J e, ^RtDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska nlica St. 8 '•iskarna I. uadslr.). Uradni ure za stranke so od 10. do 11. ''opoldne in od 5. do 6. noroldne vsak dan razen nedelj in Baznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirano pisma se ne ; sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po poSti ali s pošiljanjem na dom za AvstrO'0r i sko in Pesno E 2PG0, polletna K 10'80, četrtletna K 5’40, mesečna K 1*80: zn Nemčijo celoletno K 26-40; za ostalo inozemstvo in Ameriko eelolelno K 36’—. Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* ob pol 11. dopoldne. \ \ • UPRAVNISTVO se nahaja v Selenbnrgovi ulici štev. 8, II., in oraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 8. do 7. zvečer hrseraii: enostopna petitvrslios 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in t ek lan c 40 vin. — Inserate sprejema upravniStvo. Nefrankirann ali premalo Irankirano pisnia se ne sprejemajo ............ Reklamacije lista so poštnine prosta ———■ Stev. 754. V Ljubljani, v torek dne 9. decembra 1913. Leto 111. Avstrijski tiskarji pred velikim izporom. Konec decembra poteče pogodba med avstrijskimi tiskarnarji in tiskarskimi pomočniki v Avstriji. Tarifni urad, t. j. tarifno vzklicno sodišče tiskarsko, mora poskrbeti pogoje, po katerih se naj vrše tarifna pogajanja. To svojo dolžnost je tarifni urad dovršil dne 2. novembra. Dne 17. novembra, oziroma 18., so se po Odstranitvi še nekaterih ovir pričela pogajanja, ki so bila pa že dne 21. odgodena. Tiskarnarji so sicer obljubili nekaj zboljška plač, toda so za te obljube zahtevali, da bi pomočniki odstopili od marsikaterih ugodnosti. Delodajalci niso hoteli ničesar slišati o skrajšanem delovnem času, zahtevali so enakopravno zastopstvo pri društveni posredovalnici dela, ter predlagali mnogo slabejše delovne pogoje pri stavnih strojih. Izjavili so, da je to največ, kar morejo pristati. Nič ni bolj jasno, kakor da so S tem izgubila vsakršna nadaljna pogajanja ves pomen in so se zaraditega tudi odgodila. Tarifni urad bi bil moral določiti nove pogoje za pogajanja, ali tiskarnarji so izjavili, da nimajo za tarifni urad nobenih predlogov, kako naj bi se pogajanja nadaljevala. Na tako stališče delodajalcev tudi pomočniki niso mogli izjaviti drugega, kakor da ob takih razmerah seja tarifnega urada ni potrebna. Da ne bi nastopile breztarifnc razmere, so predložili pomočniki potom svoje zveze revidirani tarifni načrt tarifne pogodbe posameznim principalom, da ga podpišejo do dne 10. decembra. Že prej, preden se je to sklenilo so bili tiskarnarji sklenili, da izpro najprej 25 % iskarskih pomočnikov, če ta strah ne bo zadostoval, pa tiskarsko delavstvo sploh. Prvi sklep se je izvršil le v malem obsegu. Prošh eden so se pa »okorajžili«, ker so pomočniki ob vsem izzivanju ostali mirni in so sklenili, da dne 6. decembra odpovedo vsemu avstrijskemu tiskarskemu delavstvu. Ta sklep delodajalske organizacije, ki jo vodilo zagrizeni krščanski socialci, se je ugo-nvil z groznim terorizmom, kateremu se pa niso uklonili vsi tiskarniški lastniki. Državna 7vera avstrilskih tiskarnarjev je zapretila bale, da bo skušala uničiti vse tiste tiskarne, ki ne hi se ravnale po sklepu, odpove se jim pamr v imirah. odpove kredit, pomeče se jih iz sta-ter jim škoduje s konkurenco. neKaterih krajih so že izprli prej 25 tkOV pomočnikov in na Tirolskem je že ^ do splošnega izpora; a dne 6. decembra prišl° o j. p{) vsej Avstriji odpovedati vsemu »o P? pomočnikom in pomožnemu osobju. osobm. i prj ysen1 tem )e? da se odpoved ni o nikjer tako dosledno kakor pri nas na izvedla K njs|stati pod komisariatom: to so dobro vedel v Budimpešti in na Dunaju. Če ne: bi_bili vedeli ega se tudi ne bi bili potrudili, da uvedejo ,normalne razmere«. Grof Tisza, ogrski mim-(trski predsednik, je zadnji, komur bi se mogla ičitati zaljubljenost v demokratične m “Stavne ■azmerer ako bi bilo le od njegove volje od-risno, bi rajši vpeljal še na Ogrskem' absoilu-izem, kakor da ga odpravlja na Hrvaškem Za to, kar se je zgodilo iz nujne potrebe, li nihče dolžan hvaležnosti. Sicer pa tudi ni Sasa za kakšne izbruhe navdušenja; kajti vse lile so sedaj potrebne za delo. čas do volitev e kratek. Stranke, ki prihajajo za bodoči sabor ir poštev, se morajo torej potruditi. . Nihče ne dvomi, da bo imela v bodočem oboru hrvaško-srbska koalicija večino. Nekaj Sasa je ona že bila vladna stranka. Ali takrat ie ogrska vlada ni mogla sporazumeti z njo, ia je pošiljala Rakodczayje, Rauche m J^rna-liče, da bi obnovili staro politiko grofa Khuen-[fcdcrvsrvis Pri teh ponesrečenih poizkusih e Wla koalicija, ki se je pod Pejačevičem in jod Tomašičem resno trudila, da bi dosegla lopadajenje v Budimpešti, potisnjena zopet v jpozicijo; iz teh poizkusov je nastala kriza, ti je rodila komisariat. Zdaj postaja koalicija zopet vladna stranka, in povsem naravno je, da bo morala vino svojega nekdanjega radika- lizma precej pomešati z vodo zmernosti. Kajti brez sporazuma z ogrsko vlado ni mogoče vladati na Hrvaškem. Vse lepe besede v ogrsko-hrvaški državnopravni pogodbi, ki nas imenujejo političen narod z lastnim teritorijem, ne morejo izpremeniti dejstva, da le Hrvaška zelo odvisna od Ogrske. Zato je treba tudi pošteno priznati, da bo imela hrvaško-srbska koalicija dokai težavno stališče. Bilo bi predvsem zanjo dobro, da bi prišla v sabor dovolj močna opozicija, ki bi jo s svojo kontrolo obvarovala prevelike oportunitete. Ne bi bilo prav, če bi se tajilo, da je imela koalicija svojčas znatne politične zasluge. V boju zoper Khuen-Hedervaryjev despotizem se je dobro držala; in da je v meščanskih krogih, kar jih ni bilo madjaronsko korumpiranih. zbudila zmisel za pozitivno politično delo in pomagala razpršiti pravaško državnopravno meglo, ji je treba zapisati med aktiva. Ko je potem prišla do krmila, so polagoma tudi v njenih vrstah nastale izpremembe. Hotela je ostati na vodilnem mestu, pa se je kmalu prepričala, da je treba tam precej drugače govoriti kakor v opoziciji. Nekaj časa Je res poizkušala z odločnostjo; pa se ni obneslo. Budimpešta je bila močnejša od Zagreba. Potem pa je postala previdna in je začela »računati z razmerami«. Če bi bil tudi Tomašič nekoliko previdnejši, bi bilo šlo vse gladko. On bi bil še danes lahko ban in koalicija bi bila postala tako »razumna« vladna stranka, da