81. številka. V Trstu, v sredo 9. oktobra 1889. Tečaj XIV. „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, venko srede in sobote ob 1, uri popoludne. „Edinost" stane: za vse leto gl. K. — ; izven Avst. 9.— gh za polu leta „ 3.—; „ „ 4..M) „ za f etrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične štovilke ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po ▼ Gorici in V Ajdovščini po « nov. Na naročte "brez priloiene naročnina se upravniitvo ne ozira. EDINOST V»i dnpiai ne pošiljajo urodniStvu v u liri Carintia »t. '2M. Vsako pi«mo mori biti I ran kovano, ker nefrankovamt kh ne sprejemajo. liokopisi ho ne vračajo. Oglasi m oznanila ne račune po 8 nov. vrstica v petitu ; 7.11 naslove r. debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi >;» obneslo navadnih vrstir. Poslana, javne zahvale, osmrtnice it l. s račune po pogodbi. Naročnino, reklamacijo in inm-r it« pr«-jema "lipravništvo v ulici Carintia 'JS. Odprte i aklamaciju no proste poAtnino. Vabilo na naročbo. S 1. oktobrom začelo je IV. četrtletje XIV. tečaja našega lista. Vabimo zatorej naše gg. naročnike, da svojo naročbo o pravem času obnove, da ne nastanejo neredi v pošiljanju lista. Opozarjamo ob enem gg. naročnike, kateri svojega dolga doslej niso še poravnali, da svojo dolžnost čim prej storć. Cena listu je: za vse leto .... gld. 6.— za pol leta . . . gld. 3.— za četvrt leta . . . gld. 1.50 Prihodnja doba bode tim zanimivejša, kajti vršile se bodo v njej deželne volitve v Trstu, o katerih bodimo natančno poročali. Vabimo tedaj slov. rodoljube, da naš list tudi gmotno podpirajo in Širijo. Stare naročnike prosimo, da nam še dalje ostanejo zvesti ter poravnajo, ako imajo še kak dolg pri upravništvu; nove pa, da naročivši se zajedno tudi plačajo. Upravništvo „Edinosti". Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. t r^n • v oJtllOtl i« Trst in Istra. IV. Z nastopom Taaffejeve vlade upali smo avstrijski Slovani, da napočijo tudi nam boljši dnevi. Sistem te vlade je bil izvesti spravo mej raznimi narodi pod avstrijskim žezlom Živečim ter vsem zadovoljiti. Namen je bil toraj dober, v popolnem suiislu avstrijske konstitucije. Vsi narodi v Avstriji so pred postavo jednaki in vsem so zajamčene jednake pravice. Će je pa misel bila dobra, volja je bila in jo še vedno slaba; začel »e je polagoma rušiti nemčizem, uvajati so so jeli v šole in urade poleg nemščine tudi drugi deželni jeziki ali — vrhovno moč imela je vedno nemščina. Tako se je godilo in se še godi v državnih šolah in zavodih. Da bi se podelila narodnostnim popolnoma in vsestranski zagotovljena jim PODLISTEK. | Vendar pred sv. Katarino!' Slika iz tržaško okolice. — Spisala Marica. j Solnce je zašlo. Njegovi žarki so obkrožili sive oblake sfc zlatim okvirom. Pri vodnjaku zajema vodo mlado dekle! Škaf je uže davno poln, a Tončka še ne misli, da bi si posodo postavila na glavo in odšla. Sela je na kamen pri vodnjaku, vprla brado v dlan leve roke in zrla na pot, mrmrajoč veselo pesen, „Kaj dola pač nocoj tako dolgo?" rekla je suma sebi, a ni še izgovorila zadnje besedo, in prikaže se izza vogla on, katerega je — kakor je bilo videti — pričakovala. Visok in krepak mladenič je bil to, zarujavelega obraza, majhnih sivih oči in žuljavih rok. Krog života ima predpasnik, ki je večkratno zavit vtaknen za pas. — V kamenolomu seče kamenje, težko delo — uli gotov pošten zaslužek; s kojim lehko proredi sebe in še koga druzega. ravnopravnost — o tem obstoječa vluda ni hotela slišati, osobito pa lii isto vpeljala v deželah, kjer bivajo m a n j š i avstrijski narodi mej katere spada i naš na-rodič. Majhen, a duševno krepek ! čeprav ( so se mu stavile povsod ovire, čeprav so njegove zahteve neso jemale v ob7ir, vendar smo še tu ter sruo si satni precejšnjo opomogli ter si osigurali obstanek. V krajih, kjer Slovenci bivajo v prevladujoči večini, namreč na Kranjskem, posrečilo se jim je dobiti v lastne roke deželno vlado ter storiti konec pogubnemu tujčevanju. Večina vsega slovenskega naroda ne biva pa na Kranjskem, ampak je razstresena po raznih pokrajinah. Kakor so dosedanji oduošaji pokazali, ni se nam nadejati, da v slovenskih pokrajinah izven Kranjske pridemo k eda j do popolno ravnopravnosti, kajti ovire, koje imamo premagovati, stavljene nam po naših sodeželanih, te so prevelike. Niti ni mej nami in nasprotniki mogoče apo-razumljenjo in primir, kajti element v čigar dotiki živimo preveč je navdušen za svoj rod in njegovo razširjanje v škodo družim narodnostim, da bi se primirju f-e zadnjimi udal ter bi se v raznih deželah napravil ugajaj oči modus vivendi. Vsi poskusi pomiriti se z nasprotniki in delovati vzajemno in gmotno hasen obeh narodnosti pustivši na stran jezikovno prašanje, imeli so nepovoljen uspeh. Glejmo n. pr. razmero na Goriškem. Kakor znamo imajo Slovenci v goriškem deželnem zboru polovico svojih zastopnikov ter učinjajo večino goriškega in gradiščanskoga prebivalstva. Pri cnacih oki.l-nostih upirala se jo vendar italijanska stranka, da se v tej zbornici razpravljajo zadeve tudi v slovenskem jeziku ter zanika povsod Slovenccm prava. Vršila so se mirovna pogajanja mej nasproti si stoječimi strankami, ali te so izpadle Slovencem nepovoljno in še vedno so pitajo Slovenci z „privandrovci* in „naseljenci", kojim pravice ne pripadajo. Tem slabšo se godi Slovanom v Istri. „Nocoj si pa kasen, prav zadnji siw, do a u ona ne prav prijazno, „čakam te tu uže dolgo." „Saj veš", nadaljuje, „en dan toga tedna morava v „ faro v ž* radi oklicev. Samo pet nedelj je še do svete Katarine, če odvzatneš tri za oklicavanje, ostaneta so dva tedna in morava se spraviti vendar malo pred sveto Katarino, da ne bodo rekli, da sva čakala, dokler je ta svetnica zaprla vrata. Ti delaš jutri samo tri četrt dneva, potem pridi k cerkvi, kjer to počakam in šla bodova k Župniku." Govorila je vso to tako oblastno in odločno, da se jej mladenič ni upal ugovarjati. Vsemu je pritrdil, namežikal v pozdrav z očesom rekel „adijo* in odšel. Druzega dne je solnce zopet prijetno sijalo. Po stezah proti kamenolomu so pa korokali otroci, večji in manjši, s koškom v roci, v katerih je bilo kosilo za očete in brate. Vsakdo hiti, da bo pred poludnem na mestu. Uslrelilo je poludne in raz cerkvene stolpo jo bilo slišati vsakdanje zvonenje. Mej delavci je nastala nenadna živost: Z al nji učiujajo skora j dve tretjini prebivalstva ter s>> po mnug< m