St- 157. Trst, v nedeljo 8. Tečaj XXXVIII. IZHAjA VSAK DAN tuli ob nedeljah in praznikih ofc 5., ob ponetfeijkih ob 9. zjutraj. Posamične Stev. se prodaja;- * po 3 nvč.^6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, TIranju, Št. Petru, Postojni, Sežani. NabreSici. Sr. Luciji, Tolminn, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUHAJC NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista io 5 vrst 20 K, vsaka aadaijna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inceratni oddelek uprave »Edinosti— Plačuje se izklinčno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu. čPiNosr Glasilo političnega druitva „Edinost" za Primorsko. „ V edinosti je moč za celo leto a* K, pol leta 12 K, 3 mesece 0 K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira ■aroonlna n» n« dal Jako t*4»n> „Bl>t2ip»Tr * : o*lo l*to Kron 5-20, a* pol lota Kron 3 OO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- Tana pisma se no »prejemajo in rokopisi so no vračajo. Varočnino. oglase in reklamacije jo pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni do«). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-. - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Gaiatti Štev. 20. PoStno-hranllnftnl ra?un 5te». 841-652. TELEF0M št 11-57. Volilci IV, mestnega volilskega razreda. Danes, dne 8 t. rat glasujte v do %kaz, da smo doma tudi v mestu tržaškem, vsi složno za sledeče narodne kandidate: L volilni okraj: (Sv. Vid; : 3vais Ške?]anc od Gašparja, železničar. i II. volilni okraj : (Staro mesto): JMlia jtervatin pck. Gregorja, upokojenec, Josip Jtiarinkovlć pok. Uicka, uradnik v pokoju. III. volilni okraj: (Novo mesto): dr. dtokar 9ybar, odvetnik, dr. Edvard Slavik, odvetnik. IV. volilni okraj s (Nova mitnica in Skorklja): Iran 3f?avos pek. Josipa, zasebni uradnik. finfon jfiuha od Antona, črkostavec, dr. ^Ferdinand ferne, odvetnik. V. volilni okraj: (Stara mitnica) : Jtfaksc Colič pok. Josipa, urednik, Josip 3Jolb od Josipa, bančni uslužbenec. fran potnik pok. 3enedikta, uradnik državne železnice, dr« Josip UiSJan, odvetnik. TI. volilni okraj : (Sv. Jakob in Čarbola): Jtiatko JKandlc pok. Jtfatka, urednik, feter JKože pok. Čuke, delovodja, Ernest Uclarič. zasebni uradnik, dr. Josip Wiljasr odvetnik. Politično društvo „Edinost". Slovenski, slovanski volilci! odgnali iz Trsta. Za Slovenca naj bi ne! V okrajih, kjer je treba voliti smelo biti niti koička kruha na njegovih več poslancev, ne napišitenasvojo rodnih tržaških tleh. Uničiti, ugonobiti nas glasovnico, če nimate že glasovnice hočejo! s tiskanimi imeni kandidatov samo i Na drugi strani se vam vsiljuje stranka, enega kandidata, temveč vse, koliki je imela vedno za vse, kar |e narodnega, kor jih je treba voliti: Okoličani! Veliki I!, razreda. Kandidatje političnega društva »Edinost* za volitev, M se vrši danes, dne a. Junija 1912, so sledeči: I. volilni okraj : (Škedenj, Sv. Zvlarija Magdalena Zgornja in Spodnja): j&nlon pSiklajec pok. Aniona, po- sestnik pri Sv. M. Magd. Spodnji. II. volilni okraj: (Rocol, Eatinara, Lonjer, Vrdela, Kolonja, Kc-nkonel): dr. Jusi periot, zdravnik v Trstu. HI. volilni okraj: (Rojan, Greta. Barko vije. Sv. Križ. Prosek, Kon tovelj, Opčine, Bane, Trebče, Ptdriče, Gropada, Bazovica): dr. Jerdinand Čeme, odvetnik v Trstu, Štefan Jertuga, šolski vodja na Općina h. Politično društvo „Edinost". Danes je odločilni dan, glavna bitka v tej volilni borbi. Danes vam gre izvojevati bitko, ki je največjega pomeaa za nadaljni razvoj našega slovenskega naroda ob njegovi najvažnejši postojanki, ob obali sinje A d rije, v našem ponosnem Trstu. Danes bodete stopali z glasovnico v roki pred volilno žaro, da s svojimi glasovi ponovno zopet pokažete našim nasprotnikom, ki poželi ivo stegajo svoje grabežljive kremplje po naši slovenski okolici, da je ta okolica, ta zibelka tržaškega Slovenstva, siej ko prej naša narodna trdnjava, ob katero zastonj butajo sovražne sile, da pokažete, da je slovenska narodna misel v našem okoličanskem ljudstvu tako trdna, tako neomajna, da je popolnoma zaman vsak poizkus naših narodnih nasprotnikov in njihovih mednarodnih pomagačev, da bi se ugnezdili na teh naših in samo naših Boj za slovenski značaj naše okolice, boj za naša rodna slovenska domovinska tla, boj za pravice našega milega slovenskega roda in Jezika je ta boj, ki vam ga je izvojevati danes. Zato pa tudi danes v ta boj z vsem pogumom, z navdušenostjo bojevnikov, ki se bojujejo za najsvetejšo, naj pravičnejšo stvar proti krivici in hinavstvu, v boj vsi do zadnjega meža, da bo naša zmaga tem sijajnejša, tem veličastnejša! In vi mestni volilci slovenski in slovanski, vi, ki vam krivični volilni red ne zagotavlja zastopstva v občinski upravi, kakor bi vam šlo po tisočih in tisočih, ki jih Štejejo vaše vrste, tudi vi bodete danes oddajali svoje glasove za slovenske kandidate, vašega naroda sinove, ne morda samo zato, da bi se šteli ti vaši glasovi, ne, temveč predvsemf, da manifestirate svoje ogorčenje nad krivicami, ki se gode slovenskemu, slovanskemu življu v Trstu po vladajoči laškoliberalnl večini v mestnem občinskem svetu, da pokažete svojo najodločnejšo voljo, da hočete prej ali slej doseči najkorenitejšo izprememuo koruptnega sistema, ki vlada v vsej občinski upravi, da si hečete, neomajno hočete izvojevati tudi tu, v trž. mestu samem tiste pravice, ki vam gredo po vašem ogromnem številu i po vaših velikih dolžnostih, ki jih imate napram občini. Hud boj vas čaka! Dva močna, nobenih, tudi najpodlejŠih sredstev se nestrašeča nasprotnika vam stojita nasproti: na eno stran zločinska laškoliberalna kamora, zvezana z najijute|šim sovražnikom vsega, kar je slovanskega, Nemcem, na drugi pa z lažjo in hinavščino premozgana lažilnterna-cijonalna socijalna demokracija; toda vaša srca navdaja neustrašeni pogum in krepka zavest, da stopate v boj za slovensko, slovansko misel ob slovenski, slovanski Adriji, da b jete boj za najvažnejšo postojanko vsega SlGvenstvs in Slovanstva! Ta zavest vam krepi vaše moči, ta zavest, ki vas je vodila že tolikokrat do slavne zmage, vam zagotavlja — če vsi do zadnjega sto rite svojo veliko, cveto narodno dolžnost, — tudi danes zmago nad sovragi našega naroda in n?egovih pravic. Slovenski, slovanski voUIci v mestu in okolici 1 Z gnusnim, peklensko zlobnim zločinom je otvorila lašsoliberalta kamora volilni boj in nadaljuje ta boj z nožem in palico, z obrekovanjem in zasramovanjem. »Fora i ščavi" vun iz Trsta s Slovenci, to je njihovo geslo, po katerem so nahuiskali i delavstvo i delodajaLstvo preti našemu delavstvu, da bi mu odvzeli kruh, da bi ga edino le zasmeh, psovanje ia obrekovanje.- z a o k o 11 c o: J. okraj - eden kan-Z lažjo vas hoče izneveriti vašim narodnim didat; 11. okraj — eden ; 111. okraj — dva idealom, z lažjo vas heče odtujiti narodu; z a m e s to: L okraj - <>den; II. okraj in domovini, za katero ste pripravljeni dati - dva; HI okraj - dva; IVokraj - tr-vse, če je treba, tudi svoje življenje. Danes je; V. okraj — štirje; VI. okr*j — št.r,- , vas potrebuje, da bi si z vašo pomočjo za- kandidati. ; gotovila svoje mandate, danes se vam Barva glasovnic, isladka in prilizuje, da bi dobila vaše gla- Glasovnice za II. okoličanski volil-'sove, potem pa bi vas, kakor vas je do- razr€d so — modre (plaveJ ; xa slej, psovala in obrekovala, potem bi zopet jy m€9tni volilski razred pa so — z vsemi svojimi močmi delala proti vam in z€jen€r vašim narodnim težnjam, kakor je delala. .. doslej i j Prepoved volilne agitacije. Slovenski slovanski volilci v mestu in . Kakof dclQČa voIi|D, 2akoT1| , e p r e. okolici! Današnji volilni dan vam bodi d*n povedaca volilna agitacija na najresnejšega dela, dela za našega naroda ;oII5čih , n najbližji okolici, k a-bodočnost. Neizprosno hud boj je koT ,0 določa poseben odlok vami, a vi se ga ne strašite, temveč le * a m e! s t D, § t v a. vsem pogumom in neustrašenostjo vanj v, Opoiar|amo torej naše ljudstvo, da se boj proti zločinski laškoliberalno-neniški ka- M vc,f5fi,h la v bližini volišč vzdržuje vsake mori ter hinavski In lažnivi soci alni demo- itaci(e da ne bo imei0 vsled tega kakih kraciji! V bo| vse, kar čuti slovensko in na,bOi poriedlc. slovansko, In zmaga, častna, slavna zmaga. 1 mora biti naša! : Glavna volišča. Slovenski, slovans« volild ! Vsi do j tozadevnega namestitvenega zadnjega danes na volišče, vsi do £ ■ sledeče volilne sekc*e n ega v boj » "I naro* xa našo sveto j fi ge vQ, dr naših^ vzvišenih ^ vseh posameznih sekcij dotičnega ciljev! . Naprej zastava Slave ! PODLISTEK. Izobčenka. Kriminalni roman. Iz angieščine prevel Ivan Dolenec. Četrto poglavje. Elza Daintreejeva. Poteklo je pol ure In še vedno je le-žsla tujka v popolni nezavesti. Zdravnik jej je od časa do časa poti-pal ž.lo in jej v presledkih vlival po kapljico gorkega žganja v usta. — Najbolje je, če jo pustimo, da počiva — Je rekel nato. — V eoi uri ali dveh se osvesti in nsm bo megla povedati vse, kdo Je in zakaj Je prišla semkaj. — Jaz ostanem tu, da se opomore, in Jim naprosi potem kako žeask^, da pride ftemkd'. Vzdignil je zopet cežno, lino roko; žila je bila zelo slabo, a vendar pravilno. — Gotovo je dama — je rekel, ko je zopet izpustil fine prste. — Ima pač svojo zgodovino za seboj, o tem sem prepričan. Revica je spala in zdravnik in stotnik sta čula pri njej in se pogovarjala med drugimi tudi o Leonardu Hastingsu in njegovi poroki. — V par urah bo Hastings oženjen, je rekel doktor. — Da, žalibog; v resnici mi je zal. A, glejte, vaša bolnica se je zbudila! Tujka se je napol sklonila kvišku in je zadušeno Ihteč strmela okrog sebe. — Ah, histerična je — je rekel zdravnik in jo zopet pritisnil nazaj na blazine. — Le lokajte, draga moja. Dobro vam bo delo. Sedal nama bo lahko povedala vse o sebi. Bila Je inozemska in je v prejšnilh, bolišth dneh poznala nekega stotnika Avgusta H3llowaya in je prišla sedaj v vo-lašnico, da bi ga prosila za par šilingov, ki naj bi jo rešili smrti vsled lakote. Hod.la Je Volilni uradi za pouk in pomoč v volilnih stvareh: Centrala i Za II. okoličanski volilski razred: I. okraj: občinska šoia v $kedn;u. II. o k r a j: Sloves, šola pri Sv. Ivami. III. okraj: občinska Šola v Rojanu. za IV. mestni volilski razred: 1. okraj: telovadnica v ulici ddla v Narodnem domu'. - TtUfon ■ VaneiL 0 k r a ,: „^o gledal«ie Verdi. Posebej za 1. in II. mestni okraj: Kod- j III. okraj: obđnsKa fola za Novo sumno društvo v nI. Lazzaretto vecchlo, ««to T ,, „^ vr,u •"XX, »k in V. mestni okraj j V 'k-j: »<• In okolica: Centrala v Narodnem domu. VI. okra|. Sola Morpurgo Posebej za VI. mestni okra|: Konsumnof Poživljamo nase ilam volilnih komisij v društvo" pri Sv. Jakobu. ! teh glavt.lh voliščih, da natančno pazijo na . ,.»» končni Izid volitev, ga prav tako natančno onajallSCa .zabeležijo in nemudoma sporoče našt volilni •/sntml t slovenskih volilcev v znanih narodnih loka- iemraLl-l»h mesta in okolice. — Kadar ni nafti na- sveta ali pomoči pri zaupnikih, na shajali- * * Vsak zaveden Slovenec mora biti da- ščih, zateclte se takoj v volilne urade, po- nes neutrudljiv agitator, da spravi na sebno v centralo v »Narodni dom*. volišče vset kar je naše, in pripravi mlačne že . do tega, da bodo glasovali za slovenske /za-I rodne kandidate. Za občinske volitve. Volilci, ne zamudite volitve ! * * * Pazite na makinacije naših nasprotnica* za oddajanje glasovnic je od 7' koo, opazujte MORE71E In GALOPPINE ziutraj do 1 popoldne. Naj ne odlaša topite jim krepko na prste, če jih za-nthče z glasovanjem, temveč naj odda svojo J^mete pri nepoštenem delu. Za pravico ne glasovnico čim prej. Točno ob 1 popoldne bojte se nikogar! se rapro volišča in smejo glasovati le še; * * tisti vo'llcl, ki se nahajajo ta čas v volilnih j VOLILCI! Hranite svoje legitimacije za prostorih. Oddajajte torej glasovnice že v ožje volitve, ki bodo v četrtek, dne 12. t. m. dopoldanskih urah, da pozneje morebiti ne j * bi blao prepozno 1 j * * j Volilci H. okoliČanskega in IV. mest-Glasovmce. nega volilskega razreda! Kdor izmed Ker so veljavne tudi neuradne glasov-j vas ni dobil volilne izkaznice (fegitima-nice, dobe naši voliici za voiitev v nedeljo, cije), naj gre danes sam v urad c. *r. dne 8. t m., glasovnice s sloveaskimi kan- namestništ-enega svetnika v ul cc Ca-dati pri vseh zaupnikih političnega društva serma Št. 7 — urad je odprt danes od 8 in v vseh naših volilnih lokalih. zj. do 1 popoldne — in naj zahteva Nihče, ki morda ne zna čiiati, tamkaj svojo legitimacijo. Za dokaz se ne daj zavesti, da bisidal vsi- identitete je treba prinesti s seboj kako litiodkogarsibodi glasovnico donazilo: delavsko knjižco, krstni list z nasprotnišklmi kandidati! 1 domovnico itd. več ur in ko je prišla do vrat te 3obe, se je zgrudila na tla. Bila je to preprosta povest, povedana v preprostih besedah. Toda kolikor sta vedela stotnik in zdravnik, nI bilo v vojašnici nobenenega častnika, ki bi se imenoval Holloway. Povedala sta jej to, nakar je začela bridko jokati, in hotela {e oditi, da sta jo komaj zadržala; doktor hladnokrvno, ker je vedel, da spravlja s tem življenje v nevarnost, stotnik Chailis pa nežneje, kajti njene temne oči so se proseče ozirale vanj in njena lepa usta so se tresla bolečin. _ Ne — je rekel — ostati morete tu, dokler ne ozdravite. — Saj ne spadam semkaj — je rekla slabotno — ln tudi drugje nimam doma. In zopet je strastno zajokala. — Umrla bi, ko bi mogla, ka; i popolnoma sama sem. — Le tiho In mirno, ne jokajte faK0 — Je rekel stotnik Chailis. — Odpoč jt- se in ko se okrepite, se že najde kaj za vas. — Nemogoče — Je rekla še vedno bridko jokaje. — Bilo je moje zadnje upanje. Delala b», teda učila se nisem ničesar, s čimer bi si megla služiti kruh. D:nes zjutraj so me naoodili na cesto kakor psa, ki je b.ez gospodarja, drugače bi tudi ne bila iskala Avgusta HoIlowaya. — Pomirite se — je rekel stotnik Chailis prijazno. — V nekaterih dneh se nekoliko okrep te in potem bodete veseleje gledala v bodočnost. Vem za hišo, kjer vsm-poskrbim zavetje. — Bog vam povrni — Je rekla, prejela njegovo roko in Jo pritisnila na ustnice. — R.