•kf Oldest Slovene Oally in Ohio fcst Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI . ___ Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni C ________________ _____. _ a- 2_XXn- — LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) AUGUST 2, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 178 h. —--------------—-—■—-—-—■——------- Jratke vesti \ i ^vljenja in sveta S i MED RUMUNI ^A1UoBTISI ; Pešta. —' Madžarska i * nanja o obmejnem spo-^ reki Tisi med rumun-! . barskim vojaštvom. 1 7° Peljali s strojnica- I' Sadnimi puškami. V I Me bil ranjen neki mad-!v°jak. c t? ženin nevesta ^ f^ S. C. - Tukaj : £ t j,era3 Poročila 70-letni ' . avvkins ki ie V7P1 7t C 110 74 1 + i urftg Ietno nevesto Fan- , I NEM- * prste 3 ^ 1 W oIJske oblasti-v °rajo Zno so odredile, ii^^tamkaj živeči B žje , : 0 "lastim vse svo- • e> ki g no lovske Pušks- j re^j86 ne bodo ravnali po ^ V i? n.aložene težke d Oblast Jece in denarnih razpustile h r Sq društev v okra- latii2bUg0tovilet da se nji- p ij'% v gozdu k svo- H liatev •e;iana- Več članov n bilo aretiranih. g, ^made * je bil obso-H -S!cno Ječo neki biv- „ t je '"^koslovaške arma- 0, žalil nemšk0 h je primeril! • ^0fatu .^e®k°-moravskem Že 0 ^ zadnje čase ec Podobnih sluča- W il.j, i^^teva g S. ^anje t£ iglegkT Nem«Ja je obve- tc tije 0 vlado, da de facto st i, kak?siJe Češke in Mo- t€ Hvo,?ga je dala An" t a^ead3ei bil že tretJi u" sc %ke ; klta3skih četni- d: 2za meseca febru- rs II Kj&l k< t ^ vojaške | Vl^ k« f - - Preko Pla- V< aiitj , 80 se pričele k. ' JS Zf- k0l0ne V°jaš" vi H ^ Pomika Italijan-' ^coat ]e v gorovje v S 4K z*olel h^VtiiT Dr- Sigmund n! a loS, Se naJ'ski zdravnik PJ llahaja težko bo- s( domu v london- Vi 3 ki ?3? Hampsteadu. * je moral be- k So' t vS° nacisti za" gl ' eenjak je star lj fgmrj ia S^^vek f| Srn LPrispel k svo- * i ' Mrs. John Čeh d: ii3tu :Jre Ave„ iz Seža- i lloobia7,.iz S. Martino, B JavlJen0. d. Hitler se brez pomoči Italije ne bo drznil udariti, - Italija pa je za mir Italijansko ljudstvo ne mara vojne in Mussolini ve, da ni možnosti za zmago osišča. — Mussolini ne bo z enim mahom porušil tega, kar je z velikim trudom zgradil. (Poroča W. P. Simms, ured-; nik Scripps-Howard časopisja za ! " i zunanje zadeve). ~ j RIM, 1. avgusta. — Pot miru j ! vodi v Rim. Resnica je, da je A-dolf Hitler tisti, ki bo odločil o |i miru aii vojni. Toda ta odlok bo i odvisen od gotovih zunanjih či-1. . niteljev, katerih glavni je vpra- j: 1 šanje, če bo Mussolini slepo sle- 1 dil firarjevemu vodstvu. j] Odgovor na to vprašanje je i "ne." Takšno je nedeljeno mne- 1 nje diplomatov in časnikarjev, i s katerimi sem govoril v Rimu. Italijansko ljudstvo ne mare 1 vojne £ Dočim sta Velika Britanija in i Francija' tako rekoč vrgli Itali- s jo v naročje Nemčije, si itali-| jansko ljudstvo želi miru in tudi j Mussolini nima najmanjše želje, r da bi dovolil, da se potegne nje- I govo deželo v vojno, ki si je ni- s hče ne želi. 1; Hitler pa skoraj gotovo ne bo pričel nobene vojne brez Musso-linijeve podpore. Da bo Mussoli- r ni kakor tudi Hitler še nadalje . grozil, je verjetno, ker hoče z grožnjami doseči kar želi imeti. ; Toda to je zvezano z nevarnost- i a mi. Ampak Mussolini ne bo vrgel dežele v vojno, dokler mu bo ^ ostala le še ena sama alternati- , Iva. ? z | Zakaj Mussoiini noče vojne o Tu je nekaj razlogov, zakaj o Mussolini noče vojne: p Bliskovita vojna ni več mo-: goča. Pred letom dni bi bila p taka vojna morda še mogoča, toda danes ne več. Obe strani ! ši sta danes preveč enako uravno- g teženi. u Mussolini ve, da bo s prvim rr strelom Italija izgubila Etijopi- j< J jo, s čemer bi bilo približno 65,- d 1000 italijanskih vojakov prepu- v ! ščenih na milost in nemilost ma- z\ Iščevanju Abesincev, katerim bi d •' se pridružili še Francozi in An- ; i gleži. i Italiji vsega primanjkuje .! Italiji silno primanjkuje olja, [ ; jekla, premoga, bombaža, kav-Ičuka in drugih neobhodno po-itrebnih surovin. Poleg tega bi jo [Anglija in Francija nemudoma zamašili v Sredozemlju s kontrolo Gibraltarja in Sueza, na-jkar bi tvorila edini vir italijanskih dobav Nemčija, ki pa krvavo potrebuje sama zase vsako unčo svojih zalog. Tudi če bi bile Rumunija, Madžarska, Bolgarija in Jugoslavija pregažene in če bi jih o-ropali vsega, bi državam osišča še vedno primanjkovalo suro- 1 vin. In Italija, ki bi prva čutila ! pritisk klešč, je dovolj realistič- ; na, da ne bi pričakovala, da bo Nemčija sama sebi pritrgovala ( samo iz razloga, da bi mogla za- , lagati Italijo s potrebščinami. j Konec medenih tednov < Mussoliniju je dobro znano ] resnično bistvo nemško - itali- s janske zveze. On ve, da je ta zve- A za nekakšen zakon iz potrebe. On dalje ve, da bo konec medenih tednov v trenutku, ko ne bo ^ več krize. On mora dalje vede- x ti, da če bi bilo osišče poraženo, c bi bila Italija reducirana na dr- * žavo druge vrste. Če bi pa bilo ^ osišče zmagovito, bi bilo samo c ob sebi umevno, da bo večji partner dominiral manjšega. Mussolini pa ne bi nikoli tr- 1 pel, da postane Hitlerjev vazal. r Mussolini je eden najzmožnej-ših državnikov Evrope. Celo nje- 1 govi sovražniki priznavajo, da je j | ustvaril čudeže v svoji deželi. In ; mož, ki je bil dovolj "smart", da j j je kaj takega dosegel, bo tudi I dovolj "smart", da se bo izognil ( c vsemu kar bi porušilo to, kar je I r zgradil. In on je smart dovolj, !j da ve, da so šanse proti njemu. I r I l Kdo bo kandidiral: Bulkley ali Lausche? Če bi hotel Lausche kandidirati, bi bil to lahko storil že pred štirimi leti_ ko je vsa javnost in vse časopisje apeliralo nanj, naj prijavi svojo kandidaturo. Od Roberta J. Bulkleyja, biv-' šega zveznega senatorja, in Franka J. Lauscheta, okrajnega sodnika, se pričakuje, da "bosta danes definitivno odgovorila u-radnikom demokratske stranke, kdo izmed njiju bo "ronal" za župana, če sploh kdo. Robert J. Bulkley je včeraj nad tri ure konferiral v Hollenden hotelu z voditelji demokratske stranke, katerim je obljubil, da se danes vrne. Pa tudi sodnik Lausche je razpravljal ž njimi nad eno u-ro in tudi obljubil, da se vrne in pove, kako in kaj. Lauscheta, ki je neodvisen demokrat ter ni pod komando nobene fakcije, sta obe strani naprosili, naj kandidira za župana. Kolikor pa je znano, se sodnik Lausche nič kaj ne ogreva za to idejo. Ako bi hotel kandidirati za župana, bi bil to lahko storil že pred štirimi leti, ko ga je vsa javnost z vsem cleve-landskim časopisom vred prosila, naj kandidira proti Davisu. Lausche, ki je dospel na konferenco včeraj popoldne ob 2:30, je ponovno