d KATOLIŠK GEHKVEN LIST. „Danicau izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 60 kr.. za pol leta 2 gl 40 kr.. za četert leta 1 gl. 30 kr. Vtiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik.iiide .Danica dan poprej Tečaj XU. V Ljubljani, 28. grudna 1888. List 52. Božič v Rimu. (Dalje.) Sicer so svečeniki te cerkve (Marije D. Velike ali Snežnice) že tihe ss. maše opolnoči začeli opravljati tu pri zapertih vratah in so jih ob 5ih v jutro opravili; od te ure pa do jedne popoldan so opravljali brez nehanja pri vsih mnogih oltarjih v baziliki drugi svečeniki, oso-bito svečeniki - romarji iz vseh pokrajin zemlje. Cerkveni verli pevci bili so sedaj nameščeni po nalašč zato postavljenem koru v kapeli Najsvetejšega. Ko pri pervi sv. maši zapoje kardinal „Siavo/ „Glorijo,u jo pevci povzamejo tako ginljivo in nebeško v/.višeno. da so vernim svetega voselja in navdušenja solze zalivale oči. Tako umetno io svetemu dnevu primerno so „Glo-iijoM peli, da se mi je zdelo: nebeški dvorovi zveličanih so se sedaj na zemljo približali. To petje mi je duh, serce in tudi telo tako prešinilo in prevzelo, da več nisem čutil sveta solzne doline — ne telesne teže in slabosti; — duh se mi je vtopil in plaval v morju rajske slave, sladkosti, miru in neopisljive blagosti. — O, ko bi le ne bil več mogel nazaj iz tega raja veruiti se v pregnanstvo sveta in teže mesa, srečen bil bi na veke. — Glorija pri tej sv. maši pela se je s/4 u-re. Kardinal in svečenstvo so čakali sede, verni pa stoje, vsi bili so vzvišeno zamišljeni. — Ali zdelo se je. da terpelo je le trenutek. Nikdar še tacega petja nisem slišal, niti sem imel pojim o njem. Po doveršeni pontifikalni pervi božični sv. maši odidejo kardinal in zorna ali druga božična slovesna sv. maša se začne pred svetimi jaslicami. Po tej sv. maši se peva perva cerkvena molitvena ura (Prim). Potem ae zopet v slovesni procesiji prenero sv. jaslice iz kapele Najsvetejšega v veliko prezbiterijo in postavijo se na glavni papežev oltar pod nebesom. Sedaj začne se pevati tretja cerkvena ura (Terc). Na to dojde tretji kardinal in tretja božična pontifikalua sv. maša se začne. Po tej sv. maši se poje šesta in deveta molitvena ura in slavna božična dopoldania služba Božja, ki se začne ob oih p jutro in brez presledka terni do poli icdnaiste predpoiunein. Mislite si verlo svečeništvo in kanonike t»* OaziiiKe. koliko truda jih stane to; vsaki je opravil tri sv. iuaše že pred oteiiii v jutro, potem pa vedno pevana služba Božja redoma, ali brez prenehauja sko/.i 5 1 s ure ča a. Na tisuče vernih bilo je obhajanih v baziliki ta sveti dan. Prejel sem prav pri pravih sv. jaslicah Njega, ki je v betlehemski štalici ležal v njih, — presv. Dete Jezusa, Boga — človeka — Zveličarja našega — uovorojeuega Kralia miru iu večne slave. Ljudstvo rimsko in verni narodi iz vseh okrajin zemeljskega okroga. ki so došli v Rim zarad zlate maše sv. Očeta Leona XIII, trumoma hitijo celi Sveti dan v to baziliko, k stavnim jaslicam, pervi zibelki nebeškega kralja na zemlji. Ob llih pred poldnem prišel sem iz bazilike čudovito na duši poživljen. miren in vesel. Ali osel moj se začne glasiti; spomuim se, da sem še na svetu, da imam še posvetno telo z