naporu slednjič vendar le zastopani po 10 zastopnikih, ali če drznejo ti zastopniki v deželnej zbornici črhnoti v jeziku, kojega govori večina prebivalstva Istre, nasprotniki ostentativno zapuščajo zbornico in isti poslanci so po javnih ulicah ometavajo z gnjilimi limoni in blatom, ker so se postopili posluževati se svojih pravic! Da, isti deželni predsednik, zastopnik vlade, strinja se z nasprotniki ter jim javno daje potuho. Kaj naj rečemo o razmerah v Trstu? V mestnem in deželnem zboru tržaškem zavzemala jo večino vladina — konservativna stranka. Česa smo si bili tržaški Slovenci liaboljšum tedaj P Ti „vladini" možje grajali so šestorico slovenskih poslancev, ako so se ti drznoli črhnoti o krivicah ter so zahtevali slovenskih pravic; pritognoli so koj z nasprotnikom — radikalcem ter jim pomagali pobijati „slovetiizetn". Pred leti je celo tem „vladašem" pri volitvah spodletelo in ostali so na suhem. V mest-nej hiši prišla jo na krmilo radikalna Progresaova stranka, načelna sovražnica slovanstvu, da ne rečem, pobijalka avstrijskega čuta in naredeb v avstrijskej državne j ustavi. Ako se nesmo mogli pogoditi z ,,vladi nimi" možmi, ki so tedaj greli klopi v mestnej zbornici, kako bi nam bilo mogočo sklepati primirja s stranko, ki načeloma trdi, da Slovnice? v Trstu ni ter jim radi tega noče pripoznati nikucih pravic ! Kakšno pot bi morali tedaj nastopiti naši državni poslanci in kakšno vlada na Primorskem, ako jej je res kaj ležeče na spravi in miru mej svojimi narodi P Sauii sebi prepuščeni, ne moremo si pomagati sami. Pač pa nam jo dano orožje, da tir-janio od vlade uredeb in določeb, s ko-jimi bi se dalo upomoči čudnim našim razmeram. Brez dvojbe bi vladini k ragi na Primorskem radi storili konec vodnim razpo-porom in kljubuvanju mej slovansko in italijansko stranko. Mislilo so je tudi uŽo mnogo in ukrenilo marisikaj nli napačno. Vlada nas sicer pripoznava ali pravice so nam vendar ne podele. Kako bi se dal tednj napraviti mir? Majhno in povsem opravičeno ho naše zahteve. Vlada naj bi pred vsem spoznala jednakopravnost primorskih Slovanov z Lahi. Prevlade in vlade nočemo, osobito ne v središčih v Trstu. Vendar pa spolniti bi se morali ti-le pogoji: 1. glede šolstva morala bi pol. deželna vlada naložiti | mestnemu magistratu, kot dež. šolskej oblasti, da osnuje v Trstu slovensko ljudsko šolo, za katero je prosilo 1300 slov. očetov; 2. v okolici obstoječi laški razredi naj bi se odpravili ter so povsod i rajši vpeljale štiri in petrazrednice ; 3. nastojala naj bi in primorala mestni magistrat, da sluša višjo odloke ter uraduje s slo-i venskimi strankami v slovenščini; 4. oni vsi-1 Ijeni kapo — in podkapovile, zgolj lahonski beriči, naj se odstranijo ter okoličanom povrno stnrodavna pravica voliti si župane ; ,5. isto tako naj so ravna z nepotrebnimi komisarji in druzimi plačanimi osebami v : okolici, kojim namen jo ondašnje ljudstvo ! držati v nekaccm magistratnem robstvu ; , 0. na mestn m magistratu in na vsa služ-I bena mesta v okolici naj so postavljajo j uradniki vešči o b o m deželnim jezikom ; : 7. ra/.gla-ii in odloki magistratovi naj so ' prijavljajo tudi v slovenščini. To so pogoji, kateri se tržaškim Slo-i vencem morajo spolniti, ako slavna vlada želi, da se dosežo mir in sporazumljenje. Naj so nam vsaj deloma podeli kar naši sodeželani uže davno uživajo in mi pripravljeni bodemo podpirati slavno vlado v vsem njenem potozanju in delovanju ter j se odločno upirati, da se tukaj avstrijski • dinnstičen čut ne kvari. Našim poslancem pa ' gorko priporočamo, da se pri svojem potezanju in pogajanju ravnajo ter uvažajo te pogoje ter uravnajo po njih izvršbi tudi svoje vedenje v družili zadevah. S tem sklepamo svoj Članek, se željo, da so obistini čim prejo kar v njem želimo. — vsakdo hiti gledat, kaj mu je prinesel: mali sinko za kosilo. Od tal visoko v nebo kipi skala strma in gladka in prav na koncu gori stoji mož na dveh deskah in dela. Tu bije in bije ob skalo da jo prebijo predno gre kosit. Kmalu bo odpadel močan kamen, dober kos! Se en udarec, kamen je odbit, uže leti k tlom, za njim pa tudi on — delavec. Kazvezala se je vrv na kojo jo bila vtrjena deska in po njem jo bilo. Hipoma nastane krik in vik odraslih in otrok, na mah je vse krog reveža, ki leži v svojoj krvi — mrtev 1 Vse uprek kriči „Čevljarjev Tine! Tončkin ženin! Uže so zabili zadnji žebelj v rakev Tinetovo, in pripravljajo se uže možje, da ga vzdignejo na ramo. Tedaj plane v mrtvaško sobo — njegova nevesta. Njeno vpitje in ihtenje ganiti mora še tako trdo srcć: „Oh sedaj, prav sedaj si moral umreti, Tine moj, Čemu si me zapustil soiuo na svetu! Kako mi bode možno živeti brez tebe?" — In dalje jo skladala tarnala, vpila in sklepala roki . . , nesrečna Tončka! Prišla jo nedelja. Pil jo pač dolg in mučen teden za Tončko minoli teden! Hiti tako osamljena ni nič kaj prijetno; poiskati si treba družbe. Tam doli v krčmi pri Črnigojevih se danes pleše. Doma jo strašno dolgočasno. Kdaj bo užo večer! In če bi šla malce pogledat tja doli v krčmo — kaj jej morejo reči ljudje radi tega — saj Tine ni bil še njen mož ! . . . Ni mislila dolgo. Odpre omaro, iz nje vzame ruto živojše barve, sname ono, ki jo jo nosila v znak žalosti po ženinu in zamenivši jo z belo — hajd tja doli glodat kako se vrte. Joj ta valček ! Prav noge srhe, ko ga človek sliši. Nespameten Tine, da se ni znal bolje varovati, plesal bi zdaj s Ton-čiko in njej bi ne bilo treba tu gledati! „No, kaj pa boš ti tukaj čepela, Tončka ? Notri stopi, Tincta ni in ga no bodo več, dajva vkupe so zasukati!" Branila se jo Tončka Pesednjakovega Atidrejčka dolgo ; ali kaj more ona zu to, Politični pregled. Notranja dežele Izvraevalni odbor nemških deželnih poslancev na Češkem je sklenil ne vdeležiti se deželnozborakoga deluvanja. katerega je Turčija potrdila in bo ga vse vlasti priznale. Rusija pa Ko-burga in vsega sedanjega stanja na Bolgarskem nikdar ne prizna, to vsi državniki le predobro vedo. Ako druge države store ta korak, Rusija odpove berolinsko po- Ta svoj predlog bode utemeljeval odbor , šodbo in Potom ni sani° bolgarsko ampak na »hodu poslancev s tem, da večina in celo balkansko oprašanje nerešeno in na vlada nesta hotela zajamčiti izvršitev nem-! homa*'j° in konflikte ki bi navstali iz tega ških zahtev; da so ae pogajanja o pomi-'je mučno pomisliti. Sedaj ko so naši di-reuju obeh strank razbila; in posebno pa j Plomatj° pokazili