3%haja IrikraliKiiexi^n: tj torek, četrtek, soboto. ihreetirnem awwt 7;ne* day ,7)? urici <15 5cdurday. GLASILO ILOVlimOA katoliškega delavstv a v ameriki in uradno glasilo slovenske pod porne družbe sv mohorta v chicago ŠTEV. (No.) 138. a CHICAGO, ILL., TOREK, 20. NOVEMBRA — TUESDAY, NOVEMBER, 20, 1923. leto (vol.} Novi živežni upori v Nemčiji. 24 UBITIH IN 114 RANJENIH PRI NASKOKU KMETOV NA SEPARATISTE. — FRANCOZI PREPOVEDALI NEMŠKIM INDUSTRIALISTOM V RUHRU ODPUŠČATI DELAVCE. — KDOR SE NE BO POKORIL PREPOVEDI BO KAZNOVAN. DuessekJorf. — Živežni upori in komunistične demonstracije so dosegle zadnjo soboto svoj višek. Posebno poročilo, ki so jra prejeli v tem mestu po privatnih virih poroča, da so brezposelni v Poruhrju se oborožili in odšli na deželo iskati živeža. V več kmečkih vaseh so s silo vdrli v žitniee, pobrali kmetom, ki so prav kar pospravili poljske pridelke, iz žitniee žito, ter nemeneč z njim od-šli nazaj v mesto. Prvim se je posrečilo, zato so poizkusili še drugi. Toda v tem času se je po kmetih raznesla hitro vest o tem nečtive-nem ropanju, in slednji so se zbrali, oborožili s puškami, samokresi in raznim domačim o~ rodjem. Ko sottako trčili z delav RAZKRINKANO YERIZNI-ŠT¥0 Z JAJCI. Verižniki imajo nakopičenih 450 milijonov jajc, jih drže skrite ter prodajajo za visoke cene. Chicago. — V chicaškem skladišču jajc. ki ie v rokah privatnikov je skritih 1,250,000 zavojev jajc. V vsakem zavoju je nekako 30 ducatov iaic, kar znese približno 450 milijonov ko m ado v skupaj. Poročilo pravi, da vsa ta jajca so se pokupila po 22 centov1 ducat spomladi in poleti. Sedaj že, pa se ravno te jajca prodaja v Chicago AMERIŠKE YESTI. 1 ci skupaj je prišlo do krvave bitke, ki je trajala več ur. V tem bojih je bilo več ubitih in ranjenih. Prihitelo jc vojaštvo, ki pa ni opravilo proti vedno' večji skupini kmetov nič in vojaki so se morali umakniti pusti vsi za seboj par mrtvih in več ranjenih. I)o sobote večera so našli 24. ti-bitih in 114 ranjenih izmed katerih bo gotovo več umrlo. Francoske oblasti so v soboto popoldne oborožile takozvano nemško plavo policijo in jim naročili. da morajo upostaviti in čuvati red v pokrajini. I pori so nastali kot pravi poročilo v.sled tega. ker je marka padla na nič in v Poruhrju jej fakt >111 za ta sploh trnova in n„lK-n prodaja- I kak(„. , w y] lec ne sprejme za nobeno stvar J . t r . , ~ .. t • 1 ■ .... . i pa bodi mestna, državna ali ljudstvo ima na milijone mark. . i - • - 1- -i ... .! zvezna, ki je izvohena od naro-a / njitni ne more kupiti niti 1 • 1 A , , ei •• 1 , , 1 • • , ! (la- 1" morala paziti na take slu-skor ice kruha, da bi z nut otesi-|....., 1 • i - * - 1 1 ca e 111 J1'1 pravočasno prepre- Ii lačni želodec. j —^ 11 Francoski poveljnik okupacij-' konzumentom za sveže jajca po cenah, ki segajo do 80 centov prt" ducatu. Nad 45 centov ali pol dolaria narede prodajalci pri # vsakem ducatu v Chicago. Ubogi farmarji pa. ki se mučijo s kurjorejo izdajo velike s vote za kurjo hrano, pa dobe 2_? centov za ducat iajc, s katerimi morajo plačati mnogotere stroške* pri kurjoreji. Verižniki pa, brez vsakega truda ' pobaše-io cul 50 do 58 centov profita pri vsakemu ducatu. l)a to ni pravično vidi vsak navaden državljan. To je zlobno izkoriščanje konzumentov in farmarjev. I11 vendar je vladnim slučaj toliko — Washington. — Republikanski voditelji v senatu, med katerimi so senator Lodge in senator Smoot strahoma zrejo na prihajajočo zasedanje kongresa, pri katerem bo prišla na dnevni red revizija sedanje davčne postave. GotOvo je, da se dela na to, da se davke zniža. Demokrati in Farmarji to zahtevajo, da se davki na privatne lastnine znižajo, a mesto tega se naj nastavi davek na čezmerne do-hotke pri obrti in industriji. Republikanci zastopajo bogati razred, zato so proti reviziji. Vrana vrani pač nerada izkljuje oko! — Washington. — President Cyolidge je izjavil osebno mnenje glede položaja v Nemčiji, v katerem pravi, da Zedinjene države bodo vedno simpatizira-le z zavezniki proti upostavitvi zopetne monarhije v Nemčiji. Če bi Amerika podpirala dejansko ali materialno zaveznike v takem slučaju, preži deti t ni povedal. — New York. — Y tukajšnem mestu se je pojavilo zadnje dni nenavadno število veliko ropov. Vsaki dan se dogodi kak roparski umor in v številne trgovine ulomijo zlikovci. Mestna policija je alarmirana in se trudi da zastavi val naraščtijočega ban-ditstva. MILIJONSKA TATVINA ¥ CHICAGI ODKRITA. General misterioznih zlikovcev Dr. Brown prijet. — Zalotili so ga po bondih, ki so bili ukradeni iz Werner Brothers oklopne blagajne. Chicago. — Dr. Spencer Brown znan kot nekak kemist in izdelovalec zobozdravniškega orodja, je bil v soboto večer prijet po detektivih kot vodja in zasnova tel j misterioznega ulo-ma v Werner Brothers Q^l^pno blagajno, kjer se je nahajalo na tisoče "safety box," katere so ljudje imeli v najemu, da so v nje spravljali varnostne papirje, zlatnino in druge take dragocene in vrednostne predmete. 