. Potem mu je bilo, kakor bi se mu vse zabrisalo pred očmi in izpremešalo, in nenadoma se je spet zagledal v sobi s štirimi kipi, v bledi luči ene tistih starinskih svetiljk, ki bede ponoči nad nasladami sle. Da, bili so še zmeraj isti kipi, a vendar! Kako bujni in zapeljivi so se mu zdaj zdeli, s svojimi mamečimi očmi in vabečim smehljajem! Frina, Kleopatra in Mesa-lina, tri največje med kurtizana-mi! In med temi nečistimi bitji kakor solnčni žarek sramežljiva postava, privid iz sanj, zakrivajoč si deviške oči pred nečistostjo svojih tovarišic. Bilo mu je, kakor bi one tri marmorne postave vzplamtele v trojni ljubezni do moža, in ta mož je bil on. In stopile so k njegovi postelji, kjer je v sanjah doživljal sen. Noge so se jim izgubljale v dolgih tunikah, lasje so se jim razpleteni spuščali na prelestno oblikovane tilnike — bogovi sami bi padli prednje in jih molili. In uprle so vanj svoj koprneče medleči pogled, da je vztrepetal od nezaslišanega sladostrastja. Franc je od blaženstva zaprl oči; le to je še videl, kako se je sramežljiva postava vsa zastrla in izginila. In tedaj se je ves predal čutni omami in strasti. Užival je ljubezen, se opajal in ginil od utešitve. Ker je bil prvič v omami hašiša, je občutil ljubezensko izpolnitev skoraj kot bolečino, preveč je je bilo za navadnega smrtnika. Čim bolj se ji je upiral, tem bolj so njegovi čuti podlegali čaru neznanega sna. A čeprav je naposled obnemogel in se brčz odpora predal omami, bi bil dal dušo in življenje, da bi še kdaj doživel bla-žensivo tega strahotnega boja. — IX Prebujenje Ko se je Franc prebudil, se mu je zdelo, da še zmeraj sanja. Bilo mu je, kakor bi ležal v grobu, kamor nikoli ne prodre solnčni žarek. Iztegnil je roko in otipal kamen; vzravnal se je in videl, da leži na posušenem vresju. Prividi so izginili in bajne ženske postave so se razblinile kakor megla pred jutrnjim solncem. Tedaj je spoznal, da se nahaja v jami. Od daleč je pronicala vanjo drobcena luč. Šel je proti njej in prišel do vhoda. In tam se je pred njim odprl razgled na sinje nebo in prostrano morje, prelivajoče se v žarkih jutrnjega solnca. Na bregu so sedeli mornarji, se pogovarjali in smejali, komaj deset korakov od njih se je pa zibala ladja na valovih. Obstal je in slastno zasopel sveži zrak, ki je božal njegovo čelo, prisluškovaje šumenju valov, butajočih ob skale, ves zaverovan v veličastno lepoto prirode. In tedaj mu je sama od sebe prišla do spoznanja vsa neverjetnost doživljenih sanj. Spomnil se je prihoda na otok, spomnil tihotapskega poglavarja, spomnil bajnih krasot podzemeljske palače in večerje in hašiša. A čudno: po vseh teh prečudnih doživetjih je bila njegova glava lahka in telo spočito. Veselo je krenil proti mornarjem. Ko so ga zagledali, so vstali in kapitan mu je stopil naproti. »Gospod Simbad nam je naročil,« mu pove, »naj vas v njegovem imenu pozdravimo; zelo žal mu je, da se ni mogel osebno posloviti. Upa, da mu boste oprostili, ker se je moral po nujnih poslih odpeljati v Malago.« »Tak sem les vse to doživel, Gaetano?« vzklikne Franc. »Torej je resnica, da me je neki orientalski princ kraljevski pogostil in odpotoval, med lem ko sem spal?« »Čista resnica, ekscelenca — tamle še lahko vidite njegovo jahto.« Franc vzame daljnogled in ga naravna v smer, ki mu jo je pokazal patron. Gaetano se ni motil. Na krnu ladje je stal skrivnostni neznanec in tudi on je zrl skozi daljnogled proti obali. Oblečen je bil prav tako kakor prejšnji večer in je z rutico mahal v slovo. Franc mu je odvrnil pozdrav. Takrat je vstal nad krnom jahte lahen oblaček in se počasi dvignil kvišku; nekaj trenutkov nato se je raz-legnil slaboten pok. »Ali ste slišali?« vzklikne Gaetano. »Poslavlja se od vas!« Mladi mož pripravi puško in sproži strel v zrak. »Kaj zdaj zapove vaša ekscelenca?« vpraša Gaetano. »Najprej bj rad plamenico.« »Razumem,« prikima patron, »vhod v začarani grad bi radi poiskali. Mnogo zabave, ekscelenca! T di mene je obšla ista misel, ne enkrat — trikrat ali štirikrat sem se spravil na iskanje, pa sem moral vselej vreči puško v koruzo. Giovanni,« se obrne k enemu izmed mornarjev, »prižgi plamenico in jo prinesi gospodu!« rliljaja FLORIA ROUGE najfinejše francosko rdečilo za obraz v 12 krasnih nljansah . ROUGE ZA USTNICE Bonbon Rose v 4 barvah . . . Rouge De In Vle v 4 bnrvnh . EAU DE LAHORE Ullkslr ra masažo In kropljenje ženskih prsi ......... 15- DOBI SE POVSOD 10’- 12‘- 30'- 30’. W- 8- 15- 40*- Glavno skladišče: NOBILIOR parfumerija, ZAGREB, Iliča 34 - Jelačičev trg 15 Izduja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja Marijan Bološevič; tiska tiskarna Merkur d d. v Liubliant* za tiskarno odgovarja 0. Mib&lek, vsi v Ljubljani, * '