izjavil, da ne bo kandidat. Dejal pa je, da bi bil po njegovem mnenju bivši senator Bulkley najučinkovitejši kandidat proti Burtonu. w - SPECI NAGEC V PARKU PHILADELPHIA. — Pplicija je našla včeraj v nekem tukajšnjem parku nekega golega spečega moškega, ki je izjavil pred sodnikom, da je vsak neumen, ki v tej vročini oblečen spi. Sodnik ga je postavil za pet dni na hladno. Piknik Sam. Zarja V nedeljo 6. avgusta se vrši letni piknik Sam. pev. zbora Zarja na Močilnikarjevi farmi. Prijatelji in simpatičarji zbora so prijazno vabljeni, da posetijo ta piknik. V krogu pevcev bo prijetna zabava in prepevali bodo, da bo vse odmevalo. Zato posvetite nedeljo zboru samostojne Zarje in udelež'te se njih piknika. Novi priseljenci Včeraj je prispela na parniku Normandie 5 članska družina iz Šmartnega pod Šmartno goro k svojemu možu in očetu Mr. Fr. Rebolju na 1103 Addison Rd. — Vse potrebne listine za stalno naselitev te družine je izdelala potniška tvrdka A. Kollander and Co. Dobrodt^li v na|i naselbini ! Stavkovna [ linija i - Kapitalistično časopisje priti-j no služi podjetnikom in s tem I ustvarja napačne pojme glede j sedanje stavke pri General Mo-1 • , tors družbi. To je zadnji trik, ki ga ima družba na razpolago. * * Meščansko časopisje, med ka-■ terim se najbolj odlikuje tukajšnji Cleveland Plain Dealer, se strašansko zavzema za pravice stavkokazov in po njegovi pisavi . je razvidno, da so tukajšnji i stavkokazi upravičeni do nekak- « šne posebne protekcije, in da sej; mora obdržati "skebom" pravi- ( co do dela. čudno, kaj ne, da se ščiti kruh 100 ljudem izmed tri ^ tisoč delavcev? Ravno ti časo-i pisi pa dosledno molčijo o iz- , gubi dela štiri tisočev-delavcev, ki jih je družba postav,ila na cesto zadnjih par let. Po njihovi ^ sodbi bi sklenili, da delavec sme krasti kruh sodelavcu, delavec pa kapitalistu ne. Ironiia' Te-... f mu časopisju m za pravice dol, dela, ampak za pravice do ske-banja, ker se bojijo, da bi ske- 2 barija prišla popolnoma iz mo- r de in zato je to natolcevanje ^ proti stavkarjem v njihovih listih. Delavci, nikar se ne pustite ; vplivati po takem časopisju! s * * Sedaj, ko je odpadla Homer n Martinova klika tudi od zadnjih j vrat General Motors družbe, je j družba uvidela, da mora pri- n tisniti na druge registre, — in v to je časopisje, ki se prodaja za denar. '»^aiHa Delavstvo, ki ni več tako za- j( spano, da bi se pustilo slepiti, v je odbilo tudi ta zadnji napad y newyorških magnatov in ostalo h trdno pri svojih zahtevah. Zato -ni bilo nobenega napredka pri pogajanju z družbinimi zastop-I niki v zadnjih treh tednih! J Sedaj pa, ko je družba uvide-j la, da ima opraviti z močno organizirano avtno unijo, je pri-j skočila k pogajanju z veliko I inaglico in kot izgleda, bi radi j imeli dogovor kar v enem veče- I j ru. že dva večera so morali "štu-kati" in zborovali so pozno v i noč z unijskim komitejem. Veste, čas prihaja, ko bo treba postaviti nove modele na trg — in to priganja avtne magnate k arbitracijski mizi. Zanimivo pri vsem tem štrai- 13 n ku je to, da se je članstvo unije šele sedaj prav zavedlo polo- c' žaja. Zato je stavka z vsakim k dnevom močnejša in učinkovi- sI tejša. To je zelo dobro zname- ir nje za unijo. P * * a Tu in tam se sliši pogovor, da sedanje premirje slabo vpliva " na stavkarje. Gotovo, ravno smo postali bojeviti, pa se nam od- 11 reče boj in objavi proklamacijo ^ za obsedno stanje. Stvar pa ni ci tako enostavna kot bi mislili. zl Včasih se mora človek tudi malo P potuhniti, in če bo potreba, se c bomo pa zopet sprijeli; imamo d tisoče unijonistov na razpola- ^ go. To premirje ni nobena predaja in če vam kdo to natvezu-je ,ga kar zavrnite, da ni v pravem. Sedanji odbor unije in ek-sekutivni uradniki unije niso v kakšni Spisaki ali njemu podob- ri ni in se lahko zanesemo nanje. * H' Naša naloga sedaj je, da se g močno utrdimo in nato predložimo v izravnavo zahteve, ki so koristne za nas. Naprimer: klavzula, ki jo je privolil bivši predsednik Homer Martin v do- b sedajno pogodbo, in ki se na- P naša glede starostnih pravic.— g (Dalje na 2. str.) \ } Neverjetna izjava hrvatskega voditelja dr. Vlado Mačka i Dr. Maček je baje izjavil, da 0 če Beograd ne zna vzpo--1 staviti reda, ga bo vzpo- 1 stavil Berlin. Robert B. Parker Jr., poroča j ■ v clevelandskem "News-u" sle-! • deče: r 5 KUPINEC, Jugoslavija. — Dr. z ! Vladko Maček, hrvatski voditelj, l i je včeraj izjavil, da "becgraj- t 1 ska klika" ogroža aspiracije hr- s vatskega naroda po samovladi j ! i ali avtonomiji, in je pripomnil, da se bo Hrvatska odcepila od s Jugoslavije, ako se ne dovoli Hr- r Ivatom avtonomije. k Na vprašanje, ali ne bi to po- v menilo revolucije, je hrvatski k voditelj izjavil: "To bi pomenilo več — pomenilo bi morda sve- j. tovno vojno." n Vprašan, kako misli, da bi s mogla živeti neodvisna Hrvat- s i ska s 5. milijoni prebivalcev s | ločeno od Srbije, je Maček priznal, da bi prišlo v tem slučaju s morda do protektorata nad Hr- d vatsko. ri Glede Nemcev, ki mejijo na n Jugoslavijo izza aneksije Avstrije, je dr. Maček dejal: "Prav, — Nemčija, — torej k naj pridejo Nemci in narede red! Nekdo bo moral narediti red v ^ Jugoslaviji. Ako Beograd ne s< more narediti reda v Jugoslaviji, ga bo naredil Berlin." Po kratkem premolku je dr. Maček povzel: "Med našim položajem in položajem Češkoslovaške je gotova sličnost. Upam, Cc 'da je še čas, da se nas reši, ^ hkratu pa se tudi bojim, da je al „ v< ze prepozno. __ki NLRB je odločil gla- "i sovanje avtnega £ delavstva VJ _ aA O J Delavstvo naj z glasovnica- ^ mi mesto s piketnimi lini-jami odloči glede unijske supremacije v avtni indu- , ... s1 striji. v£ "— Sli WASHINGTON, 1. avgusta. k, — Narodni delavski odbor je ^ S3 podvzel danes korake, da nado-mesti linije piketov z glasovni-cami, kadar gre za to, da se od- loči bitka med Ameriško delav- ^ sko federacijo in Kongresom za j_e industrijsko organizacijo za su- c( premacijo ali nadvlado v važni ^ avtni industriji. NLRB je odredil glasovanje nj med 78,000 delavci pri Chrysler n ■ korporaciji, Briggs Manufactur- ^ ing Co., in pri Motors Products !ki Co., ni pa pojasnil, kakšno ak- Jge cijo bo odločil glede tozadevne zahteve pri General Motors korporaciji in pri Packard Motor nJ Car Co., z ozirom na glasovanje delavcev, zaposlenih pri teh b« družbah. to --jo ANGLEŽI UBILI DEVET kc ARABCEV gl JERUZALEM. — Angleško vojaštvo je včeraj v bližini Jeruzalema ubilo devet Arabcev, dvajset pa jih ranilo. Arabci so pripadali četi, ki je napadla an- vc gleško posadko. sl: F __P; Nov grob pl Danes zjutraj je v Lakeside g< bolnišnici preminila Miss Mary pc Romih, 14913 Sylvia Ave. Po- jo greb ima v oskrbi A. F. Svetek. v£ Več poročamo jutri. d( V CLEYELANDU ZAVLADAL MIR, V DETROITU PA NOVA VOJNA Policija ščiti domove stavkokazov. - Izbruh novih izgredov v Detroitu. KORPORACIJA MEŠETARI "PRI ZADNJIH VRATIH" Z AMER. DEL. FEDERACIJO CLEVELAND. — Dočim je na clevelandski delavski fronti zavladal še priličen mir, se je o-brnila pozornost delavstva v Detroit, kjer so se sestali k nočni seji predstavniki CIO avtne unije z uradniki General Motors korporacije, v prizadevanju, da se doseže sporazum glede izuče-nih delavcev, s katerim bi se končalo stavko v Clevelandu ter v še enajstih drugih tovarnah j korporacije.