ves ugled Avstrije na za to, ker se v zadnji čas zelo govori o Srb8kem> odškodovali bi se kaj radi z kronanji cesarja češkim kraljem, kar bi 1 Bolgarijo V tem jo podpirajo Nemci in ustavo zelo premenilo. Ustavoverci se temu! A"*,eZL Ak° TurĆiJa Prizna Koburga bol-protivijo ter nikdar ne priznajo te češke *,adarJera Ang]ija temu ne zahteve. Na shodu poslancev'bode odbor bode Protlvi,a; PredloS bod* n'«^eč pod-tudi natančno poročal o pogajanji z ve- p,ralr' če tudl nolna' kakor Pravi čino. Stavil bode tudi predlog, da nem- ben,h# P08ebnih "'dresov. Angleški listi eka manjina radovoljno prične zopet nova prftV,j°' da b°de Pred,°« -Fremdenblatta", pogajanja. Vsem tem sklepom so pritrdili br*k,'ne vsprejet, češ da bode Nemški cesar tudi zastopniki ustavovernega veleposestva. ° pnhkl Pohoda v Carjemgradu v Naša vnanja politika začela je vzbu- tem mu}n VPlival na 9,lltana' Vidi fle< jati pozornost vse Evrope. „Fremdenblatt" da je °8t Tse te PoIitiko obrnena proti glasilo ministra Kalnoky-a objavil je te Ruai^ katero bi radi BPravi1' z oneBa dni članek, v katerem govori o Bolgariji. mirU' 8 katerim opsuje tako rekoč brez Tamošnje razmere presoja jako povoljno vaaceSa vidneSa interesa vse gibanje na ter hvali politiko in takt državnikov bol- Bo,gar8kem- 'Pako postopanje nam priča, garskih, kateri so si neki pridobili vgled da je res' kBr Je rekel Glad9t°ne o trojni in spoštovanje cele Evrope. Z razmerami zvezi T Parizu : Da troJna zveza neina na" na Bolgarskem so vse evropske države mena ohraniti miru' amPak da tira i/zivft-izvzemai Rusijo, zadovoljne. Čas je torej j°Č0 P0,,tik°' *Nord" Plflail° ^uske vlade po mnenji dunajskega lista, da se te raz- p,sal je "da na-' " izvrSe nakano '«■*««> mere konečno rešiju ter, da se pmna Ko- V »Fren>denblattu«, to bode krizo silno burg zakonitim vladarjem bolgarskim. Ini- PopPe«lIoU' Dt> 8edaJ "«« ™anji »"inicijativo k temu pa naj da Turčija. „Frem- *'er mno^° Ttiknl v flvet8ko P0,iHko> denblatt" jej svetuje naj pošlje okrožnico pot Ca kater0 je "edaj ™M> Pa i7Ve8tno vsem vladam, v katerej jim daje svojo ne Vede ni do miru ni do BoS ve k(,likih nakano naznanje. Predlog bodo pač vse uaPehov- Take ™anJe P0"'^ avstrijski države sprejele, edina Rusija ne. Na to SloVam ne mnrejo nikakor »dobra*«« ; to se pa ne bode več treba ozirati, vse druge je pohtika niadjarako-nemške manjšine, države se pač ne bodo mogle vedno ozi- Kam to privede državo< Pokaže nam Parati na to, kaj jo njej po godu. Tako mo- hodno8t> ako 8e Jc o pravem času ne druje dunajski oficjozu?. In kar je po- znebimo- sebno čudno, ves ta članek ponatisnila je V H r v a t s k e m saboru je nastal „Kreuz Ztg." izhajajoča v Kolonji na Reni nekak razdor mej strankami. Poslanec še tistega dne, ko je bil natisnen v du- B a r č '6 P08,h1 Je Predniku stranke najaki m listu ter mu dodala še dolgo pri- prava bar0,.m Rv,kavini Pismo, v ka*erem poni njo uredništva. Iz tega pač lahko mu naznania 8V0J izstoP iz Starčevičeve sklepamo, da so nemški in avstrijski ofic- 8tranke- Barčić« je privedla k temu koraku jozi glede balkanske politike natanko do- Pomika mpj „Obzorom" glasilom umjerene govorjeni. V Berolinu so sklenili opustiti °Poziciie in »Hrvatsko« glasilom stranke do sedaj kazano nebrižnost za balkansko Prava' «irm»'*ka* j« S^do napala umje-državice ter so poprijeti dela proti Rusiji. reno °Pozicij°' očitajoč jej vsemogoče V tem nas potrja tembolj to, ker je bila krivde in 8rehe ter nalagajoč jej vso od-ideja, za katero se sedaj „Fremdenblatt" g°vovnost za V8C neuspehe in za neugodno poteguje najprej sprožena na Nemškem, stanJe IIrvatake- Barčiča je ta razpor na-od tam je šele prišla na Dunaj. Tako PoInil 8 srdom in SnjU80m> Vstopil jo iz hoče trojna zveza rešiti bolgarsko vpra- 8tranke ter izjavil, da ne pristopi k nobe-sanje. No to so popolnoma slabi načrti. neJ' dokler 8e ne 08nuJ° nova mogočna Pomisliti morajo naši državniki, da se8tranka neodvisnih poštenih mož, ki se more to zgoditi samo na podlagi berolin- bodo bori,i 7a neodvisnost in jedinstvo ske pogodbe. Tretji članek te pogodbe pa V8eh balkan8kih narodov brez razlike na-pravi, da je zakoniti bolgarski vladar oni, r°dnosti ' —— Vnanje dežele, če je on le ni hotel pustiti ter jo tako V Srbiji igrajo še vedno čudno silil? Pa kako ti pleše! Desetkrat, sto- in nenaravno igro regentje in ministri proti krat lepše kot je plesal njen Tine. In kraljici. Natalija še vedno ni videla svo-kakšen je ta mladenič! V njegove oči kar joga sina. Kraljevi dvor je hermetično pogledati ne mori«, tako so svotč. zaprt. Mladi kralj neprestano prosi regente In sanjala je tisto nedeljo večer vedno naj mu dovolo k materi, a ti se ne dajo o Andrejčku, kako je z njim plesala, pri omečiti. Da, raznašali so celo vest, da mizi sedela, od daleč, nun od strani pa kralj ne mara sprejeti matere, dokler ona ju je gledul Tine in veselo se jiroa je ne sprejme pogojev stavljenih jej po Mi-Binejal. — — lanu. Ilujska in spletkari se od vseh strani. \ sak večer je čakala Tončka mimo- Novine raznih držav in narodnosti bi rado gredočih delavcev; kdo bi neki pri njej vplele kraljico v politiko ter dale njenemu postajal, saj je vender njen Tine — v bivanju v Belemgradu političen značaj. j No vse to je zaman. Kral jica povdarja „Imela sva se poročiti še pred sv. samo svoje materske pravice ter se ne Katarino-, dejala je ona „a on je bil tako briga prav nič za politiko in strankarske neroden, da — — boje. Govorilo se je celo o ministerski ----krizi. V nekih krogih se boje skupštine „Kaj ko bi se ti, Tončka, vendar le ' ki se 13. t. m. sestane. V skupštini bode poročila pred sv. Katerino, glej, tri ne-1 stavljen predlog o ureditvi razmer mej delje so še bas za oklice, sv. Katerina pa kraljico in dvorom. V skupštini je nad sto pride v petek, tedaj imaš časa od nedelje' radikalcev in samo 15 liberalcev. Vlada pa do petka. „Torej ali v ponedeljek ali' ho bode radovoljno udala predlogu skup-v četrtek", rekel je on. : štine. Tu bodo Milanovi predlogi in po- „Ne, v ponedeljek je boljšew, dejala'goji pač malo veljali. Milan je zgubil v je ona. Andrejček jej je pomagal na glavo Srbiji ves ugled in upliv ter ne velja nič in odšla je vsa srečna Tončka. več nego vsak drug srbski državljan. Poročila ae je vendar še pred sveto Na Bolgarskem ao mladi di -Katerino! plomatje in „junaki" Koburgovi dobili ve- liko poguma odkar vidijo, da njihovo delovanje nahaja