0 tem ulomu smo pred par tedni poročali. A takrat ni bilo ne duha ne sluha, kdo bi bi! ta velikanski rop. v katerem so pokradli vsega skupaj v zlatnini, bondih in denarju v vrednosti nad 1 milijon dolarjev storil. Detektivi so bili pridno na delu. a brez vsakega vspeha. Cela stvar je prišla na dan po zasledovanju državnega pravdnika. ki je prijel Continental and Commercial National Bjtnk, kako je prišla do bondov. ki so bili ukradeni iz omenjene Viharna manifestacija v parlamentu za pravice Primorskih Slovencev. VSA ZBORNICA APLAVDIRALA GOVORU DR. HOH— NJECA. — ITALIJANSKA VLADA POPRAVLJA. — INTERVENCIJA DR. KOROŠCA VSPEŠNA, — Los Angeles, Cal. — Smeš- oklopne blagajne. Šli so do pro-no a resnično je, da imajo v j dajalcev bondov. Neki Frain in tem mestu žganjarski kontra-! Blakford prodajalca bondov| bantie svojo posebno šolo. kjer i sta izjavila, da sta jih preiela od. škili čet v Poruhrju general De gontte je izdal prokiamacijo pro-j ti nemškim industrijalcem v Po-! NAČELNIK VETERANSKEGA URADA DEZERTER. - , New York. — Hearstov "In- ruhrju. da ne sme nihče odpu- ♦ „ , M . — . , , • . . ' . ternational Magazine imenuje scat! delavcev v masah, ker'sh- j- 1 . - ,T) „ . N / , . . . , , , direktorja C has R. Forbesa de- m zadnje dni, da s« sklenili v • • . 1 - Xj ,1 zerterja iz ameriške armade, soglasju z Hugo Stmnesom, da f-i^i.^,. t tj 01 i 1 - * 1 ■ v , . 1 . ^ I v. lankar L. H. P.lood, ki je obja- oodo prenehali koncem tega me- „ 1 -f -1 1 - ' . * * vil serijo doticmn člankov proti scca z obratovanjem po vseh m- ir^^t. „ . , ' j , .. , .. , •' 1 orbesu ga opisuje, kot ^rattar- dustrijskih tovarnah. Na ta na cin hočejo vprizoriti nezadovolj-j nost med delavci, ki bo postalo lačno in bo revolucioniralo in to bi prizadjalo Francozom velike težave. Degoutte pravi v svoji opi "j ja in goljufa. -o- ! PROHIBICNI POGON V NEW ORLEANS. New Orleans. — Prohibicij-proklamacijT'se T10 vsakega skiJ1kom1isar Jackson je izdal od- takega kaznovalo, ki bi iz tegal redb°' o dovolila prevelike svobode v nobenem oziru. VA IZJAVA PROTI AMERIKI. Washington. — Po sobotnih poročilih se naznanja, da je Poincare rekel te dni v francoski poslanski zbornici, da je zastonj misliti, da bo Francija plačala kak cent narodom, ki jim dolguje, dokler ne prejme od Nemčije, kar ji dolguje za odškodnino. Ta izjava bo zopet povzročila \^čji propad med Ameriko in Francijo. -----o- STROGA CENZURA NAD ČASNIKI NA JAPONSKEM. > • » * San Francisco. — Po brezžičnem brzojavu prejeta vest naznanja, da je Japonska vlada u-vedla strogo cenzuro nad vsemi časopisji v deželi. Domneva se, da se zadnje čase širi protivlad-no gibanje med ljudstvom. jih tiče izkušeni kemiki, kako se producira žganje. Na te4 šoli je nekako ^00 učencev. Yeč teh ži^aniarskih pedagogov je te dni zaprla policija. Pa pravijo, da bodo deželo posušili! — Schenectady, N. Y. — Ot,-ber block od tukajšne policijske postaje so pred nedolgim najeli Kitajci posebni bungalow, v katerem so prodajali narkotični o-pij. ljudem vseh starosti. Y hišo so zahajali celo mladoletni fantje in dekleta. Predvčerajs-nim so jih zavohali zvezni agent- nekega \Yassburga, ta pa je izja-l vil. da jih je dobil od nekega Mc' (jill-a tudi prodajalcev bondov.j McGill je do sobote večera trdo-j vratno tajil, da bi bil on dal bon-J j de Wassburgu. V soboto pa se je udal McGillov partner v lni-sinessu in je izpovedal, da je videl Dr. Spencer Browna. da je dal bonde McGillu, Ysi ti prodajalci bondov so bili priieti in bodo ostali na preiskavi, dokler se ne dožene natančno glede bondov. Detektivi so se spravili takoj ie. ki so vprizorili preiskavo in na delo za Dr. Brownom, ki ga našli velike množine opija. Šest I Pa tri dni niso mogli dobiti v kitajcev so zaprli. ^ njegovi pisarni, ki se nahaja na — Charleston. W. Va. _jl6l7 North Wells Street. Šele Nezgoda, ki se je zgodila pred j v so])oto- ko so okoli njegove par dnevi v Raleigh Wyoming |pisarne vohunarili, ga eden iz-premogovniku in je zahtevala 27 llled detektivov zagleda na stre-človeških življenj je kriva pre- I hu Tak°j Je dal znamenje in de-mogarska družba. Tako je izre-1tektivi so skočili skupaj. Ko so kla svojo obsodbo komisija, ki!?a obkolili pri strešnemu oknu. je vodila te dni preiskavo v do-tičnem premogorovu. Eksplozijo so povzročile iskre, ki so padale od nekega električnega svedra. — Milwaukee. Wis. — Letošnja lovska sezona je zahtevala že 5 človeških življenj. Vseh pet lo\ cev je bilo ustreljenih na lovu za srnami v wisconsinskih gozdovih po neprevidnosti so-tovarišev lovcev. — Harrisburgh. Pa. — Gove-ner Pinchot je razposlal pisma 29 guvernerjem, v katerih jih vabi na konferenco, kjer se bo razpravljalo, kako bi se znižalo cene premogu, ki so sedaj na ja-ko visoki stopnji. — Terre Haute, Ind. — Eugene V. Debs znani vodja ameriških socialistov je nevarno o-bolel za srčno boleznijo. Zdravniki pravijo, da se nahaja v jako kritičnem stanju. — Gwynbrook, Md. — Petindvajset žganjarskih tatov se je pojavilo v tem mestu, ki so dospeli v avtomobilih od neznano kje in so udrli v tukajšno izde-lovalnico žganja, ki se je nahajala pod vladno kontrolo. Nalo- je v zadregi mencal in se izgovarjal. da je zgubil ključ, in da je vsled tega hotel skozi strešno okno v pisarno. Odvedli so ga na ulico, kjer so čakali v av-toju trije prodajalci bondov, ki so ga