bi bil imel veselje z njo. Ali Tomašič ni imel potrpežljivosti in je preveč hrepenel po slavi gospodarja. S svojo brutalnostjo je prisilil koalicijo, da ga je zapustila; in ko je bil konflikt gotov, je morala zopet vzeti svojo nekdanjo radikalnost iz shrambe. Ko je Čuvaj postal nemogoč in ko je naposled Skerlecz dobil nalog, da pripravi na kakšen način spravo s Hrvaško, je moral poiskati stike s koalicijo. Vsi drugi eksperimenti bi se bili morali ponesrečiti. Edina koalicija more v sedanjih razmerah dobiti vlado v roke. Zato pa bo morala vzdržavati sporazum s Tiszo in pozneje z njegovimi nasledniki. Vsak ogrski ministrski predsednik pa bo zahteval vdanost; in kaj to pomeni, nas uči preteklost. Ako je koaliciji na tem ležeče, da okrepi svoje stališče proti budimpeštanski vladi, s katero bo neizogibno imela konflikte, dokler ne bo vozila po nekdanjih madjaronskih tirih, mora naravnost želeti dobro opozicijo. Le ta bi bila v dobi sporov njena opora. Toda z opozicijo je v sedanjih časih na Hrvaškem križ. Stranka prava se je zopet razdvojila. Starčevičevi pristaši in frankovci se gledajo kakor pes in mačka. To ni nič novega. Se ko je bil stari Frank živ, so se shajali in razhajali. In če se jutri združijo, je gotovo, da pojdejo pojutrišnjem zopet narazen. Frankovska frakcija bo kakor doslej prežala na vsako priliko, da more kaj intrigirati in si pri vladi, bodisi tudi za hrbtom njene stranke primešetariti kakšne koncesije. Dr. Mile Starčevič in njegovi pristaši pa bodo nadaljevali staro romantiko hrvaškega državnega prava, katero uresničijo oni »sporazumno s kraljem« brez obzira na Ogrsko, brez obzira na Avstrijo, brez obzira na ves svet in vse dejanske razmere. Bati se take opozicije ni, ali dobička od nje tudi ni nobenega. Socialno demokratična stranka, ki hoče delati v prid ljudstvu, nima nobenega razloga. da bi se ozirala na tako opozicijo. Ona gre v boj povsem samostojno, s svojim programom in predvsem z zahtevo, da dobi Hrvaška splošno in enako volilno pravico. Izdala je že svoj volilni oklic in izvršuje svoje delo čisto po svojih načelih. Njena najvažnejša kandidatura je v Sidu, kjer kandidira sodrug Korač, ki je že enkrat zastopal ta okraj v saboru. Ako bi imeli na Hrvaškem resnično čiste volitve, kakor so se obljubovale z odpravo komisariata, bi bila njegova izvolitev brez najmanjšega dvoma zagotovljena. Toda pri nas je treba počakati, kako se bodo izpolnile svete obljube. Nasprotni kandidat sodruga Korača je neki grof Jankovič iz Čahne, ki hrepeni po saborskem mandatu ie zato, da bi prišel iz sabora v ogrski državni zbor. Zagrebški mandat je namreč revščina, budimpeštanski pa nekaj nese. In grof Jankovič potrebuje nekaj, kar bi neslo. Vsekakor so sumljive njegove konference z okrajnim glavarjem Zakom, ki je star »prijatelj« socialnih demokratov, širijo se tudi glasovi, da frankovci v okraju ne bodo kandidirali, ampak da bodo podpirali grofa. Češ da je to »katoliški« kandidat. Vjemal bi se tak manever že z njih starimi navadami. Ali na vse to bo treba še počakati. Plašiti se socialni demokratje ne dajo, ampak delajo. In če zmaga sodrug Korač, ne bo to le uspeh stranke, temveč tudi velika pridobitev za sabor in za demokratični razvoj dežele. Dnevne beležke. — Izid ožje volitve v ljubljanski splošni kuriji. Pri sobotni ožji volitvi je dobil g. Turk kandidat narodno napredne stranke, 3080 glasov, g. Kregar, kandidat S. L. S. pa 1680 glasov. Izvoljen je torej g. Turk s 1400 glasovi večine. Praznili glasovniac Je bilo 547, neveljavnih pa 131. Volilna udeležba je bila manjša kakor pri prvi volitvi. — Danes voli kmečka kurija za kranjski deželni zbor. Ogromna večina delavcev, ki je glasovala 1. decembra, ima tudi nadalje pravico da — gleda, kako volijo drugi še enkrat. V pon-deljek so smeli delavci oddajati svoje listke in z njimi vred so volili vsi drugi. In delavci so vedeli, da je to glasovanje »foparija«, ker v tako velikih in tako umetno zloženih okrajih, kakršni so oni za deželnozborsko splošno kurijo, na noben način ne morejo priti do veljave. Sm-^i so glasovati, ne pa voliti. In zdaj so gotovi. drugi volilci pa volijo dalje — svoje interesne poslance. To je tisti prekrasni dar, s katerim so klerikalci osrečili kranjske delavce; to Je tista volilna pravica, s katero se klerikalci bahajo. Delavcu en glas, ki nič ne šteje; drugim po dva glasova, ki oba kaj odtehtata. Delavcu listek, drugim pa poslance. In Krek je dejal, da je to najboljši volilni red za kranjsko deželo. Potem bi pa še »Slovenec« rad, da bi delavci pomagali klerikalcem in jih zmerja, če ne glasujejo za njih kandidate, ki ne znajo v deželnem zboru, če se govori o splošni in enaki volilni pravici, nič drugega kakor skomizga-vatil Pasivnost, s katero mora delavsko ljudstvo gledati, kako se volitve dalje razvijajo, je najrazburljivejši moment, in kaže, kako potreben je odločen boj za splošno in enako volilno pravico v deželi. — Deželni odbornik dr. Zajc nam izjavlja, da se je njegov izrek o »črnih knapih« na shodu v Polšniku napačno tolmačil. Pravi, da mu je šlo le za šalo, ki je obstojala približno v tem: Kako morejo biti knapi socialisti? Saj je premog črn in ker delajo z njim, so črni od dela, pa bi morali biti tudi politično črni. Mislil pa ni pri tem nič resnega, ker je prepričan, da so socialno demokratični premogarji tako trdni v svojem mišljenju, da se ne dajo zapeljati na politično renegatstvo. — Iz pravičnosti registriramo to izjavo. — Drobiž iz tiskarskega boja. Tiskarnarji so izprli tudi pomožno delavstvo z malo izjemami, dasi je spor pravzaprav le med pomočniki in tiskarnarji. To so storili, da se otresejo vsakih žrtev, ki bi jih morali dajati v slučaju stavke svojm ljubim delavkam in delavcem, benci pobili in podavili tiskarnarjev. Tako je svojemu delavstvu. Pred tiskarnami je pa stala policija in stražila, da ne bi tiskarniški uslužbenci pobili in podavili tskarnarjev. Tako je bilo vsaj v Ljubljani. Ali ni to slaba vest? če ni, je pa gotovo grdo sumničenje, ki se vsakemu poštenemu Človeku gabi. Kdo je naročil policijo? Ali naši »dobri očetje« gospodje princi-pali? Ali državna oblast? Tako ni niti na Ruskem. Sramota ni to za pomočnike, ki se vedejo in se bodo vedli dostojno, značilno je pa za tistega, ki je policijo zahteval. O napredna Avstrija! — Albanci dobe kneza. Poslaniki velesil v Berlinu