*.. Po konferenci je btfo neofici-jelno naznanjeno, da je zaznamovati precejšen napredek in da se bodo posvetovalci zopet sestali danes dopoldne ob enajstih. Policija pa je usmerila včeraj svojo pozornost predvsem na domove 27 stavkokazov, katerih imena in naslovi se nahajajo na unijski, "listi skebov." Novi izgredi v Detroitu DETROIT, 1. avgusta. — Tukaj so danes nastali izgredi, ker je hotela Ameriška delavska federacija spraviti svoje delav-1 stvo v tovarne, v katerih je stav- ( ka CIO avtnega delavstva. ! Najhujši izgredi so se vršili ! pred Fisher Body tovarno v De-Itroitu. Ko je približno 50 poli-jcistov spremljalo stavkokaze iz j tovarne, je pričelo nanje deže-Ivati kamenje. V izgredih je bilo | osem oseb aretiranih, več pa je bilo ranjenih. Okna nekaterih avtomobilov, v katerih so sedeli stavkokazi, so bila pobita. Kos opeke je zadel nekega policista na usta. Neki piket je bil pobit na tla z u-darcem težkega železa, s katerim ga je udaril neki stavkokaz, ki je sedel v avtomobilu. R. J. Thomas, predsednik C. I. O. avtne unije, dolži General Motors korporacijo za nemire in izgrede v Clevelandu in Detroitu, ker je pustila, da so padla pogajanja na mrtvo točko. Thomas je dejal, da so stavkarji odločni v svojem boju in da jih ni omajalo niti dejstvo, da General Motors korporacija baranta iza zadnjimi vrati z Ameriško l delavsko federacijo. KNJIŽEVNOST: Angleško-siovenski in slovensko-angleški besednjak Mr. Zvonko A. Novak iz Chi- * caga nam poroča, da je pričel pred dvema letoma z delom na angleško - slovenskem in slovensko - angleškem besednjaku. Angleško - slovenski del je sedaj domala dodelan. V njem je okoli 42 tisoč definicij. Angleš-. ke značnice imajo tudi izgovar-javo poleg sebe. V razlagi nevsakdanjih izrazov se je držal g. | avtor srednje poti. Slovensko-1 angleški del je prav tako obse-' žen in zasnovan na istih nače-: lih. G. avtor nam je poslal v pregled in oceno črko "n", ki bo vsebovana v angleško - slovenskem delu njegovega besednja- J ka. Po pojasnilu o izvoru črke same, podaja avtor za vsako be- j sedo, ki se pričenja s to črko, o-bilico razlag in definicij, ki ne | bodo pripomogle samo k razbi-stritvi pojmov dotičnega izraza, temveč bodo tvorile tudi drago-' cen besedni zaklad in umsko! bogastvo vsakega posameznika, ' ki se bo posluževal tega besed-] njaka. Ni dvoma, da bo besed-1 njak zlasti s pridom služil slovenskim časnikarjem in vsem, ki se ukvarjajo s slovensko književnostjo. Kakor znano, je edini besednjak, ki smo ga imeli Slovenci, napisal dr. F. J. Kern, toda ta besednjak je že davno pošel. Zato je z veseljem pozdraviti izdajo novega, izpopolnjenega Novakovega besednjaka, ki bo v do-glednem času izšel. Iz Jugoslavije S parnikom Normandije so se včeraj povrnili z obiska v Jugoslaviji sledeči: Mr. in Mrs. John Parac, Miss Mary Skrabo, Miss Mary P. Marsic, in Miss Josephine Medvešek. Imeli so mnogo zabave in razvedrila ter priporočajo tudi drugim, da obiščejo svojo staro domovino. Potovali se potom tvrdke A. Kollander Co. Odstavljanje od WPA Ker se je včeraj oglasil v našem urediuštvu neki rojak in povedal, da je bil odslovljen o-ziroma da je dobil "lay-off" pri , WPA delu, smo se obrnili na W. j P. A. urad z vprašanjem, kako je mogoče, da odslavljajo ljudi, ko je vendar zvezni administrator Harrington v soboto naznani!, da se ne bo odslavljalo nobenih delavcev, ki so že osemnajst ali več mesecev zaporedno na delu, o čemer je Harrington obvestil tudi vse državne W. P. A. administratorje. WPA urad nam je odgovoril, da je bilo nekaj odslovitev odposlanih še pred to najnovejšo Harringtonovo odredbo, nekaj pa tudi pozneje, ker stvar še ni povsem gladko uravnana in da vsi tisti, Id so bili odslovljeni, naj se takoj javijo v poslopju št. 608 St. Clair Ave,, kjer se bo stvar uravnala. Ni stavkokaz! V našem uredništvu se je o-glasil Mr. Joe Zakrajšek, stanujoč na 877 E. 73rd St., ki je zaposlen pri Fisher Body Co. Mr. Zakrajšek nam je povedal, da že tri tedne ne dela, da je pa takoj pričetkom stavke, ko je šlo namreč samo za stavko izučenih mehanikov, tri dni delal, za kar je imel dovoljenje od unije ali tako zvani "pass." Ker pa si nekateri to njegovo takratno delo napačno tolmačijo oziroma mislijo, da Zakrajšek še vedno dela, s tem izjavlja, da to ni res. Ljudje, ki ga poznajo, naj to pojasnilo upoštevajo. POTOVANJE Z LETALI Pretekli teden je bil dosežen v Clevelandu nov rekord glede potovanja po zraku. Na clevelandskem letališču je bilo pretekli mesec 20,247 potnikov in 3,221 letal. STRAN 2 J ENAKOPRAVNOST 2. avgM UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"! WWW MaOtKMRtMKJOHramlrailBKro »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by XHF, AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu t Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 ea 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po poŠti v Clevelandu, v Kanadi in Mežici za celo leto.................