v inozemstvu podpore. Vzlasti zadnji članek v „Fremdenblattu" dal jim je poguma, „Svoboda" glasilo bolgarske vlade zahteva, naj Turčija prizna kneza Koburga zakonitim vladarjem. Ako tega ne stori, bode Bolgarom to v dokaz da si ne upa svobodno delovati ter bi je v tem slučaju Bolgari ne mogli več priznati suverenom. V tem slučaju groze Bolgari, da najdejo sami sredstva priboriti si neodvisnost in priznanje od strani drugih vlad. Ožje volitve naFrancozkem so izvršene. Izvoljenih je 128 republikancev in 50 opozicijonalcev. Nova zbornica bode sestavljena iz 366 republikancev in 240! zjedinjenih opozicijonalcev. Republikanci I se delo zopet v zmerne in radikalce. Zmerna stranka je najmočnejša. Opozici-jonalci se dele v pristaše kraljeve stranke v Bonapartiste in Boulangiste ; zadnjih je komaj 47 ter je njih slave konec. DOPISI. Na Greti dne 4. oktobra. [Izv. dop.] (Po ukazu „P ro patri o"!) Mnogokrat smo uže govorili v našem listu o namerah imenovanega lahonskega družtva. Rekli amo da so otroci, obiskujoči dotične vrte za nas izgubljeni. In to je samo ob sebi umevno. -- Otroci koji obiskujejo do 6. leta enak vrt in se podajo potem v italijanske razrede na okoličanskih šolah ali v mestne šole, postajejo prvi renegati! Neki tržaški rodoljub je srečal te dni v ulici „Belvedere" moža — trdega Kranjca, vodeČega s seboj malo deklico. Ker je poznal omenjeni rodoljub dotičnega moža, vprašal ga je kje jo bil z dekletcem in mož mu odgovori, da je otroka ravno kar vpisal v I. italijanski razred tamošnje ljudske šole. Imenovani rodoljub je podučil na to moža, rekoč, da bi bilo bolje in povsem umestno, da je vpisal deklico v I. slovenski razred v Rojanu, ter pripomnil : saj ste vi Slovenec, Kranjec, in stanujete na Greti, imate tedaj tudi bliže do Rojana! „Storil sem to po ukazu „Pro patrieM odgovori mu mož, „moja deklica je obiskovala otroški vrt „Pro patrie" na Greti ter bila jedna prvih in tam so mi zapovedali, da moram vpiaati deklico v italijansko šolo." — Enakih neumnih Kranjcev se nahaja jako mnogo na Greti, v Rojanu in Trstu. Tu nahajaš čestokrat slovenske" stariše kateri ti lomijo italijanščino kakor bi skale trgal, njih otroci se imenujejo pa prave Italijane ter psu-jejo jezik svojih starišev. Uprav v otroškem vrtu „Pro patrie" na Greti so nahaja mnogo slovenskih otrok katerih sta-riši so trdi Kranjci. Tedaj Lahoni kateri kriče vedno le o Kranjcih naseljencih v Trstu, uprav ti Lahoni potrebujejo deco Kranjcev, da množe z njo broj Italijanov v Trstu! — Kakor čujemo nahaja ae i pri gretaiskem ital. (P) pevskem zboru število pevcev kojih stariši so trdi Kranjci! Je-li tudi to po ukazu „Pro patrie"? Mogočo — ali pa gotovo, kaiti znano je da je ustanovila uprav „Pro patria" oni pevski zbor, podarivši mu 50 gld.! Gretaraki renegati bo povsem podobni tržaškim La-honom. Tudi oni sovražijo Kranjce — če so ti zavedni rodoljubi — poveličavajo jih pa če se isti ž njimi v renegatstvu slagajo; saj drugače no bi trpeli v svojem italijanskem pevskem zboru sinov slovenskih, ali kranjskih starišev! Minole dni je dala prilepiti „Pro patria" po okolici brczštevila plakatov v kojih se naznanja, da ae podari otrokom obiskujočim dotično italijanske "azrede — obleko in obutev. O tem je uže obširneje omenila „Edinost". Imenovani plakati pa neso bili gotovo po godu Barkovljanom — izvzemši nekoliko privržencev capoville kajti pozdravili so jih — s cestnim blatom! Omenili smo uže mnogokrat kako zvito ae znajo napravljati prošnje za itali-lanske razrede v okolici in kako se računi le a tujci in njihovimi otroci. — V Barkovljah ima svojo tovarno italijanska družina katera stanuje navadno pri sv. Jakobu v Trstu, Imenovana družina je vpisala jednega dečka v tamošnji slovenski otroški vrt družbe sv. Cirila in Metoda želeč, da bi se slovenščini priučil. Ko je dovršil otrok svoj poduk na otroškem vrtu, sklenili ao atariši poslati ga še v I. slovenski razred imenovane šolske družbe. Ali uprav v tem času je grabil in lovil po Barkovljah podpise za italijanski razred tamojnji „nebodigatreba*. Nabral je podpisov za prošnjo od vseh Furlanov in drugih tujcev ter njihovih otrok — in s pomočjo nekaterih domačih renegatov je dobil menda zadostno število podpisov. Enako je prišel tudi k imenovanej družini „ter zahteval" naj vpišejo i dotičnega otroka v nameravani italijanski razred, Stariši ao se temu vpirali, želeč da bi obiakoval njih otrok I. slovenaki razred osnovne šole družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu, da se bolje priuči slovenščini. Capovilla pa ni odjenjal nadlegovati in siliti stariše, dokler so privolili samo, da so se sitneža iznebili. — Toraj tako znajo ti magistratni tiči! Potem se pa kriči v mestnej dvorani o prošnjah okoličanov (?) za uatanovljenje italijanskih razredov v okolici! — Capovilla pa sam zna kaj je on v Barkovljah ter da je njega tamkaj treba toliko kakor vozu petega koleaa. On sicer še sedi na svojem mestu toda etari domači narodni Barkov-Ijani tudi še žive in ne pozabijo, da imajo krasnemu svojemu aelu na čelu tujca iz Cičarije, koji je zadal premnogo ran Barkovljanom in njihovemu mišljenju in dobremu imenu njihovega aela! Čaai se iz-preminjajo — in tudi Bnrkovljani utegnejo dobiti za svojega župana moža, kateri bode gotovo povsem druzega mene-nja nego da deluje po ukazu „Pro patrie!" „X," Z Vipavskega 6. oktobra. [Izv. dop,] Dne 25. avgusta t. 1. poročal jo vitez dr. Tonkli v Rihenberku o svojem delovanji v deželnem in državnem zboru. Vipavsko „mladoč^ško* duhovščino rotil je baš istr „gospod" kateri jej daje najzaniČljivejše priimke, naj bi zganjala Tonklijeve pristaše na rihenberški shod. Zdi se, da mu ti „Mladočehi" niso vsoatranako vatregli: mnogo volilcev na shodu ni bilo. Dr. vitez Tonkli naštel jo nadrobno vse resnične in navidezne avoje zaaluge, — „pozabil" je pa, seveda, našteti tudi napako avoje in dobro ljudstvo votiralo mu je zaupnico. Mnogo nas je bilo pri izraževanji te zaupnice odsotnih j nesmo hoteli gospodu vitezu kaliti veselja. On je imenovani dan polagal račun, mi ga bomo revidirali morda pozneje. Toliko pa uže zdaj lahko rečemo, da je kot nnš poslanec pridobil zase in za rodbino več, nego za domovino. Mi čakamo — in gosp. vitez namerava menda po istej poti korakati naprej. Zdaj zopet čujemo iu baremo, da uriva v deželni odbor svojega brata Nikolaja, vsaj Tonklijanci delajo na to, — ali morda brez vedenja gospoda