mnozimi sitnostmi in potrebami; ta oslič bil ie jako lačen, — ali kje mu hrane dobiti? Ta dan bi pa še rad kaj boljega okusil. — Znal je dobro in ni pozabil, da vsako leto na Sveti dan je s čim boljim se pogostil. — Idem od sv. Marije Velike po ulicah rimskih proti Araceli. Iz hiš, palač in gostilnic vdarja v nos prijetni duh boljših in izbranejših jedil, — tudi moj ..osel* ima dober vonj, sline se m . cede. Pa ženem ga le mimo in naprej, če prav nekako otožeu prihaja. — Mislim, kako bi ga prevalil, da je kaj dobrega jedel in bi se umiril iu zadovolil. ^enem ga v pekarno. — kupim za 10 centezimov vsednjega kruha poverhu namazanega z oljem in potresenega s suhim grozdjičem; premalo je bilo; še za 10 cent. mu ga položim. — Lačna kožica v želodcu se je vtolažila; kupim mu še dvo čaši vina in veiiki obed bil je opravljen, in oslič vesel in zadovoljen. da je hvaležnosti solze ronil iz očes. Doista ni bilo dobre juhice. ue potvice. niti klobasice; ipak še nikoli nisem bil tako mirno iu vzvišeno vesel, kakor ta sveti božični dau v Rimu, bolj nego marsikdo pri izverstno in bogato obloženi mizi naj bo!j?ih jedil. — zatoraj: Slava Bogu ua višavah! Popoldue bil sem pri slovesuih cerkveno-redovnih več^micah v slavnem in čudovito milostnem svetišču Device Marije ua Araceli. V tej cerkvi je naj večja iu naj lepša sv. božična predstava ali betleheniske jaslice v Rimu. CerKva Araceli je glavna cerkev pervega reda sv. Očeta Frančiška v svetem mestu (sedaj o Dete vi liti, mora v zakristiji prositi, in za to določeni čast. oče frančiškan ga pokažejo. Shranjen je v krasui omari na oltarju v lepi kapeli pri zakristiji. V stianski ladiji cerkve, nasproti betlehemski štalici. je napravljen oder. ua kterem 10-14 letni otroci imajo govore v slavo presv. Detetu Jezusu. — Nektere reči «*o se mi zdele preveč „laške.u No. uaj bi že bilo, ko bi samo dečki govorili. — Ali popne se ua oder deklica iu pridiguje. — kar ui prav nič dostojno. — Ljudstvo se moti s tem, kratkočasi, tudi smeji in šali, glasno govori in šundra, iu to v cerkvi, v tako slavnem, svetem iu milostnem kraja, kakor je „Araceli.u — Tudi v to veličastito svetišče v trumah prihajajo Rimljani in drugi narodi božične dni počastit nebeško Dete Jezusa io njegovo deviško Mater Marijo. O, Ara coeli! ti milostno in slavno svetišče, že pri rojstvu Kristusovem odločeno brezmadežni Devici Mariji in njenemu Božjemu Sinu Jezusu! Istina je, da v tej cerkvi človeka še posebno napolnuje neko sveto, dobrodejno veselje in mir Tu zamore se iskreno, skesano iu zaupljivo moliti in premišljevati; pa tudi mnoge in velike milosti, dobrote in darove zadobiti. Nič se ne naveličam v tem svetišču biti — še iu še ga obiščem in vedno na novo ga še želim. (Konec nasl.) Čertice iz Serbije. (Katoličan med serbskimi nekatoličani.) (Dalje.) Zemljišča v Serbiji niso razkosana; osobito možki rod ostane na jedni isti rodovinski zemlji in posestvu. Vsaka obitelj (družina) ima mnogo zemljišča v travnikih, pašnikih, njivah, slivnikih iu šumah. Redijo mnogo goved, ovac, tudi konj, osobito mnogo pa prašičev. Tudi imajo dobre vinograde. Naj večje ravno polje, ki obrodi obilno pšenice, je Mačva; ta delj Serbije se razprostira od Sabca na sever do Save, proti