$6.00 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50 ■a 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države: ca celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4 00; entered as Second Class Matter April 26th, Ii>18 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. NOVA OZNAČBA IZDAJE V političnem jeziku pomeni Monakovo, — mesto v Nemčiji — označbo izdaje, katero je povzročila angleška vladajoča klika pod vodstvom premierja Chamberlaina nad češkim, slovaškim in podkarpatskim narodom. Toda dočim je Monakovo samo eno, pa je število angleških izdajstev veliko. Ta izdajstva so se pričela že prej, kakor je bila zanje iznajdena označba Monakovo. Polnega pol leta prej je namreč prepala neodvisnost Avstrije, ker je Hitler dobro vedel, da se Anglija zanjo ne bo potegnila. Španska republika je bila na sejmu "neintervencije" prodana takoj zatem, čim je bila napadena po ujedinjenih Frankovcih, Nemcih in Italijanih, dasi je po herojski borbi španskega ljudstva podlegla šele polni dve in pol leti kasneje. Toda Monakovo pa znači trgovino prve vrste, zato so pod to označbo dobile vse angleške kramarske kupčije svoje ime. Politika angleških reakcionarjev je jasna ko sonce. Glede te politike se ne more danes nihče več varati in slepiti. Angleški vlastodržci rešujejo lastno kožo s tem, da prodajajo tujo. Oni hočejo ohraniti one ogromne profite in dobitke, ki jih vladajoči razred Anglije, tega "glavnega urada" imperija, vleče iz vseh delov britanskega cesarstva. Toda oni nočejo na noben način braniti svojih pridobitev z orožjem v roki. Zato rajši ščuvajo Nemce, Italijane in Japonce, naj grabijo in kradejo, kjer morejo in kjer kaj dobe, samo da) puste v imiru Angleže in njihoye kolonije. In tako so zavzeli nacisti najprej Avstrijo, zatem češkoslovaško republiko, italijanski fašisti pa Etijopijo in Albanijo. Zdaj je pa na vrsti svobodno mesto Gdansk, čigar svoboda je neobhodno potrebna Poljski, ako si hoče zavarovati svoj svoboden dostop do Baltika. Za Gdanskom pride na vrsto Pomorje (koridor), za njim pa še ostala Poljska. Vedno in vedno se ponavlja' ista igra. Angleži se najprej zgražajo že ob sami misli, da bi dovolili Nemčiji zavzeti Gdansk. Kakor nekdaj Čehom, tako v zadnjih tednih obetajo tudi Poljakom svojo pomoč. Toda pod tem plaščem se vodi čisto druga politika: kako bi se kar na lepem prodalo Gdansk Nemčiji. In Nemci že sedaj triumfirajo in pravijo, da bo' Gdansk v najkrajšem času brez boja njihov. Chamberlain bo kmalu razpustil parlament, ker se hoče za preko leta rešiti neprilične kontrole in opozicije bolj poštenih konservativcev. Zato se upravičeno pričakuje, da bodo Chamberlainovi diplomatje zdaj pritisnili na Poljake, naj "za božjo voljo zaradi Gdanska ne izzi vajo Nemčije." Je pa še druga verzija v svetovnem časopisju, o kateri smo že tudi mi v našem listu poročali. Ta verzija je polna prečrnih slutenj za nas Jugoslovane, Slovence, Srbe in Hrvate. Govori se namreč, da se Angleži boje, da se bodo trmasti Poljaki kljub vsemu vendarle uprli aneksiji Gdanska po Nemcih. Ker pa Hitler potrebuje uspehov, ki so potrebni za hrano njegovi vojni in propagandistični mašini, utegne zato nepričakovano udariti na Jugoslavijo ' in hkratu na svojo "zaveznico" Madžarsko. Da te vesti niso iz trte izvite, je dokaz to, ker vlada ta bojazen med vs^mi jugoslovanskimi državniki, kakor tudi dejstvo, da je pričela Jugoslavija naglo utrjevati svojo mejo proti Nemčiji, katera meja teče ob Sloveniji. Tekom zadnjih dni je prispelo na to linijo pet tisoč vagonov cementa in drugega gradbenega materiala, kakor javljajo sobotna poročila iz slovenske prestolnice Ljubljane. Poročila tudi naznanjajo, da se ves slovenski narod politično mobilizira proti nacistični propagandi in špijonaži, ki nalik poplavi pljuska preko mej Slovenije. Temu pokretu med Slovenci se ne upira danes niti sam monsignor Korošec, nekdanji tesni prijatelj Stojadinoviča, ki je kot jugoslovanski premier prodajal Jugoslavijo na desno in levo. Izgleda pa, j da podvzema tudi jugoslovanska vojska drzne korake, ne oziraje se na to, kaj bo rekla diplomacija. (Konec jutri.) UREDNIKOVA POSTA | V NEDELJO VSI NA FARMO SNPJ Cleveland, O. — Dolgo priča -1 ] kovani cilj je dosežen. Vsaj de-I loma, ker v bodoče bo le še vpra-jšanje možnosti povečati pro-! store, dokupiti nekaj več zem-ilje in pa izboljšavati poslopja in (opremo. Vse to se bo doseglo stopnjema, prišlo bo samoobse-bi. Za sedaj je važno to, da se vsi člani SNPJ zanimajo za svojo farmo in da vsikdar, ko gre-jdo na farmo pripeljajo s seboj | še svoje prijatelje in znance, ker J farma ni namenjena samo za članstvo SNPJ pač pa tudi za druge rojake, kateri so radi v , veseli družbi članstva SNPJ. I Čim večja bo družina, boljša bo zabava, večji bo uspeh farme. Načrti dolgih let so uresničeni. Iz vseh teh pridobitev, ki so si jih ustvarili Slovenci v i Clevelandu tekom letošnjega leta je razvidno, da še ne umiramo, ampak da smo še krepki, zdravi in bomo še dolgo živeli. Kljub temu, da nas kriza tare od vseh strani, pa Slovenci napredujemo na narodnih podvzetjih. ( Dokazi: prizidava Slovenske- j ga društvenega doma v Eucli- J , du; kupitev in otvoritev novega i ; Doma zapadnih Slovencev; znat- j ■ na pridelava za kegljišče pri Slo-. venskem delavskem domu na .Waterloo rd; nabava farme od strani Cievelandske federacije (SNPJ. j Ali ne znači vse to, da napre- j dujemo ? Gotovo da. Saj ti uspe- ] hi že kar presegajo naše moči. Človek komaj zapopade, da je v teku enega leta mogoče na vseh straneh toliko napredovati. Pa to še ni vse. Pri nekaterih drugih domovih še tudi sedaj razpravljajo o pridelavah. i I Tcrej vse se veča in izboljšuje, j ! Nobenega strahu o naši na-! rodni smrti. Nobenega združe- j nja še ni potreba; potrebna nam ; ; je le kooperacija, obstoječih dru-jštev in klubov, pa bomo dosegli ;vse, kar si zamislimo, pogojno, da je ideja zdrava, i Med združitvijo in kooperacijo pa je velika razlika. Združi-i i tev je zadnja stopnja pred smrt-' ! jo, ko stranka ali stranke ne mo- i rejo več individualno živeti. Ko-i operacija pa je izraz najširše de-jmokracije, izraz možnosti sode-: lovanja, morda ljudi nekoliko | I različnih misli, ampak pri skup- : nem cilju so eni. V tekmi je živ- j II jen je; v enotnosti nastane stag- j : nacija in njej res stoji smrt ob : ntrani. Veselimo se naših skup-jiiih pridobitev v letu 1939, ki i nači enih največjih razmahov j . adnjih let. : Na roki imam sledečo izjavo, j I i jo je prinesel slovaški "Hlas" januarja 1937, ko pripovedu- ' 5 o praznovanju Slovakov no- i ; \ ega leta in pravi: "The Sio-v ales ? Well the Slovaks have no national Home or national hall, so they visited the Hungarian, ■ Czech, German and Slovenian celebrations, or else they stayed home." Ali ni to resignirano tarna- j nje? Nam se ni treba prav nič I žalostiti, ker imamo v tem oziru dovolj preskrbljeno. In to se je 1 zgodilo s pomočjo naših številnih društev in klubov, ko se je zidalo in gradilo. Če bi bilo manj društev, manj bi bili prispevali, j manjši bi bili naši domovi in naj- j brže bi jih tudi bilo manj po šte-! vilu. Torej. čimveč društev in klu- \ I tov, večja ie aktivnost in več se (loseže v skupnih ciljih, hi nič j drugega ni treba kot samo — KOOPERACIJE na pravi demokratični podlagi. Ena teh skupnih pridobitev je tudi farma Cievelandske federa- I cije društev S. N. P. J. Tudi pri tem ni manjkalo nasprotovanja in oklevanja, vendar s pravilnim usmerjenjem se je odboru končno posrečilo nabaviti primerne prostore, katere sedaj vsi hvalijo, kako so prijazni in pripravni, z izjemo, da so še malo bolj tesni, če bi bilo malo več sveta bi bilo še bolje. To se bo pa lahko še doseglo. Samo ko-operirajmo z odborom in z dobro besedo pri svojih društvih, pa se bo farma kmalu raztegnila, da b'Dalje s 1. S^ Tam je rečeno: "če j dela dvanajst mesece^ ! bi, izgubi svoje staroS1 j ce." — To je treba t i in družbo prisiliti, daK, | jema nove delavce, da . i klicati po vrsti vse doSe. so delali pri družbi vs^ sece. To se more P0'1 zgodilo se bo, če bon10 organizirani. Stavko^ oglašajte v "enakopraVi\ - -i Zakrajsek FuS Home, InC" 6016 ST. CLAIR Al Tel: ENdicottj> MILJE n TT " / Par milj pomeni samo par minut; tudi ako jc kdo odd" ji malo več, dobi lahko našo postrežbo toeno in vestno, kad'1 potrebuje. avgusta, 1939. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Byronov grob Balzamirano truplo velikega jujgleškega pesnika Byrona, ki ezi v družinski grobnici vaške cerkve v HucknaUu, ker so mu ' preprečili pokop v westmin-sterski opatiji, je skoraj popol-jj°ma ohranjeno, kakor se je pokazalo pred kratkim, ko so kr-sto odprli. Dolgo let se je širila legenda, j av so bili Byronovi bojni tova-nsi> ko je v aprilu leta 1825 , ttoirl v Misolungiju na Grškem, ^ pesnikove možgane in srce r Jih shranili v grško zemljo, ( ^e(ltem ko je truplo romalo na . Hleško. Hucknallski župnik i |6daJ Poroča, da so 15. junija laiskega leta ob navzočnosti j!rič odprli družinsko grobnico ] yroiiov, da pa niso našli no- 1 znakov, iz katerih bi bilo ' ePati, da so bili možgani in i srce vzeti iz telesa. s %ronov obraz kaže še danes . Vertov, ■ 1 r izraz, ki ga poznamo z ^ ^eŠovih slik župnik poudarja, , Sa ni vodila radovednost, ko . Preis^avo' temveč , v ^ šlo za arheološka razisko- j Ja v podzemlju cerkve in pri j Priliki je smatral za potreb- i UO, Ho • v v v preišče v soglasju z moz- , šna a^Ure zS0<^0vine' kak-. Je resnica o legendi, ki smo ž zgoraj omenili. ; smrtna nesreča sovjet- ( skega diplomata 5 >40, — Reuter poroča iz Posl Ve' s*a sovJets^i vele- ] q na Kitajskem Lugačes- f šla 'n nJegova soproga na- 1 nesrS^t o priliki avtomobilske 1 Ces1..ece' ki se je dogodila na 1 k med Kutajsijem in Kaltu- I 'p0fom v Rusiji. Veleposlanik je < zdr T' V kopališče Kaltubo na £ tfcva!:JenJe- Tudi šofer je mr- 1 0 nesreče je prišlo zaradi j a v motorju avtomobila. * ______ 1 Učenje" v slovaških i knjižnicah i sv^atislava. — Slovaško pro- c pre j0 ministrstvo je odredilo t ktij|ed Vseh javnih občinskih 1 izljih1C V deŽelL Izločiti hoče C 2 Vsa dela, ki niso v skla- \ v^ naziranjem sedanjega slo- x slov ga režima. Iz slovaškega iz slo^\so izločili doslej 22 del, A teratUt,aS^e češke poučne li- E site ^ se nanaša na slova- £ zadeve, pa 76 del. £ ---- i ^GOQt ~ I slovanska ladja v C GDYNJI j Gd 'a j^3- —' Semkaj je priplu- 1 ''Jadra°S,!°Venska šolska ladja j §0sl0Voi' To ->e Prvi obisk ( Hji. Lad kf VoJne ladje v Grv-Hila oh- a "Jadran" je s tem vr-to Ha/?' ki ga Poteklo le-1« ska , la v Dubrovniku polj-1J ^Sf^dja "Iskra." |l Čevljar - glavni zdravnik L. 1931 je pribežal iz Italije v Švico neki možakar, ki je trdil, da je politični begunec in da se imenuje dr. Paul Trainer. Nekega dne se je javil v bolnišnici v Medrisiu in je prosil, naj ga tam nastavijo kot zdravnika. Vljudno so ga zavrnili, kajti ni bilo prostora še za enega zdravnika, na kar se je Trainer ali Crespi, kakor se je tudi imenoval, oglasil osebno pri raznih odličnih osebah v Luganu, in dosegel, da so mu kot dr. Pri-mu Fratelliju dobili namestitev v bolnišnici v Bellinzoni. Fratellijevi papirji so bili malo pomanjkljivi. Imel je sicer zelo spretno ponarejeno spričevalo neke klinike v Parmi 11 in predložil je tudi diplomo rimskega vseučilišča, manjkal pa mu je rojstni list. Toda to ga ( ni motilo. Po njegovih naved- , bah se je rodil v Relizaneju, to- : rej je "po naročilu mesto Reli- ] zaneja" naročil pri neki tiskar- -ni v Ženevi tisoč rojstnih listov. Enega je porabil zase, ostalih ( 999 je sežgal. Njegovi karieri ni bilo potem nič več na poti. Njegovo delovanje je bilo tako izredno, da mu niso dali samo švicarskega državljanstva, temveč da je postal tudi zdravnik-vodja bellinzonske bolnišnice in * obenem tajnik zdravniške zveze ' za kanton Tesin. c Toda nekega dne je prišel v } Bellinzono slučajno neki franco- ^ ski polkovnik, ki so ga uvedli j tudi v družbo in mu predstavili j med drugimi vodjo mestne bol-: j nišnice. V svoje presenečenje je i polkovnik v dr. Fratelliju ali j Crespiju ali Trainerju spoznal starega znanca. Brez vsakega ■ hrupa je povedal nekaterim pri- ( jateljem, da je "dr." Fratelli ] bivši čevljar iz Milana, ki so ga £ bili zavoljo ponaredbe listin in tatvine obsodili na dve leti ječe. £ Ko 'je odsedel to kazen, je pod ( imenom Crespi vstopil v fran- ( cosko tujsko legijo. Postal je -tam podčastnik in polkovnik je > bil njegov poveljnik. Nekega ] dne je izginil s polkovno bla-gajno, pa so ga v Parizu prijeli ] in obsodili na sedem let. Oblast je po tem pripovedovanju francoskega polkovnika seveda odredila, naj Fratellija aretirajo, toda ta ukaz je bil ] sprva brez pomena, ker je bil ^ mož tedaj z neko uradno zdravniško odpravo v Angoli. Prijeli ; so ga šele po njegovem povrat,-ku, a spet so ga izpustili proti , kavciji, ki jo je položil zanj ne- ] ki njegov ozdravljeni pacient. ' Od tedaj je Crespi, Trainer ali Fratelli izginil brez sledu in "so-| dišče v Bellinzoni ga je le v nje- , igovi odsotnosti obsodilo na tri ; | leta ječe. j i Metuzalemi 100-letni strojevodja John Horan se lahko ponaša s 83 leti službe pri železniški družbi Milwaukee Railroad. Ponosen je na to, da je opravljal to službo že tedaj, ko sedanjega ravnatelja družbe sploh še ni bilo na svetu. 111-letni grški kmet Panelio Velmos prepotuje vsak dan 25 km, da proda v mestu jajca in kokoši. Mož je še danes strasten plesalec, ki mu ne uide nobena vaška veselica. 105-letna Magdalena Niedzi-alkova iz nekega kraja pri Lvo-vu je stopila v petič pred poročni altar. 100-letni Turek Ferid Bej je prišel na sodišče v Carigradu in je zahteval, naj ga ločijo od desete žene — da bi se poročil z 19-letnim dekletom. 