viteza? Mi čakamo in gledamo mirno, — računali pa bodemo čez par let, do tedaj bo menda mera polna. Le še dalje za rodbino, g. vitez, — potem pa ae vidimo — pri filipih! Sv. misijon v Pomjanu. (Konec.) Ta Bprevod vršil se je na sledeči način : Najprvo šli so vsi uiožje za razpelom v procesiji z gorečimi avečatni v rokah, za njim misijornki križ, okolu katerega je bilo 12 deklic v beli narodni opravi a cvetlicami gorečimi avečami v rokah, 6 parov torč (doplirje) in druge Bvetilnice z zastavami ; za križom čč. oo. misijonarja s čč. duhovščino, potem pevci in slednjič ženske Veličasten je bil prizor, ko se je pomikala procesija proti glavni cerkvi po vasi med ivonenjem in petjem. Pelo je 27 pevcev (možki zbor) »misijonski križ", spev, katerega je v počitnicah naučil župnikov brat nadučitelj-voditelj v Mornem. Vsi pričujoči so bili ganjeni do solz, ko je zadonel iz 27 grl mili glas, ko je veličastno za-grmel spev misijonskega križa : „Kraljevo znamenje, križ stoji". Dospevši do odra, položili so križ na levo stran in Č. o. Doljak stopil je na oder pod milim nebom h sklepnemu govoru. Jok in stok se je odmeval po širokom prostoru iz skesanih src ogromnega števila ljudstva uže pri prvem pogledu na čestitega očeta na odru, živ dokaz, koliko je upljival tukaj sv. misijon. Ponavljanje krstne obljube je ganilo in pretreslo vsacega do dna srca. Kako milo je odmeval pod milim nebom odgovor ljudstva na vsako vprašanje č. o. misijonarja. Konečno sta se častita očeta še poslovila z radostnim srcem, videča, daje bil sv. misijon vso dni tako obilno oblikovan ter imol toliko uspeha ! Po končanem govoru jo č. o. Doljak najpred še pročital poseben telegram, kateri je došel iz Rima v laškem in potem prestavljen v slovenskem jeziku, s katerim telegramom sv. očo Papež po svojim kardinalu radostnim srcem poroča, da podelujo apostolski blagoslov župniku, misijonarjem in župlja-' nom Pomjanskim, na to je blagoslovil mi-' sijonske svetinje. Zdaj je bil misijonski križ prenešen in zasajen na Bvojo mesto. Po! zahvalni pesni »Te Deum" in blagoslovu v oerkvi so je ljudstvo razšlo. Drugi dan sta še čč. oo. obhajala zadušnice po mrtvih s pridigo. Okoli 8. ure zjutraj je župnik1 s hvaležnostjo č. g. misijonare odpravil in naznanil njun odhod z zvonenjem. Vsi! vaščani vkupe hitijo še enkrat gledat in pozdravit častita očeta. Vse se jima klanjaju z jokom pozdravlja in goreče prosi, naj jima Bog potrdi zdravje, podeli srečo in milost v dobrem ostati stanovitnim. Kaka sprememba zdaj v Pomjanu glede moralnega in socijalnoga živenja! Zdaj naj pride lahonski, brezverni duh, ki je hujskal pri vsih volitvah in sploh pri vsakej priliki zoper voro in duhovščino in naj so priča, da ljudstvo ima še vero.1 Pri pridigi od katoliške duhovščino je ljudstvo v cerkvi na obraze padalo in stokalo po1 cerkvi. Ni več slišati umazanih, nesramnih lahonskih pesem po vasi, po noči vlada tihota in mir; ni vrč lahonskega bogo-' kletstva in proklinjevanja, temveč po hišah se moli rožniveneo. Ljudstvo jo slišalo o misijonu. Kdo in kaj so katoliški duhov-niki zoper katere so hujskali posebno pri zadnjih izborih lahonski liberalci iz bližnjeg« gnjezda, med kateremi je še celo nek Puran poštenemu kmetu duhovniške stranko očital: „Cosa occore, che tenite con vostri preti", (kaj treba, da držite z vašimi duhovniki.) j ) Sramota! s kom bodo pa držal kmet/ ako no s svojim duhovnikom župnikom P Kdo ga bolj ljubi P Kdo zanj žrtvuje in so' ne straši troškov, da mu le moro poma-! gati telesno in duševno P Kdo je edini in pravi voditelj njegov, ako ne katoliški duhovnik? Ljudstvo je zdaj popolnoma prepričano, da duhovnik jo to, kar nobeden drugi na svetu. Zato hoče slišati in ubogati svojo božje poslance. Brezverneži bodo težko mogli več hujskati; tako se je smrad kateri so jo zvalil onkraj volike luže in razširil do našega bližnjega gnjezda, hoteČ okužiti tudi ta grič, ta smrad se jo po-zgubil in nehal. Dal Bog, da bi ga nikdar več sovražni veter sem ne donesel! Ako povsod sv. ljudski misijon tako čudotvorno upljiva, ves svet naj kliče sv. misijon in sv. cerkev naša duhovna mati no bo več zdihovala v stiskah, uebesa se bodo odpirala in napolnila, pekel pa zaprl. Sovražni lahonski živelj v Istri hujska proti slovanskej duhovščini, katera si pri- zadeva ljudstvo obdržati verno in duševno močno s tem, da v njem krepi versko in zajedno tudi narodno idejo. Udarja po pastirjih želeč, da se ovce razkropijo. Ali temu ne bode tako. Slovanska duhovščina v Istri si je svesta svoje naloge ; ona dobro ve od kod piha našemu milemu narodu sovražen veter, ki ga skuša uničiti, potujčiti in duševno umoriti, znano jej je, da zamorivši narodnost mori se tudi vernost v sv. katoliško cerkev in njene pastirje, radi česar srčno nastoja, da ljudstvo obvaruje pred tujci, nasprotniki našega naroda in sv. katoliške vere. Dal Bog, da bi se jej posrečilo ohraniti verni narod vedno enako udan sv. katoliški cerkvi in starodavnim svojim slovanskim običajem in jeziku dovedši ga na pot pravega spoznanja in zavednosti! Domače vesti. Predsedništvo političnega družtva „Edinosti" vabi vso gg. odbornike in namestnike k seji, ki bode v nedeljo 13. t. m. točno ob 10. uri predpoludne v prostorih „delalskega podp.družtva" (Via Molin piccolo št. 1.) Na dnevnem redu je pogovor o bodočih mestnih volitvah. Deželni zbori odpro se jutri. Si> zanimanjem pričakujemo obravnav v dež, zboru v Istri, kjer so razmere tako abnormalne in sovražne slovanskej večini. Našo čitatelje bodemo o njih natančno obvestili. Za tržaško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda nabrali so zbrani nadzorniki „Delalskega podpornega družtva" dne 6. t. m. gl. 200. — „Vesela družba" nabrala jo isti dan pri g. Balanču na Prošeku gl. 1*24. Živeli! Za družbo sv. Cirila in Metoda na Greti so nabrali gostjo zbrani pri pevskemu večeru družtva „Adrije" v Barkovljah v nedeljo dne 6. t. m. 4 gld. 42 kr. — G. Ilrabroslav Godina-Vrdeljski je daroval v isti namen 1 gl. Srčna hvala. Umrl je baron Kari pl. Czornig plo-dovit pisatelj in statistik dno 5. t. m. v Gorici. Pokojni jo bil rojen 1. 