so zadnje dni naprosili nemškega državnega tajnika Jagowa, naj sporoči princu Vv iedu, da so ga vse velesile določile za albanskega kneza. Gospod Jagow je to pismeno sporočil princu, ki je odsoten iz Berlina. — Tako je torej Albancem Izpolnjena želja, Evropa pa je osrečena z novim vladarjem. Seveda je, kar se tiče Albancev, dovoljeno nekoliko dvomiti, če je res zdaj vse njih hrčpenenje potolaženo; ljudje, ki kaj poznajo deželo, pripovedujejo namreč, da jim delajo koštruni več skrbi kakor princ VVied, ker od koštrunov žive, svojega novega kneza pa bodo morali preživljati. Baje so Albanci brez razlike vere v teh rečeh zelo prozaični ljudje, in že Turčija je imela z njimi velike sitnosti, ker ji niso priznavali pravice, da bi pobirala davke med njimi. Plačevanje so od nekdaj smatrali za antipatično navado. Ampak če hočejo imeti tak luksus, da se bodo bahali s svojim knezom, ne pojde to zastonj; in bati se je, da nastanejo med njihovim ponosom, da so kneževski podaniki, pa nied njihovo prastaro navado neplačevanja hud konflikt. Lahko bi rekli, da nas to nič ne briga, ker je prinčeva skrb, kako si to uredi. Ali preden je dobil gospod Wied častno vabilo vseh velesil, smo čitali nekaj o njegovem finančnem pogajanju. Pravili so, da bodoči vladar nima premoženja, ker pa ne more vladati le po božji milosti, ampak potrebuje za izvrševanje svojega važnega poklica denarja, je baje od velesil zahtevat, da mu garantirajo kneževsko mezdo. Vse to je zdaj utihnilo, ali če se stvar natančno premisli, nastane vprašanje, če ne bo tudi kneza Albancem plačevalo — avstrijsko ljudstvo. To bi bila sicer čast, ampak radost ne. — Nadomestni rezervisti pojdejo naposled vendar domov. Vojno ministrstvo je dne 4. t. m. ukazalo, da morajo biti vsi nadomestni rezervisti letnika 1912., ki so še v aktivni službi, čim prej, najpozneje pa do 15. decembra prestavljeni v neaktivno razmerje. Zato pa je domobransko ministrstvo ukrenilo, da bodo nadomestni rezervisti in oni vojaki, katerim se je priznala kakšna brambovska pogodnost in ki so bili -vsled tega premeščeni v nadomestno rezervo, poklicani na orožno vajo. — Koncert »Glasbene Matice« v proslavo bratov Ipavcev, napovedan in nameravan za 14. in 28. t. m. se je moral preložiti, ker inten-danca zagrebškega gledališča gosp. Križaju, sodelujočemu solistu, ni mogla dati dovoljenja in dopusta za 14. december. Zaposlen je isti dan v operi »Faust« v Zagrebu in isti dan tudi celotni orkester ni na razpolago. Vršila pa se bo proslava Ipavcu v dveh slavnostnih koncertih, pondeljek, dne 5. in v torek, dne 6. januarja 1914 v veliki dvorani hotela »Union«. Sodelovali bodo: moški in ženski pevski zbor »Gl. Matice«, razni, pri vsakem koncertu drugi solisti in celoten orkester pri prvem, orkester na godala pa pri drugem. Spored bo raznovrsten in bogat. Podal bo krasote Ipavčevih, za Slovence vedno lepih skladb. — Umrli so v Ljubljani: Marjeta Hren, mestna uboga 74 let. — Ivan Melik, delavec, 57 let. — Karolina Pauschin, vdova trgovca, 69 let. — Terezija Marolt, mestna uboga, 68 let. — Ivan Klešnik, prosjak, 60 let. — Julija Kmet, posestnica, 54 let. — Samomor. Blizu Kamnika se je obesil 601etni posestnik Tomaž Hribar, ki je bil v slabih premoženjskih razmerah. Bil je velik žga-njepivec. — 550 kron je zgorelo. Pretekli četrtek je neka v Kolodvorski ulici stanujoča dekla pustila svojo obleko, v kateri je bilo za 550 K bankovcev in 13 K drobiža, blizu peči. Obleka se je pa vžgala in je ves papirnat denar zgorel, niklasti pa se je poškodoval. — Medvedje v kočevskih gozdih. Pretečeni teden so videli ljudje v kočevskih gozdih kneza Auersperga 5 medvedov. Medvedov so se ustrašili tako, da so zbežali. Ker je proti koncu tedna zapadel sneg, menijo, da so šli medvedie višje v gore. — Recite, kar hočete — vendar ne morete na noben način utajiti, da je Kolinska kavna primes najboljši kavni pridatek, s katerim se napravi najokusnejša kava. Zaradi svoje izvrstne kakovosti se je Kolinska kavna primes tudi že prav povsod zelo priljubila, in gospodinje v trgovinah zahtevajo izrecno ta kavni pridatek. Naj še omenimo, da je Kolinska kavna primes pristno domače blago — edino te vrste sploh — pa smo navedli dva tehtna razloga, zakaj Kolinsko cikorijo vsem prav toplo priporočamo. Kriminalna drama „Kriv“ 5 delov Francoska veseloigra Mesečniki 2 del. velik smešni uspeh. Predstave 2 uri, ob «’>, 5, 7 in 9. 10 v. zvišane cene. Šolski mlad. prepovedano. © dut od sobote 13. do četrtki« 18. — Kinematograf »Ideal«. Asta Nielsen igra v drami iz balkanske vojne: »Deklica brez domovine« v Kino Idealu od danes do četrtka. Razetrtega je na sporedu fina veseloigra »Vihravi soprog«, ki bo vzbujala rnnogo smeha. V petek Nordisk-drama »Pravi«. Od sobote dalje 6 din kriminalni roman »Kriv«, 5 delov in seti-zacijska veseloigra »Nesrečniki«, 2 dela, veliki uspeh smeha. Predstave po 2 uri. Začetek ob 3., 5„ 7.. 9. Deželna konferenca jugoslovanske socialno demokratične stranke v Trstu. -V nedeljo, 7. t. m., je bila v zeleni dvorani »Delavskega doma« v Trstu letna konferenca tržaške deželne organizacije. Lahko trdimo, da je bila ena izmed najlepše uspelih tržaških konferenc, bodisi glede števila delegatov, bodisi glede resnosti razprav. Zanimanje za konferenco je bilo veliko takoj, ko je bila konferenca napovedana, in je naraščalo, kakor se je bližal njen dan. Bila je ta konferenca jasna priča zrelosti naših zaupnikov in agitatorjev, ki danna-dan vrše važno agitacijsko in organizatorično delo po vseh krajih našega Trsta in okolice. Predstavljala je ta konferenca zbor zastopnikov organiziranega zavednega socialističnega slovenskega proletariata, ki hoče po svoji poti naprej preko zaprek in kljub vsej agitaciji od strani naših nasprotnikov. Tržaško slovensko socialistično delavstvo sme biti na to konferenco opravičeno ponosno, ponosna sme biti vsa naša socialistična stranka, katerej smo podali v nedeljo garancijo, da smo znali in da bomo znali braniti tudi v bodoče svojo rdečo zastavo, ki jo hočemo izročiti našim naslednikom čisto, neomadeževano in pod katero se bo čezdalje bolj množilo število za svoje človeške pravice borečega se slovenskega proletariata. Sadovi našega dela v Trstu, v tem gnezdu nacionalističnega boja in nacionalističnega šču-vanja in v naši od slovenskih narodnjakov zanemarjeni okolici, segajo preko meja