106-letni Jim Claders iz Mi-chigana je prava uganka znanstvenikom in zdravnikom, ki si ne morejo razlagati, kako je mogoče, da možakar sploh še živi, ker je od svojega 30. leta dalje skoraj vsak dan pijan — toda pošteno. CEPLJENJE MATER Z MALARIJO Trideset pogumnih žensk se je prijavilo za eksperiment, ki pomeni za znanost mnogo. Gre za trideset bodočih mater, ki so se dale v malarijskem seminarju v ameriškem mestu Mem-phisu cepiti s paraziti te hude mrzlice, da bi se rešilo vprašanje, da-li se malarija z matere j prenaša na otroka, i Vcepili so jim tako zvano kvartansko malarijo, tisto, ki se pojavlja s svojimi napadi vsak četrti dan. Da so izbrali baš to obliko malarije, sta dva vzroka: prvič se ne končuje nikoli s smrtjo, drugič pa v memphiški , okolici ta oblika skoraj ne nastopa, tako da bo izključen vsak dvom, da poteka bolezen od matere, če se bo pojavila pri kakšnem otroku. Do danes so rodilej že tri izmed cepljenih žensk. I Njih otroci so zdravi in niso j pokazali še nobenega znaka ma-j larije. 800 MILIJONOV ZLATIH FRANKOV V BLATU > Pri potapljaških delih v Sei-ni v bližini Quillebeufa so naleteli na ostanke ladje "Telema-que," o kateri velijo, da je bil na njenem krovu, ko se je potopila, zlat zaklad v vrednosti 800 milijonov frankov. Potapljači so našli tudi lesene opornike, ki so jih zabili 1. 1841 od ladijskem j trupu, da bi se ne pogreznil vi blato rečnega dna. Našli so tudi verige, s katerimi so tedaj skušali dvigniti trup na povr-j šino. Z iskanjem zaklada bqdo: j nadaljevali. VOLČJAKOVA SAMICA IN LISICA Mr. E. J. Finley iz Bolton : Notcha v Ameriki ima psico 11 volčjakove pasme. Psica je pred : tedni vrgla nekaj mladičev, katere pa so ji takoj vzeli. Žival je bila nato nekaj časa silno o-tožna. Zavračala je sleherno jed. Nenadoma pa je pobegnila od hiše. Vrnila se je šele čez nekaj dni. Prišla pa hi sama — v gobcu je prinesla mlado lisico. Mladič je bil silno preplašen, toda fizično popolnoma zdrav. Psica neguje zdaj mlado lisico kakor lastnega mladiča in Fin-ley, ki ni hotel mladih volčja-kov, se je z lisičko sprijaznil ter jo hrani z mlekom iz steklenice. Psica je, odkar ima mlado lisico pri sebi, popolnoma spremenjena. Zopet kaže veliko voljo do življenja in je veselej-ša nego kdaj prej. ---i BLAZNA MATI SEŽGALA ' HČER V Chamlemyju, nedaleč od i Never'sa na Francoskem, sta ži- < veli v samotni hišici dve dušev- i no bolni ženski, 72-letna Savar- ^ dova in njena 52-letna hči. Pred < kratkim je Savardova sporočila i vaškemu županu, da se je njena hči ob živem telesu sežgala. j Povedala je, da je hči dobila c napad. Mati si ni znala drugače pomagati, nego da jo je zvezala 5 in zaprla v sobo, kjer je v ka- c minu gorel velik ogenj. Orožni- i ki so takoj odšli tja, kjer so ob 1 kaminu našli napol sežgano tru- c plo. Ker je začela starka ob po-1 gledu na truplo zmedeno govo-1 riti in pretiti orožnikom, so jo \ odpeljali v blaznico. Prepričani so, da je sama sežgala hčer. Slovenski kandidat ..................._ ....... Mr. Rudy Lokar, znani Slovenec v Collinwoodu, nam je povedal, da bo letos kandidiral za councilmana v 32. vardi Mr. Rudy Lokar, ki stanuje na 695 E. 162 St., je aktiven na društvenem polju, je glavni odbornik Slovenske dobrodelne zveze in u-rednik angleške strani Zvezine-ga glasila. Mladi rojak se udej-stvuje tudi v kulturnih, političnih in socialnih akcijah. ! Rudy Lokar je tudi šolsko dobro podkovan in je študiral radijsko tehniko v RCA institutu v New Yorku. Je član društva Stragglers, št. 614 SNPJ, član demokratskega kluba 32. varde in član unije 1156 Ameriške delavske federacije. Dalje je častni 51 an Glee kluba, ki pripada dru- -'štvu Modern Crusaders, in pod- i -1 predsednik društva Eastern i ) j Stars, št. 51 SDZ. i i Mr. Lokar je izjavil, da bo deloval za splošne slovenske ko- . risti, če bo izvoljen, predvsem ; za to, da dobi collinwoodska na- ] selbina tudi svoj rekreacijski , center ali shajališče za razvedrilo in zabave. V slučaju izvolitve bo imel. posebni urad, kjer bo ob vsakem času našim ljudem na razpolago. LADJA BREZ MAGNETIZMA V Dartmouthu bodo te dni spustili v morje svojevrstno ladjo. To je ladja "Research," ki so jo zgradili s posebnir; namenom, da bi z njo raziskovali , skrivnost magnetskih sprememb. Ladja mora biti zato popol-noma brez vsakega magnetizma, na njenem krovu ne sme biti niti sledu tistih kovin, ki bi mogle v izredno občutljivih aparatih ta raziskovanja magnetizma povzročiti kakšne motnje. Motorje na težko olje izdelujejo zato iz brona in aluminija. Tudi trup je iz nemagnetskih kovin in lesa. Celo posadka se bo morala o-zirati na posebne namene, ki jih imajo s to ladjo. Na njenih oblekah ne sme biti kovinskih ; zaponk ali gumbov. Posadka bo štela 32 mož in se odpravi na svoje prvo potovanje čez Atlantik do Amerike in nazaj še kot jadrnica. Pozneje dobi motorje, za katere so delali poskuse tri leta. pot TON' s i CLUB Sij ORANŽNA M W Zamenjate zamaške za Eagle znamke. Get acquainted with this new wonder LjfSRK^^^^^i metal that cooks better, permanently — IwlBlf« M f^fe) ■ • v dip 3»*> - Jy Qr/ wteuns its gleaming lustre, won't stain, ^^ ikff^f rust or darken, cleans easier, lasts longer \ and safeguards health. Try it in your \ ^ \ 1 \ * own kitchen—it's the best demonstra- » tion you can make of the economy and ** ralue of this beautiftu cooking ware. SEE IT TODAY AT SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 SUPERIOR AVENUE. Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK ! .. mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pel mesecev. CANKARJEV GLASNIK v 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio\ H lililP&K m mM jjj S fjj g | j Lično delo || i I I ® Za društvene prireditve, družabne sestan- © | | g ke, poroke in enake slučaje, naročite tisko- | | S | vine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno | jg 'I I lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje, g g II x i P 11 Enakopravnost j | al ® fTl. iti Z 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 | | \ Ravnokar je izšla ... velepomembna knjiga "THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar | Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. -•-- Knjiga je vezana [ stane $1 I Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue ~ "PROFESSOR NOODLE" Vi- . ( --. .........— .............................