označili kat pravo osebo, ki jim ie oddal ukradene bonde, ki so bili last od neke chicaške klavnice. Dr. Brown je bil že večkrat zapleten v razne zločnske slučaje sličnega tipa. Bil je že večkrat zaprt in kaznovan. On je izdeloval za zlikovce nitroglycerin in druge razne hude kisline, ki jih zlikovci rabijo pri ulomih. Bil je kolovodja chicaških ulo-milcev več let. On trdi, da je za-bozdravnik, kar pa baje ni. ampak navadni padar, ki si je sam nadejal doktorsko ime. Sedaj bo čakal v preiskovalnem sodišču, da se konča temeljita preiskava. Z njim vred je aretiranih tudi nekaj osumljenih zlikovcev, ki so bili njegovi prijatelji. Belgrad. — Danes dopoldne 27. okt. ob pol 11. uri se je začela seia narodne skupščine. Po običajnih formalnostih je dobil besedo poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Josip Hohnjec, da razloži svojo interpelacijo, katero je pred nekaj dnevi vložil na zunanjega ministra dr. Ninči-ča glede postopanja z našimi rojaki v Italiji. Dr. Hohnjecu so ves čas govora burno pritrjevali vsi poslanci brez razlike strank. Dr. Hohnjec je izvajal: Oglasil sem se k besedi, da obrnem pozornost na vprašanje, ki se tiče naših slovenskih in hrvatskih bratov v Italiji. Njihova usoda je zelo žalostna ter nam preko meje kličejo: Morituri vos salu-tant! In v resnici moram reči, da so fašisti obsodili naše brate na narodno smrt. (DoL z njimi!) Vrgli so iz naših šol naš jezik! (Italijanski barbari!) Italijanska gospoda je za svojo deco v naši državi izposlovala ne samo največjo možnost ^šolanja, marveč je dosegla popolno enakopravnost italijanskih šol z našimi šolami. Pa ne samo to. Italijani se na italijanskih šolah v naši državi smejo posluževati tu-j di svojih učiteljev iz Ttalije in j lahko uporabljajo v italijanskem državnem duhu pisanih knjig. Take koncesije je dobila pešči-! ca Italijanov v naši državi, a zal protiuslugo preganjajo Italijani vse naše narodne duhovnike in učitelje. In sedaj so italijanski učitelji začeli poitalijančevati ► slovensko in hrvatsko deco. Ta-j ko barbarstvo, ki nacionalno u-j bija ljudi druge narodnosti, moramo pred obrazom cele Evrope obsoditi in proti njemu najodločneje protestirali. (Burno odobravanje.) Mi najodločneje protestiramo proti surovem postopanju nasproti našemu časopisju. Našim ljudem je prepovedano izdajati časopise v samo našem jeziku : slovenskemu in hr-j vatskemu originalu mora bitij priložen italijanski prevod. (Kli- ci : Škandal! — Niti ene kulturne države ni, kateri bi se moglo očitati take stvari kot Italiji! — Takoj je treba prekiniti pogajanja z Italijo!) Politični prefekt" v Pulju je izdaj sličen dekret in odredil,vda ne smejo v Italijo prihajati slovenski in hrvatski časopisi iz naše države. To je nekulturen čin, ki se ne bi smel dogoditi v Evropi. Mi tukaj protestiramo proti nekulturi in l>ar-barstvu! (Burno odobravanje-cele skupščine.) Ko sem vložil interpelacijo na zunanjega ministra, sem imel v mislih svobodo misli in svobodo šole za naše brate v Italiji. Hotel sem, da svojim bratom prožimo bratsko roko, ker to je naša pravica, ki nam jo daje ves civilizirani svet-Mi se ne vmešavamo v italijanske notranje razmere, z vso odločnostjo pa zahtevamo zaščito za naše preganjane brate. Pozivamo našo vlado, naj diplomatskim potom v tem smislu deluje na italijansko vlado. Na koncu je govornik apeliral' na predsednika narodne skupščine. da vpliva na zunanjega ministra, da liitro odgovori na to interpelacijo, da bi tako vsaj ena kaj>liica tolažbe kanila na plamen ogorčenja naših bratov. Govoru dr. Hohnjeca je sledilo burno, dolgotrajno odobravanje! Vsi poslanci brez izjeme so priredili viharno manifestacijo. Intervencija Dr. Korošca vspe-šna. Belgrad. *— Predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec je bil ponovno pri zunanjemu ministru dr. Ninčiču, da ga zainteresira za nastali težak položaj primorskih Slovencev in Hrvatov. Tudi danes popoldne je v isti zadevi obiskal dr. Nin-čiča. Minister dr. Ninčič mu ie povedal, da ga je danes dopoldne obiskal italijanski odpravnik poslov. Sumonte ter mu iz-(Dalje na 3. strani.) žilj so velike množine žganja na truke in ga odpeljali nezna-nokam. Denarne pošiljatve V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO ITD. Xaša banka ima svoie lastnr zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve "so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom ali na svojo domačo pošto. Naše cene so vedno med najnižjimi. Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj „ sledeče: SKUPNO S POŠTNINO: 500 — Din. 1000 — Din. 2500 — Din. 5000 — Din. 10,00a — Din. $ 6.45 $ 12-55 $ 3125 $ 62.00 $123.00 100 — Lir.......$ 5.10 200 — Lir......$ 9.85 500 — Lir,......$23-75 3 000 — Lir......$46.25 Pri pošiljatvah nad Din. 10.000 in nad 2000 lir se po možnosti dovoljuje še poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. Pri brzojavnih pošiljatvah pridejo k Havedenim cenam še stroški za brzojav. Dolarje pošiljamo mi tudi v Jugoslavijo in sicer po pošti kakor tudi brzojavno. Za potovanje v stari kraj, kakor tudi od tam sem, Vam vse potrebno oskrbi najbolje naša banka. Vse. pošiljatve naslovite na: • SLOVENSKO BANKO Zakrajšek & Češark 70 — 9th Avenue, New York, City. EDINOST ' (UNITY.) - Uhaja vsak torek, četrtek in aoboto. — Issued every Tuesday Thoraday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company (t49 West sand Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Canal 0098._ • Cene oglasom 11a zahtevo Advertising rates on application. NAROČNINA:- Za Združene Države za celo leto............................