1804. Italijanoljubje v cerkvi. Neka slovenska mati bivajoča pri sv. Jakobu hoteč vpisati lastnega otroka v tamošnji slovenski otroški vrt sv. Cirila in Metoda, podala se je k župniku sv. Jakoba, g. Moso, ter ga prosila, da jej naredi potrebni krstni list. Gospod župnik jej ga ni pa hotel dati rekoč, da imenovana šola ni j a v n a, d a j o n i ustanovil magistrat ter da hrvatskih šol v Trstu ni treba; zategadelj jej ne da k r s t n eg a pisma. Komentara skoraj ni treba. Pri vsem tem pa zabilježujemo b6 žalostjo to vest, dobro vedoč, da so župljani spadajoči pod župnijo sv. Jakoba večinoma Slovenci, katerim se na tak način kratijo pravico celo v cerkvi. Odkar je nastopil imonovani č. gospod župnikovanje v cerkvi sv. Jakoba, marisikaj se je uže opustilo v škodo Slovencem. Je-li cerkev pravo mesto za italij. propagando ? Je-li naloga katoliškega duhovnika odvajati svoje slovenske ovčice od slovenskih šol iz nesmiselnih razlogov P Kdo so pač najpobožnejši farani pri sv. Jakobu, ako ne uprav SlovenciP Prem. g. škofa čigar nepristranstvo je splošno znano, opozarjamo na to; naj bi vsaj cerkvena oblast spoštovala naš jezik. Pravico javnosti je g. minister za bogočastje in nauk podelil slovenskej dvo-razredni dekliški šoli družtva „Sloga" v Gorici. Iz tolminskega okraja prinaša vrla goriška „Soča" naslednjo vrsto od nekojih uplivnejših volilnih mož za zadnjih dežel-nozborskih volitev s prošnjo, da jih objavi: Deželni zbor se snide torej uže 10. t. m. Slovenski poslanci bodo volili dva odbornika, ki naj bi krepko branila narodne in gmotne koristi slovenskega naroda v de- želi naši in to proti odločnim našim narodnim nasprotnikom. Z dosedanjimi razmerami ni bil nihče zadovovljen in malone, da ni nezadovoljnost vskipela do vrhunca ter pokazala svojo moč pri zadnjih volitvah in jo lahko še pokaže v najbliži bodočnosti. Odslej mora biti drugače, sicer se zganemo mi volilni možjč ter bodemo pred vsem svetom protestovali proti zlorabi našega zaupanja. Mi sicer ne smemo vezati poslancem rok, toda naravnost proti našim željam delati tudi ne bodemo pustili ! Podpisovali smo uže neko izjavo na poslance, toda zaradi oddaljenosti smo morali opustiti — a če bode kazalo, se uže potrudimo. Pokažemo namreč, da želimo videti v deželnem odboru moža, katerega smo z veseljem soglasno volili in ne z zatnjevnnjem — ker ni bilo boljšega kandidata. Svečano izjavljamo, da ga pri nas ni zavednega volilca, ki bi ne soglašal z dopisi o tej zadevi v „Edinosti" in „Slov. Narodu". Ako se nam te želje ne izpolnijo, povemo možu I. 1891. na volišču, kako občudujemo njegovo nesebično in požrtvovalno delavnost. — Iz Brd pa naslednji dopis : Predsedništvo „Slovenskega jeza" so popolnoma strinja z dopisniki v „Edinosti", „Slov. Narodu" in „Soči", ki izražajo svoje dobro utemeljene razloge in želje gledč prihodnjih dveh slovenskih deželnih odbornikov. Splošna želja vseh zavednih volilcev in razumnikov je ta, da bi slov. poslanci poslali v deželni odbor delavnega in za našo stvar nesebično unetega dr. Gregorčiča. — Mi opozarjamo slov. gor. čitatelje tudi na den. dopis iz Vipavskega. Pevski večer družtva „Adrlja" v Bar-se je zvršil v občno zndovoljnost Ni bilo sictr navzočih škedenjskih pevcev, kakor se je pričakovalo, a prišli so nekateri vrli rojanski pevci družtva „Zarja". Petje sploh je bilo izborno ter se je burno odobravalo. Začetkom je pel vsak zbor posebe — a potem — na zahtevanjo občinstva združila sta so oba zbora ter pola skupaj „Zrinjsko Frankopanko", „Morje Adrijansko" ter „U boj". Navdušenost moj domačimi Bar-kovljnni je bila nepopisljiva. Napivalo se je vedno vrlim družtvom „ Adriji" in „Zariji"; odbornik „Zarje" gosp. B. je povdarjal v svojem govoru krepko delovanje „Adrije" ter se zahvalil na bratskej vzajemnosti obeh družtov. Predsednik „Adrije" se je zahvalil Kojančanom, ki so Ilarkovljane s svojim pohodom počastili ter napil novoj rojanskej „Zarji". No bodem govoril odveč, ako povem, da se jo videla le redko-kedaj enaka navdušenost med Barkovljani kakor minolo nedeljo, le žal, da ni bilo večih prostorov ker navzočo občinstvo je bilo kar tlačeno v dveh sobah! Neki stari pevec vrli rodoljub g. Znidnrčič jo nabiral za otroški vrt v Rejami ter nabral primeroma lopo svoto. Omeniti mi je tudi, da so pozdravili vsi navzoči pevci z navdušenostjo svojega nekdanje pevovodjo g. S. Bartelj-na iz Trsta, koji gospod je vodil nekaj zborov. Ko se jo navzoče občinstvo razšlo ostalo jo na mestu, ali bolje prišlo je zatem v dotične prostore par znanih Bar-kovljauov, med kojimi nekdo, kateri se je navdušil uprav pri c. kr. mornarici (P?) za blaženo itnlijansko kulturo ! In ti ljudje so jeli peti (bolje krokati) znano: „voga la mia barketa* tako, da jo po cesti odmevalo kakor bi rjovele zverine. To ljudi mi opomnimo, da z enakim „tuljenem" si pač ne pridobe simpatije poštenih Italijanov. Opaževali smo uže mnogokrat odobravanje slovanskega petja od strani Italijanov, ali enako lahonsko tuljenje priča o neizobražonosti dotičnih ljudi in studeti se mora tudi vsem dobromislečim Italijanom ! Enaki ljudje bodo želi pripo-znavanjo k večemu od tamošnjega Capo-ville, ali koga druzega, ki je v Barkovljah in v Trstu „uprav tak domačin" kotCapo-vila ! — Vrlej „Adriji" pa kličemo: „Nanogo! — Sliši se, da se bodo prirejalo odslej več enakih večprov. kar je splošno želeti. Prihodnjo zimo se bode uvelo tudi po-dučno predavanje v družtvu, katero bode vodil druitveni predsednik. I Mom se bode razkladat pomen pesni, vzla*ti onih v katerih se opeva zgodovina naroda. Pri ^rm tem pa ne moremo zamolčali besede : Nekateri družtveni odborniki so res le po imenu odborniki ne da bi zadostovali svojej časti. Upamo, da bodo odslej tudi dotični odborniki vspešnejše delovali in da si ne bodo šteli v zlo ako jih „po pravici" pokaramo! — Tudi družtvena knjižnica vrlo napreduje, ter šteje užo blizu 150 knjig. Dokler so bodo pa prirejali v Barkovljah enaki pevski večeri in dokler bodo domačini tako navdušeni za narodno reč ni pač tam šo „Hanibal ante portas !" „X". Popravek. Proti dopisu „Iz Skednja" dne 30. sept. v štev. 79. „Edinosti" došel nam je popravek, glede trditve, da se av. evangelij o velikih praznikih ne čita već, kakor je bila vselej navada po latinskem tudi v slovenskem jeziku. Sv. evangelij čita se vselej tudi v slovenskem jeziku. Mi dajemo temu popravku prav radi mesta v našem listu, ker nočemo, da bi bil kdo po krivioi žaljen. Sicer pa prepuščamo našemu dopisniku, da svojo trditev dokaže. Slovensko šolstvo. Znani so razpori ki nastajajo v raznih pokrajinah z na mešanim prebivalstvom na šolskem polju, kojim jo krita premagujoča želja ene ali druge narodnosti po prevhidunjii v občnih šolskih zavodih. Cestokrat postajejo