šili ste me, nnrča hujšega, cego je smrt. Zdravnik med tem kratkim pogovorem ni izjregovoril niti besedice In rjtgovo lice je postaj 1 j čim dalje Mn resneje. Pomlgnil je ;tJtpi*u Challisu, naj stopi ž n'!m v sostdao sobo. — Varuite se — je tekel — Česa ? Opozarjamo še enkrat vse naSe člane komisij, da si natančno zabeležilo izid volitev pri komisiji: Koliko glasov |e bilo sploh oddanih, koliko za vsakega kandidata, koliko raztresenih, belih, neveljavnih. Sporočite potem izid nemudoma naši volilni centrali v Narodnem domu! Hi zo pravico, on! Iz souraftoa proti nami Govoril posl. dr. O t o k s r Rybfir v seji zbornice poslancev dne 2*J. maja 1913. Gospođa moja I Stvar bi se dala raz-prejati Še veliko dalje; ali, kakor rečeno, ne smem zadržavati dalje in hočem konstatirati le nekatera povsem kratka fakta. Mi v Trstu n pr. in nali sonarodnjaki na Koroškem in na meji Štajerske se moramo z naporom vseh svojih moči boriti za enostavne, povsem preproste enorazredne ljudske šole. O i vseh strani nam stavljajo največe tež-koče na pot; toliko naši narodni nasprotniki, kolikor vladni organi delajo vse možno, da bi nam ne dali ne le nikaldh javnih ljudskih šol, ampak da bi preprečali tudi u stanovi janje privatnih ljudskih šol. Tako n. pr. na Koroškem, kjer se že leta bi|e boj za dve privatni ljudski Šoli, kjer, začenši pri občinski oblasti, delajo vse težave, kjer ne dajajo niti dovoljenja za gradbo, da le ne dobivamo mi nobene ljudske šole. V Trstu In v Istri se nam je boriti z Italijani, da moremo ustanovljati svoje privatne šole. Tako se dogaja nam, ki smo vendar bili gotovo, prosim, vsikdar Avstriji prijazni in cesarju zvesti. Menim, da se to ne more odrekati Slovencem. Od izvestne strani se nam le sicer očitalo bizantinsko mlšl|enje, ali mi smo vzvišeni nad taka očitanja. Mi živimo v Avstriji, mi imamo — priznavati hočem to brez druzega — vsaj do neke mere tudi neke koristi od tega, da živimo v Avstriji, ali ravno zato, ker tu živimo In vršimo svojo dolžnost kakor vojaki in kakor davkoplačevalci, imamo tudi pravico, da tudi govorimo besedo In jo hočemo tudi govoriti z drugimi. In glejte, gospoda moja, to, kar se ne daja nam in se nam hoče kratiti na vse možne načine, se dovoljuje Albancem, ki niti niso nikaka avstrijska narodnost (Mej-ktici). Vzdržujejo jim v Albaniji šole (Klic: Žal, da italijanske!), da tu na Dunaju vzgajajo celo albanske mladeniče, skuša|o celo, da bi malo albansko kolonijo pri Zadru, ki se vendar mora asimilirati, ohranili, da bi dobili iz nje agitatorjev za albansko stvar. In pri tem postopalo še tako — pametno, da Albancem v Albaniji snujejo italijanske šole. Više ni možno več! Da, govorilo se je celo o tem, da hočejo dati Albancem — vseučilišče I (Veselost in raejklici). Mi ne smemo misliti na to, mi smo še premalo kulturno razvit?, mi nimamo nlkake znanosti, ne priznava se nam niti reciprociteta — Albanci pa naj dobe svoje vseučilišče! Še dalje, gospoda moja I Mi v Avstriji se nahajamo sedaj v gospodarski krizi; dan na dan Čitamo prijave insolvenc, naša renta stoji — kakor so nagiašali že razni gospodje pred mano — Jako slabo, ne dobivamo nikakega denarja, obrestna mera je izredno visoka, primanjkuje torej denarja na vseh koncih in krajih. Vzlic temu se Je ustanovil na Dunaju neki albanski komite, ki nabira prispevke za uboge Albance, ki hoče Albance podpirati itd. Gospoda moja! Saj to bi bilo prav lepo; označali bi sicer lahko to kakor nekako stanje humanitetne opojnosti, kar pa nikakor ni. Ne, gospoda moja, tem ljudem je stvar zelo resaa; saj Jim v resnici ne gre za Albance, ki jih vendar d iti ne poznajo, kajti ako bi poznali Albance, bi jim kmalu prešel apetit. (Poslanec Iro: Gre Jim le za pufler (odbijač, ki na! prepreča direktne sunke, kakor pri železniških vozovih). Povsem prav, gre le za puffer, gre v resnici za nas. Niso simpatije, ni ljubezen do Albancev vdahnila gospodom te ideje, ampak le sovraštvo proti sam!! Nam hočejo pokazati f (Poslanec Kuranda : Ne .vam, ampak vnanjiml) Ne, ravno nami Če bi bili ti — Samega sebe, dragi moj. Naj gre iaje v delavnico. — Žskaj? — Ne morem kar tako izreči svojih vzrokov, toda svetujem vam: ca] gre raje. Dajte jej nekaj denarja in ne brigajte se več zanjo. — Ali mislite, da je njena pripovest zlagana ? — Da, mislim. — Kdo bi mogel lagati v takem položi? — Hu, meni bi bilo všeč, ko bi se mctil. Posvaril sem vas. Toda kam Jo hočete poslati? — Mislil sem, da bi io morda gospa Te en tova prav rada vzela k sebi. — Mogoče. Pri njej bi bila vsaj v pošteni hiši. — Ali že odhajate? — Da I Prepuščam vas vaši lastni pameti. Kc.DČno naj vam dara še majhen svet. Odpravite jo čira prej k gospe Trentovi; jepa ženska je in vi ste mehkosrčen človek, kar tudi že ve. (Dalje.) gospodje res navdani od humanitete, če b ti gospodje res sočustvovali s trpečim člo veštvom, saj je pri nas razsežnih zemlja kjer ljudje trpe lakoto. (Poslanec Iro: ~ Krušni gorif) faz sicer ne poznam povsem dobro razmer v drugih kronovinah, ali nekoliko sem čul in tudi sam videl. V Krušni gori. v Galiciji, kjer ljudje žive In bivajo kočah iz ilovice, da, celo pod zemljo, kjer nima|o toliko, da bi si dnevno kupoval česna in žganja, kar Je prav za prav vsa nlihova hrana — pa saj ni treba niti hoditi v Galicijo ali v Istro, kjer tudi niso razmere posebno sijajne, ampak pojdimo le dunajska predmestja in bomo videli, kako morajo ljudje tam živeti — tu nlma|o ti visokorodni gospodje grofi srca, pač pa za Albance 11 Gospod dvorni svetnik Kuranda, to ml boste pač priznavali, da ti ljudje ne delajo tega iz sočutja do Albancev, ampak edino le iz sovraštva do nas! Nas hočejo dregniti pod nos, proti nam ho čejo demostrirad 1 (Pritrjevanje. Poslanec Kuranda : Opozarjam, da jaz nisem v komiteju 1 — Veselost.) Ne — to vam že verjamem. Navesti hočem še eno okolnost, Id naj dokaže, kako se misli proti nam. Za naša prizadevanja, gospoda moja, nahajamo le redko blagovoljnega posluha; tu moramo že uporabljati vsa sredstva, da vsa) nekaj do bimo od vlade. Pač pa Je ministrstvo za vnanje stvari smatralo za koristno in potrebno korespondenco, ki naj zastopa interese Albancev. (Posl. dr. Čingrija: Mi imamo svojo „Jugoslovansko korespondenco t") — Prosim, k temu pridem šel To je tista famozna »Albanska korespondenca", Id pa Je nikakor ne urejujejo morda kaki Albanci in to korespondenco ureja neki naš bivši kolega, prejšn|i poslanec Freundlich, tedanji socijalni demokrat, sedaj pa v službi ministrstva za vnanje stvari. Ta „Albanska korespondenca", gospoda moja, izmišlja dan na dan najhuje grozovitosti, zagrablja naravnost za zlato dunajsko srce, da vzbuja sočutje do Albancev. O obleganju Skadra morete Čitati na|strašne|a poročila. Strel|ali so, da — celo požar |e nastal ob tem obleganju; kakor da v drugih vojnah mečejo — bombone! (Veselost). Da,ali ni bilo pred obleganjem Skadra in Drinopo-Ija nobenega druzega obleganja? Mari so Prusi v letu 1871 — ne vem — obstreljevali Pariz z žogami iz gumija ?! Ali niso Parižani tedaj tudi trpeli glad ? Veste-li, gospoda moja, kaj se Je zgodilo v Kita ju? Tedaj so klicali pod orožje za najsvetejša dobra, a kako se Je divjajo v Kitaju! (Nočem dalje govoriti o tem. (Živahni mejklici). Prosim, spominjati vas le hočem na to, ko se sedaj očita soldateski — kakor se izražajo —, da |e bila tu pa tam kruta, da je tu pa tam koga pokončala, nikakor nočem .... (Poslanec Isopescul: Srbi!) Prosim, Srbi so deležni posebne ljubezni te publicistike in drugih prijateljev naše stvari..... Nikakor nočem tajiti, da ne bi bil morda tu pa tam padel kak strel več, nego je trebalo. Volne so se udeleževale tudi dobrovoljne bande, ki bore malo razumejo vojaški red in disciplino. Ali take dobrovoljne bande so obstajale tudi v nemško-francoski vojni, tako-imenovani franktireurji, in gospodje vedo, da tudi ti niso posebno . . . (Posl. Kuranda: V obrambo domači|e, lastnega ognjišča, ne v ptuji deželi I) Odgovorim vam tudi na to. (Mejkiici). Prosim lepo, gospod kolega f (Ponovni živahni me|kiict). Poslm, gospoda moja, da tudi meni dovolite besedo l Menim, da imam pravico do tega. (Veselost). Proti kratkemu prigovoru nimam ničesar; če pa se drži cel govor, potem Je meni težko brzdati se in hiteti h koncu. Reklo se Je, da so nosili orožje le v obrambo domačije, lastnega ognju ca. Odgovorim na to na kratko pozneje. Ali tedaj, v Kitaju, ntso bile dobrovoljne bande, niso bili fran ctireurji, nikaki komitaši, ni bila nebrzdljlva soldateska, kakor )o imenujejo danes, ampak zapovedano je bilo z najviših mest in najbolj disciplinirani vojaki, — vojaki, ki veljajo za najbolje vojaški vzgojene — so Dočenjali tiste grozovitosti, radi katerih se Še danes tresejo po vsem Kita|u. Tedaj se je glasilo, naj se ne daja nikakega pardona. In na vse zadnje se mi zdi, da tako kulturelno napreda', kakor Albanci, so Kitajci tudi. (Veselost in raejklici). (Zvršetek pride). Glasovi iz Koroške. Kako si znajo pomagati I V Klobasnici je šel v jesen! minulega leta nadučitelj Zenkl v pokoj. Dež. šols. svet je namestil neko suplentinjo ter razpisal nadu:iteljsko mesto. Zahtevalo se je znanje slovenščine. Za mesto so prosili 3 učitelji, med temi dva Slovenca, ki imata izpit iz slovenščine. Ta d;a bi morala oriti toiej v poštev — a pri enaki kvalif ciji" odločujejo službena leta. V tem slučaju, bi bil torej imenovan Slovenec, ki ima izpit iz slovenščine in Je tudi drugače sposobnejši vsled svojega znanja v sadjarstvu. To se iz slovenščine, kar se zgodi prej ko ne v Jeseni. Ml pa smo radovedni, kedaj bo konec teh nekorektnosti in krivično sti, in keda nehata deželni šolski svet in dež. šols. nadzornik Benda biti dninarja „Volksrata* ? Den B:udern im bedrohten Land...! Kdo so ti bratje, kaže Jasno Sudmar-kova podružnica za Vellkovški okraj. Tu je bil namreč prosil za podporo neki Nemec po rodu In krvi, a odbor |e prošnjo zavrnil po prizadevanju nekega odbornika, češ, da se denar rabi za druge narodne namene, ter da |e neumno in grdo, ako Nemec zahteva od Siidmarke podpore! Omeniti Je le še treba neumornega delovanja te podružnice, ki Je baje razdelila v Velikov-škem okraju eno leto 30.000 K podpor. Res velikanska svota in le čudež, da se že ves okraj ni pogreznil v Nemštvu! III. zlet Tržaške sok. župe. Spored: Dne 29. Juni|a dopoldne: Ob S začetek izkušenj za popoldanski nastop: a) Člani, b) naraščaj, c) članice. Popoldne: 1. Ob polštirlh i z p revo d. Društva se zbero ob 3 15 pri Obelisku. Pozdrav v vasi. nato se sprevod razide. 2. Javna telovadba. Začetek ob petih. Ko se izprevod razide, Je do telovadbe časa še najmanj pol ure, vendar priporočamo p. n. občinstvu, da se že pre| preskrbi z vstopnicami. a) Proste vaje naraščaja; b) Proste vaje članic; c) Orodna telovadba župnih društev; d) Uzorne vrste; e) Proste vaje članstva. 3. Ljudska veselica na zletnem prostoru. Začetek po Javni telovadbi. Prosta zabava, petje, godba, paviljoni, ples, umetni ognji, srečolov itd. Vstopnina na zletni prostor 60 vin. Vstopnina k javni telovadbi: Pritlični sedeži K, sedeil na tribunah: 2 K, oziroma K 150, stojišča na tribuni 60 vin. Pri Javni telovadbi svira godba c. in k. pešpolka št. 19, pri izprevodu In veselici mavhinjska godba. pa ne sme zgoditi. Volksratova darstvo in deželo precej po svoje urejeno. žel;a je, da nadučiteljem v Klobasnici po- S svojega slovanskega stališča se postav stane šolski vodja J. Fieist iz Kasaz, ki |e IJati proti Italiji, nimamo razloga, posebno nemSkutar, da bi pomagal na noge obne- ne proti Italiji v trozvezi, ker nikdo ni na-mog emu šnopsarskemu nemškutarstvu. Ker sprotnik trozveze. A Italijani mislijo danes pa ta nima izpita, bi ne mogel priti v vpo jna azijsko Turčijo, kakor ima vobče Sredo-štev. Da se pa vendar le ukrene nekako, se zemsko mor|e, ki si ga laste, velik pomen }e sklenilo imenovanje nadučitelja z a vleči za politiko v Azlfi In nolltlka v Aziji je tako dolgo, dokler Fieist ne napravi izpita'danes problem. Paziti moramo na trgovino Masaryk o avstrijski politiki. Dne 26. majnika Je govoril poslanec Masaryk v avstrijskem parlamentu o zunanji lolltlki monarhije In ker ima njegov govor tra|no vrednost, posnemamo iz nJega glavne točke, ki Jih navajamo brez sosledja in zveze: .Naravnost otročje Je, kako se Je vlada bala debate v poslanski zbornici, kakor bi onih par besed, Id bi se tu govorile, smatralo inozemstvo za temelj svojega preso-anja avstrijske politike! Pa tujina ne sodi Avstrije po lokavosti posameznih vlad, am->ak po onem, kar vidi: da se namreč vlada boji parlamenta, da je v Bosni Izjemno stanje, da se na Hrvatskem vrše čudni dogodki in da Je kODfiskadjska praksa postala neka{ prav posebnega. Tujina vidi, kako pada avstrijska trgovina, kako strašno naraščajo dolgovi drŽave in po tem si dela svojo sodbo. Najhujša pa Je neiskrenost in prikrita dozdevnost naše politike". .Pogreški se pač dogajajo povsod in seveda tudi v politiki, to Je človeško. Kar ?a smo videli za balkanske vojne in kar fe vsakdo občutil, to je velika negotovost in nesmotrenost. Vlada Je s svojo diplomacijo postopala brez pozitivnega načrta, imela (e samo negativen načrt proti Srbom t Temu kriv osebni režim v zunanji politiki. Da nas je taka politika gospodarsko oškodovala, so priznali vsi govorniki In nobenega v obče ni bilo, ki bi bil vladi izrazil svoje zaupanje." „Kar se Albanije tiče, nimam ničesar proti narodu, kajti da se priznava narod-; I1®!