$3*oo Za Združene Države za pol leta................................$1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3-5° Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... $1-75 iUBSCRIBTION: Fdr United States per year ...............$3.00 For United States for half year........................$i-5<> For Chicago, Canada and Europe per year.. $3-5o _"_._Chicago, Canada and Europe for half year.. $1-75 Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne ▼ torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne._ Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tudi vaš STARI naslov.^ S tem prihranit*; nam mnogo dela. Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879» t IZ SLOVENSKIH NASELBIN. * _______ + - * jtesoe Vzajemnost nemškega naroda. i- —-- Malo kateri narod na svetu drži skupaj bolj vzajemno kot avno Nemci. Zadnje politične rebuke so sicer nekak izraz splošne nezadovoljnosti, a kakor hitro pride v Nemčiji do stopnje, ko misli ves svet da bodo v državi notranje sile zavrele, zopet vse poleže. I)o revolucije po zadnji vojni, ki bi ogrožala narodni rbstoj v Nemčiji še ni prišlo. Y vladi je sicer prišlo do prevrata. a to skoro brez vsake kaplje krvi. Monarhistom se je parkrat zahotelo po nadvladi, a tudi to brez velikega krvoprelitja. Spopadi. o katerih se čuje iz Nemčije se zvršijo le tam. ker je sila tako velika, da pride za odločevati med smrtjo in življenjem. Te povzroči lakota med revnimi sloji. V splošnem je nemški narod pokazal, ■ gralca na Harmonike. Igram za vsakovrstne plese za v vsako dvorano, za razne "parties" ali ženitovanja. Vsem se toplo priporočam JOE PUCEL, 1800 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. indijanski misijonar, -o- SV. Jurij v So. Chicago. Morda bo kedo mislil, da smo se pri nas v naselbini podali k j ^"sman za njegovo pomoč in zimskemu spanju, ker se ravno i Prijaznost. Bog plačaj! oglaša zimski čas in ker se dolgo nihče ne oglasi v listu. Ne bo tako. dragi bravec. Delamo in molčimo, da nam nevoščljivi sovražnik ne more škodovati. Pri nas se opaža, da se zbolj-šuje notranje, cerkveno življenje in sicer od nedelje do nedelje. Tako so imele zadnjo nedelj o v oktobru članice društva krščanskih žena in mater slovesen sprejem in sicer popoldne ob treh. Na novo je k društvu pristopilo. 10 članic in po sprejemu so imele članice sejo, pri kateri se je marsikaj dobrega sklenilo za prihodnje dni. Takoj- naslednjo nedeljo "so pa hotele za svojimi materami nastopiti njihove hčerke. In res. Prvo nedeljo v novembru je 30 deklic stopilo v družbo Leo Mladich, pot. zastopnik. < -o—— Chicago, 111. Za naš cerkveni bazar, ki se bo vršil od 24. novembra pa do 29. novembra se pripravlja cela naselbina s polno paro. Ta bazar ali fair bo nekaj popolnoma drugačnega, kakor pa so bili fair-i v prejšnjih letih. Svetoštefanska fara kaj takega še ni videla, kar bo te dni. Naše žene so na delu z vso paro, da preskrbe vse najboljše za te dni. Dekleta tudi nočejo za-ostati in delajo na vso moč. da se ob tej priliki izkažejo, kaj zmorejo, ako se spravijo skupaj za skupno delo. Pa tudi možje se trudijo, da bodo rešili svojo čast v tem oziru. 'Na tihoma in skrivaj pa ne- Naznanilo in zahvala. S tužnim in žalostnim srcem naznanjamo,, da je preminula naša ljubljena hčerka in sestrica Veronika Potočnik katefo je Bog v 14. letu njene nežne mladosti dne 12. novembra j poklical iz te solzne doline v nebeške višine, se tem potom prisrčno zahvaljujemo Rev. Kazimir Zakrajšeku za v srce segajoče tolažilne besede pri pogrebnih obredih; lepa hvala č. sestram šole sv. Štefana in šole^&v. Pija, katere so se v tako obilnem številu s šolskimi otroci udeležile pogrebne svete maser prisrčna hvala vsem sorodnikom in prijateljem, kateri so rajno Veroniko obiskali za časa, njene bolezni; iskrena hvala vsem za mnogoštevilne krasne vence posebej pa še vsem, kat« ri so njo spremljali na zadnjem potu k večnemu počitku, izkazano sožalje ob tej žalostni uri poskušnje izrekamo vsei hvaležno Bog plačaj! Ti pa draga Veronika: V nebeški višavi raduj se pri Bogu Nadlog si rešena; v angeljskem zboru; Kot angeljček pros? za nas Boga, Da s Teboj se enkrat nam združiti da. Chicago, 111. 15. novembra 1923. Mary in Andrew Potočnik, žalujoči stariši. Mimi in Pauli, sestrici. r V NEDELJO POPOLDNE. PiSe Rev. J. C. Smoley. tedenski koledar 2J. po bink. — O razdej.Je-jui. in sodbi. Mat. 24. j5 Nedelja — Katarina, dev. in muč. £ Pondeljek — Silvester, op. peter Aleks. m. 27 Torek — Virgilij, Jozafat. >8 Sreda — Leonard iz Port. Četrtek — Zahvalni dan. 29 Kosten muc. 30 Petek — Andrej, apost i Sobota riši. Edmund in tova- -o su, da ga položev grob, iz katerega bo zopet od mrtvih vstal. Telo kristjana je posvečeno po mnogih zakramentih, posebno po zakramentu sv. Rešnjega Telesa, Zato se spodobi, d« se vrne telo po naravnem potu, ki ga je nakazala božja previdnost, ne pa na kak nasilen način, v prah, iz katerega je vzeto. V sežiganju mrličev je kaj lahko opaziti sovraštvo do Cerkve in vere, videti je nevero, ki bi najrajše zakopala in uničila vsako misel na življenje na onem svetu. Cerkveno pravo (objavljeno 1. 