uprav šole namoBto blažilke in učni zavodi, iz-vor gnjeva in srda. V občini sv. Krištofa južno od Celja obstoje šest šol. Imenovana občina je prosila naučno ministerstvo za uvedenje slovenskega učnega jezika v šole: naučni minister jo prošnjo uslišal ali proti mnisterskemu odloku rekurirali so ondašnji obrtniki ter prouzročili sovraštvo in jezo. Omeniti moramo, da v tej občini biva 3140 Slovencev in 77 Nemcev in vendar tirjajo zadnji, da se v vseh ondašnjih šolah podučuje nemški. Ni li to v ne-bovpijoea krivica in najskrajnejša nesramnost ? Slovenci v Trstu nesmo tudi na boljšem, da še mnogo na slabšem. Tu biva do 20000 Slovencev v mestu samem a nemamo niti jedno slovenske ljudsko Šole, v kojej bi se naši otroci učili materinskemu jeziku ! In vendar vlada prebira prošnjo 1300 slov. očetov, da se ustanovi v Trstu osnovna slovenska ljudska šola! Knjižnici pevskega družtva „Adrija" v Barkovljah jo darovala „Matica Slovenska* 12 knjig, zn katore so jej odbor imeno-novanega družtva iskreno zahvaljuje, C. kr. trgovinsko ministerstvo je odredilo, da bode od sedaj naprej uradno dopisovanje mej raznimi državnimi učnimi in vzgojevalnimi zavodi vršilo se prosto poštnino; to pravico se smejo pa imenovani zavodi posluževati samo v slučajih resnične, osnovane potrebe toraj samo iz-venredno. Samostojno eolno ozemlje meni jo neki osnovati Ogri, koje bi bilo neodvisno od cislitavskega. O tem se je uže povoljno izrazil ogerski trgovinski minister Barocz in zadova se bode obravnavala pri prihodnjem avstrijsko-ogerski pogodbi. Kakor je videti se gospoda Arpadovci močno vnemajo za neodvisnost od Avstrije ne samo na političnem polju, proslavljajoč avstr. veleizdajce in teptajoč v blato cesarsko črno-žolto zastavo temveč tudi na financijalnem polju. No bode dolgo ko bodo tirjali tudi ločitev od Avstrijo ! Lahonska ljubeznivost. List „Mattino" označuje tržaške okoličane tako le : „naše dobre okoličane (villici) obdarovala je mati narava z neobčutljivimi žilami, debelo kožo in debelimi podplati. Naj piše jug ali burja naš kmetski okoličan pije z vedno isto požiesnostjo kozarce žganja, puši iz svojo pipo od krede ali lesa nek strašno smrdeč tobak, poje neke znane pesni z nagrobnimi napevi, tira panslavistično politiko in o priliki se kaj rad pretepa. To je prvi snak njegove naobraženosti"! — Eto vam okoličani, kako vas označujejo gospoda Lahi, kojim nekateri izmed vas pete ližejo. Kmalu bodo pisali v svojih smradnih liatovih, da đt» vam zrastli uže rogovi na glavi ! — Učit. družtvo za Sežanski okraj bode zborovalo v Komnu dne 17. okt. t. 1. ob 10 uri dnp. po sledečem Vsporedu: 1. Ve-rifik"van,e zapisnika. 2. Praktičen pouk v III. razredu. 3. Predavanje iz vzgoje-slovja. 4. Predavanje iz sadjarstva. 5. Volitev delegatov k obč. „Zaveze", fi. Razni nasveti. ODBOR. Nepotizem na magistrata. Mi smo o več prilikah uže omenili gospode v mestnej hiši in mestnem starešinstvu, ki si na vse kreplje prizadeva, da spravi v mestne službe čim več svojih ljubljencev, kateri jim po tem pomagajo delati lahonsko propagando. Evo vam druzega dokaza. Nedavno je mestni magistrat razpisal mesto pisarja pri javnoj tehtnici na senenem trgu. Nekdaj je bila s tem mestom združena plača 600 for. — sedaj so je pa ista povišala na 800 gld. samo iz razloga ker so mestni očetje namenili imenovati nečega pritepenca iz Verone, kateri jim bode lehko dosti pomagal pri prihodnjih volitvah. Isto učinja magistrat tudi po okolici kjer nastavlja za kapovile i dr. zgolj muže od katerih se nadeja, da bodo delovali za lahonstvo ter okoličansko ljudstvo mamili in izdajali ! Učiteljski Tovariš št. 19. prinaša: Občni zbor „Narodne Šole". — Domača vzgoja. — Svitoslav i Danica. — Domo-znnnstvo kranjsko vojvodine. — Iz šole za šolo. — Dopisi. „Hustrovan narodni koledar" za navadno leto 1800 je ravnokar izšel v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani. Uredil, izdal in založil ga je g. Dragotin Hribar. Ra-zven navndnega naštevanja letnega vladarja, mrakov, vidnosti planetov in druzih zvezdoslovnih prikazni, točnega koledarja z katoliškimi in slovanskimi imeni in zaznamovanja imenitnih zgodovinskih dogodkov, dvornega koledarja, pregleda raznih dež. oblasti na Kranjskem, poštnih določeb, brzojavnega cenika, lestvice za pristojbine kolkov, sejmov itd.; razun tega gradiva prinaša tudi obširen „Zabavni del". V tem se opisuje živenje in delovanje slovanskih in slovenskih prvakov, Jur. 8trossmayerja, Matija Cigale-ta, Slomška. Rudeža. Tem Životopisom sledijo izborni spisi „Božja pota Slovencev", „V noči Rusalk", obširen „Razgled po svetu" in „Smešnice", Vkupe tedaj okolu 100 str. raznega koristnega in zabavnega berila, koje po-jasnujejo dobro izdelane slike. Knjiga, trdo vezana v platnice, je res vredna malega zneska 45 kr. in brez dvojbe bode slovensko občinstvo mnogobrojno po njej poseglo. Mi jo našim čitateljem gorko priporočamo. Prodaja so v tiskarni Dolenc. Nevarnost od Amerike. Amerikanci pnplavivii Evropo se žitom, pretč jo preplaviti tudi se Živino. V Chicagu se je namreč ustanovilo posebno družtvo z namenom izvažati v Evropo amerikansko goved za Evropske klalnice. Prvi parobrod je uže odplul proti Hamburgu obložen z govejo živino, koje na Nemškem jako poman j kuje. Mrtvoud je zadel v nedeljo opoludne necega M. Ferol v pivarni na trgu Zonta ter ga koj usmrtil. Utonil je 691etni krojač J. Bertoli iz Vidma padši v morje, ko je šel pijan domov. Smrt tudi veselemu pijancu ne prizanese. L. i s t. n i o h uredništva Dop. iz Gorice; za danes prelomno. Dop. iz Opčin: Vas srd na prejšnjega dopisnika je neopravičen; očitate mu grehe, katerih nemn. Pri nas velja kuj in ne kdo. Dopis je šol v kos. Dopisnica upravničtva. Oosp, .1. J. Divačo, plačano do 1. februvarja 1890. Na zdar I Lastnik pol. družtvo ,,Edinost", Dunajska boraa 8. oktolira Enotni drž. dolg y bankovcih — — gld. 90 , v srebru — — — „ 84 85 /Jat h renta— — — _____ — r 110.70 d0/, avstrijska renta — — — — — „ UH.75 Delnice narodno banko — — — — „ 9",'2.