* kal PrI nostno načelo, |e dobro. Dvomim pa o Al- j traktlrajo njihovi ljubi zaveznik', kako |tm banlji zbok raohamedanizraa. Iz kulturnih in ne do7olJujeja niti materine govorice! AH gospodarskih razlogov ne morem verovati v!,e ne bo moralo zde41 nemškemu volltcu, ko močno Albani|o. Oožalovanja vredno pa Je,ibo gla»oval za kamoraške kandidate, da da se |e postavila Avstrija na stran slabših"J P*!uva ~~ samen5u «ebi v obraz?! Ali rde-„ Balkanski problem še ni niti iz daleka čica 5ramu bi morala obliti tudi vsacega rešen. Kar se tiče Italije, je naziranje o ka-< poštenega Italijana spričo dejstva, da pri kem »mare clausum* neopravičeno. Italija istih Nemcih, katere sovražijo in mrže in jim namreč Jadranskega morja ne more zapreti. ne prlznavavajo tu nlkake pravice, beračijo-Tu odločuje Število vojnih ladij, sicer pa za P°^cČ ! gre za Sredozemsko mor|e in ne za Jadran-J . A,i nismo torej rekli mi po vsej prasko. Problem Sredozemskega morja, odno- vicl» da !e z7€za med Nemci in Italijani čtn šajl Italije oapram Franciji In Angliji: to je °ajgnusnejŠcga hinavstva — od obeh stvari ? I središče evropske politike. Ne vedo 11 poli- Sramujejo naj se obojni! tlki, da je v tripolitanskem vprašanju Ang- —-- lija tako podpirala Italijo, da se ima ta le I^HI^^HHHBmHBn njej zahvaliti za Tripolitanijo ? I" IICTDCntlf DAMI/ J» ^roi/VPu „Naša politika je malenkostna. Italija uo 1 "LUPII BANKA UtoKYl»H ima že v Albaniji svoj kapital, svoje gospo- SPORITELEN podružnica * trstu v Aziji. NaŠ nemški sosed in zavezn/Jr si je v Aziji ustvaril krasen položaj. Razume se pa seveda, da je i Rusija proti nam in s tem treba računati. In tudi Rusija misli rr,t azijski problem. — Ml pa delamo politiko, ki Je gospodarsko neplodna, ki nasprotnika samo draži, nikomur pa ničesar ne koristi. Miijarda, ki smo (o izdali po aneksiji za prazen nič, bi bila bolje naložena v gospodarske investicije*. Karakteristika, ki jo je podal Masaryk se svojo avtoritativno besedo o avstrijski vnanjl politiki, velja v polni meri. Le njegove sodbe o trozvezi in o nevarnosti Italije za nas, ne bi mogli podpisati. Pa saj so si tozadevne trditve istega Masaryka v navskrižju. Cira priznava, da si je Italija že ustvarila trdne pcdlage v isti Albaniji, kjer hočemo mi to še le doseči, potem ne more veljati trditev, da nimamo mi nikakih razlogov za nastopan|e proti ltali|i. Isto velja tudi glede pripoznanja, da si Italija lasti Sredozemsko morje, ki vendar pomenja na-daljevanje poti iz našega Jadranskega morja v široki svet. Domaće ve»ti. Zopet novo tolovajstvo! Včeraj okrog 6. ure zvečer so hoteli nalepiti laški plakate/ jI Slovence sramoteč lepak tu Ji na našo šolo v ulici Acquedotto štev. 10. To namero so jim preprečile slovenske učenke, ki so strgale lepak In niso dopustile, da bi prilepfll novega. Takoj se Je zbralo okrog šole do 100 pobalinov, ki so začeli poditi deklice in leteli za njimi celo v šolsko vežo. Deklice so v strahu klicale na pomoč šolskega slugo, ki je z metlo odgnal pobesnele frkoline, kil-čoče mu : mporco d un ščavo/m Da so pa vendar dali duška svoji italijanski Jezi, udarila sta dva po šolskih vratih in ubila dve šipi, vsled česar ju Je dal vratar aretirati. Tako torej! Kot v nekak protest nalepili so tako| na sosednji hiši v I. nadstropja lepak z 20 cm velikimi črkami: „Trieste a Triestini lm — Poštena italijanska gospa, videča to pečetje, spreml.evano z najbolj sočnimi kletvicami, kar jih pozna ta kulturni narod, jim je zakričala: „Čemu lepite tak drag papir? Ra]še bi kupili kruha revežem, ki stradajo!" Pač edino prava obsodba f .Abbasso 1 šČavU" Cvet, višek dva-tisoČletne kulturne so pokazali laško-liberalni kamoraški pobalfni, ki so v velikanskih Črkah napisati na zid ob Miramarski cesti v bližini rojanskega ovinka psovko — .abbasso i ščiavi!" V tem č nu se vidi vsa nesramna pod-ost zločinske kamoraške bande, ki bi nas Slovtnce menda najraje pobila in postrellla, kskor pse na cesti. Toda nič ne de t Naj nas le psujejo, saj imamo prav danes najboljšo priliko, da se maščujemo za vsa talca pobalinstva: vse, kar je našega, na volišče t Tako |o zadenemo najhuje pobalinsko in zločinsko karaoro I Sramujejo naj se obojni! — Včeraj sredpoldne med 9. In 10. sta se vozila v ram vaju Iz ŠkedoJa proti Trstu dva prija-elja: eden Slovenec, drugi Nemec, imenom Feldkirschner, uradnik v Stabilimentu pri Sv. Andreju. Pogovarjala sta se nemški. Pri Lloydovera arzenalu |e vstopil neki lepo oblečen gospod -- Italijan. Čim je čul, da ona dva prijatelja govorita nemški med seboj, Je skočil arogantno nad Nemca in rjovel kakor da je znorel po italijanski: Tu sene govori nemški, tu |e tržaški italijanski tramva|, če hočete govoriti nemški, pojdite v G e r m a n i j o ! Prijatelja sta mu cporekala, a Italijan ju je zraer|al radi tega: Ignoranti, v i g 1 i a c h i, i ra b e c i I I! — ter je še za-žugal, da ju oklofuta, če ne molčita. Na prošnje konduktera sta se pomirila In nista zbesnelega Italijana poplačalo tako, kakor je zaslužil se svojim surovim vedenjem. Ali so ćuli gospoda Nemci ?! Kako srcu, ko ču]e|o, kako jih vU del Ponteros»o &.--vi a Nuora 1«. Vloge na knjižice 474-3% \ poodpoved-Premijne vloge 5 % / nem roku. Stalne vloge In vloge po tekočem računa s: po dogovoru najugodnejše. n VADIJE n KAVCIJE MENJALNICA- Urada« ur« od 12.1/, dop. In 2.1/* S. pop. Odborova seja političnega društva .Edinost" se vrši danes dne 8. t. m. točno ob 6 popoludue v .Slovanski čitalnici". Vabljeni so vsi gg. odborniki, namestniki in deželni poslanci, da se sele gotovo vdeleže. Predsednik. Nesramnost kamoraških ribičev. — Prejeli smo: Dne 6, t. m. predpoldneob 11. uri sem šla na ribji trg. da kupim nekoliko rib. Ustavila sem se pri enem ribičev, ki Je imel napisano na tablici, da so sardele po 10 za 20 stot. Zahtevala sem jih za 60 st. Ker pa sem pripomnila, da se mi zdi, da ni toliko sardel, kolikor bi jih moralo biti, je začel rjoveti na-me prav surovo. Jaz pa sem lepo stresla sardele na mizo, |ih seštela pred njim in izkazalo se je, da jih res manjka 6. Sedaj pa Je še le prav zavrelo v glavi kamoraškega ribiča in jel je kričati s „ščave p .... Mari pa mislite, da mi |e dodal še onih manjkajočih 6 sardel?! Kaj še! Samo 4, — 2 pa mi Je vzkratii. Na to prakso izvestnih kamoraških ribičev opozarjam tudi nadzorstvene organe na ribjem trgu. Italijanska športna društva v službi politike. Kadarkoli so se vršile volitve bodisi občinske ali državnczborske, ali pa Je Slo za shode proti tržaškim Slovencem itd., vsikdar 30 odpovedovala tukajSnja italijanska športna diuštva svoje nedeljske izlete in poživljala svoje člane, da naj nikar ne zapuste mesta, saj gre za »difeso nazionale". Med temi zagrlzenenimi društvi je tukajšnje italijansko planinsko društvo „Societa Alpina delle Glulie", ki je že razglasilo v italijanskih časopisih poziv, da odpade za nedeljo, dne 8. t. m. vsak iziet itd. To je ono zagrizeno italijansko društvo, ki Je pred kratkim izdalo knjižico izletov po naših slovnn-skih ia popačilo vsa naša pristna krajevna imena v italijanska. pitani odbor pred vsemi do tistih gospodov, | ki jih je svoje dni podpiralo naše društvo,) ali drugo podobno društvo, In do vseh rodoljubov, ki jim količkaj pripušča njih gmotno stanje, z Iskreno prošnjo, naj bi stopili med podpornike našega društva in se ga spominjali o vsaki priliki V Gradcu, meseca junija 1913. Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu. ZA ODBOR: P r o f. dr. M. M u r k o, D r. F r. Ž i ž e k, nam. tajnika. preds. Denar se pošilja po priloženi čekovnici poštno-hranilničnega urada, ali pa po poštni nakaznici društvenemu blagajniku gospodu Viktorju J. Kranjcu, c. in kr. gene-ralmajorju v p. Gradec, Korčslstrassd 1. Kdor noče podpirati društvo, naj odda poslano čekovnico v tem zavitku na pošto z napisom: retour Gradec Štajersko. V veliki dvorani »Narodnega doma* se vrši v torek zvečer 10. t. m. ob 8 uri shod volilcev III. mestnega razreda, na katerem se proglasijo kandidature za ta razred. Zahvala. Vsem onim, ki so bili na plesu pekovskih mo|strov ali so posebej kaj darovali, se podpisani odsek najtopleje zahvaljuje. Hvala tudi listu „Edinost", kateri Je brezplačno prinašal notice o našem plesu. Ob enem se tudi naznanja, da Je ostalo čistega dobička 150 kron ; posebej je dodal odsek 12 kron; skupaj 162 kron. Znesek se je izročil obrtni šoli pekovskih pomočnikov v Trstu. Najprisrčnejša hoala vsem! Za odsek pekovskih mojstrov: Josip Zavadlai, VinkoSkerk, tajnik. preds. Cirkus Rusco priredi danes, dne 8. Ju- Politično društvo „Edinost" v Trstu sklicuje za jutri, ponedeljek, dne 9. t. m. ob 8 zvečer v veliki dvo- —— op^h veliko predstavo, karani Narodnega doma SHOD volilcev k(Jf je že raiVidno Iz lepakov, na katerih IV. mestnega in — II. okoličan- dela reklamo Pagliaccio — pardon — Pa-skega razreda, posebno važen za gliaro, in pa po tem, da Arturo bobna tam-slueai eventuelnih ožjih volitev. i buro. Predstavljala se bo volilna burka : V J J sili hudič muhe žre" ali: „Ob volitvah so ' tudi okoličani naši dobri trještini«. Začetek takoj po jutranji cikoriji. Pred predstavo in Pridite vsi! Sklepi vrhnega vodstva — Stranke po predstavi velika pogrnjena miza pri g. prava na zborovanju v Trstu. Kakor smo Tommasu. Za nas Opence je to velikanska že konstatirali z najvećim zadoščenjem, po- bomba, pajacev pa čaka še večja — menjajo sklepi vrhnega vodstva hrvatske t r o ra b a. Stranke Prava popoln poraz frankovcev. Po- i i ij\a uui » *••** -----i— ------------. se bo vršilo predavanje v društveni dvorani srbsko koalicijo! Nu, ako zasledujemo 0 Ogleju in njegovi zgodovini. Natančni pro-stvari do njih virov, pomenja ta sklep poraz „ram se 0bjav| pravočasno, oprske vlade, ki ie hotela s pomočjo izvest- . . nih dvomljivih eiemeotov med hrvatskimi po- f Odbor .Slovenske obrtne nada^ iitiki razbi i ta opozicijonalni blok. i*alne šole v Trstu"se iskreno "hvaljuje Da so po sklepih v Trstu ravnokar P- n. omenjeni elementi prišli v nemalo zadrego Trstu za znesek K ^ ,katerega:so Izro-- tega ne treba še le naglaSatl in povsem ™ PO svojem zastopniku g-Vinkotu Skerku umijlvo je, da so hoteli svoj poraz maski->o čisti dobiček letošnjega rati z neresničnimi poročili v svojem glasilu .Slovenski obrtno-nadal|evaln šoli prir^ „Hrvatski", kjer so — pesnili o nekih protestih nega plesa! - Slava zavednim pekovskim na licu mesta. Ker pa so tudi nekateri slo- mojstrom. .. .nIp)T1 venski listi na podlagi teh krivih poročil iz- i u Upamo, da ^odo v prihodu em šol-vajali zaključke, kakor da se je po zborovanju f^m letu tudi mojstri drug b[ Obrti, ki so vrhnega vodstva Stranke prava razkol v tej,imeli koncem letošnjega JoUkega leta na stranki še poostril in razširil, naj zabeležimo 1 .Slovenski obrtni-n£dal|evaini " » woM. tu resnico, kakor so jo soglasnojavili hrvat- vajencev posvečeval tej prepotrebni šoli ski nefrankovski listi. j *™le dobrohotno zanimanje. Za sklepe so glasovali vsi udeležn'ki, | Dom na Vršiču pri Kranjski Gori izvzemši edino le frankovce iz Banovine. Za bo od 8. junija naprej z vsem preskrbljen sklepe so glasovali tudi poslanci iz Istre in in dobro oskrbovan kakor minolo leto. Ob oni iz Bosne in Hercegovine. Še več: za sobotah, nedeljah in prazniki ima vedno nekatere sklepe so glasovali celo tudi trije s?eža mesna jedila na razpolago, večkrat frankovci, tako, da je ostal dr. Bošnjak čisto tudi med tednom. Moderna in ukusna no-osamlien. Tudi ni resnična trditev, da so Lan- tranja uprava in ceneno, izvrstno prenočišče kovcl Bošnjak, Prebe] in Milobar takoj z me- sta našla pri vseh posestnikih polno prizna-sta svečano protestirali. Niti besede nI bilo nje. Za spomladanski izlet je Dom pripo kakega protesta. kočljiv tudi za neizvežbane turiste, poleg Sklepi so pravomoćni in obvezni za tega je tura na Majstrovko tudi prav vsacega pravaša. Spor fe torej s tem rešen lahka. tako, da bo vsak pravaš, ki se ne bi poko- Ve£ zemjjeniercev rabimo 1 Na nori! tem sklepom Uključen iz ^n- , d m 0oriSkega ln prl. £e C* se frankofurtimašl res ne bodo po- l naslovom v gtevjlkf, kor,11 sklepom iz Trsta je.padosežent ta občinstvu na Goriškem važen rezultat, da bodo vsi č ani Stranke pojasnilo: V Trstu imamo sedaj Prava na čistem na kateri strani s e ruš ™ ^^ zemlIemer8k| p|sarni s ^mi disciplina stranke, kdo jo r u š i, ob,ast?eno p0ver|enimi zemljemerci. Poleg i n — z a K a j i . j plsarD ge0metra Kristjana Pertota, sta prav- Slovenskim rodoljubom. Odbor „Ped- Kar odprla pisarno ing. gosp. J. Skoberne in pornega društva za slovenske visckošolce v j fDg. D. Gustinčič. Ta pisarna izdeluje vse v Gradcu- je lansko jesen razposlal p. n. dru-! gradbeno, kulturno-teh nično in zemljemersko štvenikom in drugim slovenskim rodoljubom stroko spadajoče načrte. Oba gg. inženerja svoje petnajsto letno poročilo, v katerem' imata za sabo večletno prakso In sta na opisuje nazadujoče gmotno stanje društva svojih poljih dobra strokovnjaka. Gosp. Ing. ter prosi imovito slovensko občinstvo, naj Skoberne Je |služboval preje pri deželnem _____t_ t _ —f____ .Ln/vi na lnnmo n «lrn___il_____ Ti. ■___I___ i____■ Z__i hilrol. se spominja slovenskega, ve inoma v siromašnih razmerah živečega dljaStva na gra-ških visokih šolah in naj podpira z radodarno roko dobrodelni namen našega narodnega društva. NaŠ poziv žalibog ni imel zaželenega uspeha. Poslani prispevki so četo precej zaostali za lanskimi, dasi vedno narašča število potrebnih in gmotne podpore res vrednih visokošolcev. Vsled tega gleda odbor otožnega srca v bodočnost, ker se boji, da, . bo moral podpore še bolj krčiti nego dozdaj, lunJ£-ali jih popolnoma ustaviti. j UUđ| V tem kritičnem položaju se obrača pod- odboru štajerskem in nad šest let pri tukaj Šnjem namestništvu. G. ing D Gustinčič pa pri Agrarnih operacijah v Ljubljani in več let tudi pri deželnem odboru kranjskem. Naslov firme je razviden Iz inseratov vseh slovenskih listovi Na) bo tore| s tem pojasnjeno, da imamo tudi na teh poljih že svo|e ljudi in da ni več treba, da nosimo svoj denar Nemcem In Italijanom v žepe. Loterijske številke, izžrebane dne 7. 29 73 28 84 60 Nova trgovina 99 Ali9 Industria inglese „PRI ANGLEŠKI OBRTI" ulica S. Caterina štev. 7 ("Z™) 99 Velik izbor oblek za moške in deike. Angleški ranglan, paletots zadnjih novosti, kožuhovine. BOGAT IZBOR oblek, normanskih kostimov in sukenj za otroke. Telovniki „FANTAZIJA". HT Cene, da se ni bati konkurence Sovama čevljev MOOUNG v Trstu 130 fitljalk. — 1200 delavcev I. podružnica: Corso štev. 27. n. podružnica: ulica Cavana štev. II (vis-A-vis uL Madonna del Mare) FinI M po llodskin cenah. Izključena ušaka konkurenca. PRIMER: Moški čevlji: črni močni....... . K 7*50 bBox...........9*50 „ fini Goodjear Welt . . . „ 13*50 H „ amerikanski . ... „ 11'— „ „ „ najfinejši „ 17'— nizki Čevlji črni......r — » zelo fini črni.......11*30 „ amerikanski luksus • . „ 16*— Ženski čevlji : odprti črni „Romana* .... K 3*20 „ lakasti ,, ..... 4*20 niski čevlji, močni ...... 5*— „ „ chevreau . . . . , 7*50 n najiBnejši Goodjear Welt „ 11*— „ amerikanski luksua . . „ 13*— v „v barvah - „ 14"— r „ lakasti . . „ 15*— Čevlji visoki in nizki za otroke od 2 K dalje. cono n. m um 11. Dr. JU. HarHneUl Cesare Cosciancich lwcnl)iBtrMt nh-tetnlK * od 9.—1. te arf 3.—6. Trvt, Barriara veochia SS n. Hi luafta nm. neverjetno! Fino olje po 90 vin. liter dostavlja na dom Islov. tvrdka A. Furlan Krčmarji pozor!! 73. Trst, ulica Giulia štev. Specijaliteta : namizno oljčno olje iz krajev Lucca, Nizza in Marsilja. 1'osebno priporoča pravo milo za perilo; vinski kis. Poštne odpošiljatve.! Poštne odpo.šiljatve ! ARTURO M0DRICKY Pndal&loSca nanuf. bfaga ta drabalh predaietav Trst, ul. Belvedere 32. Zaloga perila, zefirjev, batistov, perkala, trojnika, steznikov, naprs-nikov, spodnjih srajc vseh kakovosti in cen, ovratnic, ovratnikov, manset, srajc, dežnikov, čipk, trakov in drobnarij v popolni izberi. Dr. Pežnib Dr. PETSCHNIOO Irrt, vb S. Catertu fler. 1. 'SrmvmSk mm aotranje (sploSne) bol«sl »-« tal 2—3 ta Specijalist sa kolao Is (spolne) bolezni i ll1/.—1 ia 7— Fratelli Hauba ar Trst, ulica Carducci 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbeTa potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarja. Dk Knrcfinnl josip struckel m+m ■ wCll IW ■ Trst. vopal ul. Nuova-S. Caterin« Specijalist za sifilltlčne in kožne bolezni ima svoj ambulatorlj v Trstu, v ul. San Lazzaro št. 17,!. (Palazzo Diana) Za cerkvijo Sv. Antona novega. Sprejema od 12. do 1. in od 51/, do 61/, pop. Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške in ienske, zefir, batist in perij iva avila za jopice. Svilenina in otraski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in aa metre, spodnje srajce moderci Vezenine in drobnar je, preproge, zavese, triiž po izjemno nizkih cenah. :CCI novosti za žensko in moške obleke in vse v to stroko spadajoče se dobi v največji slovenski trgovini Križmančič & Breščak Trst, ulica Nuova št. Zl. Vestna, točna postrežba. □ d Zahtevajte vzorce, ki so poštnine prosti. - - »-« -v.-v* -V\ h - s' V Največja in dobro znana, odlikovana zaloga, obuval JOSIP STANTIC Trst, vin Rosario il Z radi preselitve prodaja vse v zalogi se nahajajoče blago po najnižjih cenah. izber vsakovrstnih obuval za moikef ženske in otroke9 kakor tudi vsakovrstnih sandalov in telovadnih čevljev« Zaloga Ciril~Metodovega voščila. Tvrdka ustanovljena leta. 1890. — 2alagatelj čevljev c. kr. finančne straže za Trst, Koper in Pulo, c. kr. varnostne straže za Trst, okolico, Pulo in Gorico, skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. glavnih skladišč. — Za obilen obisk se priporoča ' Josip Stantič. Dnevnik „Edinost" v Trstu je izdal in založil naslednje knjige: 1. „VOHUN". Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1*60. 2. „TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA". — Cena 80 vin. 3. „K A 7. AKT*. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Jos. Knaflič. — Cena K 1*60. 4. „PRVA LJUBEZEN Spisal Ivan Sjergjejevič Tnrgjenjev. Poslovenil dr. G. Gregorin. — Cena 1 K. 5. „POLJUB". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. „BESEDA O SLOVANSKEM O-BREDNEM JEZIKU PRI KAT. JUGOSLOVANIH*4. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 30 vin 7. „IGRALEC". Roman. Iz Bpominov mladeniča. Ruski spisal E. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1-60. 8. „JURKICA AGIĆEVA- Spisal Ks Sandor-Gjalski. Prevel F. OreL Cena K 2 9. „UDOVICA1'. Povest iz 18. stoletja Napisal L E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavs. — Cena K 1'60. 10. „JUGa. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE". (Le Chevalier de Maison rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2'50. Vse te knjige se dobivajo v tiskarni ..Edinost", v »Slovanski knjigarni" Jos. Gorenjca v Trstu in v vseh knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. — Za poštnino posamezne knjige je poslati 20 vin. več. Oglase (Inserste) treba naslovljati n« na Uredništvo lista, in M na Tiskarno »Edinost«, m* na „Narodni Dom" in me aa „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino m Jnseratnl oddelek" nasesa listi m ali na Upravo. Uredništvo, Tiskarna, Narodni don in Hotel Balkan nimajo s oglasi nika-kega opravila. To maj si dobfo sapomnijo oni, ki na ročaj« oglase v nalens listu In lili, da kodo Isti točno uvričenL. — — — — Lovre Bulic priporoča svojo gostilno „Brioni", („Trattoria Brioni1') z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, vil deli' lstria ?t 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo iu opolo. Pivo „Adrija", pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna : via del Rivo stev. 9 s pročUjo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil. ANGELO AEMlisŠ Rojan, ulica di Roiano št. 2. Prodajalna manufakturne ga blaga in drobnih predmetov. Zaloga izgotovljenega perila in na meter, zaves, vsakovrstnih preprog, tapetov, batista. paname, perkaia, zefira, črnega in barvanega Batina, srajc, noguvic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat ju drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerne Podpisani priporočam cen j. svojo novo GOSTILNO občinstvu 44 „£i Gacciafori TRST, — ulic« Chiozz* Stev. 5. Toči so domača prvovrstno vino, črno in belo, kraški teran in istrsko. Pivo prve vrste. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča Mihael Zobec, lastnik. Nova dalmatinska gostilna - buffet Trst, uL Pasquale Revoltella 479. Toči se dalmatinsko prvovrstno vino In Dreherjeyo pivo. Mrzla in gorka jedila. GENE JAKO ZMERNE. Vino za družine po znižani ceni. Priporoča se sa obilen obisk nda I i I 1 i 1 I t I jJJNJIjJJJJJ^ M ti I i i. i.Mj-LJJ,.....j,;' : * ^^ ALOJZIJ TflUCflR-DOTOULJE avforizirano stavbno in kamnoseško podjefje zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne. Ces. kr. pritf. Rinnione Adriatioa di Siourta, v Trstu ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, poviročeni po ognju. streli In eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitja. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljate v na morju in na suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kumbU nacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1912 K 175.540.187*93. Stanje zavarovalne glavnice na življenje »31. 12. 1912) K 534-593.429*80 Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branšah »a- plačano na škodah K 758.460.366 88, Zastopstva v va«h deželnih glavnih m«stila In važseftfb krajih Av't-o-O^r ke Monarhi}«. Slabotni možje ! Stari ali m adi! Ne obopajte t Jaz sem Iznašel! Moj aparat odstrani takoj vaso moško sia-botnost (nevrastenioiio impotenco). Nikako notranje sredstvo, nikako zdravilo! Zahtevajte diskretno pošiljko mojega prospekta in priložite 40 vin. v znamkah. Naslov : „Nova mehanika 405 ' Poštni predal 40. — Budimpešta. — Olavru. paštu Korespondenca in prospekt le v nemškem j4*oku- Pekarna in slaščičarna Onorato Furlani Trst, ulica de!!a Guardia 24. Podružnica VojaSki trg (Piazza deila Caserma) 4. Kruh večkrat na dan avež, različne moke, vse vrsti biakotov ter prodaja raznih vin in likerjev v steklenicah. ffa prodaj sta dve hiši s prodajalno, gostilno in pekarijo. V prvi se nahaja velika nova krušna peč, štiri sobe, in obokana klet, v drugi tri sobe. dve kuhinji, veranda, lokal za trgovino in gostilno in skladiščni prostor. Hiši imata skupno dvorišče in vrt. Ležita ob državni cesti Reka—Trst v Šapja-nah, kamor je železniška postaja. Hiši zamore kupiti posameznik ali pa dva, katerih eden bi se bavil s pekarijo, drugi z gostilno in trgovino. Prodajna cena 12.000kron. Lastnik: Anton Žnideršič, Ilirska Bistrica. 1 M 1 M M ( M t I I 1 I t M i M M ! I I I II - M i I I i I I : M ; __L • • i I 1-r Krojačnica Vek.Terzo Trs;, ulica Fonderia štev. 4, I. n. Priporoča ee c. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in nainovejiem kroju Eogaia izbera najnovejših angleSrih vzorcev. SVOJI K SVOJIM! SLOVENCI 1 SLOVAMI1 Podpirajte družbo SV. CIRILR IM MET0DRI frnnllri Itolli I Drože C*00*)12 odlikovane slovenske tovorne drož, so dosesle dosedol vsepovsod najDoUil sloves. Narodnjaki. U flUl/U, PcHI I naročajte pri domači tvrdkl, ki vam postreže po konknrenžntt cenah. - 'Srafir 11 sobah, Trst, G. Oman 10, Kriza v slovenskem gledališča u Ljubljani. Kdor le količkaj pozna razmere slovenskega gledališča v Ljubljani, je moral biti pripravljen na to, kar je prišlo. Kriza je bila akutna. Vlekla se je od sezone do sezone. Začela je navadno s prvim marcem in nehala 1. septembra. Toda take krize demoraliziralo institucijo. Igralci iz gubljaio veselje do dela, vodstvo pa pogum. Letošnja sezona pa je prinesla grozečo katastrofo in sedaj gre že za „biti ali ne biti;t prve kulturne institucije vsega slovenskega naroda. Uverjen sem sicer, da se končno vendarle najde pot, po kateri se to vprašanje reši mirnim potom, in slovensko gledališče bo životarilo zopet eno sezono. Ali s 1. marcem 1914 bomo zopet imeli krizo in tako pojde naprej. Do kulturnega škandala — da bi se namreč slovensko gledališče zaprlo — pa ne sme priti, ker to bi bila sramota ne le Ljubljane, temveč vsega slovenskega naroda. Sovražniki bi s prstom kazali na nas, kakor na ljudi, ki nimajo smisla za umetnost, ki niso zmožni, da bi vzdrževali, kar ima drugod skoro vsak večji kraj — svoje lastno gledališče. Ne, do takega poloma ne pride in zato me je za čudila izjava g. ces. svetnika Gustava Pirca, ki je predlagal, naj se slovensko gledališče zapre. Poznam g. ces. svetnika osebno; vem da je vnet za slovensko gledališče, da je ljubi in da mu želi najlepšega procvita. Taka izjava je torej morala imeti globlje vzroke in ni mogla pasti kar tako brez premisleka. Nočem raziskovati, kaj neki je vodilo g. ces. svetnika, in to tudi ni moja naloga. Simptomatično je le to, da je sploh mogla pasti taka izjava. Slovensko gledališče v Ljubljani mora živeti nadalje. Toda: brez kriz, brez bojazni za obstanek! Gledališče je kulturni barometer vsakega naroda. Poglej kakšno gledališče ima kak narod in vedel boš. na kaki kulturni stopnji stoji. Tudi treba misliti na igralce, ker ti ne morejo in ne smejo ostati na cesti. Ljudje, ki so vse svoje življenje posvetili slovenskemu gledališču, ne smejo sedaj, pod večer svojega življenja ostati brez kruha! To bi bilo brutalno in nehumano. Pa tudi, če abstrahiramo od dejstva, da so ti ljudje v službi kulture osiveli, moramo uvaževati dejstvo, da je slovenskemu gledališču treba tudi naraščaja! Kdo pa bo hotel v prihodnje ob takih razmerah posvečati svoje zmožnosti slovenskemu gledališču ?! Zopet bodo morali prihajati ljudje od zunaj, ki ne poznajo jezika in morda tudi nimajo ljubezni do slovenskega gledališča, ljudje, ki jim je angažmA samo prehodna stacija, dokler se ne izprazni kako mesto v njihovi domovini, ali kje drugje v tujini. V prejšnjih letih se je moralo tako delati, ker ni bilo domačih moči; tisti pa, ki so bili, so se morali stisniti v ozadje, da prepuste svoja mesta tujim močem, ki so mučili sebe in občinstvo z neznanjem jezika. Morda je v tej dolgoletni praksi tičal začetek današnjemu polomu ? V drami, operi in opereti so bile vedno prve moči pozvane iz tujine za eno sezono. Občinstvo je bilo včasih zadovoljno s tem ali onim igralcem — ali pa tudi ne; a ko je prišel konec sezone, morala sta najboljši in najslabši zapustiti svoj an-gažma, da z drugo sezono zopet iznova začne ista praksa. To so bile napake, kajti na ta način se ni moglo imeti stalnega repertoarja niti v drami, niti v operi. Predstave se morajo s par sku5njami metati na oder: nenaštudirane in nezadostno pripravljene. To pa je začelo odbijati občinstvo od gledališča. Letošnja gledališčna sezona je bila sicer povsod slaba. Vzroki temu so v prvi vrsti v slabem gospodarskem stanju, v katerem se je nahajala monarhija vsled balkanske vojne. Naše prvo jugoslovansko gledališče v Zagrebu bo imelo letos ogromen deficit. Ali g. Treščec, zagrebški intendant, ne misli na to. da bi je zaprl. Vlada mora najti novih virov, da se gledališče ohrani na isti višini, na kateri je bilo dosedaj. In ljubljansko naj bi se zaprlo ? Ne in i tisočkrat ne! Ta blamaža naj ne zadene j slovenskega naroda! Naj se iščejo sred- j stva in pota, da do tega ne pride. Vse se j da storiti, če je le dobre volje. A na čelu ^Dramatičnega društva" v Ljubljani stoji danes mož, ki ima volje in ljubezni do dela, ki se ga je lotil. Zato saniranje ni nemožno. Tudi deželni odbor naj gre na roko „Dramatičnemu društvu*. To stori, če bo videl, da gospodje resno hočejo sa-! nirati gledališčne finance, da hočejo svojo kulturno institucijo rešiti katastrofe, ki bi bila v sramoto vsega slovenskega na-; roda. Nerodno je za vodstvo slovenskega gledališča tudi dejstvo, da „Dramatično društvo" ni lastnik poslopja in ne more razpolagati s poslopjem po svoji volji. S tem je delovanje intendance omejeno. Dramatično društvo bi moralo gledati, da na vsak način postane gospodar v hiši; t o b i b i 1 p r v i k o r a k k sanaciji. Potem bi imela slovpinkn Tnliia svni lastni dom, v katerem bi bilo „Dram. društvo" svoj gospodar. Da je to res važen moment, dokazuje dejstvo, da je deželni odbor zaradi enega abscenega filma kar sploh prepovedal nadaljne kinematografske predstave. Ne vem, je-li bila ravno srečna ideja s tem kinematografom. Ali v tem slučaju treba že pripoznati, da namen posvečuje sredstvo. In če je „Dramatično društvo" menilo, da v kinematografu dobi svojo rešitev, je dovoljeno tudi to sredstvo. Seveda: lepše in za Ljubljano čast-neje bi bilo, da ni kapitulirala pred to moderno gledališko konkurenco ; toda, ko je že enkrat, naj bi bil deželni odbor posvaril „Dramatično društvo" in še le potem, ko bi to ne pomagalo, bi bilo ostrejše postopanje opravičeno. Za prvič naj bi se bil torej deželni odbor zadovoljil s tem, da zažuga rDram. društvu", da v prihodnje da zapreti gledališče, če bi se predstavljanje nemoralnih slik ponavljalo. Deželni odbor ni storil tega, marveč je kar prepovedal vse kinematografske predstave. Ta napaka je povzročila „Dram. društvu" povrhu še par tisočakov škode, da je „Dramatično društvo" padlo v še večjo denarno krizo, iz katere je sledila katastrofa. Potrebno bi bilo, da mestna občina kupi gledališče in da je vodi sama, v lastni režiji, kakor delajo to razna nemška mesta, ali pa, da je da v najem „Dramatičnemu društvu za primerno najemnino. Mestna občina je tudi sedaj edina, ki gmotno podpira „Slovensko gledališče" in sicer je letos ta podpora bila precejšnja: 32.000 kron. S tem danarjem bi „Slovensko gledališče- lahko izhajalo. Vsled dejstva, da bi mesto samo prevzelo poslopje, bi se ta podpora zmanjšala, kajti vodstvo bi dobilo novih virov in bi se iz samega poslopja dalo še kaj izbiti. Zlasti bi v letnem času prirejali v gledališču kinematografske predstave. Pa tudi v zimskih mesecih, ob dnevih, ko se ne igra, bi mogli prirejati take predstave, ki bi utegnile donašati gledališču toliko, kolikor potrebuje „Dram. društvo* za najemnino in druge tekoče stroške. Sedaj prireja .Slovensko gledališče" po 6 predstav na teden. To število naj se zmanjša na tri, k večjemu 4 predstave. Ob sedanjih razmerah igrajo včasih pred popolnoma prazno hišo. Škoda je truda igralcev in tudi tekoči stroški se komaj pokrivajo. Če bo število predstav manjše, gotovo poraste obisk. Kajti predstave bodo boljše, ker ne bo treba hiteti s premije-rami. Torej manje predstav, pa boljše naštudiranih! Tako se občinstvo. ne naveliča zahajati v gledališče in stroški se skrčijo. Seveda se nam bi lahko oporekalo, da bo kinematograf le na škodo gledališkim predstavam. Ta strah je neutemeljen, kajti kino je že blizu doigral svojo ulogo kot gledališka predstava, danes se menda že lahko govori o „koncu kina". Morda še par let in neumne kino drame ne bo več nihče gledal. Cbije se, ker manjka življenja! Kino-predstave so pač v prvih časih svojega življenja frapirale z živim ozadjem, z raznimi vratolomnimi produkcijami; toda izostalo je to, kar je pri gledaliških predstavah naj-važneje : govorenje. Kinematografske slike gredo mimo nas in ne zapuščajo nobenega vtisa. Ko gremo iz kina, pozabljamo vse, kar smo videli, ker manjka onega, kar imenujemo „življenje" ! Vkljub silnim modernim pridobitvam ni pričakati v do-glednem času take spopolnitve kinoma-togralskih predstav. Torej tudi to konkurenco more gledališče preživeti in nasičeno občinstvo se bo spokorjeno vračalo k slikanemu