1918.) določa v kanonu 1203 in . 1240: "Trupla vernikov se mo-l rajo pokopati; sežiganje se pre-1 ohranili na poti krepostne- j poved uje. Ako je kedo odredil, življenja, je edino sredstvo ! se mora njegovo truplo sežga- ti, ni dovoljeno, da bi se ta odred- SV. ZAKON. Zakrament sv. zakona je zakrament, ki zdržuje krščanskega moža in krščansko ženo v veljaven zakon in jim podeljuje milosti, da vršita vestno dolžnosti kot krščanska zakonska in kot stariši. Krščanski zakon je zakonska zveza moža in žene v smislu cerkvenih zakonov in ima dve posebni lastnosti, namreč enoto in nelocljivost. Zakon združi zakonska z najsvetejšo, vezjo zvestobo, postavi jili v nov stan, ^tan zakonski. Ta zakonska zveza je, kakor hitro je bila izvrše-j na, neločljiva, loči jo edino le smrt moža ali žene. Nobena svetna -oblast nima moči, ločiti te zveze, da bi ločena oseba mogla skleniti kak nov zakon. Civilna razporoka nikakor ne-^ z-uši zakonske pogodbe; zakon < -tane v svoji popolni veljavi; in dokler je eden poročencev pri življenju, je vsak drugi zakon rtemogič in neveljaven. Zakrament sv. zakona ima dvojen učinek: 1) podeljuje milost in 2) nalaga gotove dolžnosti. Zakrament sv. zakona podeljuje posvečujočo milost božjo, i>tt»časno pa podeljuje vse dejanske milosti, ki jih potrebujeta zakonska, da bosta vestno spolnjevala zakonske dolžnosti. t!a bosta prenašala vdano vse 1 riže in težave, da bostfi vršila vestno dolžnosti kot krščanski rnož in žena, kot krščanski oče in mati. Dolžnosti, ki jih ta zakrament nalaga so: # r. Zvestoba, medsebojna ljubezen, medsebojna skrb drug za rrugega in voljno prenašanje težav in skrbi. 2. Skrb za pravo gospodarstvo v družini. Mož je glava družine ; on ima vrhovno oblast; žena mu mora biti pokorna in poslušna, vendar ne kot sužnja. je deležna vseh njegovih pravic, njegove časti in spoštovanja. 3. Nalaga dolžnosti glede vzgoje otrok. Otroci so lastnina Božja, ki jih je vstvaril, ki jih je v sv. krstu sprejel za svoje otroke, ki jih je izročil starišem kot najbolj dragocen zaklad, kateremu morajo stariši vrniti Bogu nepokvarjene in neomadeže-vane. Da bodo stariši ta zaklad lahko varovali in ohranili, da jih bodo ga ž in pripomoček^ da jih bodo resnično krščansko vzgojili. Prijatelj, če misliš, da si poklican v zakonski stan, pripravi se za ta stan, kakor sta se pripravljala mladi Tobija in Sara (Tob. 8). Ne zanemari ničesar, kar je k vrednemu sprejemu tega zakramenta potrebno, da boš vpedno prejel vse milosti tega zakramenta. le si pa oženjen, vdano in vestno spolnjuj vse dolžnosti ; vzemi si kot zgled Blaženo Devico Marijo in sv. Jožefa: milost božja te ne bo opustila, ker ta milost ti je bila dana pri prejemu zakramenta zakona. -o- APOLOGETIKA. Sežiganje mrličev. Neumno je in nazadnjaško od katoliške Cerkve, da se tako pro-tivi sežiganju mrličev. Že iz zdravstvenih ozirov bi morali to splošno vpeljati. Tako trdijo nasprotniki. Kar se tiče zdravstvenih ozirov, lahko rečemo, da dobro urejena pokopališča dosedaj še niso zdravju škodovala, vsaj slišati še ni bilo o kaki škodi, ali o kaki bolezni, ki bi bila nastala radi pokopališč. Veliko važnejj so pa vzroki pijetete in vere. Ne glede na to, da pokopavanje mrličev veliko bolj odgovarja naravi in naravnemu čutu, kakor nasilno uničenje trupel naših dragih, ne glede na juristične ozire in vzroke, ker je pri raznih zločinskih tožbah še po preteku mnogo let z izkopanjem mrtvega trupla lahko dokazati zločin (na primer zastrupljenje) : Krščansko ljudstvo hoče imeti spomin na svoje drage vedno pred očmi, ono hoče obiskavati njihove grobove, hoče na njih moliti in se ob grobovih tolažiti. Srce je polno britkosti, a vendar polno tolažbe, če poklekne sin ali hči na grob očeta in matere! Kristus Gospod je bil tudi v grob položen. Kristjan naj bo tudi v tem oziru podoben Kristu- ba izvršila. Če se nahaja taka odredba v poslednji volji, se mora ravnati, kakor da bi te odredbe ne bilo. Kdor je odredil, da se njegovo truplo sežge, se mu mora odreči cerkven pogreb, ako ni dal pred smrtjo kakega znamenja kesanja". Katoliška Cerkev ima vzrokov dovolj za to svojo odredbo (dogma se ta odredba ne more imenovati), da zahtevati pokopavanje mrličev. Cerkev zastopa tudi ob smrti socijalno enakopravnost med bogatinom in revežem. Naj prirede sorodniki umrlemu še tako "imeniten", "veličasten" pogreb, če je krsta polna vencev itd. če naroče premožnejši za pogreb i več duhovnov : To, kar stori Cerkev, je za reveža in bogatina eno in isto: Ravno tista sv. maša. ravno isti obredi pri pokopu, ravno isto blagoslovljenje in ravno iste molitve ob grobu. Brezvcrski bogataši hočejo pa seveda imeti za se kaj posebnega, oni hočejo da se njihova trupla sežigajo v dragih krematorijih, še v tem slučaju hočejo pokazati, da so nekaj več ko navadno ljudstvo.... ZASTAVE bandera, reealiie in zlate mm ke za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL B a C H M a N. 2107 So. Hamlin Avenue. CHICAGO. ILL. Samo vdr^nite Če trpite vsi od hudega napada nevrfil-rl.i». limbm. bolečin v sklepih in mišicah, kak-šno pomoč zadobite. če se moč-„ no vdrgnete s Reg. 17. S. Pat. Off. Čutili boste. ku.ko se Siri to_ plota s svojo pomirjajočo udobnostjo po bolečih delih. Pain Expeller bo pomagal vam kot je pomagal brezštevilnim tisočem mno^a leta. Imejte ga vedno steklenico pri rokah. 