— Kreditne delnice — — — — — — „ 306.25 London 10 lir sterlin--— — — „ 119.»i0 Francoski napoleondori — — — — „ 9 47'/t C. kr cekini —■ — — — _ _ — ^ 5.67 Nemško marke — — — — ___ b 35 Spoštovanemu podjetju za prenose KONRAD EXNER v Trstu. Rad Vam po tem potu potrdim, da sem mojo robo v popolnem redu sprejel in da sem z Vašo izvršbo popolnoma zadovoljen. Priporočam tedaj vsakemu, da se o priliki preselitve in prevažanja posluži Vašega podjetja. Spoštovanjem Ivan Basaj, c. kr. poštni kontrolor. Prodaja V Podstenah h. št. 10 tri četrt ure od Ribnice na deželnej cesti ležeče posestvo obstoječe iz hiše, malina na štiri kamene, stope, žage, gospodarskega poslopja s 15 oralov rodovitnih njiv in travnikov prodajalo se bode fino 10. oktobra t. I. na prostovoljni dražbi Natančneje izvp se pri si, županstvu v Ribnici. Zahvala V dan 1. septembra t. 1. so Divačo se svojim pohodom počastili: Sokoli ljubljanski, tržaški in goriški; vdeležila so se tega izleta tudi druga rodoljubna družtva in bilo je poleg teh vrlih družtev še prav mnogo odličnega občinstva. Prvi dan septembra 1889 leta ostane Divači nepozabljiv; s ponosom so bode nanj spominjala ! Da pa je prišlo do tega veličastnega izleta, se imamo največ zahvaliti vrlemu „Sokolu Ljubljanskemu'', ki jo prvi sprožil dotično misel. Naj nam tedaj vrli „Sokol Ljubljanski" ne zameri, če mu tem potom izrekamo najtoplejšo zalivalo za njegovo požrtvovalnost in obilen trud, ki gaje imel, da nam priskrbi krasnih zastav. Srčna naša zahvala naj pa doni tudi Tržaškim in Goriškim Sokolcem, kakor tudi drugim narodnim družtvom in posameznim izletnikom, ki sb Divačo obiskali v tako obilnem številu. Vrli Nabrežinci in Sežanci, ki so nam posodili zastav, da smo mogli izletnike, kolikor mogočo dostojno vsprejnti, naj bodo prepričani, da jih nikdar ne pozabimo in jim ostauemo na veke hvaležni. V Divači, 1. oktobra 1889. Divaški občinarji. Javna zahvala. Gosp. G. Piccoli-ju, lekarju pri „Angelu" v Ljubljani. Sprejmite izraz moje najiskrenejše zahvale za Vašo esenco, katera me je rešila bolezni, koja me jo spravila skoraj na kraj groba. Strašno bolečine sem trpel v želodcu brez vsakega upa na olajšitev. Vedno hujšej bolezni pridruži se še zlatenica. Ali jaz in mnogo mojih tovarišev dobilo je zopet popolno zdravje, in to le po Vašej nedosegljivej „Piccolijevej esenci", za kojo smo Vam do smrti hvaležni. Ivan Tavčar, c. kr. orožniški vodnik v sv. Matiju — Kastav. Slavnemu občinstvu naznanja spodaj podpisani, da je odprl novo prodajalnico v via Barriera vecchia št. 2, katera je preskrbljena s vsakovrstnim jedilnim blagom. Pošilja se tudi po pošti do pet kilo proti povzetju ali na željo gg. trgovcem tudi na debelo po železnici. 8—2 S spoštovan jeni F r a 11 j o R u s. TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejamlje denarne vlogo v bankovcih od 50 noč. do vsakega zneska vsak dan v t^dini ra/.uti praznikov, in 10 od 9—12 i:re opoludne. Ob nedeljah pa od ^ 10 -li ure dop. Obr«sti na knjižice................ Plačujb vsuk <11111 od 9—12. ureopoludne Znojite do 10't yld. prrc«j, zneske preko liH) do lOOo .ld m« ra se rd-povcduli H dni, /n ske preko 1(00 uld. p h 5 dnij |>rej Eskomptuje menji u domictllrane na tržaškem trgu po . ....... 3s/1°'o Posojujo na državne papirje nvstro-og-ske d<> 1000 gM. (»o........ 5<>/0 viSje zneske od 10UO do 10000 gld v tekotem računu po......4Va°'o Večje svote po doeovnru. Daj« d<-nar proti vknjiŽenju nu posestvu v Trstu, Obresti po dogovoru. TRST, 1. upilla 1889 19-24 Absolviran osmošolec z maturo išče instrukcij v predmetih sred-njih šol ; pogoji ugodni.. Natančnojše pove našo uredništvo. II V/i 'i n FILIJAIUKA c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino 111 obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonlli na 4-dnovni odkaz 80-dnevni odkaz 2°/0 „ 5- * 2 „ 3-moaežni „ 2'A ■ H0" ? 37« * ; k- - n 2«/f ; VrednoBtnim papirjem, glasečim nu napoleono, kateri se nahajajo v okrogu pripozna ho nore borestna tarifo, 11» tonielju odpovedi od 22. oktobra, 26. oktobra in 18. riovombra. Okrožni o d del. V vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto. V napoleonih brez obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, Pesto, Brno, Lvov, Reko, kakor za Zagreb, Arad, Bozen. Gradec, llermanstadt, Inomost, Celovec, in Ljubljano— brez troškova Kupnja in prodaja vrodnostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24 — 18 pri odbitku l°/oo provizije. Predujmi. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. Uložki v pohrano. Sprejemajo so v pohrano vrednostni papirji, zlat nli srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst. 18. oktobra 1888. 19 --24 m , , j 111 drugo osebe razumne, katero prihajajo mnogo v dotik o z občinstvom, spretno in zanesljive naj pošljejo svoja prašanja radi izdatnega zaslužka, ki vedno narašča ter traje več let, na „G. A. G. 1.867" Graz, j postlagemd. 2—10 Piunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v j vsih kombinacijah Glavnica in reserva društva dna 31. decembra 1883 Glavnica druHvp pld. 3,8(K3. Reserva za Akode • 267 001' 24-19 V portfelju: Premije, ki ve imajo potirjati v prihodnjih ietih » 16.9ij4.118 u' Skupni znesek v; h škod plačanih odi. InSB do 1m83 gld 1U.949.H47 05 Urad ravnateljstva: Via V hI dir* ivo. St, 0 (v lastnej l,0 in. 3110. io Je 4 ruiisjake vatlje vsult kupou zi »ld. 4-30 iz fine m' W gl. 7.75 iz llheJKc, "«} (MT Kl. 1050 iz j:.ko Hm-BV C"bl 12 40 Iz iiiijfincjfiii pristne ovčje volne kakor tudi sukno sa povrHnJn suk'.i", PeslJ.ino sil U tu >, prepleteno / s il», zimsko viiljnuj sukno, B11V no zu lovjn, tknuino iz niti. kiitero e dnjo pr.iti, fino in nuj linij Bo Srno sukno y.n salon olilelte it i. itd. pod JiL proti povioiju |7.nlidim, j 11 ko dobro por ana tovarniška zaloga sukna S1EGEL-IMHOF v Hruu Brilim). :zjavft! Vsa kupon i« dol« <110 in. in Airnk 130 ctm., toifj z a di ig t ujo popolnoma za kuuipletuo ohkko zii Kosjiode. T udi s" >» tU (drnStvo, UNlanovljuiiu l>-u lS^Jl ) To društvo ju mztfgiioio sv-je dnlovitnje na vsi vojn zavarovanju, pogubno p:iJ na zavarovanje prati požaru — ajuvurovunj« st.ekla — zavarovtti je proti to5i — zavarovanju po morju in po kopnem odposlutit-gn blngn in zavaroval iju na JiVcnju Diuštvona glavnica in rnsorva dne 31 d embra 1SH7 I 36,120.176*53 Prt-noj^ zn }>oterjuti v inthl"d- i.jih letih 1 2^,706 106*J»5 (ilaV'ii*a za zavarovanje živ«- nja do 31. dicenibra 1Ss7. f. 105.1S2.651-3H Plačana povračilu; al v letu 1^87 t 10,OU9.<»47 — b) od zamiku društva do 31. iecembra 1KS7. f 207,379.f02'20 u L. mi računi, izkaz doH.-daj plačanih od-fdovanj, tarif« in pogoje /a /.avrt'ovunia in Ak!( li vsa natanjŠneja pojusul!a »« dobe v Trstu h) i u rad U društva .• Via della SLuaiolie v laEtn»j hiši 10 -1! Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.