tržaške občine. K nam so obrnjene oči vsega slovenskega. celo vsega avstrijskega proletariata, ki zeli od nas izvedeti, kako je mogoče prodreti z mednarodno socialistično idejo preko vseh, močno ukoreninjenih, narodnih predsodkov, preko vseh težavnih ovir, ki jih najde na svoji poti tržaški proletariat več kot kje drugje. Zato je naravno, da sega tudi zanimanje za naše konference preko meja tržaške okolice in je sodrug Dozet, ki je prišel iz Pulja pozdravit našo nedeljsko konferenco, podal le zrcalo tega zanimanja, ko je dejal, da so na to naše zborovanje obrnjene oči vsega istrskega slovenskega in hrvaškega proletariata, ki pričakujejo od nas izpodbuje, nasvetov in pomoči. * Kakorkoli se je skušalo urediti, da bo mogoče otvoriti konfercnco že ob 9. dopoldne, kakor je bilo napovedano, so se naši delegatje držali strogo naše slovenske razvade in prišli na zborovalni prostor pol ure kasneje. Konferenco je otvoril ob pol 10. dopoldne v imenu pol. odbora njega predsednik sodrug Milost V konferenčno predsednistvo so bili izvoljeni: Sodrug Regent, predsednik, sodrug Bahua, podpredsednik, sodrug Rože, zapisnikar. Preden se je prešlo k dnevnemu redu. se je na predlog sodruga Mihevca poslal v imenu konference brzojaven pozdrav strankinemu zboru poljskih sodritgov, ki je zboroval tudi v nedeljo. Konference se je ndeležilo od 89 napovedanih 78 delegatov. Zastopane so bile vse stroke, vsi okraji in vse okoličanske vasioe. Letos je poslal svojega zastopnika tudi Prosek, kar je zborovalce posebno razveselilo. Poleg delegatov je zastopal sodrug Chlussl ital. politični odbor. Sodruga Komavl! in Štolfa sta zastopala deželno organizacijo Goriško: sodrng Dozet je zastopal de- želno organizacijo v Istri. Sodruga Colia in An-tonini sta zastopala okrajno organizacijo v Nabrežini. Izvrševalni odbor je pa zastopal sodrug Etbin Kristan. V komisijo za overovljenje mandatov so bili izvoljeni sodrugi Sedmak, Ferfolja in Ma-vričlč. V komisijo za pregledovanje predlogov sodrugi Kristan, Ferfolja in Petejan. V komisijo za predložitev članov novega političnega odbora sodrugi Kopač, Bahnn, Rože, Zatol in Mislej. Odborovo poročilo je podal sodrug Milost, tajniško sodrug Golouh, blagajniško sodrug Gruden, za kontrolo je pa poročal sodrug Sešek. Po teli poročilih se je Vnela obširna razprava, ki je trajala do pol 2. popoldne in se je nadaljevala na popoldanski seji, ki se je pričela ob 3. Vsled dolge razprave o poročilu političnega odbora, katere se je udeležilo 17 delegatov, se je moral skrčiti dnevni red, ki je bil predlagan po političnem odboru. Poročilo o političnem položaju v deželi je odpadlo in sc je .točka o organizaciji izpopolnila tako: Organizacija, agitacija, taktika in strankino časopisje. O tej točki je poročal sodrug Milost, in se je vnela tudi o teh predmetih dolga razprava, ki je trajala do 8. zvečer. Za razpravo o tej točki se je priglasilo 37 delegatov. Toda ko je govoril 14. delegat, so sodrugi spoznali, da sc na ta način ne pride do konca in so ostali izvolili na predlog sodruga Petejana za generalna govornika sodruga Ferfolja in sodruga E. Kristana. Namesto poročevalca sodruga Mi-losta, ki je bil močno utrujen, je imel zaključno besedo sodrug Regent. Za tem je sodrug Etbin Kristan ob splošni pozornosti poročal o parlamentu in delavstvu. V politični odbor so bili na to izvoljeni sledeči sodrugi: Josip Kopač, Josip Petejan, Vinko Kermolj, Viljem Haramlna, Ignac Mihevc, Franc Klinc in Franc Skobi, v kontrolo pa sodruga Franc Sešek in Ignac Gatol. Po kratkih besedah sodruga Hočevarja in sodruga Dozeta iz Pulja je predsednik sodrug Regent s klicem »Živela socialna demokracija« ob 10. in pol zvečer zaključil to lepo konferenco. Zanimivo razpravo priobčimo v celoti v nadaljnih številkah »Zarje«. Za danes objavimo le po komisiji predlagane in soglasno sprejete sledeče resolucije: r *■ ‘I>anašiija konfereuca protestira, da je »La-voratore« zaradi volilne brošure, v kateri ne nahaja konferenca nobenega pregreška proti načelom socializma, tudi če je res smatral kakšen odstavek za neumesten, napadel sodruga Regenta na tak način, ki je bil sposoben, da mu izpodkoplje ugled v stranki in da poda nasprotnikom dobrodošlo orožje zoper jugoslovansko socialno demokratično stranko, s čimer ni oškodoval le sodruga Regenta, ampak tudi organizacijo slovenskih socialnih demokratov in s tem naravno socialno demokracijo sploh. Konferenca obžaluje globoko, da je bil dotični napad odobren celo pri obč. zboru ital. soc. stranke in nalaga bodočemu političnemu odboru, da sporoči ta protest italijanskemu političnemu odboru z vabilom, naj se v bodoče v slučaju kakšnega nesporazuma preprečijo taki napadi na sodruge, s katerimi se ovira v interesu splošne socialne demokracije potrebno strankino delo. H- Okrožno kontrolo vrši od vsake krajne organizacije, ki spada v delokrog deželnega političnega odbora, po en delegat, katerega naj vsaka organizacija naznani v 14 dneh političnemu odboru. III. Deželna konferenca nalaga političnemu odboru, da stopi v dogovor z bratsko ital. stranko, da se vsaj enkrat mesečno snideta oba po-* litična odbora v svrho razprav v zadevah celo- kupnega socialističnega proletariata v Trstu po eni strani, in po drugi strani v svrho uvedbe popolne enakopravnosti obeh narodnosti v socialističnih napravah in institucijah. IV. Konferenca nalaga prih. pol. odboru, da v kratkem skliče izredno dež. konferenco, na kateri naj se rešijo ostale točke dnevnega reda, t. j. pol. položaj v deželi in mladeniška organizacija ter razpravlja o vprašanju zvišanja prispevkov za pol. organijzacije in o nastavljanju pol. tajnika. V. Deželna konferenca jugoslovanske socialno demokratične stranke v Trstu dne 7. decembra 1913. konstatira, da je državni zbor, ki je bil izvoljen na podlagi splošne in enake volilne pravice, izredno razočaral delavske sloje, in da se opazuje med delavstvom kakor med vsemi produktivnimi elementi velika netočnost napram parlamentu, ki prehaja tupatam naravnost v zarnetavanje vsega parlamentarizma. Konfcrenca izreka, da delavstvo resnično ne more biti v nobenem oziru zadovoljno s pozitivnimi učinki zakonodajnega delovanja. Nekoliko socialno političnih in političnih drobtin ki so jih socialno demokratični poslanci z velikim trudom iztlačili iz protidelavske koalicije, obstojajoče med vlado In meščansko