ozadju, mrtvi kulisi in našminkanim igralcem. Zlo je pri takih narodnih in važnih institucijah dejstvo, da je umetniški vodja obenem odgovoren za materijalno stran podjetja, ker umetnik-vodja ne more biti nikdar dober trgovec. A trgovec mora biti! Sicer ni nobene garancije, da bo podjetje materijalno uspevalo. Gledališče more stati na umetniškem višku le tedaj, če mu stoji na čelu umetnik-strokovnjak, ki pozna gledališko umetnost in je visoke kulturne naobrazbe. Tak človek bo dvigal gledališke predstave na umetniško višino, toda umetnost ga bo zavajala in blagajna bo prazna. Tak umetniški strokovnjak mora torej imeti v materijalnem oziru popolnoma svobodne roke in poverjeni mu zavod mora biti dobro subvencijoniran da vsled gmotnih pomanjkljivosti ne trpi institucija. Na Ogrskem in tudi na Hrvatskem stoje stvari veliko boljše, nego pri nas v Avstriji. Na Ogrskem so vsa gledališča subvencijonirana in tudi majhne potovalne družbe dobivajo primerno subvencijo. Povsod se torej vlade brigajo za svoja gledališča ; pri nas pa to ni možno i Zaloga moke prve vrste M. TRUDEN • TRST Telefon št. 231 • Rjva Grumtila St. 12. - Telefon St. 231 Zastopstvo in glavna zaloga najfinejših vrst pšenične moke in krmnih izdelkov poznanega valjčnega mlina VINKO MAJDIČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TRST. Brzojavi : TRUDEN-TRST. I Veliko skladiiče klobukom [f—■»! dežnikov, bole (■ pisano srajco, Izladsk. platna 11=511 žepnih robcev* moških nogavic Itd. Itd. K. CVENKEL.Tr«, Cor.o32 Cene zmerne. - Postrežba to5na in vestni socs I8 Velika zaloga in tovarna pohištva 'ff ANDREJ JUG - TRST Ig* Via S. Lucia 5-18 Via S. Lucia 6-18 1 - VOOATA m LETA DBIBA VDTE61 JW HAVAĐKSOA MESniTiPOTAlU 1M DELO SOLIDNO ta Tuk«mtilk st»U«. OENB &MJE&NE. 5 U Pekarna in odlikovana slaščičarna Trst, uL S. Giacomo 7 (Corso) s podružnico v ul. Farneto 6. Telefon 16 64 a. svoji k svojim! Za birmo iti ženitnine bogata izber konfektov, bombonier ter vsak dan svežih slaščic. Najboljše in najmodernejše sukno ženske obleke razpošilja najceneje Jugoslovanska razpoiltjaina u moike ia volneno u R. STERMECK! V CELJU it. 302." in ceni!:, cei tisoč stvari s slikami poltal n« prosto K BASIOAKTIVSE TEBKALSE TOPLICE am TOPLICE NA KRANJSKEM Postaj« Dolenjska žalaznioa Straža - Topilo«. Akroterma 38 0 C, ki daje na dan nad 30.000 hekt, radioaktivne termalne vode, veliki bazini, separatna in močvirna kopališča, pilno in kopalno zdravljenje, izborno učinkujoče pri protinu, revmatizmu, ischias, nevralgiji, kožnih in žeuskih boleznih itd. Elektroterapija, masaža. Ravnateljstvo: kopaliSčni zdravnik dr. Konst.Konvalinka. Udobno urejene sobe za tujce in družabne sobe, zelo zdravo, milo podnebje, gozdo- vita okolica, izborna restavracija. Prospekti in pojasnila zastonj pri kopališčni upravi. Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. Ivan Hervatinov naslednik JOSIP MRSUTTI Trst, ulica Barriera vecchia 11 priporoča c. občinstvu svojo novoprevzeto trsoulno Jesteln In koloni]. Maso Specijaliteta: kava vseh vrst in cen. J Ernesta pregnan, Trsi ulica S*. Lazarja Stev. 17. larličfa lin* V88h mt ćrne ,n OKldUlbUU KU£ barvane, vseh vrst rumene fn črne za čevljarje In sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečjs kože črne In rumene (Bokskalb). 'oščila na • sajbolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za vse kraje deželo izvršuje točno in hitro Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št II priporoča tlavnemt. občinstvi svojo trgoelno Jestota ta kolonllalnesa IM T°lr80rtM -đo,,ro in na deželi ie pod vodstvom gosp. Jakoba Bambida - • Slovencev v Trstu, v okolici in gosp. Jakoba tfamtuca - postreže enako dobro sL občinstvu s blagom prve vrst« in po zmernih cenah. — — Zalog* otrobov, korase Ia moke. PRODAJA NA DROBIJO IN NA DEBELO. Priporoča tudi svojo prvo in staro trgoviao Jest vin v ulici Farneto 10. P jfova trgovina modnih predmetov za moške, ženske Id otroke j v Trstu, ul. della Caserma 17 (blizn ^JL^ct":nafproti ta™ca Velika zaloga klobukov, kap, Čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila., nogovic, rokavic, ročnih torbic in diugih predmetov po najnižjih cenah. O/errava/fo ca bolikni In rikonTftlMOtnto Prvvzrtča wf}i to )•*!, «trJ«J« MUm ta »Jaču}« Ml •TfulzM Prfporočemm mJUalorećiM ađrmrmikor ? vnA mlmčmjih, krndmr m i« tiibm p* bolemmi mJmHtL Odliko*u*r i XI kolajnami ha runih rartavak bi s m*d 1000 sdfavnliUml ipvUermll. Isbonl 9ku WKT Isbml tkii. Lekarna Serravallo - Trst Pristno hrnsko sukno 1 odrezek 10 kron 1 odrezek 15 kron 1 odrezek 17 kron 1 odrezek 20 kron pomladna In poletna sezona 1913. Odrezek 3*10 m dolg * odrezek 7 kron za kompl. moško obl. (Huknja, telovnik, hlače) + + samo + + + Odrezek za Črno salonsko obleko 20 R kakor tud> blago za povrSnike, tnristovBke lodue, Bvil. feamgarne, blago za damske obleke itd. pošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna, najbolje znana tovarniška zaloga sukna siesel - Imliof - Brno (Moravsko) Vzorci gratis in franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, če naročujejo sukna naravnost pri tvrdki 8iege! - Imhof na tovarniškem mestu so znatne. Stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi malih naročil v popolnoma svežem blagn I I Prva jugoslovanska IIM t A VI Flflflff* tovarna glasovirjev MlHUfl rcCUl Trst — via Farneto St. 42 — Trst Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. ————— Delo točno. Cene nizke. in ni Moderne železne ograja za vile (dverce), vrte, tovarne, dvorišča, prostora za temo itd. Ilnatrovan katalog stev. 104 brezplačni. „Žična industrija alpskih dežel" Ferd.Jer-gitsch's Sohne Klagenfurt. Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarne v Gradcu, Gostingen Maut; podružnica tovarne na Dunaju IV/1, Pre3sgasse 29. Te!. 4544. Edor želi »H^va^.v, čaj, kakao, namizno olje, rum in konjak, vse I. vrate, po nizkih cenah, naroči poštni zavoj 5 kg (netto 43/i), ki ga dobi poštnine in carine prosto od zaloge prve a prodajo na drobno združene tvrdke Hsrry Goeta!, Trst, ul. Hlramnr 13. ALOJZ KRŽE B^rkovlje, (Bovedo) via Perarolo 342. Priporoča cenjen, občinstvu svojo trgovino jestvin in kolonij al nega blaga Trgovina jestvin in delikates CELESTE FURLANI Trst, via Belvedere St. 57. Prodaja vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. Vino in likeri v steklenicah. Postrežba na dom Razpošilja se pakete od 5 kg naprej : kave, olja i. dr. HI^KO BRAUNIČAR, vodja trgovine. SKLADIŠČE šivalnih strojev in koles Lmgi Gramaccini TRST, ulica Barriera vecchla it. 25. Cese dogovorne, mr Plačilo aa oMs šprsjme sa popravljanje šivalnih strojev i/aafcesa zisteaja. Prodaja iga», olja in aparatov. Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. 601 Ante Lisica Trst, ul. Lazzaretto vecchio 36. Zaloga dalmatinskih vin iz Visa in Pojjic s priklopljeno gostilno. ; Gostilna v ul. Pozzo St. 20 (Sv. Jakob) kjer toči žganje in druge likerje. i Gostilna v ul. Cas. Donadoni — ter gostilna — Campo S. Giacomo Št. 19. | Vino na debelo po ugodnih pogojih. Priporoča se cenj, občinstvu za obilen obisk. DEEEDE y:- ^ npar : rs •J • " ' ^ «S PB Hj iV.v,* - ^dioaC « -T? ^ &iaja sL^ava^ s/ tu so ot^orjoria i n rišz^rjorjo. V čiru največjo udobnost p. n. občinstva bo brza motorna ladja „Mir**1 odslej vozila od pomola sv. Karla nepretrgoma v Grijan in nazaj, kakor hitro se prijavi za vožnjo vsaj 10 oseb. Vozne cene so sledšče: Tja in nazaj ........K „ „ „ s kopeljovred . . . „ » r » » » „ za otroke „ Tja ali nazaj za otroke /7 ti • • Abonentski listki so razmerno cenejši 1—. 1-30. 1'— —•60. ; --so. f Prodajalnica ur in dragocenosti Cf. Bacher (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst Cono JL 36. Bogati izbo v zlataniiie, srebrnine, dragooe-sosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato is tudi srebro s novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, aiatanine, kakor tndi iepne va delo solidno, cene zmerne. Mehanična kleparska delavnica za kovinske izdelke 4 GfustoPiicttifuGius. ustanovljena leta 18-42. TEL. 15-25. Riva Pescatori štev. 14 Specijaliteta: ladijske svet Ujke. So-soda in škatlje im bele in kamnO' barvne pločevinm. Žlebovi, cevi in zidne obloge iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave). 3BE IBS Nova tovarna kandit v Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. Ivan) Romano Oimador ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A. Paulin, Trst, priporoča svoje raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah. -— pomlaflno zdravljenje! Krlčlstllnl čuj popolna kura 6 Sk. „6 — Kirup iz sasaparite . . steklenica „ 2 — „ „ „ kodiran" „ „ 2 50 ZALOGA V LEKARNI >GALEN0 < nlioa S. Cilino. - Telefon 20-70. IV Trgovina r< PERUTNINE SKlodISče ojljn In tiru za forlTo, petrolja is stav!), materijala Josip Micein Trst, via San Clliino št 2 (Sv. Ivan) Erminia Warbinek manufakturna trgovina, Trst, ul. Giulia št. 14 Nastezniki, srajce, spodnje hlače, bela spodnja krila, predpasniki, črna satenasta spodnja i krila, spodnje srajce za ženske, moške in j otroke v veliki izberi. Bluze bele in barvaste, ! opremljene, batist, cefir, perkal, volneni in bombažasti voali. pepita blago, novosti po K 1'20, križasto po K —'70, platno, kotonina, šifon, brisače, pokrivala, zagrinjala, predpo-8teljniki, trojnik in volna za žimnice. Svilenine in predmeti za opremo. v bogati izberi. trst, nI Canpaailc it. 15. - Tel 759. Purani, gotke, raoe, ptftdanol, Štajerski In domaei, pauhard. — DIVJAČINE: zajol, srne. Jerebio«, skalne Jerebloe (kotom!), fazani, čajne maslo In JaJoa. Vm po ceni, da m ni bati nikake konkurenca. Nova klobučar na Giorgio de Luisa Trst, ulica Barriera vecchia štev. 2 SSoderna dobro preskrbljena zaloga klobukov iz prvih tovaren. Velikanska izbera angleških čepic aa može in dečke. Cene izredno zmerne. Sprejemajo se ooprava. UMETNI ZOBJE__ Izdiranje "zobov brez NEPRODlRNE PliflflTE Z vsake bolečine " wwwn,rw za vozove*vagone-blago 4 d Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje. GXOV. S IVI T Z, Trst Dr. i. Čermdk V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik - TRST - uHoa dslla Caserma St. 13, II. nadat. ^vtoftzotana 000*, bodisi _a Ipirir, likere, tropmovec, olje. alivovec, maralrin itd Jamčim ta dobro delo in po makih cenah, da se aa bojim konkurentov. — Na defcelo pošiljam eeniza. Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44. 1422 < K < V. < JCermangild crocca Trst, ul. Barriera vecchia 8 in« veliko Zalego mrtvaških predmetov. V?Pri od Porce,ana ln biserov vezanih z medeao ■ nco. od unetBii C¥«t:o ■ trakovi In oapit Sliko na poroeianait h ploščan za spomenike. Najnižjo konkurenčne cen« > > A > > * Trst, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva lz bambus, ludljskega trsj>i ln prutja. Prakti^ui iu k.riuoi (larovl za vsako priložnost. Zaloga Izdelanih oblek Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. Specijaliteta v vernji. — Izbera volnenega biaga. ♦ NAOBKOKE! 'n Proti takojšnjemu J ♦ plačilu. Cene zmerne, s ♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦MM44444** Adolf Kostoris Trst, ulica S. Giovanni št. 16, L nad. zraven „Buffet Autom.". — Telefon 251, Rim. 11. :: Pozor! Skladišče se nahaja v I. nad. :: EMILIH CERE0RT0 Campo Ban Giacomo Ster. Priporoča cenj. občinstvu svolf trgovino pisarniških in šolskih potrebščin. Prodaja razglednic la igrač vtefe vrti Prodajajo se tudi molitvenlki v slovenskem jeziku. Artistični fotografični zavod Ezio de Rota - Trst ulica Barriera vecchla St. 27 (nanproU lekarne Picciula). — Fotjgrafiije na avetlem in motnem fiapiriu, plastično in nar.tvnn ix-vršene. Povečanje vsake slike na rije. akvarsi ali pastel. Specijaliteta: Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je od-prt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vreroenu -i- Siulio Redttrsea - TRST, de« Gftsfli Ciriinl H«v TSI^TON «tav. Sit ■ 0 Klmuift« arafja, arWpa41lal apara«, SLM alaatlial »ul ta »af »vlss, _ primiri, M*r»t] aa lakaiaaljv. m i in ■ SBfŽSLffiŽf*"— " untfuu mn«. Masa. >:ttisi£ V Trstu, dae 8. junija 1913 „EDINOST" St. 157, Btran VIT. Delnižka glavnica K 8.C03.000.— Rezervni zaklad: K 1.000.000'— Podružnica Ljubljanske kreditne Plazza della Borsa §t©v. IO, telefon štev. 6(8. ^ Trstu. Centrala v LJUBLJANI. Podružnice v SPLJETU. CELOVCU, SARAJEVU. GORICI in CELJU; obavlja pod jako ugodnimi pogoji vse zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute, čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti. Obrestuje vloge na tekoči račun po dogovoru. Prodaja srečke na majhne sečne obroke. me- VLOGE NA VLOŽNE KNJIŽICE OBRESTUJE S ČISTIMI 4Vl FRAN RUPMK, krojaški mojster, Irfl. uličft Geppa št. 10. I. a. imovina z usnjeni in čevljarskimi jireDaeti )9 prlfclopljeno tzdsl-! v?»!iil.>o z^o^njlh do-jl.vvr ia prtiiSivain'.oo ter salogo napotntfeo^ 't^aP^l v nliol Bolvedore Stav. 49. %%% IVAN SIMONIČ. Andrej Purič kovač, ■xrst, ulica Media 6, Prevzema se vsakovrstno delo stavbenega kovača. [Josip Trarnpuš Trsi, ulica Farneto št. 11 priporoča svojo pek&rijo. Večkrat ms Bvei kruh. Že loda moke wckž vrste iz mamtm gjgfft f&illlDS. Vino in likeri v steklenicah. Sladš&et Ln biškntini. - Postrežba tudi na ia«. SVOJI K SVOJIM ! msssmaa Prsa srbsko, slovensko, hrvatsko mnnufaRturna trgovina IVAN 0ICLOBŽIA TRST, — ulica Barriera vecchla štev. 37. (ex PEKIĆ). Velika zaloga blaga za ženske obleke, perila, trojnika. spodnjih srajc, ovratnic, nogavic, steznikov, batistov, perkalov, cefirov, preprog, panama prve vrste, narejenega perila. MESAR Mesarji : ALOJZIJ (Luigi> DOLENZ. — In t, ulica Belvedere št. 2. Rojan. alica K'j*a St. 7. (polejr »Kjn-pumnega društva") priporoča svojo mesnico. Riccarda Baldassi. Vse po eenah, ki se jim ni treba bati konkurenee. ilCKBii I Ljudska uradna || I BOGOMIL PINO H II Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13 || m (nasproti csms st. Aitcna aoveia) )gi --H Bogat izbor || ur, verižic, orratnih n verižic, uhanov, pr- || stsiiov, zapestnic Itd. g Konkurenčne cene. £j| SiSgOBSBSEiiii [jissaiauj Tur® Emilio Muller A \ans Sc/im/a n i TELEFON št. 2C85. zohoUhnlk TRST ul. della Zorita št. 7. 2. l sot [MIIMI [Ml IM11M3 *m mu Jficolo Cesclandch koncesloniran zobni tehnik Trst, ulica Ponterosso 5, II. m uaii vhod v ulici Nnova štev. 15 :: Je prevzel svoje delovanje. :: Sprejema 9-I2V2 in2Va-7. Cert8 zmerne. 1111=1 cajugledncjfta la najeta-reji« prodajalnie* tu ▼ Trstu, tU S. Aatcato (vogal ulica S. Nicolo). VELIKA IZBERA ▼ttrlftlo, ilatlk, anbr* ■lb, kakor tudi at«a< ■klh ur T>ik» mt«. Uatas«vl]aaa t«t» UM. KAREL DELAMI po visokem c. kr. namestnistvu K3MCES1J0NIRANI Z0B0TEHNIK Trst, ulica Belvedere 5t. 4. III. nadstr. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4. M loti 1Q7Q! Pavsod *n«o, tlovlte Ia prltjab-lOla 10101 IJeao demiče eredstv«. Pri večjib oarofibah znata« znižal• MM. LEKARNARJA ^ 7hi@rry balsam pactavao zavaravan. — Pristen samo t aano ka! varstva«* znuik«. Proti iuU rald!it»ciji »e bo atrogo por topilo ma podltfl pravic«. X* balzam je nnjboljie adrarilo pLjufinlm ia pnalm boleinlm, kaliju, hrlparostl, utt»mu dihanja, pljufi- BMbu katara ln osobito proti Influenci, slabi prebavi, telod-iM«ia krfiu, anetja Jeiel ln oblstl, proti oelabekstl, prebla-JajJn. aobobolu ln ustnim boletnim, proti trganju, opeklinam kolala boleznim Itd. l,/m ail % ali rtilika steklenic* C 6*80 Lekarnarja A.ThlerryJa j Stoperesno mazilo edino pristno aaneiljlvo lećil- no u rane, otekline, odstranjuje la telosa tw »kodljlve enovi ln ▼Klinoma aamenuje mneD« operacij«. Uiinkuj9 tudi proti starim ranam. Dve dozi staneta samo 3 krone 60 ststink. Dobiva se: Lekarna pri Angela varuha, ADOLF THIERRY, Pregrada pri Rogatcu. Prodaja se v vseh važnejših lekarnah. Ha debelo se dobiva v Trstu v mirodilnici FRAXCE5CO MELL. BIIRODILNIGA ^ Antonio Orsich w nI. Barriera vecchia 14. Zaloga barv, čopičev, fmežev, pe- ( čatov, ribjega olja, praškov proti mrčesom na;fi ejšiti sveč, suhega sadja, voska, laka za tak, dišav in krtaft. Eii 3BE t^i i*'" p Ivan ICosmerij Ivanov Rojan, ul. Montorsino št. 7, prlporofia e. občinstva svojo trgovino jeatvinizi kolonijalnega blaga. Zalega pHistra iz Settua - — na obroke ■ Trst, ulica Mfldouilna 5. Popoln® sobe, selo fine, solidne, poštene dobro tsdelsns, čvrste, svetle in nepetirane ter posemseno pokiitvo, tadi le lesno; fivalni stroji, stenske ere, slike ogledala, mannf. blago. < Vsakovrstne slamnike od preprostih do najfinejših, cene primerno niske, priporočam gospodom trgovcem in slavnemu občinstva. Fran Cerar, tovarnar slamnikov. — Stob, pošta Domžale pri Ljubljani, Mizarji: Josip Stolfa Belvedere 10. vsakovrstna mizarska dela. Irat, ulica — IzvrSuJ« it»7 Olje, kis, milo. FR. BIAGGINI, Tr9 Qlica l3tria 5te? 21 Prodsja olja, drugo. kisa, uitLa SAf Pekarne JOSIP AŽMANN Zgornja (ireta 5tev. 275 priporoča »vojn peiarro ©OOOOOOCOCOOCCO COOCC O C I ! oOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOt ooooooooooooooococoooo^: © __________------------- § i 31 o f v o i ooooooooooooooooooocoooj O^OOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOI OCJOOCOCCCCOOO o ~ c t'r c r _ • priporoCljiue turdke Brivnice: « — laae kupujem tsr izdelujem vsakovrstni SZpoUlC najmodernejša lasna dela. AKDKEJ ROJIO, nI. Acquedoto 20. 175: Prodajalne jestvin: ur! i^nipi Tr9t' Piazza P°nt€rC33° ^ VUi i.IUIGjf Trgovina iestvin in Eolo« nijalnega blaga, specijaliteta: priatuo Čajno maslo, kranjske klobase in ilirske testenine. — Za obilan obiak se priporoča vdani Ivan Bidovec, vod a. 5066 Trgovine s prekajenim mesom Ppinn^nooni cenjenemu občinstvu svojo nova a i l|IU* Utrdili prodajalno prekajenera prvovr-tnega Dreherjevega piva na pi jj, brez aparata, in vsakovrstnega vina. Trst, ulica ranita, štev. vogul ulice Ctv-na (nasproti m žeja KevoUelU) LaBtnik: JOsIF TOMAŽlU. Šivilje ARiPrP1? Trat' Via Barriera v-33- vrai* . 13. Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstno obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluza za gledališče itd. Cene zmerne. Urarne in zlatarne: Urama in zlatarna najnižjih cenah se popravljajo ure ui zltti predmeti. Popravljajo se budilniii z garancijo pj K 1"—. Caio ^quadrani. ^OS 7aneU looi iz češljane in rezane, kupujem LClIglVC IC9I po do*3ri ceni. A. S e b e k vlasuljar, Trst, via Carducci 9. 126i Anton Novak, brivec ^Jeel- vedere št. 57, se toplo priporoča cenj, slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIM i 266. Brivska dvorana. Roja na in okolice, me priporoča brivska d -orana r uliciw Montorsino 7. Za dobro po strežbo jamči Štefan Vakoznanoričbrivec. Filip Pikić Čevljarji: TRST, ulica Molino a vento 11. priporoča svojo delavnico iz prodajalnico čevljev. Izdeluje po meri in prodaje nošene Čevlje, vse po najnižjih cenah. »Svoji k svojim I" A Rphfl7 Tret' u!ica Istria 5L 67- ~ Proda- ilwliwA jalna čevljev vseh vrst v veliki izberi za moške, ženske in otroke. Sprejema naročd* po meri in popravke. Cene zmerne. Inoln ManQi>nt Tr8t> uIica Coati 38 JUdip matarui Prodajalna čevljev. Izdeluje čevlje po meri in sprejema popravila. Cene zmerne. Najljubši nagrobne kamn podjetja za reprodukcijo Fotografi: spomini so artistične fotografije nf kristalu, porcelanu itd. za priveske kamne in Blično. — Zastopnik velikega artističnih fotografij j' GIOVANNI PELIZZARI, nrar, Trst, ulica Nuo^ S t 41 (palača Salem). J 49: rntnnrofa Antona Jerkiča naslov : Trst, ul. ruiuljrala delle Po=te 10; Gorica, Gospo ka ulica 7. 4444 Knjigoveznice: KnitfinvP7nira anton repesšek j. f\IIJtJJU7C&IUba edina slovenska knji^cves-v Trstu, ulica Cecilia 5t. 9. — Izdeluje v»» kajigoveSka preprosta ln fina dela točno in pc konkurenčnih cenah. 17CC Kožutaovine: Antonio Alberti ° Trstu, ulica Ponziana 131. Telefon 23-56. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema na-ročbe in vsako popravljanje. Čisti in pere vsakovrstno kožuhovino. Trat. ulica Krojači: Krniarnira ^ goruCan, l\rUJC&l#Illba Pasquale Revoltella ali Ohiadinc in Monte št. 27, I. nad., se priporoča cenj. cbčinstvt za vsakovrstna dela. Solidna postrežba, velika izbe? najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskeir kroju. 772* Kupujem Železnine: železo, stara kovine : Anton Cernece Trat. ul. Oimo št. 12 1730 Žganjarne: Stara grška žganjarne .\ v Trata, V1& O&v&ai S. Tu se d?bi bogata is* ber likerjev; specijalitete : gršfi in francoski konjak, kranjsri brinjevec, krtišri sdvo7ec in briski tropi.ro • vec in rum. Gene nizko. I^ber grenfiic Slaščioo le eapečenci. Gisza mastici iz Sija. — Se priporoma Andrej Anton opni o. Anton Turk, edina slovenska žganjarna in zaloga likerjev, v kateri se dobe vsakovrstni likerji, se naiaja v bliž ni „Narodnega doma" v Trstu, ul. Carlo Ghega 10, vogal ul. Ceciia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca. Razpošilja tudi na deželo. Prodajo Razni: ali v najem sa dajo razne gostiln«, kavarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, kavarna Corso od 9—11, 3—6, telefon St. 826 . 417 Stalni krajevni agenti "t;,r' sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodaj« v Avstro-Ogrski dovoljenih srečk. — Ponudbe pod .Merkur", Brno, Neugaaae St. 20. 324 /fnton Žerjal-Trst priporoča svoje trgovine Jestvin alica Commerciale 18, h podružnico ulica latria 66. (Carbola zgorn a). - Prodaja se žito, oves, ku uza in raznovrstne otrobi ter moka tudi na debelo. JJ Be stavracij a BONVECCHIATI" Trst, ulica Carlo Ghega št. 17. Dobra domača kuhinja. Prvovrstna vina in Dreiierjevo pivo. Sprejemajo se abonenti na kosilo i u večerjo po ugodnih cenah. Priporoča se za obilen obisk in jamči za vse udobnosti in dobro postrežbo j. vaupofič. i" f Opsidae (n zvečer abeaemeat, zale ugedaa. Izberaa ka-hinja Ia badjejevlška piva (ali glavobtia). Zaiaraa Restavracija-Hotel Balkan | vsled političnih razmer. Hrvatska vlada subvencijonira zagrebško in oseško gledališče. Za zagrebško žrtvuje sama vlada okoli 150.000 kron na leto, a poleg tega še mestna občina okoli 40.000 in Nj. veličanstvo 20.000. Če pomislimo, kolika ogromna svota je to nasproti bornim 32.000 K, ki jih mora žrtvovati mestna občina ljubljanska za svoje gledališče. In vendar je ta svota relativno — če upo števamo število prebivalcev enega in dru gega mesta — nad njeno moč. In zakaj ? Ker vlada v Avstriji ne podpira gledališča. Osek je mesto s 30.000 prebivalcev na meji Ogrske in vendar subvencijonira hrvatska vlada oseško gledališče s 25.000 kron, mestna občina pa z 10.000 kron Razun tega plačuje občina — ker je gle dališče privatna last — najemnine oko'i 4000 letno. Privatne, eventuelno občinske podpore uživa oseško gledališče tudi okoli 4000 kron. Teh 4000 kron žrtvujejo male občine v okolici Oseka, katerim leži na srcu obstanek oseškega gledališča in h katerim prihaja včasih ensemble oseškega gledališča na kratko gostovanje, z eno ali dvema predstavama v sezoni. Ves ensemble tega gledališča je angažiran celoletno, dasi traja sezona komaj po 6 mesecev. Letos je vsled balkanske krize, trajala sezona samo 5 mesecev. Po končani oseški sezoni se je ensemble razdelil ter je opera ln opereta gostovala 20 večerov v Opatiji, kjer jim je bilo garantirano za vsalt večer 700 kron. Inkaso pa je bil pri najslabše obiskani predstavi nad 1000 kron. Razun tega je imelo oseško gledališče druge ugodnosti, kakor brezplačno dvorano, godbo in luč. Iz Opatije je oseško gledališče nadaljevalo svoje gostovanje v Dubrovniku, kjer je za sezono mesec dni dobilo 10.000 kron podpore in razun tega imelo vedno nabito gledališče. Tudi v Splitu je priredilo nekoliko predstav z velikim materijalnim uspehom. Šibenik je tudi žrtvoval par tisoč in tako je mogel te dni blagajnik „Gledališkega društva v Oseku" na občnem zboru izjaviti, da ima 8000 kron suficita. Razun tega naj še omenimo, da je ensemble oseškega gledališča naravnost ogromen. Samih angažiranih pevcev in igralcev je okoli 80 oseb in znaša gažni etat do 130.000 kron. Drama pa gostuje po Slavoniji. Seveda ie to podjetje precej spekulativno, toda kjer gre za obstanek institucije, je vsako sredstvo dovoljeno. Osečani vedo, da sami, s svojo subvencijo in s svojim obiskom, ne bi mogli imeti več nego samo dobro dramo. Zato gledališče potuje, le da si more vzdržati opero in opereto. To so rožnate perspektive, na kakršne, na žalost, ljubljansko gledališče pri sedanjih razmerah ne more računati. Ali pa ne bi šlo, da bi tudi ljubljanska opera in opereta gostovali v nekaterih večjih mestih ? Železniška zveza med Ljubljano in Opatijo je vsekakor ugodnejša nego med Osekom in Opatijo. Ali ne bi kazalo prirediti kakih 10 opernih večerov v Opatiji ? In tudi Dubrovnik bi za spremembo enkrat rad poslušal ljubljansko opero, ki uživa na jugu boljši renome nego oseška. A Sarajevo? Mostar? Po vseh teh mestih bi ljubljanska opera mogla računati na lep materijalni in moralni uspeh. Drama pa naj bi med tem časom absol-virala gostovanja po naših slovenskih mestih. n. pr. v Gorici, Mariboru, Celju, Novem mestu i. t. d. Toda ta gostovanja ne bi smela biti privatno podjetje enega ali par igralcev, ampak bi moralo biti organizirano oficijelno od dramatičnega društva v Ljubljani. V vsakem omenjenih mest naj bi se organizirali odbori, ki bi skrbeli za vse priprave, ki bi z abonmajem jamčili dramat. društvu gotov znesek, ki bi pokrival gotovo vse stroške in zagotovili obenem nekaj čistega pre-bička. Veče občine, ki so v slovenskih rokah bi tudi lahko v svojih letnih proračunih stavile kako malo svoto za podporo slovenskemu gledališču v Ljubljani. Tudi denarni zavodi naj bi kaj žrtvovali — saj ni treba Bog ve kolike svote? Vsak nekaj in nabralo bi se par tisočakov na leto in krize v slovenskem gledališču ne bi bilo več. (Dalje.) Iz delavskih krogov. Zveza jugoslovanskih pekovskih pomočnikov. Pod okriljem N. D. O. se je osnovala strokovna organizacija: „Zveza jugoslovanskih pekovskih pomočnikov". Ustanovni občni zbor te koristne organizacije se je vršil v četi tek, dne 29. majnika, v društveni dvorani N. D. O., ul. sv. Frančiška št. 2. Ob lepi udeležbi ga je otvoril tov. Novak, ki je obrazložil v kratkih besedah pomen občnega zbora, nakar je podal besedo strokovnemu tajniku N. D. O. tov. Brandnerju. Poročevalec se je predvsem bavil z vzroki, ki so privedli slovensko delavsko ljudstvo do tega, da si je začelo snovati stanovske organizacije na narodni podlagi. Na Češkem so si češki delavci, videči da jih zapr stavlja cela mednarodna socijalna demokracija, oziroma v njej združeni nem- ki delavci, osnovali strokovne organizacije na narodno — socijalni podlagi. Leta 1907. so se začeli cepiti od socijalne demokracije tudi slovenski in hrvatski delavci. Zatekati so se začeli v vrste N. D. O. katera brani njihove narodne in socijalne pravice. Ne bi se bilo zgodilo to, če bi bili slovenski in hrvatski delavci v inter-nacijonali spoštovani, če bi se bila inter-nacijonala postavila na stališče: Vsem narodom enake pravice, in da bi se za te pravice tudi bojevala do skrajnosti. Iz N. D. O. je postala „Zveza jugoslovanskih železničarjev", nadalje „Zveza jugoslovanskih lesnih delavcev" in ..Narodna socijalna zveza". Vse te organizacije imajo ena'v namen, zato skupno na-stupajo. Čutila se je tudi potreba po organizaciji pekovskih pomočnikov, ki naj bi razprostirala svoj delokrog po vseh jugoslovanskih deželah. Z ozirom na to hočemo tudi pri tej stroki izvesti reformo na podlagi organizacijskega statuta. N. D. O., ki določa, da mora biti vsaka strokovna organizacija zase, vse skupaj pa združene pod enotnim vodstvom osrednje strokovne organizacije N. D. O., nad katero stoji kot najvišja instanca osrednji izvrševalni odbor N. D. O. Da ustanovimo tako zvezo, zato smo se sbrali. Slovenski in hrvatski delavci čutijo potrebo po njej. Zavedati so se začeli, da se tolčejo sami sebe po glavi, če plačujejo mednarni organizaciji, in njihov denar roma na Dunaj in se porablja za nemške pekovske pomočnike, pa morda tudi za druge svrhe, „Siidmarko", „Schulverein" i. t. d. Z eno besedo rečeno, mi Jugoslovani ne smemo podpirati Nemcev, ne smemo povećavati z našimi denarji nemške politične in gospodarske moči, kajti slabi smo, in če pri tem še podpiramo našega močnejšega nasprotnika, je naša usoda zapečaćena. Nadalje ne moremo biti člani mednarodne organizacije, ki daje prednost močnejšemu in izpodriva slabšega. Vsega tega so se začeli jugoslovanski pekovski pomočniki zavedati, zato so sklenili da si ustanove samostojno organizacijo, ki bo branila njihove koristi. Govornik je nato razlagal, kake koristi bodo imeli člani „Zveze jugoslovanskih pekovskih pomočnikov" in kake dolžnosti proti organizaciji. Vstopnina znaša K 1—, knjižica 20 vin. Tedenski prispevki: I. razred 80 vin., II. razred 1.