-yjf —^ /^^s^^'D^ar Profassorf ~ * ■ r I n B I ^Wys try to live up to tke. rules of M&h ^ * '*" 7 strict propriety«' '^aST^K. f} " When I'm not sura "Tff ^fkX just what to do it' M 1^sk- caiuses me anxiety. I [1 Mf / In crossing streets 5g?Jff m^WJ J understood ' - / the man should steer «m /^p11^^^/ his wife from harrrij .ffllRi \ I ^ kut under what wJliP) conditions should c0 VN^ the lady take Ker - ___Priscillo, dition.l cart se-e., ^Ij-rrT^ when, its quite Xr I ' ' right to his fin. J^^M)^^' t And this, of course, fe. T{ I depends on the. C^ji I I Condition, that ^^Wsr^^^ the man. is m! J$ STRAH 4 ENAKOPRAVNOST Vladimir Levstik: 8 PRAVICA KLADIVA POVEST A tako je bilo takrat po vsem i svetu. Strupeno ozračje mržnje in nestrpnosti je davilo Evropo po vzhoda do zapada. Zatirani so stresali svoje verige in zbirali moč, da bi jih zdrobili, tlačitelji so se pripravljali na poslednji, odločilni boj za svetovno oblast. Najtežja soparica je pritiskala v Avstriji. Dvoglavi orel si je brusil kremplje in je meril z njimi na jug. Kmalu ali nikoli! Pred vsem pa je bilo treba pohoditi seme, ki ga je raznesla balkanska burja in iz katerega je že klil vihar. Mladina, slovenska, hrvatska in srbska, je oznanjala en narod, eno ime in eno svobodo. Ni se bala ne ječ ne ve-šal. Smejala se je vsemu, pred čemer so trepetali očetje. Mislila je glasno in njene besede so vihrale na vzbudno kakor nekdaj kresovi vrhu gora. O, kako draga je bila Andreju in njegovim zvestim ta vroča uporniška mladina! študentje, ki jih je spoznal v Ljubljani, ga niso pozabili in on ni pozabil njih. Pisali so mu pisma ,katerih se je učil na pamet, da jih je lahko sežgal. Ko je ležal v bolnici, so mu nosili knjig in česar si je zaželel. Ko se 1 je vrnil v Ravne, so skrivaj pri- j hajali v poset. V pogovorih z^ njimi je kovač spoznal, da dere 1 val, na katerem plava, čedalje j hitreje v svojo usodno smer. j Imeli so čudne, vznemirjajoče: besede ,ki so poganjale kri v j glavo. Da je treba začeti kmalu.1 In da je pot do svobode povsod enaka, na Balkanu in drugod. Brez boja ni zmage, brez žrtev ni odrešenja! > Enega izmed njih, ki je bil posebno ognjevit in ganljivo čist j v svojem strastnem navdušenju,; je Andrej naprosil, da bi izpre-1 govoril njegovim najbolj,zanesljivim prijateljem "par besedi."! imimmimiimiMmimmiiiimiiiimmi- i [Zbrali so se zvečer ob zastrtih 1 i oknih ,vsa tista izbrana petori-ica, ki jo je nazval svojo revolu- 2 Jcijonarno družbo in ki je klicala * I drug drugega z imeni prstov na c i roki. Dijak, svetlolas fant s pre-! lepimi očmi, je vstal in je govo- 1 ril kakor iz uma. Njegove oči so £ |se razbleščale v dvojico fanatič- t jnih ognjev, njegove nedolžne ro-11 jke so se krčile na prsih, iz nje-j j igovih mladeniških ust so vrele j t jtake besede, da je osupnil celo j j kovač. Treba je bilo začeti ne-;£ utegoma, napasti trinoge z vsa-p kim sredstvom, rušiti nasilje s 1 puško in bombo in ne vpraševa-;] I ti, kaj bo! . . . Samo "kazalec"] Krištof in "sredinec" Bošjan 1 nista prebledela, ko je govornik l vzneseno obljubil prisotnim "pr- i 'stom" vrv in kroglo kot višek ] vseh nagrad; s "prstancem" in j | "mezincem" pa je imel bradati f j"palec" obilo posla, preden jih 11 i je potolažil. .. j J Andrej Možina je trdno veroval v stvar. Poznal je svoje sr- j ce, da je zanesljivo kakor kladi- j 4 jvo v njegovi kovačnici. Tak kma- '] jlu! Ali bo živ učakal svobode? L Morda mrtev .. . Brez strahu je jc mislil na to. Niti skrb za Lucijo;, ga ni motila. Kadar vzdigne ve-j£ j liki Mojster narode in jih stori ^ [svoja kladiva v imenu pravice, k j takrat mora biti srce trdo kakor! j i železo in mrzlo kakor led . . . 1 j Tak kmalu? Treba je bilo po- 1 j čakati vsaj še toliko, da bi bili ž j pripravljeni in utrjeni vsi, ki soji i bili dobre volje. Vsaj še tri le-i ž ta . . . vsaj še dve . . . Toda razpaljena kri mladine] je bobnala na dejanje. is xii. h Palec se je veliko zanašal na j t j kazalca; a Krištofa je njegov c j težki križ neprestano pritiskal I p job tla. Katra je postajala vsak;i ; dan bolj čudna, njene besede so j r i bile Čedalje zagonetnejše in v's njenih pijanih očeh se je svetli- ii kala vse bolj in bolj vznemiri ji- i va luč. Na binkoštno nedeljo, 1. 1914 prav tedaj, ko so revoluci- i jonarji snovali v sosednjih va- : seh tri nove petorice, je v moževi odsotnosti nenadoma strgala : obleko s sebe in stekla gola po vasi, kričeč, da je v njeni glavi ptič, ki "kljuje" in da ga pojde utopit v Alešev jez . . . "Kaj ne bi zblaznela pri taki zverini!" je rekel mlinar, ko je brat odpeljal nesrečnico na Stu- j denec. In vendar je bil Krištof sam bolj nesrečen od nje. Zavest, da stoji na točki, s katere ni bilo poti ne naprej ne nazaj, ga je sukala v sebi kakor vrtinec obupa. Žena, ki je izpreminjala sleherni trenutek njegovega življenja v pekel, je bila mrtva za vse druge ljudi, samo zanj je bila živa. Bolj živa ko kdaj. Prej Katra, ki ga je odbijala s svojo grdobo, Katra prepirljivka, Katra, ki je pila, je zdaj postala pred vsem tista Katra, ki ga je ločila od Lucije. Od nje, s katero bi bilo j njegovo življenje dosmrten raj. i Dokler je imel ženo pred očmi, j je toliko trpel od njene odurno- j sti, da je včasih pozabljal to, kar i je bilo glavno. Zdaj mu je glodalo možgane noč in dan. Katra je bila zazidana v svojem grobu. Bila je daleč od nje- j ga, oddaljena za vse žive dni; i Lucija pa je bila blizu, tako blizu! Prav to ga je gnalo v zmedo. Ves njegov kes in vsa tajna žalost za kovačevo hčerjo sta se prelivala v koprnenje po njej. Toda bil je mož žive žene, bil je Andrejev tovariš in drug! Kako naj bi ukanil njegovo zaupanje? Kako naj bi utešil sv&jo ljubezen s tem, da bi jo ponižal? Kako naj bi storil tisto, kar bi storilo v njegovem položaju na tisoče drugih ljudi? "Bodi.mož, Blagaj!" mu je rekel kovač tisti dan . . . Da, Krištof je čutil, trebalo je biti mož. Trebalo je bilo vdano misliti na to, da se bosta srečavala kakor j doslej, on sam in ona sama, oba j polna ljubezni drug do drugega ; in vendar obsojena v ta brezupni glad srca, ki ne sme biti uslišan do smrti . . . Kako bedno bo i to življenje in kako dobrodošla bo smrt, kadar pride! Predstava smrti je nesrečnemu vselej v uteho. Tudi Krištof se je tolažil z njo. Dokazoval si je, da mu bodočnost ne obeta ničesar več; njemu se ni bilo vredno ogibati prilike, da položi glavo za dobro stvar. Kdo bo plakal za njim? Aii se oddahne! | Ali se oddahne . . , XIII. Ta misel ga je spremljala ti-Isto solnčno nedeljsko popoldne v juniju, ko sta z Možino počasi korakala skozi gozd. Vračala sta se iz Loga, poldrugo uro oddaljene vasi, kjer sta imela pri u-čitelju sestanek z dobrimi znanci .. . Bil je sveti Vidov dan; mladi učitelj je s preprostimi besedami opisoval kosovsko žalo-ligro leta 1389, ko je na Vidov dan propalo srbsko carstvo v krvavi bitki s Turki. Pripovedoval je, kako ni srbski narod nikoli pozabil osvetnega dolga, kako je pel o mrtvih junakih in častil j njihov spomin, dokler ni po pet-' j stoletnem trpljenju in verova- i nju osvobodil Kosova, grobišča, j svojih dedov. ''Nato je pokazal, j da je vsa jugoslovenska zemlja razen Srbije eno samo širno Kosovo, pokrito z grobovi naše slave in sreče, ki bi lahko bila, a ni smela biti. Kakor je vladal Sr-jbom sultan v Carigradu, tako vlada nam sultan na Dunaju in njegova pest ni nič manj okrutna od turške. Avstrija tepta na- i še pravice, skruni naše dosto-; janstvo in zasmehuje naše svetinje. Glejte, danes, na Vidov dan, ki je vsakemu Srbu največ-j ji vseh godov, se šopiri v Sara-; jevu prestolonaslednik Franc j Ferdinand, naš bodoči tlačitelj, ter zasmehuje Srbe in nas vse z razstavljanjem svoje samosilni-ške glorije. Kakor tam doli, tako je pri! nas na Slovenskem. Kdaj se cd- : dahne naše Kosovo, osvobojeno izpod tujega jarma ? Kmalu! Bli-(ža se ura, ko izdere Srbija meč j za svobodo zasužnjenih bratov. 