zahodu do reke Drinje, na jug pa do gorovja Ceruika. Zapomni si, blagi čitatelj, ta opis je še iz časa. ko je Serbija bila knje-ževina, iz leta po zadaji serbsko turški vojski. Vsaki Serb od 16. do 60. leta je vojnik. Vojaško orožje imajo po domeh. Vojniške vaje imajo 2—3krat v letu. Živež jim nosijo in vozijo od domov. Gosposke je prav malo. Vsako selo ima svojega predstojnika, ki se zove „kmet"; ta pobira od hiše do hiše deržavni davek, „porez.w Ta davek je od glave človeške, pa le oženjenih, 1 dukat, to je, 5 gld. naših na leto. Od zemljišč ni davka. Žen-darmerijo, financijo in policijo zveršujejo seljaki sami. Vse tožbo, razravnave in obravnave, kakor tudi kazni, do naj večjih, obavlja občinski predstojnik s svetovalci sam. Za vojsko se po selih pobira živež, seno in slama, živina in žito. Stanovanja so priprosta, obleka večji del vsa domačega dela in pridelka. Ljubezeu med narodom je v istini bratovska; vse ide drugilruzemu brezplačno v pomoč; ako bi se, kedaj komu dogodilo, da nima denarja za davek, zložijo sosedi za njega. Za živino dobijo mnogo denarja od tergovcev. Iz tega izvira blagostanje. Ni hranilnic, pa tudi ui dolgov. Kar sem skusil dežela, nisem našel tako čverstega, hrabrega, bratskega, veselega in zadovoljnega naroda in bival med njim, pa tudi ne splošnjo tako mirnega in dobro-blagot-nega življenja. Mnogo več imajo zapovedanih praznikov, mnogo svetih še sami prostovoljno svetkujejo; vendar ni tiste revščine, kakor pri nas. Postov imajo mnogo in dolzih, silo strogih; vendar je narod čil in zdrav; čverst in bister. Nikjer nisem zapazil tolike razuzdanosti, nenravuosti in zapravljivosti, kakor se to nahaja med nami, mili Slovenci, tako obširno. Skoro vsaki popoldan proti večeru trobi se v rog iu kliče vse gazde v občinsko hišo na »sastanak* (shod). Tu se jim naznanijo vsa delovanja in vkrepi vlade in druge potrebne reči; tu se vse potrebno in koristno posvetuje in določuje i. t. d. V notranji in vnanji politiki, v naroduem položaju iu smislu je vsaki seljački gazda bolje izveden, nego drugod mnogi teržani in meščani. Proti veri. cerkvi iu bogoslužnim delom ne čuje se nikjer, tudi ne po kerčmah, govoriti, šale iz takovih reči uapravljati, zaničevati in zasmehovati, ger- diti in psovati; kaj tacega znajo le po tuji oliki spačeni naši liberalci. Stariši in vsi stareji se prav serčno lepo spoštujejo in častijo. Nad mladino se strogo čuje. Mladenštvo in deklištvo je v lepem, pravem deviškem cvetu. Ljubezen do dece, rodbine, bližnjega in naroda je prav iskrena. Prijateljstvo istinito in zvesto. Pobratimstvo pa preseže skoraj vse (ko se dva še posebej prijateljsko pobratita'. Pobratim da svoje življenje in imetje za po-bratima; vse, žalost in veselje sočutno drug druzega čuti in prenaša; z nežno, pravo, čisto iu pošteno ljubeznijo se ljubita pobratima in skerbita drug drugeiru za blagor, odvračujeta in čujeta drug druzega od zla i. t. d. Kaj je pobratimstvo in kako se napravi, je že tudi v slovenskih knjigah opisano; skoraj gotovo, dragi slovenski čitatelj, si tudi ti že to čul in čital, ter kaj veš o tem. Le toliko naj omenim, da prav postavno pobratimstvo se v cerkvi med molitvami svečenika stori in blagoslovi; potem pa tudi pri