—. Razred vajencev: 40 vin. Podpore: brezposelnostne: 1. razred : po enoletnem članstvu in po 10 dnevni brezposelnosti skozi dobo 50 dni K 110 na dan; II. razred: po enoletnem članstvu in po 10 dnevni brezposelnosti skozi dobo 50 dni K 1*60 na dan. Pri obeh razredih se podaljša po triletnem članstvu doba podpor na 70 dni; po petletnem članstvu pa na tri mesece. Bolniške podpore: po šestih mesecih članstva in po osamdnevni bolezni za člane obeh razredov 80 vin, na dan, in sicer skozi dobo 10 tednov. (Na brezposelnostno podporo se je polagala vežja važnost). Podpore za zaostale umrlih članov po enoletnem članstvu K 60"— za oba razreda. Stavkovna podpora. \ slučaju stavke dobi vsak član po enoletnem članstvu K 2 — na dan podpore; rodbinski očetje dobivajo do petih otrok za vsakega otroka še posebej 40 vin. na dan. Pravovarstvo. Do brezplačnega pra-vovarstva imajo člani pravico po dvame-sečnem članstvu. Za vajence veljajo glede vseh podpor in ugodnosti isti pogoji, kakor za člane I. razreda. Pri „Zvezi jugoslovanskih pekovskih pomočnikov" bodo imeli člani veliko boljše ugodnosti, veliko višje podpore, nego pa pri mednarodni organizaciji. Nadalje se bo vse potrebno ukrenilo glede posredovalnice dela. Ministrstvo nam je pravila potrdilo in koncesijo imamo že v rokah. Nadalje je poudarjal poročevalec, da bo imela Zveza veliko nalogo, predvsem seveda v Trstu, kjer se godijo pekovskim pomočnikom velike krivice. Kako mednarodna in socijalna je demokratična organizacija pekov, priča dejstvo, da imajo nastavljenega v konzorcijonalni bolniški blagajni italijanskega zdravnika, čeprav so pekovski pomočniki v Trstu skoraj vsi Slovenci. Dotični zdravnik postopa s Slovenci zelo slabo; slovenščine niti trohice ni zmožen. Nadalje dokazujejo njihovo mednarodnost italijanske tiskovine. Slovenskega reveža vržejo na cesto in če je tudi hudo bolan. V mednarodni organizaciji se proti takem stvarem člani ne morejo pritoževati. Te škandalozne razmere bo odpravila »Zveza jugoslovanskih pekovskih pomočnikov". Dobro, da se vrše letos volitve v to zadružno bolniško blagajno. Naloga Zveze bo, da ostro nastopi, da pridejo v vodstvo pekovske bolniške blagajne tudi naši zastopniki, da stvari kontrolirajo. Ko je govornik še natančno pojasnil namen Zveze z gospodarskega in narodnega stališča, je poživljal navzoče, da se poprimejo dela za Zvezo, da nam bo mogoče v kratkem ustanoviti več podružnic, jo razprostreti po vseh jugoslovanskih deželah, da bo postala res prava jugoslovanska organizacija. Mol ie ppirosT" najboljši pisalni stroj ? Ker ima 3 znamenite prednosti, ki jih nima noben drug pisalni stroj in ki jih tudi ne bo mogel imeti nobeden drug, ker so zavarovani s posebno določbo. I. Črnilni namakalec (blazinica namesto traku) napravlja pisavo čistejšo in vidnejšo, lepšo in ori~ hranja denar, čas in nepripravnost. II. Osrednji vodilec (namesto stalnih vzvodov) zajameuje kontantne črte. III. Avtomatični izpremen (namesto ročnega) povečuje hitrost pisca za 50%. J J J3 _ ** «r volti di chiozza „YOST U. U. Z O. Z. - Telefon 23 65 - Sprejemajo se kopiranja, naročbe in poprave vseh sistemov. Na svetovni razstavi v St. Louis n a j v i 3 j a odlika „Grand Prix Globus Zastopstvo in zalogč tovarne: Fratelfi rFft*1:-' čistilni ekstrakt® PiflZi čisli boljše kakor- .vsako drugo Kovinsko čishlo trst, via TIntore 2 Gradbena, kulturnotesnična ter zemljemerska pisarna 3ng. J. Skoberne S 3ng. D. (justinčič trst ulica Zonta štev. 9 Zrst A- SBOGAR kovač, mehanik ln elektrotehnik - z ddavnko U nikeliranja, posrebrneTfje, bakranja itd. Hd. Trst, Via Gastano Donizatti 6. - Telefon i26, Rom. IV. PopiarUa priprave za točenje piva, motorje ma ru in bencin, sesaljke, šivalne »troje, motocikle, oicilde in tzvrSuje draga dela, ki spadajo v stroko mehanikov, priprave *a električno razsvetljavo, električne motorje ln vrdigovalnice, električne zvonce, telefon« in vaako delo elektrotehniško. - Zalaga žaralo, Stekel za ga» la elektrika In drugih predmeta«. r Zmaga na vseh Crtan fr najboljše kolo monarhije dobiva atalno nove pristaše. kolo dobro, porenl ljudsko kolo. se splošno rado kupuje. Ceniki zastonj TRST: Roti Rudolf, ul. Acquedotto 21. GORCA : Grusovin E., Corso G. Verdi. Sv LUCIJA: I. Šuiigoj. AVSTR. DRUŽBA OROŽNIH TOVAREN V STEYRU in poštnine prosto pri zastopnikih : Po aajvišjam pooblaščenju ces. Zato je pri N. D. O. tudi nižja članarina in imajo člani več koristi od nje. Predbacivanje, da je N. D. O. štafaža te ali one politične stranke, je zlobno, kajti N. D. O. je nepolitična organizacija in nieni člani so lahko pristaši te ali druge politične stranke. Da je N. D. O. kriva, da je dr. \Vilfan proti Kristanu tako nastopil, je tudi iz trte izvito. Sicer pa je to, kar se tozadevno prebaciva, čisto navadna laž, ki so se je naučili iz „Zarje", katera je baje pozabila natisniti resnico. Kajti popolnoma na mestu je, če se slovenskemu pisatelju, če gre govorit med slovenske železničarje nemško, zaluča v obraz: „Pa še knjige pišite v nemškem jeziku!" Sicer pa take stvari ne spadajo na strokovne shode. Će so se jih socijalni demokrat je vzlic temu posluževali, je to zadosti jasen dokaz, da nimajo ničesar proti njej, da je N. D. O. torej poštena in prava delavska organizacija. Ko sta bila socijalno - demokratična govornika" temeljito posekana, sta z navdušenjem sledila izvajanjem govornikov N. D. O. in Z. J. Ž., posebno pa eden. Torej bila sta na vsej črti poražena. Sramovala Sta se iti domov. In potem Sta imela po- i Sezona od 15. majnika do srede oktobra. 40 o slomim nanizati v 7 ari i- od nrve Črke do 1 ^^ blatno kopelji z naravnim triišlam „fangom , gum napisati V „^arjl oa prve crK©ao,masaža elektroterapija. Uspešno proti protonu, zadnje Zlagano poročilo. lNe bomo Citirali ■ ishias, kroničnemu in mišičnemu revmatizmu, po- omenjenih laži, ker SO se Z njimi sami j sledicam kostoloma, poškodbam, vsem ekssndatom, sebe obsodili. Vsi oni, ki SO bili na se-Imenskim boleznim itd. itd. Toplo podnebje, ob ^tnnlrn nav70Či so nać i z Dre videli kaka i moI3n- v kopališkem poslopju izborna stanovanja Stanku navzoči, SO pac lzpreviueu, postrežba. Zmerne cene. Interurbani telefon laž in hinavščina vlada v teh ljudeh. Zato | žt> 26. Voz na postaji in pri ladjah. Knri a nri q 11 no c o iifi pimnroi rAŠiin na i n___ . . . _»• . . - ' Strokovni tajnik N. D. O. tov. Mrak je tudi obširno govoril o škodljivosti socijalne demokracije za naš slovenski narod in o velikem pomenu na narodni podlagi stoječih stanovskih organizacij. Razkrinkal je ninavsko ljubeznivost soc. dem. voditeljev napram delavstvu, katera je seveda precej blizu žepom. V socijalni demokraciji je razširjeno samo koritarstvo, ki se že nagiblje k bestijalnosti. Govornik je zlasti udrihal po socijalnih demokratih kot ljudeh, ki zlorabljajo program socijalno demokratične stranke. Socijalni demokratje stoje na stališču, da je to vse eno, Če dela na naši ■zemlji naš človek ali tujec. Za Slovence je v socijalni demokraciji krivica. Na Koroškem, v Celovcu, kjer niti z laterno ni najti Italijanov, se nahajata na tajništvu mednarodne soc. demokracije nemški in italijanski napis. Slovenskega ni, dasi je v Celovcu in njegovi okolici veliko .število Slovencev in je na Koroškem slovenski jezik deželni jezik. To je majhen slučaj, kako je Slovenec preziran v socijalni demokraciji. Za slovensko delavstvo je rešitev le v strokovnih organizacijah na narodno« socijalni podlagi. Po poročilih strokovnih tajnikov, ki so bila spremljena z velikim zanimanjem in navdušenjem, je bil izvoljen odbor 2veze: Josip Pečar, predsednik, odbor: Rafael Trobec, Andrej Novak, Josip Renar, Anton Gulič, Ludvik Trampuš; namestniki odbora: Josip Trampuš, Flori-jan Mlakar, Alojzij Novic, Josip Fabjan, Alojzij Trampuš. Po enoglasni izvolitvi odbora, je prevzel predsedstvo tov. Pečar in se zahvalil za izkazano zaupanje ter obljubljal, ia bo posvetil razvoju koristne Zveze vse -svoje moči. Nadalje o bodočih nalogah, aalogah Zveze. Ko se je priglasilo k besedi še več grugih tovarišev, je nato tov. Pečar zaključil občni zbor s toplim apelom na navzoče, da se potrudijo, da bo mogoče doseči potom Zveze v kratkem času uspehe. Zveza jugoslovanskih pekovskih pomočnikov je torej ustanovljena. Ker se nahaja na zdravi podlagi in ima v odboru dobre moči, ob strani pa strokovne tajnike, se čisto gotovo razvije v močno •organizacijo. Pozivljemo torej jugoslovanske pekovske pomočnike, da se od prvega do zadnjega pridružijo „Zvezi jugoslovanskih pekovskih pomočnikov." LaŽnjivost ln hinavstvo socijalnih demokratov. Socijalni demokratje so kakor nalašč ustvarjeni za laž. Hinavstvo in laž sta v njihovih vrstah ukorinjeni; pravi ideal sta Z3. razne koritarje, ki se hočejo obdržati na vsak način na površju in ki se ravno zato poslužujejo najostudnejših sredstev. Ni čuda potem, da se vsak s studom obrača od teh ljudi, ki nimajo niti trohice plemenitosti v sebi, ampak se nagibajo s svojimi marksističnimi nauki že naravnost k pravi pobesnelosti. Pred seboj vidijo samo trebuh, stroj in roke. Višji cilji so um neznani. Zato ni med njimi niti enega idealista, ampak sami materijalisti. S tem ljudmi pošten človek, ki je prežet s čistim idealizmom, ne more občevati. Čuden bi bil svet, če bi oni zavladali. Ne bomo obširnije govorili o grdobi-jah, ki se neprestano dogajajo v njihovih vrstah, omeniti hočemo za danes samo en slučaj. V Nabrežini je bil pred kratkim zaupen sestanek N. D. 0. in Z. J. Ž. Na ta sestanek sta prišla tudi dva socijalna demokrata. Pustili smo ju, da sta bila na sestanku navzoča, dasi je bil zaupen. Pustili smo iu tudi govoriti, da se navzoči prepričajo, kake argumente imajo proti nam. Prežvekovala sta velikanske neumnosti, da se jima je vse smejalo. Glavne točke, ki sta jih imela, so bile: N. D. O. je kapitalistečna štafaža, ker ima doktorje v odboru. N. D. O. je organizacija ki jo j zlorabljajo narodnjaki za volitve i. t. d. In! da je dr. \Yilfan pisatelju Kristanu pre- j povedal, da ne sme pisati knjig v sloven-! skem jeziku. i Kako smešni so argumenti, ki jih! nisoi °takijudj?°prTvi duševni revčki' Taj- ATStrijSfai jaTOPlOVM fleL Ml „DllSatil" # ia k r. apostolskega Veličaastva. Izredna c. kr. državna loterija ▼ skupne vojaške dobrodelne namene. TA DEIABHA LOTERIJA vsebuje 31.146 dobitkov v gotovini v »kupni svoti 625.000 K. Glavni dobitek: 200.000 K. Žrebanje se bo vrSilo Javno na Dunaja 3. julija 1913. Srećka stane 4 K. dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju IIL Vorder® Zollamtostrasae 7, akturah, tobakarnah, pri davčoih, poStnih, brzojavnih in železniških urad .h. v me- Srećke se v loterijskih kolekturah, . _ njalnicah itd. Igralni načrti za kupovale« srečk brezplačno. Srečke se pošiljajo p Tinine prosta. Od c. kr. loterijske direkcije gfta*^ PILOTIH, ISOHIAS. Rimske toplice u Tržiču. bodo gledali, da se jih čimprej rešijo na ta način, da v Nabrežini ustanove organizacije na narodni podlagi. Boj na vsej črti socijalno demokratičnim lažnjivcem! S svojim dosedanjim delovanjem so vzbudili v nas srd do njih. Zato moramo stati na stališču, da je treba energičnega in odločnega boja proti njim. Gnezda, v katerih so bili danes varni (ala Sv. Križ, Vižovlje i. t d.), se že v narodnih rokah. Sedaj pa pride na vrsto Nabrežina, in povdarjamo, da poprej ne odnehamo, dokler ta hinavska, lažnjiva in našemu narodu škodljiva socijalna demone bo uničena popolnoma. Naš boj, ki ga bodo dan za dnem bolj občutili, jih gotovo spametuje. Sukna, lodne in modno blago ca gospoda in dama, priporoča KAREL KOC1AN XX tovarna sakna XX v Humpolou (Mlks) XX Uiord franko. XX FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg 9 Izprašani optik Specijalist za očala in Ščipalnike. Zaloga toplomerov, barometrov, daljnogledov (Zeiss) itd, Lastna delavni« a z električnim obratom. Krasni ceniki brezplačno. nik Brandner in podpredsednik Z. J. Ž Bufon sta jima odgovarjala tako, da sta vzdržuje sledeče glavne proge: Prospekte razpošilja ravnateljstvo J. M. Oraf. Caffe Xuovo TTI (NOVA KAVARNA) f Trst, Plazza Barriera-Settefontane Prva udobnost. Bogata izbera Časnikov. Prvovrstno pijače. Hladila vseh vrst. Biljardi Seifert. Telefon 19-81. Poleg kavarni se nahaja tudi izvrsten B (J F F E T, Iger se prodajajo mrzla jedila, vino in Dreheijevo pivo. Sprejemajo se naročila na dom. Priporoča se u dani FRANJO ABRAM, lastnik. ■ ■Baaaaaap^g o ■■ ■ ■ --o NOVA KONFEKCIJSKA DELAVNICA Trst — ulica Campanile Ster. 15. Zaloga otroških oblek, bluz, spodnjih kril, srajc, spodnjih hlač za modke in ženske. Sprejemajo se naročila po meri. Nizke cene. aaaaaa Josip Gergič, Trst Rocol — Molino a vento štev. 40. Prodajalna čevljev vseh vrst za moške, ženske in otroke ia zaloga usnja« Sprejema naročila po meri in popravila. Cene zmerne. Priporoča »e za obilen obisk. Tovarna kov6«fov ia potnih torb v vseh velikostih in popra-tU* po aliklb oraah — Poilljatve aa vts strani. Trat, ul. SHvio Pellico štev. 8. HKMMftmfKKKKKKKKK Prva slovenska mirodilnica v Trotu Rlojz Saletelj alta Carradori 18, v bllilal gostila« NDO. Zaloga barv, čopi&v, mrežic aa plin, predmetov ia gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-aa nalnih posodah in drago. BHi MMHUUKUUUUHHUUUU Novi zobozdravniški ambulatorij Mehanična delalnioa AlarikLantschner zapris. cenilec Trst, Via Geppa št. 12 Telefoa 138. Ekskluzivno zastopništvo in zaloga svetovnoznane tovarne koles (bicikljev) in motociklet STIRIA tvr-dke Jocb« Puch & Co.v Građen HUrkoppk Neunann kakor tndi tn- in inozemskih tvrdk veliko zalogo pritiklin. Zalaga In upeljava eiektr. zvaooev. — Sprejme kakorSnoaibodi popravo v svoji stroki. tU. Rossini št. 12 (vogal al. detle Poste) Laboratorij za moderno rfeotistike. Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe a materijalom najboljše kakovosti po K 2. Izdiranje zob brez bolečin po 2 K. Ordinacijske ure: od S dopoL do i pop. in od 3 do 7 sređar. Ob nedeljah in pnunikih od 9 do x*. POZOR! 80000 parov čevljev 4 pari čevljev le za K 8 50. Zaradi zastanka plačil več velikih tovarea sera dobil nalog, da prodam veliko množino čevljev globoko pod proizvodnimi cenami. Prodajam toreg vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na trakove, nabiti podplati, mjavo ali črno usnje, veleelegant., najnovejši fasona, velikost št. po cm. Vsi štiqa pari stanejo le K 8*50. RazpoJiljatev po povzetju D. Wulkan, Krakov (Avstr.) Isaka 3-E. T. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. sedela na trnju ko sta morala poslušati, j ^S^td^lAa^nldeijek ob 5. uri PoP. Na kratko povedano, razlika med socijalno ; Povratek vsako soboto ob 6 30 uri qutraj. demokracijo in N. D. O., kar se tiče dok- Trst-Metković a. (poštna), toriev, je ta, da so V N. D. 0. vsi doktorji Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. zato, ker hočejo slovenskemu delavstvu ^ll^^f ^30 ™ z idealizmom — - ^ - pomagati, delajo z idealizmom in sicer ; o d bo d iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne, brezplačno, dočim SO socijalno-demo- i Povratek v četrtek ob 6-30 uri zjutraj, kratični doktorji, ala Puecher. v stranki Trst-Kor6uia_(poštna) samo zato, ker jim to nese. Dr. Puecher je penzijoniran finančni uradnik, vleče mastno penzijo, dr. Puecher je advokat, in poleg tega pa vleče na tis >če kot ravnatelj okrajne bolniške blagajne, torej je v stranki zato, ker mu nese, drugače bi ___________ bil pri italijanskih nacijonalcih. Dr. Puec- Trst-vis (treovska). her je kapitalist prve \TSte. Odhod iz Trsta v sredo ob 6 popoldne. O d b o d iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6*39 uri zjutraj. rst-ŠIbenik (jpoštna). Odhod iz Trsta v sredo ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trst Makarska (trgovska). Odhod iz Trsta vsako soboto ob 7 popoldne. Povratek v1^e- , . ali ne- 2nesku 100 —- K Pojasnila potom posredovalne pisarn* Županstvo Marezlsre. Valentin Accetto, Ljubljana, Kolodvcr- Župan: Kocjančič. ska ulica 8. formulo, samo da bi na zuoa| markirali ne kako zmago oziroma da bi prikrili vsaj svojo polomijo. Zahtevaii so samo še, da i bi Jim „Dalmacja" nastavila nekega Italijan- 1 skega nadzornika, ki bi nadziral delo pri nakladanju in izkladanju parnlkov. To so hoteli, samo da bi za dan volitev imeli primerno agitacljsko sredstvo, s katerim bi begali volilce in stvar predstavljali tako, kakor da bi bil zmagal njihov „fascio econo-mico". Pritiskali so na vse mogoče načine, letali od Pondja do Pitata, da bi se ]im vsa} do včerajšnjega dne izpolnila njihova želja. Toda vse zaman. „Dalmacija* je sicer kapitalistično podjetje kakor vsaka druga parobrodarska družba, ki se kot taka pač ne ozira na nacijonalne momente, kadar sprejema delavce. Ampak tudi kot kapitalistično podjetje ni očividno imelo nobene volie, da bi reševalo polomljene štrajke laških nacionalistov, in tako se )e zgodilo, da so ostali laškim petelinom dolgi noscvi 1 Laški štrajk je temeljito polomljen, slovenski delavci pri „Dalmaciji" ostanejo v delu, dr. Cimadorijeva organizacija t pristanišču je dogospodarila za zmerom. To so delstva, ki smo ]ih hoteli naglasiti, ker ni Izključeno, da si bodo laški na-cijonalci skušali sedaj iz te neprijetne zadrege pomagati s tem, da bodo volilce v zadnjem trenutku kratkomalo nalagali in govcrili o kakih uspehih, ki jih sploh dosegli niso. — Torej pozor, slovenski delavci — volilci! * * * * Posredovalnica dela NDO. Iščejo se trije mizar|i za Pulo in en krojaški pomočnik za Tolmin. — Službe išče trgovski uslužbenec. . — Trgovski pomočnik išče službe vtr- j govini z mešanim blagom. Govcri slovenski, nemški in tudi nekoliko italijanski. Odbor Zveze Jugoslovanskih pekovskih pomočnikov. Jutri, v ponedeljek, ob 6 zvečer odborova seja. i Odbor Zveze Jugoslovanskih lesnih delavcev. V torek ob 8 zvečer odborova seja, na katero so vabljeni odborniki vseh skupin lesnih strok. Vesti iz Gori&ke. Velenemec Wieser in slovenski — • kos. Malo težko Je pač misliti obenem tej dve stvari, pa sta vendar imeli opraviti J druga z drugo. Rastavraterka v Gorici ima namreč kosa, pravega črnega kosa z rumenim kljunom in ta kosovska grdoba Je — Slovenec, kajti venomer žvižga: „Naprej zastava Slave." Da to velikemu Germanu Wieserju nikakor ni prav, Je umllivo samo-oosebi, kajti če bi bilo po njegovem, bi vsi. kosi na svetu morali žvižgati edino le „Dlej Wacht am Rhein". Wieserja so zaradi kosove pesmice nje-; gova germanska ušesa bolela tako zelo, da i je zapovedal restavraterki, da naj kosa spravi s pota, če ne drugam, pa na stranišče. To se Je na mogočno Wieserjevo besedo tudi zgodilo, a končno je kos privan-dral v podstrešje, kjer nemoteno žvižga „Naprej zastava Slave," da se čuje daleč naokoli. Wieser se sicer še jezi, ker Sej vedno sliši kosa in njegovo pesmico, a kos žvižga in se ne briga za Wieser|a in n(e-govo germanstvo. So pač res trmasti ti slo-, venski kosi, da nočejo tako žvižgati, kakor hoče imeti mogočni velegerman Wieser. Boj za slovensko zastavo v Krmi nu. Fantje iz zapadnih Brd hodijo na Varaždinske toplice (J(rvatsko) Žvepleno zdravilišče Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. Nov zdraviliški hotel z električno razsvetljavo staroznana radioaktivna žveplena kopelj 58 u C priporočljiva ia Ipf|4n;fl ■»ow»in lehlin itd- Pitna zdravilišča za bolezni v vratu, krhlju. prsih. irganjB, lOVmUj ISUIJU jetrih, želodcu i3 v črevesih. Električna masaža, blitne, oglj. kisle in Bolnčne kopelji. Odprto celo leto. Moderni komfart. Novi hoteli. Krasna okolica. Vojaška godba. Prospekti zastonj od zdraviliškega ravnateljstva. Zdraviliški zdravnik dr. I. Locbert. Aristiđe £ruaic& - Trst via S. Servolo Z — Telefon 57 38 OtRlkoBona tovorna ( svetinjo ) ceu! !n cementnu • 1 ploJč, teracou In umetnem Kamna, 8 p rej e» a mk«mtio delo t eeraenta. Cene zmerne, iflo t • • ODPRTA JE NOVA uffet-Sostiloa „Propsso" v Trstu, ul. Stadion 7 (poleg kavarne Progresso) Toči izvrstno pivo, tudi črno. - Cnjat, sir in salam so prve vrste. - Odprlo do 2 popolnoči. K5NRZI0 POTOCNKai Trst, ulica Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijalit-ta : suknje alpagas, modre, trne in sive. Otroške obleke od K 3*— naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga bi«ga na meter ali obleke po meri, ki se izvršujejo naj elegantne je in najsr lidneje po naj primernejših cenab. ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE (Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena I. 1831. Zakladi za Jamstvo dne 31. deeembra 1912 K »67 3SS i7. — Glavnica za zavarovanje li»-Jenja dae 81. deeembra 1912 K l,267.2«».9«9-2» — Plačana podvračUa od leta 1S31 tfo 31. — Plačana pudvračlia deeembra 1912 k l,U2.ftlS.i2l 56. 8 1. januvarjem 1907. je druStvo uvelo ta iivljenati oddelek nove glavne pogoje police nadarjeni največo kulantnoatjo. Povdarjati je Bledeče ugodnosti polloe : I. Veljavnih takoj od tadanja : brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora cavarovanec vrSiti voj službo, ako je vpisan v polah črne vojske, b) ako plača zavarovanec 1°%« od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje izvrSi v teku 6 mesecev po preteku roka XX. TaljAvalb po preteka 6 meieoev od l&danja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v katerinbodi deželi tega sveta (Svetovne police). Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarovaaac v dvoboju. UL Veljavnih po pratolca onega lata po Izdanja polloe : a) savararovanec se oprosti plačevanja za metana ravarovanjt* v slučaju, da postane nesposabea za delo. XV. Veljavnih po pretaka treh let od Izdanja : a) Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun Blučaja prevare. b) DruStvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, ali poskn- c) šenega samomora. Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4 DruStvo sprejema zavarovanja tudi za življenje, požar, prevažanje in ulom. vojaški nabor v Krmin. Pojejo in s seboj tresejo slovensko in cesarsko zastavo. Tako Je bilo tudi lani poleti. Ali nekateri Italijan-ski hujskači v Krmlnu so začeli demonstrirati proti slovenskim fantom In redarja Ferlat in Fain sta hotela vzeti briskim fantom obe zastavi. Pred sodISče v Gorici so priSli Štirje fantje iz Medane H. Blažlč, Al Sirk, Alojzij Kline in Fr. Srebrnič. Obtoženi so bili zoperstavljenja redarjem in BiaSlč |e bil obtožen še po paragrafa 305. k. z., češ da |e klical: Do! s Farlani! Razprava v Gorici je trajala nad dve uri, končala pa s popolno oprostitvijo vseh Štirih obtožencev, katere Je Izborno branil goriški odvetnik dr. Dinko Puc. Iz Kobarida« „Edinost* od 3. junija je priobčila članek ped naslovom. .Davka prosto žganje" Dovolite mi, da popravim nekatere netočnosti, ki |ih piše g. A. P. Pisec Je deželni uradnik ali karsibodl in prav gotovo Je, da si je one podatke nabral v uradu, torej brez poznanja krajevnih razmer. Zapisal Je gole številke, ki se nepoznavalcu ogodbe. Bolgarska v odgovoru odklanja srbsko zahtevo. Te vesti se oficijelno Se ne potrjujejo. Iz Belgrada se poroča, da Bolgarska Še vedno nI odgovorila na konkretni srbski predlog glede sestanka vseh štirih balkanskih ministrskih predsednikov. Po tem načrtu bi se sestanek moral vršiti že danes. Iz grških vladnih krogov je izila nova inicijativa, da naj se po konferenci ministrskih predsednikov vril tudi Se sestanek vseb balkanskih vladarjev, Id naj poskusijo osebno pomirjevalno vplivati na reSitev spora. Tudi vesti o dogodkih pri Stlpu še vedno niso razjasnjene. Gotovo je le to, da so se Srbi umaknili iz mesta in sfcer iz taktičnih razlogov, znano pa Se ni ali so sedaj zasedli Bolgari mesto ali ne. DAROVI. — Za svetoivansko podružnico CMD sta darovala gg. Birsa in Lovrika 2 K, ker ju je g. Marij Pahor speljal na volilni led — Isti podružnici |e daroval g. Maroli 14 K, katere |e nabral v veseli družbi slaveč dvoletnico svo|e poroke. Mnogo posne-malcev! — CM podružnici v Bazovici |e izročil Vinko Škrjanc K 4 34, nabranih v družbi zvestih prvobojevnlkov na poziv lv. Tre v ena v gostilni .Pri pošti". — Na veselici magdalenskega otroškega vrtca CMD, ki se je vršila mlnole nedelje »pri Tirolcu", so preplačali vstop nlno ozir. darovali ker se niso udeležili iste sledeči gg.: Anton Sandn dež. poslanec 2 K, Anton Miklavec. dež. posl. 1 K. N. Šplndler 2 K, Živic Ivan 1 K, Budje Fran 40 st., Miheučič 1 K, ga. Vareško 1 K. — Ker ni bilo možno vseh darovalcev zabeležiti, na| blagovoljno oproste oni, ki niso tu imenoma navedeni. Za Magdalensko CM podružnico prinesli razprodani bloki K 4120. — V „Angelčku" v gostilni pri .Tirolcu" se Je nabralo 15 K. Neimenovani Je daroval v gost. „Obrt. društva- pri Sv. Ani K 110. Costante Marco njarno in slaščiča rno. nahajajoč o me w alfe i Imtitato 6 ter. z. — Vsakovrstni likerji ia Tino v steklenicah. Cene smerne. I?|pt V <*AQlian j® D»jprijetMj5i mk dan. l£ICl f OCSlJdll s parni ti 4kiat na dan, t železnico ravno tako. V Sesljanu Je na driavni cesti 8 gostilen, posebno pa se pri I. Sacu dobi najbolja postrežba ▼ jedi in pijači. Lepi senčni prostori ter zmerne cene. Vljudno vabi IVAN S U C. 111 Prijateljem in slav. občinstvu toplo priporočam dobroznano gostilno g. Tomažiča ▼ ulici Molin a rento Itv. 3 ▼ Prstu. — P e g a n L e a d d e r, voditelj. 534 Prinnrnos pod novim vodstvom, na doto ■ I IjlUlUtn urejeni hotel „Pri zlatem Jelenu" v Gorici Cene zmerne. 1252 KpOjfl^jfgfj^l pomočnika _i$če M. Mihič vZgo- vse leto. nikn pri Prošeku Delo skoči tase Največja moda za moSke obleke |e razvidna Iz bogate zbirke znane tovarniške tvrdke Siegel - Imhof v Brnu. Tako velika izber lepih barev in vzorcev ugaja tembolj, ker so cene čudovito nizke. Tudi privatne osebe dobe to zbirko zastonj in poštnine prosto. Odda uL Madcnnina 13, L vrata 4. qa meblirana soba za dve osebi s porabo wU kuhinje, v stanovanju je voda in pilo 98 Mon**nHoj - parcele zemljišča po 30 sežojev lla|ll U (J O J pri novem tramvaju. Naslov pove inse ratni oddelek Edinosti. 1369 l/clpfi družinskih razmer se proda ic proste roke VOICU v Gorici zelo dobro vpeljano električno podjetje, katero ima na leto približno 10.000 kron čistega dohodka. Vsa potrebna pojasnila daje lastnik sam, Josip Bratina, teh no- električni mojster za plin in vodovod, Corso Verdi v Gorici. 1264 IČpom delavce čevljarje, Prelc, ulica Fonderia IdOOlll St. 2, I. od 12 do 2. 1271 I orloniro " družine se prodajo po K 14-—, LCU6IIIIU ulica Caserma 14, Cesca. 127« Vnaiom 90 odd* sobica, ulica Commerciale liajOlll Pendice Scorcola 401. Vouk. 124* Iopa Be delavec za delo pri apnu Naslov pove lOl/O Edinost. 1275 Slavnemu občinstvu ^jgST^s brozoano gostilno Kovačič * vrtom in kr^gljiSčem ▼ ulici Kolonja 7, voditelj Angelj Mozetič. 1277 Poslano*) Izjava. Podpisani izjavljam, da obžalujem svoje postopanje proti p. n. gosp. Martinu Pertotu iz Nabrežine 159. Potrjujem, da nisem govoril resnice in preklicujem vse besede, s katerimi sem ga razžalil v gostilni gosp. Silvestra Caharije 6. Obenem se mu tudi zahvaljujem, ker je ustavil sodnijsko postopanje proti meni. Nabrežina, 12. maja 1913. Štefan Gruden (Kocjan) Nabrežina 64. *) Za danke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor ma zakon veleva. ae dečka za manufakturno trgovine. Zahteva lObO slovenskega in laSkega jezika. Itan Oklobžia Trat, ul. Barriera vecchia 37. _ 128«) Radi odpotovanja Zajamčen dober dobiček. Urejuje lahko gospa. Gena z blagom vred E 2200. Pojasnila : KolarMč, kavarna Corso. 1278 Mlolf21 ma 8 ProdaJ° masla, piva in vina, z ITI IC lici I 11 a raznimi potrebščinami se takoj proda radi odpotovanja za K 600—. Pojasnila Kolar SiČ, kavarna Corso. 1279 CtonnUOnio 1 - sobama, kuhinjo in shrambo OUMlUVailJU se da maloštevilni druiini za 24. avgusta po ceni v najem. Trst, uL Torre biauca 21, L d. 1219 MALI OGLASI ={ mali oglasi M rataaaja p« 4 via. bMrto. MutM tiikaM luiii Mkrit j v«£ NjJugb piimjUlaa m vta. j Plato m takij 1—rat—a i ^ In ilvalnih strojav, oramafonov, i crf.tron.v pri J©1 - U, Oorloa, Stolna ulioa št. 2 ln 4. ■•hanlcn* dal&vnloa. - Prolaja na [ft*. obroka. Cemll franko. Voiika zaloga .lul^u nn nuni vaakovntnlh »irojev rabi>nih po ooni. Zobotchničnl ambulatorlj Univ. zdrav* ^ c. Dr. Makso Barrv Ermanno Schultze, 1. tehnik. Trst, ulica Caserma Stev. 17, II. nad tu Poaebai zavod za umetne zobe brez uitav. plošče. Plombiranje z zlatom, Dlatinom in porcelanom, Vaa dela brez bolečin. Zrav oanje krivo rastočih zob. Zmerne cenej Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popoiii Ivan K rže Tržaška posojilnica in hranilnica TVRDKA Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1378 — TRST |e preložila svc]o trgovino livamih strojev ^^ ---- .. bicikllev in pridevk,w z meSar.iCnc cielav-, ^^ nlco vred iz ulice Ponterosso Stev. 4 iml — 'U gontiinič^rj« pip«, «ogijs, mm\itm* s v ^ _ ln stecieno posodo vino. v ulico Campamle stev. 19. i —........-r \ 'f Trat - Piazza 8, Glovannl Mg., 1 knhiaj#kui in klatarsrfti pou«1: liSbiOg^ ^iu od i«aa in pletenin, lfca£>< b«ct, čabro* in kad, »odčekov, »opat, rtiet, alt b t: v ; kovntsih kolrr, jcrbiii«* in mttel .t«r maofo druflb v to ttroko spadm p«« '"^j0 U 1 jo£ih predmetov.— mpCrOCa gonno a teglstrovana zadruga z omejenim poroštvom. Trst, piazza Caserma štev. 2, I. (v lastni palači — vhod po glavnih stopnjicah . PoStno Mrantlnični račun 16,004. Posojila daje na vknjižbo, na menice, na zastave in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovora Eskomptuje trgovske menice. Hranilne vloga sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po mr 4 Vl° Večje stalne vloqe in vloge na tekoči račun po dogovoru. Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domače nabiralnike (hranilne pusice). Telefon Stev. 952. Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. 8tanje vlog nad tO mlijonov. URADNE URE : od 9 do U do jo! dno In od 3 do 3 popoldne Izplačuje se vsak delavnik ob ur&dnIM urah. Živnostensho Danko, podružnica u trstu Be^f^všca: GRADEZ ==i ekspozitura «=—• OPATIJA K 80,000.000 AKREDITIVI - ČEKI - MENJALNICA Hezervni in varnostni | jjranitEV iN UPRAVA VREDNOSTNIH PAPIRJEV. - DEPOT. - Brzo]avn, ->as.o»: „Zivno.te^a'. K23,000.C;00 i IZVRŠUJE VSE BANČNE POSLE. - SPREJEMA BORZNA NAROČILA. Kupuje in prodaja vrednost ue papirje, devize in \tlute. Oskrbuje iukaso na vseh tuzeoiskih In inozemskih trdili.