35 in 70c. steklenica v lekarnah F. AD. BICHTER & 00. 104-114 So. 4th St„ Brooklyn. N. Y. M SPOMINI STAREGA SLOVENCA Priredil Josip Jurčič. (Dalje.) -=■>- 44Bog ti daj srečo!" pravim jaz. Videl sem ga v sredi vode, kako ga je izpodnašalo, potem mi je izginil izpred oči, izgubil se med množino v vodo padlih n nikdar več ga nisem videl. Gotovo je utonil. Kedar je človek na tem, da mu je umreti pri mrzli krvi, neha ga vsako usmiljenje. Tega sem se jaz prepričal, ko sem ves dan ril in prosil, da bi me v vrsto pustili na most. Prosil sem francosko, nemško, slovansko, na vse načine, pa zastonj. Proti večeru prijezdi med gnečo neki mlad pruski lajtnant. Nagovorim ga nemški in ga za Kriščevo voljo prosim, naj podrži vsaj toliko konja, da bom jaz svoja pleča zagozdil v vretje in tako na most prišel. In glej čuda, mladenič še me usmili, v lastno nevarnost podrži konja, bil sem v gneči in prekoračil sem Rerezi-no. X. Kako sem kozakom ušel, potem dober plen dobil, kako potico sem na Ruskem pekel, stradanja in zmrzovanja. "Zdaj sem doma!" mislil sem lahkega srca, ko sem se ozrl ta-kraj Berezine nazaj. Ali ko sem videl v kalni, že malo zmrzli vodi kakor tudi na obeh pobrežjih toliko mrtvih ljudi, zagrenila mi je misel radost nad rešitvijo : morda je tudi moj brat med temi. Kmalu popoldne se ustavim v neki vasi. Stanovalci so bili pobegnili v gozde, potegnili so bili š seboj živino in živež. V tista nisem imel kaj dejati, moral sem iti česa iskat. V neki hiši dobim krdelo Francozov, ki so moko imeli pa piskrTi ne. Ponudim se jim, da bom jaz kruh naredil. Že sem se bil pripravil, kar zagledam majhnega prašička po dvorišču skakati. Z velikim krikom letimo nadenj, ulovimo ga, osmodimo in denemo v peč. Komaj je bil malo opaljen, kar povedo: "Kozaki gredo, bežimo!" Planemo ven, jaz sem bil NAZNANILO! Canonsburg, Pa. Društvo Krščanskih Mater naznanja vsem rojakom in rojakinjam da naj pridejo gotovo na veselico dne 24. novembra zvečer v slovensko dvorano, kateri priredi društvo sv. Jeroni-ma, štev. 153. Tu se bodo razdelili dobitki, zakar se je agiti-ralo po slovenskih ženah. Kdo bo tisti srečen bo pokazal ta večer. Pridite vsi, ki ste zainteresirani v to. zakar so društve-nice agitirale po naselbini in o-kolici. Torej še enkrat ne pozabite na 24. novembra zvečer priti v slovensko dvorano! S pozdravom Mary Bevc. NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnim srcem naznanjam, da nam je 6. novembra po sedem mesečni mučni bolezni večkrat previdena s sv. zakramenti zaspala v Gospodu ljubljena soproga in mati Marija Perovšek rojena Blatnik v še mladi komaj 37 let stari dobi- Tem potom se iskreno zahvaljujem za darovane cvetlice in vence družinam Seliškar — Gosar — Rakovec — Artach' — Luka s — llukovec — Zallar — Bayuk — Zupane in drugim. Prisrčna hvala za pomoč in tolažbo v težkih urah preizkušnje družinam: Petkovšek — Snedic — Kokel — Gregorich in drugim. Pred vsem pa gre hvala našemu župniku preč. g. Rev. J. J. Novaku, ki so preskrbeli še tri druge duhovnike in pevce za slovesne pogrebne obrede, žalno opravo v cerkvi, do srca ganljivi govor ob krsti pokojne, ter tolažbo in pomoč v teh težkih urah preizkušnje. Prisrčna hvala društvu sv. Družine štev- 136, K. S. K. Jednote in ženskemu altarnemtf društvu, katerih članica je bila pokojna, za krasen sprevod v cerkev in iz cerkve na pokopališče sv. Družine. Iskrena hvala vsem skupaj, kateri so pripomogli in delali za lepi sprevod k zadnjemu počitku pokojne, kateri je bil najlepši. kar jih je še videla naša naselbina. Prisrčna hvala tudi mojim sorodnikom in prijateljem iz Chicago, So. Chicago in drugod za poslane sožafne besede. Pokojnica je tudi mnogo dobrega storila za katoliško časopisje. Zato jo priporočamo v molitev in blag spomin vsem prijateljem katoliškega časopisja. Ti pa nam draga Mary spavaj sladko v nadi, dokler se ne vidimo zopet nad zvezdami. / Žalujoči ostali: Frank Perovšek soprog, Rosie, Frank, Mary, A milj a in Josie, otroci. WiUard, Wis., 13. novembra 1923- <«Tj i.TJ »JT T^ CTJ CTJ ».TJ ».T^ UTJ CTJ CT^j ».T^ C TJ «.▼j «.