svetovni gosposki poterdi in v knjigo zapiše. Kadar se v Serbiji dva srečata, je pervi pozdrav: „Pomoz Bog, brate!" odzdrav: „Bože pomozi, brate!" „Kamo, aRo Bog dade?" „V Biograd, v Knjaževac itd., ako dade Bog;" je odgovor. Kadargod Serbin čuje cerkveni zvon zvoniti, se odkrije in se prekriža. Ponosni so na svoj narod, čast in veljavo. Neki mladeneč ni prav rad opravil težavnega posla po očetovem naročilu, in se je čez to nalogo nekoliko mer-mraje pri materi potožil. Ali mati ga bistro pogleda in resno reče: „Sinko, je li si ti Serbin, ali oiesi!?" Mladeneč je kar molče šel na oni posel in ga je verlo doveršil. (Dalje nasl.) »Potepuh pa nočem biti!" Leto in dan je, kar je prišel v celico necega kapucina mož. Dlje časa že je ta človek zanemarjal svoje verske dolžnosti, ter ni nič več hodil v cerkev, ni prejemal svetih zakramentov, dasiravno je bil katoliško zrejen. Mladostne strasti, slabi zgledi zadušili so dobro seme, katero so bili stariši vsejali v njegovo serce. Konečno je prišlo tako daleč ž njim, da je živel bolj po pogansko, kot po kristjp.nsko, dasiravno je bilo njegovo ime zapisano v kerstnih bukvah. Berž ko je stopil v celico, naznanil je terdni sklep poboljšati se, ter pokleknil, da bi se spovedal. Nato ga je redovnik poskušal: „Kaj vas je vendar pripeljalo k temu srečnemu sklepu?" vpraša pater. Morebiti pridiga o štirih poslednjih rečeh, katera je bila predvčeranjem v naši cerkvi. — „Ne, oče!" — „Ali morebiti zgled vaših prijateljev, ki so v tolikem številu prišli poslušat to pridigo?" — „Ne." — „Ali vas je ne mara vaša žena zopet pridobila za Boga?" — „Ne, tudi to ne, dasiravno je Reza zgled domače kreposti, jaz sem ponosen nanjo." — „Kaj pa tedaj? Ali vas je kaka nesreča zavernila v naročje svete cerkve? — „Ne. pater. — Sam sem se spreobernil. Že nekoliko časa sem opazoval 8^oje obližje, in videl sem, da vsi. kateri se obernejo proč od cerkve, postanejo malovredni potepuhi. H takim ljudem se pa nočem šteti; prosim tedaj, ljubi pater, da me spoveste." („Wauder.u) Blago, srečno, veselo noro leto vsim dopisnikom, naročnikom in prijateljem „Zijodnje Danice" f Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Skerb za mladino.) Poslanec Pfeifer je v deržavnem zboru 12. dec. med pohvalo govoril, kako naj bi se do časa skerbelo za šolsko mladino, da bi se pozneje dobili čversti vojaki (bile so na versti vojaške zadeve), in če se je pri tem kaj zamudilo io so mnogi ostali šibki in bolehni. naj bi se preložile naborne dolžnosti oa 20. do 21. leta. Opomnil je, da silo veliko šolarjev opoldan ostane brez gorkega kosila. V planinskih krajih, in po raztresenih hišah, imajo otroci dolgo pot do šole. gredo od doma ob Tih zjutraj in domu še le zvečer ob 5ih ali Gih. lačni, trudni, po zimi v svoji borni in lahki obleki na pol zmerzli. in to otroci med 6. in 14. letom. Štajarski poslanec Jerman je zagotovil, da ua šesterih šolah izmed 24tft> šolarjev jih ima le 240 gorko kosilo, — 222ti pogreša tega vžitxa. tedaj 90 odstotKov' Na Češkem (gotovo tudi drugod) je v imovitejših mestih število revuih šolskih otrok veliko. V Pragi je bilo 1. 1877 med «83 revnimi šolskimi dečki 144 takih, kterim je manjkalo hrane, in 17t» takih, ki niso imeli zadostnega oblačila. Zdravje teh otrok ie bilo pri 53 dobro, srednje pri 53. slabo pa pri .