večino, ni v nikakšneni razmerju z opravičenimi in neizpolnjenimi delavskimi zahtevami. Razvoj državljanske svobode je popolnoma ustavljen in v parlamentu se na nikakršen način ne pospešuje realiziranje demokratičnih načel; reakcionarna praksa v upravi, v šolstvu in v javnem življenju sploh ne nahaja nobene učinkovite ovire v državnem zboru. Boljinbolj se je avstrijski parlament zadnja leta izpremenil v aparat za dovoljevanje militarističnih zahtev, medtem ko se zanemarjajo viri državnih dohodkov in izročajo interesi narodnega gospodarstva na eni strani fantazmom nezmiselne visoke politike nemogočega imperializma, na drugi strani pa pohotnosti grabežljivega veleagrarizma. Konferenca spoznava vzroke velikanske parlamentarne brezuspešnosti v slabosti meščanskih strank napram absolutističnemu nagnjenju vlade. Glavna ovira te slabosti sta nacionalistična demagogija, katero pospešuje nerešeno narodno vprašanje in sovraštvo do delavstva. Konferenca pa tudi konstatira, da je vlada teh strank mogoča le vsled brezbrižnosti ljudstva; kriza avstrijskega parlamenta je kriza avstrijske države, in rešitev ni mogoča ne s povratkom v absolutizem ter z razbijanjem parlamenta, ampak le z delavsko osvojitvijo politične moči, kar je zopet vprašanje organizacije, socialistične vzgoje in smotrenega političnega boja. Zaraditega poziva konferenca delavstvo, naj se trdneje oklene svoje organizacije, izpopolni svoja bojevna sredstva, zlasti svoje časopisje in zastavi vse svoje sile, da privede činiprej še brezbrižne tovariše v armado razrednega boja. Zakaj demokratičen in socialen parlament more biti le plod demokratično utrjenega in socialno doslednega ljudstva. VI* Sledeči predlog je odkazan političnemu odboru, da ga reši sporazumno z italijansko stranko: Deželna konferenca nalaga političnemu odboru, naj prireja po mestu in okolici shode in sestanke, na katerih naj državni in deželni poslanci (mestni svetovalci) poročajo ter informirajo volilce o delovanju v mestnem svetu in državnem zboru. Umetnost in književnost. Slovensko gledališče. Schftnthanove »Ugrabljene Sabinke« so že davno davno dražile obiskovalce najrazličnejših gledališč na smeh, pa izpolnjujejo to nalogo še zdaj uspešno. To se je pokazalo snoči, ko so spravili to komedijo tudi pri nas iz arhiva na oder. Zabavni uspeli gre tudi na račun igralcev in režije. Tempo je bil znatno živahnejši nego navadno v burkah. Karikature niso bile pretirane, vloge pa so. bile dobro zadete. Zaposlene so bile dame Buk-šekova, \Viiiterjeva. Gjotgjevičeva in Juvanova ter gospodje Skrbinšek, Povhe, Danilo, šest in Grom. Občinstvo, ki je obiskalo predstavo zaradi smeha, je prišlo na svoj račun. Hrvaška opera. Madame Butterfly ne spada med nalažje operne naloge. Ce ji je ob dobri izvedbi uspeh gotov, so pa njene partije kar nevarne pevskim, silam, ki ne stoje prav na višini. Za pevko, ki se je razvila v opereti, je nastop v taki težavni vlogi riskanten eksperiment. Ga. Polakova je ljubljenka ljubljanskega občinstva in zasluži na svojem polju največje priznanje. Ali Cočosan je tako oddaljena od njenega igralskega in pevskega značaja, da najboljša volja ne pomaga preko te dištance. Gotovo je bilo njeno petje korektno in igra tudi ali ob najabsolutnejši pravilnosti ostane človek hladan, če zmanjka karakteristični kolorit. Tragični glasovi ne spadajo v stroko ge. Polakove, zato ji tudi tega eksperimenta ni treba tragično jemati; dosti ima svojih vlog, s katerimi lahko briljira. Gosp. Jastrzebski je dober Pinkerton, ampak njegov heroizem preveč duši liriko. Vse priznanje gre kakor navadno gdu. Vučkoviču-ki je pel Valentija. Dobra je bila Suzuki gdčna-Valentijeve. Omeniti je gda. Lesiča kot bonca. Zbori so bili dobri, ne da bi preveč ogreli. T° velja tudi za orkester. Nekoliko živahnejši tempo bi bil prav blagodejno učinkoval, —n. Leo Delibes, zlagatelj opere Lakmč, je zlasti znan kot komponist prav dobrih baletov. V njih razpolaga na široko z gracioznimi plesnimi arijami, ki niso ostale samo v Pariz«, kjer je njihov oče deloval, nego so našle P01 tudi v tuje kulturne dežele. Tudi o uspehih nekaterih njegovih operet smo brali, kot operni komponist pa si Delibes ni znal in ni moge' napraviti imena. Opera Lakinč, ki jo je igralo v nedeljo zvečer zagrebško gledališ. osobje na ljubljanskem odru, je od kraja do konca jako melodiozna stvar brez težavnih pevskih in orkestralnih finesarij. Ta inelodioznost vendar ni taka, da bi nas potegnila za seboj. Manjka i> prave dramatične moči. Tudi znana »Glocke-narie« v drugem dejanju, ki je zložena oČividno za to, da če vse drugo ne potegne, prav gotovo ona potegne, nima svojemu namenu primernega zanosa. — Predstava je bila v celoti prav dobra. Dasi ni dejanje kdove kako bujno, so znali posamezni solisti iz njega precej napravi#- Gospod Križa} je bil kot stari brahmanski svečenik Nilakarttha prav impozanten. Lefca vV&e. se je njegovemu basovskemu baritonu prav dobro prilegala in na mnogih mestih je prav mogočno uspel. Naslovno vlogo je pela gospa Maja de Strozzi, ki se je izkazala že pri prejšnjih gostovanjih kot izborno izšolana koloraturka. Pohvalo zasluži Gerald, ki se je odlikoval s petjem in igro. Posebej treba še omeniti g. Kon-drackega in gospodično Valenti. Dirigiral je gospod Milan Sachs. Gledališče je bilo razprodano. —l—. Zadnie vesti. TISKARSKI BOJ. Dunaj, 9. (Posebno poročilo.) Vsega skupa! je po Avstriji izprtlh 50 odstotkov tiskarjev. S tem je rečeno, da je okroglo 50 odstotkov podjetnikov sledilo hujskačem na Dunaju. Na Češkem je tri četrtine podjetnikov izprlo. V Bukovini so izprti vsi pomočniki, v Dalmaciji vsi pomočniki in pomožni delavci, v Galiciji Je I® v Krakovu izpor, in sicer so tri četrtine tiskarjev izprte; le tiskarna »Naprzoda«, društvena in vseučiliščna tiskarna se niso udeležile 1*' pora. Na Koroškem so izprll tri četrtine tiskar-ev in pomožnih delavcev, med njimi celo fak' torje in knjigoveze, na Primorskem štiri petin« pom skat sa r mož sedi tiski mož Prei Pora S' ( ška tboi deljt m davi strai krac med je ti orga ropi, soiu< vlsti mm Koši narc to z (ere intei Run set i Am< Ogr mor prot sker nerj ravi dolž okri Razi bili dah UI& om toro Za resnico. Roman. Spisal Jožef Lalchter. (Dalle.) Ko se je začečlo daniti, mu je dokaj odleglo Opazil je, kako se tema vedno bolj umika pred okni m jedva je hiši na zakurila v sobi, je vstal In se začel oblačiti. Iz peči se je razlival svit ognja po tVeh. Pozdravljal je ta svit in toploto, s katero se je razgrevala peč. Malo je drgetal, ker ni bil naspan in je bil vznemirjen. UL Tega dne je bila hiša preje na nogah. Ko le pozneje pnšd v jedflmco zajutrkovat, je nagel tu že svojo rodbino. Dvanajstletna Libuša mu Je pritekla naproti in ga za roko peljala k mizi. Ivan se je smehljal, silil se )e, da bi se smehljal. Okolo mize je bil resnoben molk, kakršen Je navadno v rodbinah ob žalostnih dogodkih. Vsi so pravili, da so nemirno spali. »Dečko, saj sem se za te že namoltta,« je vzdihnila gospa Hruba, »ti pa vse te gledaš tako lahkomišljeno.