▼j «. T .» ▼-»i. ▼ v J ELY, MINNESOTA Rojakom Slovencem priporočamo našo bogato založeno trgovino z mešanim blagom. V zalogi imamo veliko izbiro vsakovrstnih čevljev za praznike in za na delo. Slednje za na delo i-mamo posebne kvalitete, ki so jako trpežne. :o—:oo:—o: :o—:oo:—o-: — V zalogi imamo vedno raznovrstno blago za šivilje. —- Vsakovrstne narejene obleke za žene, dekleta ,male deklice in otroke. :o:— :oo:—000— :oo:— :o: — Imamo veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. — Vsakovrstne srajce za praznike in za na delo. — Raznovrstna spodnja obleka- — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom. :o:—:oo:—000— :oo:— :o: — V zalogi imamo tudi vedno najboljše grocerijsko blago, z^kar se posebno priporočamo našim slovenskim gospodinjam. :o:—:oo:—000—:oo:—:o: — Kadarkoli se mudite v bližini ste vabljeni da posetite našo trgovino in si isto ogledate. SLOGAR BROS. Največja slovenska trgovina z mešanim blagom ELY, MINN. Phone: 104. zadnji. Eden se spusti proti meni in visoko nastavljeno drži svojo sulico. S težko sem mu u-; šel čez plot, malo je manjkalo,? in bil bi me piknil s svojim orož-| jem. Nekoliko časa sva letela1 ob tistem plotu jaz zdaj po tej! strani peš, on na oni strani na konju, zdaj zopet jaz po oni in on po tej. Nazadnje se naveliča takega kratkočasnega lova na življenje in smrt tujega človeka in jo udere za drugimi pajdaši, ki so menda moje Francoze gonili. Jaz hitim v hišo, vzamem kos polpečenega mesa in letim čez polje; bal sem se namreč, da ne bi še drugič prišli. Hotel sem zopet na cesto, pa zagledal sem celo trumo kozakov pred seboj. Bili so tako blizu mene, da bi me bil vsak lahko ustrelil; vendar videči, da sem jo v krivo za- SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST Nett^ccK 1439 W. 18th Street IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI KE! SVOJ POKLIC VRŠI te i 30-LETNO IZKUŠNJO! J.KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago. Ill Roiakom se pripor očam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV. ŽELEZ TA, KLJUČAVNIC IN STEKLA. Naiholiše delo. nainiži^ cene. Prevzamem barvanie hiš zunai in znotrai. uokladam stenski oaoir. vil in da bežim, niso mi drugega prizadeli, kakor da so za menoj kričali: "Vidiš, vidiš, fran-cuskago smirdulaka P Preskočim čez graben in bil sem na vrtu neke graščine. Tam ogenj zakurim, opečem svojo prasičkovo kračo in ko jem, nabere se o-koli mojega ognja kakih trideset ™ož. (Dalje sledi.) (Nadaljevanje s. 1 strani) javil, da je rimska vlada ukinila znano naredbo o italijanskem učnem jeziku v ljudskih šolah in da je razveljavila naredbo glede slovenskih učiteljev; glede te stvari ostane status quo. G. Su-monte je obenem izjavil, da je rimska vlada poslala prefektu v Trstu naredbo, s katero se razveljavi dekret od 22. m. m.., ki določa, da morajo slovenski in hrvatski časopisi prinašati vse besedilo tudi v italijanskem prevodu. — Tako je naša vlada na zahtevo Jugoslovanskega kluba napravila uspešne korake v korist našim rojakom pod Italijo. -o- Ce kdaj nastane nevoščljivost med dekleti nastane tedaj, če e-na fanta dobi, druga pa ne. Pozor! Pozor! Samo edina ALPEN-TINKTURA na svetu je za moške in ženske lase, od katere takoj prenehajo lasje odpadati in potein lepo in krasno rastejo. Velika steklenica stane $3* —, srednja steklenica $2. —, s poštnino. Za vse drugo pišite po cenik, ga pošljem zastonj. Jakob Wahcic 1434 E. 92. Str. CLEVELAND- OHIO. ®®®®®®®®®®©0®®0®0®®®0®®®®O©®®» šE SLOVENSKEMU OBČINSTVU __v v Chicago naznanjam, da sem prekupil grocerijsko in mesarsko trgovino v znani novi hiši MR. BATTISTIGA na vogalu Lincoln in 22. ceste, nasproti SLOVENSKE ŠOLE SV. ŠTEFANA, kjer bom vodil grocerijsko in mesarsko trgovino. OB MOJEM NASTOPU zagotavljam vsem Slovenskim gospodinjam, da v moji trgovini bodo dobile vedno sveže in dobro grocerijsko blago. Naprodaj bom imel vedno najboljše vrste sveže in suho prekajeno meso. SEM IZKUŠEN MESAR nad 17 let. Zato opozarjam slove"nske gospodinje zlasti na eno dejstvo, da bodo dobile pri meni vedno prave DOMAČE DOMA NAREJENE KRANJSKE KLOBASE, ki jih bom sam izdelaval MESENE IN KRVAVICE. Ljubitelji dobrih klobas naj torej ne pozabijo na mojo trgovino. NAJBOLJŠE SADJE boste vedno dobili v moji trgovini, bodisi sveže ali konzervirano v škatljah. v VSAKOVRSTNO PECIVO IN KRUH bom ime! vedno na razpolago za naše gospodinje, kakor tudi vsakovrstno moko za domača peciva. NAJBOLJŠO PERUTNINO mlade kokoši, race, gosi in purane za "THANKSGIVING DAY" boste dobili, ako jih naročite pri meni. Slovenskim družinam, zlasti gospodinjam se najtopleje priporočam za naklonjenost! , MOJ NAMEN JE ODJEMALCE DOBRO IN POŠTENO POSTREČI VSIKDAR Z DOBRIM BLAGOM ZA PRIMERNO CENO! Louis Kukman SLOVENSKI GROCERIST IN MESAR ■ ■ 1901 — West 22nd Street, Chicago, 111. 1' "MHNOWr u MALENKOSTI' ROMAN V ŠTIRIH DELIH, t p an ski spisal p. L. Colocna im Družbe Jezusove. Prevedel Paul us. "Opravite duhovne vaje!" "Duhovne, vaje?" je ponovila začudena. "Da! Duhovne vaje sv. Ignacija . . . Včeraj so jih začeli v Sacre Coeur, v ulici Caballero de Gracia ... Še imate čas! Začnite takoj nocoj 1" "Jaz . . . dobro . . . takoj . . je odgovarjala Currita z negotovim glasom. "Ali, kolikor mi je znano, je dovoljen vstop le z izkaznico, ki je nimam !" "Priporočim Vas prednici in govoril bom z markizo de Vil-lasiss, ki je predsednica." Tako vesela je bila Currita, da bi se bila dala tudi prodati, če bi bilo treba . . . Zmagala bo! . . . Kljub svoji hladnokrvnosti in hudomušnosti je moral pater vendarle zagrabiti za trnek . . . Slavila bo svoj vhod v družbo pobožnih plemkinj, spremila pa jo bosta markiza de Villasis, ona, ki