1 j Bliža se dan, ko bomo smeli tudi j ; mi pokazati, da hočemo svojo I prostost. Čujmo in pripravljaj-1 mo se, da nas ta dan ne najde ] spečih! Kovač in Krištof sta vso pot i govorila o tem ... ji "Še dve leti," je računal An-, drej, "in bomo pripravljeni. O-' borožimo se, povsod bomo imeli j svoje tajne čete . . . Srbija pri-j tisne z juga, Rusija s severa,! Francoz na Nemce, mi v hrbet. Rušili bomo mostove in železnice, razstreljevali skladišča, poganjali transporte v zrak in širili zmešnjavo. Na dogovorjeno znamenje se vzdignemo in udarimo . . . Vroče bo, prijatelj," je dodal čez nekaj trenutkov. "A človek bo vsaj vedel, da umiraza dobro stvar". "Prav," je rekel Blagaj, "mene ni strah umreti. Nihče me ne bo pogrešal. Misli name, Andrej : prvi na vrsti sem jaz." "Eh, bratec, do smrti imamo vsi pravico. Tudi drugi ne bomo zaostajali, Bog ve, da.ne!" | Obmolknila sta. Mehak večer se je rumenil za smrekami. Vse je bilo tiho, le kos je žvižgal v | ^; drevesih in kovačeva lesena no- j ;ga je umerjeno poškripavala. " | Vzlic temu blagemu občutju se tovariša nista mogla ločiti od misli na smrt. ' "Umreti bo treba," je povzel kovač po dolgem molčanju. "To ni težko. A treba bo tudi ubijati. ] To bo težje." Krištof se je začudil. ^ "Kako pa, kadar ubijajo za cesarja? Tu boš imel pred seboj 1; trinoge, ki nas ubijajo že tisoč let! Ali boš ti nje, ali pa bodo 'l oni tebe." j "Ne, čuj," je vztrajal Andrej. "Človek je posebna stvar. Ne , moreš si ga misliti brez duše in ■ i___ Čemu kupujete led, ko lahko :, kupite dobro ohranjeno, rablje-, no električno ledenico. Za več : pojasnila vprašajte na 819 East . lS5th Street. , Pozor Čemu držite vaš denar v ban-1 ki? Investirajte ga v dobro 33 • akrov, prvovrstno sadno farmo, 1 kjer se pridela 50 ton grozdja. • ' Stara vdova mora prodati. — i j Glavni highway na zapadni stra-> ni, 10 milj od sredine mesta; — • ; dajte vašim sinom delo za bodoč-: j nost. — Vprašajte na 24454 Detroit Rd. ne moreš ubiti brez greha . . . Seveda, kdor ti grozi z orožjem, tistega ne utegneš pregovarjati, j Dobro. Toda lahko se zgodi, da ; moraš ubiti človeka, ki nima o-rožja v rokah in ne sluti ničesar. škodljiv je, na poti je svetim pravicam, ki niso samo tvoje, ampak vseh dobrih ljudi, in treba ga je odstraniti . . . Ali bi ga ti lahko ubil?" "Ali ga ti ne bi?" "Vidiš, to je tisto ... Ne gre, da ne bi mogel, kadar pride taka ura. Vem pa, da ga zdajle ne bi mogel ubiti." Spet sta molčala. "Težko je," se je oglasil Krištof čez nekaj minut. "Človeka, ki se ne brani ..." "Storil bi, če bi vedel, da mora biti," je zdajci rekel kovač. "Ne sam iz sebe, ampak zaradi vseh. Kadar gre za ljudstva, ne gre za ljudi ... In kadar si vzame Bog človeka za kladivo," je Idodal kakor v sanjah, "takrat J mu ni žal ne tistega, ki ga udari, ne kladiva samega ..." Tako sta se približala kovačnici. Ko sta zavila iz gozda, je bil večer že rdeč. Krvava zarja je stala za hribi kakor jezero in oblaki so črtali vanjo svoja pošastna otočja. Rahel somrak je stapljal oblike hiš in dreves; vsa vas se je zdela strnjena v živ>L celoto in je ležala pod brego- I kakor velika žival. Toda žival j bila nocoj vznemirjena. Izp1® cerkve se je slišalo razburja govorjenje. ■ "K«.j bi utegnilo biti?" je F mislil Blagaj. A v tem je vid® da se razvija z zvonika črna $ = stava. j|E Tudi kovač se je zavzel. Prii hišo je stal Boštjan in je nekJl ~ pripovedoval Luciji, ki je se$ «. na pragu vsa prepadena, z rok3' mi sklenjenimi na krilu. Ko? j opazil Možino in Krištofa, P je stopil naproti. |j k (Dalje prihodnjič) Išče se oskrbnika. ki bi skrbel za 12 stanova1 in vrt. Mora biti izkušen. V * J meno dobi štiri sobe, gorkotof luč. — Poizve se na 1564 A^ Rd., stanovanje št. 4 in vpf3*® te za Mrs. Tancek. A. MALNAR [ J^^ 1001 East ^ " n CEMENT WORK e OGLAŠAJTE V-— ' "ENAKOPRAVNO^ ..: nmmm- ^^ .'. i&V.................j ; Kadar imate svatbo, krstijo, piknike ali najsibo že kakoršno veselico ali prireditev, se Vam toplo priporočamo s našim vsakovrstnimi mehkimi pijačami, ker Vam jamčimo, da boste dobili najboljše in najčistejše kar je sploh mogoče dobiti. Imamo tudi več vrst pive, Ale in Half & Half. Uljudno vas prosimo, da pokličite HEnderson 4629, in bomo pripeljali najsibo na dom, v dvorano, na pikniški prostor, ali kamor želite. DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. 6511. 6519 St. Clair Avenue gpillllllllillllllllH | (3) TA KUPON | H z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravičijo E H osebo do te skupini kot na sliki. Zamenjate fj Ejj lahko te kupone v našem uradu. Nobenih naročil E šE ne sprejemamo po pošti. 1 IME__________________________________________________| E§ Naslov----------------------------------------------------------------------E =E Mesto -----------------------------------------S psices a*®*sfcl|Q95 LOW AS f ||y j ^O-r a—'O—MWi LAHKI NIZKI POGOJI. Vprašajte vašega Maytag prodajalca, glede majhnega naplačila ^ nizkih lahkih pogojev, ki vam omogočujejo imeti vaš MAYTAG SEDAJ. Obiščite vašega MAYTAG ] prodajalca Razprodaja pralnih strojev Sedaj imamo razprodajo Maytag pralnih stroje^ > katere dobite po znižani ceni. Poslužite se te prilike i'1 si nabavite enega. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO. 6104 ST. CLAIR AVE. in 819 E. 185 ST. "PROFESSOR NOODLE" "acquiring will power.: Deaor Professor :-» r v°oR*u,t^ My fiancee €,ake con-st&nt-ly \W How can* I learft ij the power of v^ J to m&Ke me qui- U the deadly pill' — j When you are J^^vFjI wed you'll ifmf l^-J ^ quit the pill J'==sj ^»v ^ fl; without a V / Lv^r WV murmur or ^ e> moan. y —-@ ^ou soon, will TS^jB^^ lijl^ffii!' le&rn, t-He, " ^^jld^SW^lJp "" ' / > power of will— .—J]^ IJjfe?'' '// though. liKely it won't ±>e your own.! • Uv/ Prof. Noodle Vtobg-l