« Stavitelj je mračno prikimova! in bobnal s prsti po mizi. »Bože, Ivan,« je vzkliknila Otilka, »da bi se Bog usmilil in da te ne bi obsodili l« Ivan se je z visokega posmejal. »Morda zaradi tega,« je odgovarjal, »da bi se ti ne bilo treba sramovati brata, ki bo za mrežami? Zagotavljam te, da me obsodijo.« Gospa Hruba se je razjokala, stavitelj je vstal in razburjeno začel hoditi po sobi. Ivanu je zopet začelo postajati sitno in zato se je hitro odpravljal od doma. Ko je odhajal, mu je gospa Hrubd napravila križ čez čelo, kljub temu, da se je branil. »Sedaj pojdemo zate molit v cerkev.« »Mamica, to vse ne pomore,« je dejal Ivan prijazno. »Meni Je žal samo ene stvari,« je dodal malo patetično in junaško. »Moral bi bil govoriti pred sodnijo popolno resnico in tega nisem storil. Ce me obsodijo, že zato zaslužim kazen.« Potem Je odhajal, a na ulici se mu je srce naenkrat stisnilo. Hitel Je, bilo je že skoro devet. Na Karlovem trgu je zagledal čakajoče množice ljudstva in pred sodnim poslopjem cel kordon policistov z nasajenimi bodali. Mraz ga Je spreletel po životu. Cutll je, da obledeva. Predrenjial se je skozi gnječo, legitimiral policiji in vstopil skozi duri sodnljske dvorane. Tu je bilo danes baš tako živo, kakor v začetku procesa. Stražniki z nasajenimi bodali so stali i v sobi pred porotno dvorano in v dvorani. Na obrazih zatožencev in občinstva se je kazala napeta nedočakljivost. Danes se je govorilo v skupinah, a bolj zamolklo in brez zanosa. Posamezniki so pogosto gledali na uro, ozirali se na vhod, kjer je prihajal sodni senat. Točno ob devetih je vstopil. Ivan je v tem hipu začutil i srcu hladnost. »No, torej, sedaj.. sedaj!« In za četrt ure je zvedel, da je obsojen na štirinajst mesecev težke Ječe, poostrene četrtletno s postom. LIL Odločeno. Veliki proces, budeč radovednost in nestrpnost, je bil dokončan. Valovi, katere je vzburil, so se polegli gladko; vrnil se je mir in tihota. Nehalo se je govoriti o procesu, nehalo se je pisati po časopisih. Javno življenje se je obrnilo k drugim, novejšim zadevam in pojavom. In Ivan je videl. Povsod! tiho in mrtvo. Kje je oni veliki uspeh, ki sta si ga obetala z Mikyško? Kje je tista stotera korist, ki bi bila morala vzkliti iz gorčičnega semena? Kje Je tisti cilj, kateremu bi se bil moral narod približati? Tok časa se je popolnoma vsakdanje posušil za procesom, kakor po letnih demonstracijah, in narod je živel dalje v svojem vsakdanjem navadnem življenju. »Cernu torej ta žrtev, ki sem jo prevzel nase?« se je vpraševal Ivan. »Torej vendar bolj blamaža ...! Torej...« V notranjosti je bil nezadovoljen, da, razdvojen. Očital si Je, da je kriv. Očital si je, da je bilo ugodno in prikladno — v areni sodne dvorane, da bi izpregovoril ognjevite besede, katere bi vnele, podžgale in vzrastle v lavino. Pa ni izpregovoril. In zadoščala je taka-le beseda ... »Jaz sam, edini bi lahko izvršil, česar v drugih okoliščinah ne morejo izvršiti tisoči drugih ljudi). A nisem izvršil.« Prihajali pa so i težki trenotki, da je dvomil nad uspehom i naiognie\ itt Kih besedi, da mu je bilo uooolnoma enako, če »e ni poslužil ponujane prilike. »Cernu? Zakaj? Ali bi se kaj izpremettilo'’ Ali bi danes bilo drugače? Da, če bi Človek mogel ganiti mase... toda kakšen uspeh je ko* nečno imela I kri prelita na Mrvi?« Deprimiran je bil in če se Je branil Še tako. In dolgo se mu ni hotelo nastopiti prisojene kazni. Obotavljal se je in čakal. »Izgubljen &5 življenja — to me čaka, to je cela posledic«!* Zgodaj spomladi se je peljal na deželo v Rokytko, nasrkat se svežega zraka, posluh petje škrjancev, potikat se po prirodi In fla' gledati se obsežnega, svobodnega nebeškega oboka. A naglo se je vrnil v Prago. I v R°* kytki mu je bilo težko In žalostno. Koncčno se je odločil. Preden Je pa nastopil kazen, Je po mnogih notranjih bojih obiskal Kačerovskega. Prišel jc na njegovo stanovanj« zelo resen In bil zelo potrt. Opravičeval se je-»Čudite se, da prihajam k vam. Oprostite — ne bom vas zadrževal, ne bom vas nadlegoval dolgo.« Začela sta govoriti o preteklih stvareh, a več je govoril Kačerovsky. Ivan je molčal, bil zamišljen sam vase. Šele pred odhodom se je naglo probudil iz sanj, segel si v lase in dejal v presledkih: »Pravzaprav sem prišel, Kačerovsky. da bi...* Umolknil je. Oba sta gledala drug drugega. Črez trenotek je Ivan dostavil pridušeno: »... da bi vam povedal, Kačerovsky, da moriti... moriti bi vendar ne mogel in ne znal. To sem vam hotel povedati.« Cez dva dni so pa Ivana odpeljali na Bore. pomočnikov, na Moravskem devet desetin tiskarjev in nekaj malega pomožnih delavcev, ta Nižjem Avstrijskem tretjino tiskarjev in pomožnih delavcev, na Gornjem Avstrijskem šest sedmin tiskarjev, na Salcburškem skoraj vse tiskarje, v Šleziii skoraj vse tiskarje in pomožne delavce, ravno tako na Tirolskem in Predarlskem. Izjema je Štajersko; tukaj ni iz-pora. ŠTAJERSKA DEŽELNA KONFERENCA. Gradec, 9. V nedeljo in včeraj je imela nemška deželna organizacija na Štajerskem svoj zbor, ki je sklenil razne važne zaključke. V nedeljo se je zbor ves dan bavil z vprašanjem organizacije. Sprejet je tudi protest proti davku na pivo. Natančneje bomo poročali. ČEŠKOSLOVANSKI STRANKIN ZBOR. Praga, 9. Čez praznike je zboroval tukaj strankin zbor češkoslovanske socialne demokracije, ki se še nadaljuje. Kongres je sprejel med drugim Šmeralovo resolucijo, ki pravi, da ie treba krepiti idejo razvoja velike, državno organizirane gospodarske enote v srednji Evropi, katere izraz je danes Avstro-Ogrska. Resolucija odklanja vsako utopijo kakšne panslavistične ali vsenemške politike. TISZA IN RUMIINI. Budimpešta, 8. Spravno pogajanje