je takq dobro zapisana na dvoru, in ugledni pater Cifuentes, in ko bo enkrat notri, si bo že priborila korak za korakom prejšnja tla in izgubljeno mesto . . . Preprosto se je oblekla in si ogrnila plašč iz črnega žameta, obložen s kožuliovino. Mantilla ji je pokrivalo del lica, pa tako, da so se videli rdeči lasje, njena značilna posebnost. Po njih naj bi jo vse spoznale, ako bi bilo v cerkvi poltemno. O petih so se tisti večer začele duhovne vaje. Currita pa je na peto uro in sedem minut preračunila svoj prihod, da bi jo prav gotovo vse senore videle. Vstopila je v preddvor, misleč, da ondi sreča kako redovnico ali tiajb desni in levi tabernakeljna. Na oltarju je stal lep kip Presv. Srca, pod njim je bil napis: "Pridite k meni vsi!" Olj straneh kapelice so bile klopi za redovnice: danes so v njih sedele udeleženke duhovnih vaj Markiza de Villasis je sedela na desnem oglu, poleg nje vojvodinja de Astorga. Že pri vratih je Currita zapazila prazen prostor konec neke klopi. Tj« je pokleknila, naredila eno tistih nerazumljivih in ne-razločljivih znamenj, o katerih take visoke senore pravijo, da se z njimi "pokrižajo," je sklenila roke na prsih, se pobožno poklonila, pa začela po strani opazovati vse, kar se je godilo v kapelici . . . Niso minile Štiri minute in že ni bilo v prostorni kapelici duše, ki ne bi bila opazila ali izvedela, da je notri tudi Currita. Tu sta si dve sosedi tiho pošepetali ali pa si dali skrivno znamenje: tam je padel molitvenik na tla ali rožnivenec in je dal lastnici priliko, da se je sklonila in skrivaj pogledala na Currito Ta pa je pobožno klečala in mirno prenašala poglede, ki so "leteli nanjo: premišljevala je, kaj si vse mislijo o nji . . . Poleg nje je klečala kondesa de Murgtiia, strogo pobožna senora. ki je bila marsikak petek večerjala pri Curriti, marsika-terikrat sedela v njeni loži v kraljevem gledališču ; Curritina bližina jo je vznemirjala. Odmaknila se je in s tem prisilila sosede. da so se kolikormogoče stisnile; tako je pustila med seboj in očitno grešnico velik prazen prostor . . . Currita se ni ganila, ali zahotelo se ji je, da bi jo potegnila za lase . . . V, _ »v t rez nekaj časa je vstopila senora z dvema deklicama, najbrž svojima hčerkama. Manjša je hotela poklekniti poleg Curri-te v prazno klop. pa soseda je materi nekaj poltiho povedala, in takoj je mati otroka v stran potegnila . . . To pot Currita ni čutila jeze. Težko, bridko čuvstvo jo je obšlo, neznano ji dosedaj . . . Čutila se je osamljeno, brez tolažbe . . Zdelo se ji je, kakor bi jo zapuščalo ljubljeno bitje... Tuja deklica jo je spomnila Lilite. Nove udeleženke so prihajale, nobena pa ni hotela poklekniti na prazni prostor poleg Currite. Kmalu je bila kapelica natlačeno polna. Vedno huje je čutila Currita tisto brezupno osamljenost. Razdraženost, grenkoba sta ji polnili dušo. Srdito je razgrebala smetišče dosedanjega svojega življenja, iskala je in si naštevala javno pohujšanje, katero je bila dajala, nečednosti, katere so vse poznale in njih trpele ... z njimi soglašale, jih celo hvalile kot ljubeznive malenkosti . . ./vse te, ki ji sedaj obračajo hrbet in ji mečejo njene prestopke v obraz . . . Duša ji je vpila v tej grenkobi: ali sem mar sedaj slabša, kakor sem bila tistikrat? Ali ima pri vas več moči brezimno obrekovanje, započeto od brezvestnih morivcev, ko pa kup blata in nesnage, katero sem vam ves čas metala v obraz? . . . O, kako krivičen, kako ostuden je svet . . .! Kako prav dela Lili, da se brani iti nazaj med svet. Lili, ta angel božji, tako lep! ... In ko se je spomnila nje, jo je postavila v duhu v sredino krivičnega in hudobnega Madrida ... In stala sta si nasproti angelskočista Lili, razširjajoča okrog sebe svetlo belo luč. in kup nesnage, umazane in ostudne . . . Curriti se je zdelo, da vidi ob čisti, jasni svetlobi ostudno lužo, da vidi pekel v odsvitu raja . . Čutila se je premagano, obsojeno . . . pogubljeno .... Zakaj tisti kup nesnage, to je bilo njeno življenje, to je bila ona sama, in svetloba, ki je prihajala od Lilite, to je bila svetloba božjega Veličanstva, Njega, ki je najvišji sodnik človeških dejanj. Še enkrat jo je napadel napuh. "Res je, bila sem hudobna . . . Pa naj me ne obsojajo ljudje, sodi naj me Bog . . .!" Dvignila je pogled, srdit in obupen, da bi se ošabno ozrla naokrog, in obstalo ji je oko na kipu Presv. Srca, na Njem, katerega edinega je njen napuh pripoznal za sodnika, obviselo ji je oko na besedilu: "Pridite k meni vsi!" Čudno, skrivnostno čuvstvo ji je pretreslo dušo, mirno si je ponavljala: "Vsi . . . vsi ... vsi . . .!" Odmolili so rožnivenec. Pred oltar je stopil jezuit in je razložil predmet premišljevanja, ki je prišlo po duhovnih vajah sv. Ignacija za tisti dan na vrsto: poslednjo sodbo. ROPARJI UBILI DVA BAN- Tel.: Rose vel t 8221. ČNA SELA. New York. — Roparji so včeraj ustrelili dva denarna sela v Brooklvnu, ko sta izstopila iz prevaža pohištvo in vse kar nadulične železnice. Roparji so da v to stroko, jim odvzeli $43,607 v gotovini in I Vsem se najtopleje pripor * več vrednostnih papirjev. { Pokličite ga po telefonu* L. STRITAR 2018 W. 21st Place Dovaža premog _