Tisze z nimunskimi voditelji se približuje zaključku. Košutova stranka je razjarjena, da hoče vlada aarodostim ustreči s koncesijami in označuje to za izdajstvo. Košut objavlja članek, v katerem pravi, da je treba narodnosti zatreti v interesu madjarstva. Košut trdi, da je 1 isza Rtomunotn pri novih volitvah zagotovil trideset mandatov in pravi, da je to nezaslišano. V Ameriki se izseljeni Rumuni uče angleško; na Ogrskem je treba narodnosti prisiliti, da se morajo učiti madjarsko. ZABERNSKA AFERA. Sodno postopanje proti rekrutom. Strassburg, 8. Postopanje vojnega sodišča proti šestim rekrutom v Zabernu, ki so francoskemu listu naznanili izreke lajtnanta rorst-nerja, je uvedeno zaradi insubordinacijc in ravsanja zoper služben ukaz. Izmed šestili obdolženih rekrutov so trije še v zaporu, ker so okrivljeni tudi dogovora za vojaški upor (.). Razprava bo najbrže prihodnji teden. Baje so bili vsi, preden so prišli k vojakom, člani socialno demokratičnih organizacij. Božični dopusti. Strassburg, 8. Cesar je ukazal, da se pre-JKSe prepoved, po kateri naj bi bil vsem l ekru-ora v Alzaciji prepovedan dopust o božiču. 99. polk pride v Kassel. Strassburg, 9. »Strassburger Tagblatt« toroča, da bo 99. polk, ki je na cesarjev ukaz zapustil Zabern, premeščen v Kassel. V Zabern pride baje polk iz Strassburga. Socialistični protesti. Berlin, 8. Včeraj je bilo tukaj 17 soclalno-demokratičnih shodov z dnevnim redom »Vojaška monarhija ali ustavno pravo?« Vsi shodi so se bavili z zabernsko afero in so zahtevali odstop kancelarja in vojnega ministra. Berlin, 9. Po deželi je bilo mnogo socialno demokratičnih shodov, na katerih so bile sprejete resolucije proti prevladavanju vojaškega alr - hitizma. Resolucije zahtevajo, naj državni zbor izvaja konsekvence iz svojega nastopa. PROTESTNI ŠTRAJK. Strafiburg, 8. V »Freie Presse« objavljajo socialno demokratični poslanci iz Alzacije iti Lorene poziv na 24uren protesten štrajk. Kaj bo s Forstnerjem? Berlin, 9. Medtem ko javlja »Lokalanzei-ger«, da bo lajtnant Forstner odpuščen iz aktivne službe, trdijo vojaški krogi, da o odpustu ni govora. VELIK POŽAR V JAMI. 17 rudarjev mrtvih. Rybnik (Gornja Šlezija), 8. V jami Ema je včeraj ob 3. ponoči dvesto metrov globoko izbruhnil požar. Vneli so se jamski plini. Trinajst rudarjev je bilo mrtvih, tri so pogrešali, pa jih je jamska požarna hramba pozneje tudi našla mrtve. Ogenj se je lokaliziral. Rybnik, 9. V jami so dobili še tri rudarje, izmed katerih je še eden umrl, dva pa sta nevarno bolna v bolnišnici. VODA V RUDNIKU. Langendreer, 9. V jamo Buchstrasse je včeraj vdrla voda. En paznik in trije rudarji se niso mogli pravočasno rešiti in so jih spravili mrtve na dan. FRANCOSKA KRIZA. Domergue — ministrski predsednik. Pariz, 8. Po dosedanjih vesteh sestavi novo vlado skoraj gotovo Domergue. V kabinet utegnejo vstopiti: Za zunanje ministrstvo RI-bot ali pa Delcasse; za justico Jean Dupuy; za vojno ministrstvo general Dubail; za mornarico Noulens; za pouk Viviani; za finance Cail-laux; za trgovino Fernand David; za poljedelstvo Malvy ali Ragnaud; za kolonije Lebrun; za javna dela L’Hoplteau; za delo in socialno skrb Renault. Kabinet je sestavljen. Pariz, 9. Novi kabinet je sestavljen. Predsednik je Domergue, ki ima tudi zunanje zadeve. Notranje ima Renault, justico Blenvenu, vojno Noulens, mornarico Monls, javna dela Fernand David, trgovino Malvy, poljedelstvo Raynaud, delo in socialno skrb Netln. Ostale listnice so razdeljene, kakor je bilo napovedano. Proti triletni službi. Pa/iz, 9. Nacionalistični krogi so skrajno nezadovoljni z novo vlado, ker je v njej pet ministrov, ki so svojčas glasovali proti triletni vojaški službi. Izključeno ni, da pride vsled tega triletna služba še enkrat na dnevni red; zlasti ker bo nova vlada potrebovala Jaurč-sovo podporo, ki bo v tem oziru gotovo zahteval koncesije. PONESREČEN RUSKI LETALEC. Libava, 8. Lajtnant VVachsmuth je s svojim hidroaeroplanom padel v morje in utonil. IGRALNICA ZA EKSCELENCE. Peterburg, 8. Veliko senzacijo zbuja odkritje tajne igralnice v privatnem stanovanju P a v I o v n e. Pristop v igralnico so imeli samo prevzvišeni gospodje. Tajna policija je obkolita hišo in potem udrla v stanovanje igralke, kjer je res ugotovila, da je bilo navzočih dvajset ekscelenc, ki so igrali hazard. Pikantno je, da se je znal v to odlično hazardno družbo utiho-tapiti tudi neki — vlomilec, katerega je policija že davno iskala. tisoče priznanj. Želodčna = 3= tinktura learnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. Sfte G. Piccoli, Ljubljana. BOLGARSKE VOLITVE. Sofija, "J. Kakor je doslej mogoče pregledati rezultate volitev, bo imela vlada v sobranju okrog Šestdeset odstotkov pristašev. Potem pridejo agrarci, nadalje socialni demo-kratje in meščanski demokratje po številu mandatov. Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tisrkn 1’čiteljska tiskarna« v Llubllani. Edna posebnost] likerja je n »Zdravnik == želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodca ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsum-nega društva za Ljubljano in okolico. Odlikovan v Parizu z zlato kolKjM in čast. križeem. ‘ : Najnovejše kravate za gospode, pentlje, samoveznice in vse druge moderne fazone od najcenejše do najfinejše vrste, naramnice, podveze, odeje za potovanje, ščetke za obleko, lase in zobe, milo, parfumerija, palice, dežniki itd. vse v največji izbiri in najboljši kakovosti v modni in športni trgovini P. Magdič, Ljubljana, glavne počite. Zdravniški red okrajne bolniške blagajne v Gorici. Prvi mestni okraj. Za stanovalce v ulicah: Aksovizza, Alfieri, Alvarez, Andrea (Sv.), Angiolina, Antonio (Sv. trg), Aprica, Aouileia Arearii Arinsto Baeni, , Barca, Baronio, Barzeinm, ^'-appuccini, Caraveggia (dvorišče). Carita (vicolo), Casa rosso, Castalda, Castello (riva), Castello I, II, III, Cerri, Ctpressi, Cipriam, Codelli, Colle, Consortiva, Contavalle, Corso F. O., Corso O. V., Czornig, Della Barca. Dogana Don.zetti Dreossi, Duomo in trg, Edling (prehod), Gallleo Galilei, Giacinto Gal-lina Giuseppe Giusti, Garzarolh, Goldoni, Grabizio, Hano (dvorišče sv.), Iscur, Leoni, Levada Luigia, Lombroso, Lunga, Lang’ Iconzo, Macello, Magazztm, Mandria, Manzano, Manzoni, Marco (sv.), Marzia, Mattioli Monte del Maj, Montecucco, Monte- lina, uiu»cppv , ov* L.eom, Levada, Luigia, Lumu Isonzo, Macello, Magazztm, Mandria, Manzano, Manzoni, Marco (sv.), Marzia, Mattioli, Monte del Maj, M vecchio, Municipio, Nuova, Orti, Paolo Diacono, Pasconi, Pietro (sv.), Ponterotto, Posta večehia, Pozzo (zagata), Rabatta Rassauer, Ristori, Rocco (trg), Rossini, Scalo merd, Scuola agraria, Stazione meridiuoale, Teatro, Tominz, Torrione, Tuscolano, Trento, Tre re, Trieste, Usina, Valdirose, Vandola, Velodromo, Vogel. * Drugi mestni okraj. Za stanovalce v ulicah: Alpi Giulie, Angolo, Antonio (ulica), Arcivescovado, Ascoli, Bianca, Baniera, Bosco, Brolo, Čampi, Camposanto, Capellaris, Cap-pella Carducci, Caserma, Castagnovizza, Caterina (sv), Catterini (trg), Chiara (sv). Cocevia, Castello (dietro), Coceviutta, Co-lonia CordaiuoII, Corno, Coronini, Cotta, Cristo (in trg) Crece, De Amitis (trg), Dante, Form ca, Fornace, Franconia, Gelsi, Giovanni (sv.), Ginnastica (in trg), Grande (trg), Grazigna, Grado, Legna, Mauro (san), Molino, Monache, Moncorona, Monte-verde Morelli, Orzoni, Ospitale, Pacassi (largo), PaMadio, Paludi, Percoto, Pergola, Peschiera, Petrarca, Piazzutta (riva), Pico-lut Poggio Ponte Isonzo, Ponte Nuovo, Rafut, Rastello, Rota (trg), Salcano, Sassaie, Scala, ScogH, Scuole, Seminaiio, Strazig, Stretta, Tomaseo (trg), Torrente, Torrioni, Trigemina, Tronco, Tomsig, Vaccano, Veturini, Volpe, Velpa. Zorutti. Prvi okraj za goriško okolico. Za stanovalce v vaseh: Bate, Banjšica, Cerov gor. in spod., Cepovan, Grgar, Lokavec, Ločnik, Moša, Pevma, Podgora, Ravne, Solkan, Števerjan, Sv. Lovrenc pri Moši, Šmartno (Brda), Trnovo, Tribuša pri Gorici. Drugi okraj za goriško okolico. Za stanovalce v vaseh: Gradnja Renče, inja (Gorica), Bilje, Bukovica, Kronberg, Dornterg, Dol, Gradiškuta, Lokvica, Miren, Opatjeselo, Ozeljan, Prvaiina, Peč, e Rupa Orehovlje, Rubije, Standrež, Sv. Martin na Krasu, Sv. Peter, Sovodnje, Staragoia, Šempas, Vrtojba gor. in dol., Vogersko, Volčjadraga, Vrh. Za stanovalce sodnega okraja Kanal. '"Vš ■tar.*-. Za stanovalce sodnega okraja Tolmin. Bolniška izprfte-vala se izdajajo. Zdravnik in nje* govo stanovanje. V nradu blagajne, ulica Morelli št. 16. Pri zdravniku Dr. Zamponi R. v Kanalu Pri podružnici okr. bol. blag. v Tolminu. Za stanovalce sodnega okraja Kobarid. Za stanovalce sodnega okraja Bovec. Za stanovalce sodnega okraja Cerkno. Pri dr. Hinku Več v Kobaridu. Pri dr. Josipu Horftk, Bovec. Pri dr. Fanti-šeku Smyčka, Cerkno. Dr. Silvij Mor-purgo, ulica Alvarez. Dr. Autenor Barnaba, Piazza Grande. Dr. Ivan Villat, P. Duomo št. 3. Dr. Maks Adler-stein, ul. Dreossi 19(ženska bolnišnica.) Dr. R. Zamponi v Kanalu. Dr. Alfonz Ser-jun v Tolminu. Dr. Hinko. Več Kobarid. Dr. Josip Horftk Bovec. Dr. Fantišek Smyčka, Cerkno, Ura in kraj sprejema. Od 2. do 3,30 v svoji am-bulanci v ulici Alvarez in od 11.30. do Vil. pop.v ambulanci blagajne ulica Morelli. Od 10.30 do 11.30 zjutraj in od 3.30 do 4.30 pop. v ambulanci blagajne ulica Morelli 16. Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4 pop. v svoji ambu-lanci, P. Duomo 3. • Od 9. do 10. zjutraj v ambulanci blagajne in od 3. do 4. pop. v svoji ambu-lanci, ulica Dreossi 19. Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4 pop. v ambulanci zdravnika v Kanaiu Od 9. do 10. zjutraj v ambulanci zdravnika v Tolminu; vsak torek in petek od 3. do 5. pop. v ambulanci na Bači. Od 9. do 10. zjutraj in od 3i do 4. pop. v ambulanci zdravnika v Kobaridu. Od 9: do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanci zdravnika v B wcu. Od 9: do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanci zdravnika v Cerknem. V nu!nih slučajih obrniti se je naravnost na dom zdravnika in potem poskrbeti si zdravniško izpričevalo v uradih blagajne, odnosno pri poOuŽtlici v Tolminu ali pri zdravnikih posameznih okrajev v Kanalu, Kobaridu, Bovcu in v Cerkneut. Potniki v severno ln južno AMERIKO »e vorijo sed«) le po domači avstrijski progi AVSTRO AMERIK ANA Trst-l\ewyork, Boenos Alres-RIo de Janeiro Mjnovejllod brzoparnUd z dvema rrdnlcama, ticktrlčno rtzmtljMo, brezliCnim bntojavom, m katerih Je n rak ega potnika preafcrfeHeao, da dobi dovolj domače kraae s vinom, rrei kroti, pocteljc, kopelj Itd. S B Z £ S 55 ES S S Vi — ............ Odhod parnikov: 1 » v set. Ameriko mko soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto, Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: SIMON KMETETZ Ljubljana, . Kolodvorska ulica Stev. 26. ----------------—— Občno koasumno društvo v Idriji naznanja s tem, de je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge Članom obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do 30 dni je obresti prosi. Cez 30 dni do 6 ir esc cev se imajo računati obresti po 6 odstotkov Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej. Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. -- Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti ra varnost garantira jremoženjska in blagovna vrednost Vsak član najlažje zaupa svoje prihranke svojemu zavodu. Načelstvo. BBBBBBBflBBBBBBBBBBBBBBRBBBBBBRBflBBBafl I Družinski kruh! Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani r. z. z o. z. m BS H ■ n ■ B m ■ ■ ■ B S 8 3 ■ ■ ■ ■ S f 8 ■■■MRH m m m m m iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico* je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1 «5 kg veljajo samo 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". — Člani, segajte po njem! bbbbbbbb IRKI m H ES SS m B m m m m m B9BBBBBB B B B m m m m m p se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najinoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri :: Ljubljani. :: Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: dela. :: Delo fe vedno solid o, točno in prav poceni. Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkrajšem času. :: • e •• ■ V G? D=D! HnnoczosaK&M IB Konsumno društvo za Ljubljano in okolico 9i9tt*aMi£!13a registrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej 0 2 od dne vloge 0 do dne dviga. hranilne vloge članov po Dosedanje stanje hranilnih vlog 51000K. Dosedanje stanje deležev 32.000 K. Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin. Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta. Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli. Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta. Nadzorstvo. Načelstvo. i & I M I