*i30 Veliko število jih je bilo, ki so imeli preslabo kri iu več jih je bolehalo vsled tega. Poslanec Pfeifer ie opomnil dalje, da po izreku našega prestoloi.asleduika Rudolfa je človek uaj dražji kapital deržave in družbe; vendar pa da se to načelo ravno pri človeku prezira in se z njim divjaško postopa. ker pogreša t; do 8 let kot deček gorkega kosila in pozneje kot vojak ne dobiva svojemu telesnemu razvoju primerne hrane. Skerbi se za izrejo krepkih domačih živali in žlahtnih živinskih plemen, ki se jim polaga obilne kerme, ako se hoče dobiti rabljive Koristne živali; mladim drevesom se donaša dosti najboljše zemlje, da se jim pospešuje rast... Govornik sklepa, da tudi vprašanje lakoto iu mraz terpečih šolarčkov je vsakako vredno, da se ga popri-mejo možje, postavljeni za skerb zdravja (hiiijeuiki). da prevdarjajo to zadevo in se potrudijo, da odjenja to terpinčenje... Nikakor naj ne sme naučna uprava namesto krepkih rodov izrejevati kandidatov za boluišnice in 1 iralnice. Vojni minister naj skerbi že prej, in ne še le pri 21. letu. da dobi močuih mladih ljudi itd. (Dobro, dobro! na desni.) Pri teh pomislika vrednih besedah naj smemo pozornost zaverniti tudi na više šolce? Že lansko leto je omenila .»Danica,- kako marsikteri dijaki prezebajo po merzlih sobah, ker iskati si morajo uaj cenejših stanovanj, ter lačni ir slabo oblečeni morajo dolgo v noč čuti. pisati iu študirati. Zelo drage in mnoge knjige, draga hrana, silo velika šolnina itd. toliko vzame, da tudi sicer precej terdui pohestuiki pri svoji obilni družini doma. pri velikih davkih itd. ne /morejo sami zadostno podpirati svojih »inov. ki žele doseči višjo oliko, in da se torej mnogim ne godi bolje, kakor onim malim, ki so od tih zjutraj pa do f>ih ali do »lih zvečer v šoli iu na potu. Iz Ljubljane. (Misijonska hiša r Kocevji.j Da Slovenci zvedo, pri čem je z večkrat imenovano misijonsko hišo v Kočevji, naj sledi tukaj naslednje pojasnilo dotičuega odbora: „Zlata maša sv. Očeta Leoua XIII je bila veselje celega sveta. Vsi narodi so se skušali pri prazuovanji tega radostnega in preimeuitnega dne. Molili so za sv. • Očeta, pošiljali Jim pomenljive darila ter napravljali dragcceue spominke petdesetletnice mašniške Njih Svetosti. Tudi Kraujci smo pridno molili za sv. Očeta, veselo Jim pošiljali lepih daril; toda kacega stalnega spominka Jim nismo še napravili. Da se pa to zgodi, je pričel podpisani odbor zidati ua Kočevskem misijonsko hišo za preč. oo. Lazariste. ker misli, da s tim poskerbi za izveličanje muozih duš. da torej dela po namenu sv. Očeta in ob enem tudi pri potomcih ohrani spomin ua ta slavuostui dan. Hiša, ki je po večem že dozidaua iu tudi že pod strebo, je bila 22. uovembra prepisana 188* ca misijonsko družbo sv. Vincencija Pavljanskega. Poleg hiše. za katero se bo potrebovala precejšna svota, pa je skerbeti tudi za ohranjenje duhovnov. ki bodo v njej stanovali. Komur so znane razmere po Kočevskem, po so-sedujih iu bližnjih hervaških krajih, bode priterdil, da je naprava misi-ouske hiše ravno tam za vse prebivalce, duhovne in ueduhovue, ue le koristna, ampak tudi potrebna. Zgodovina spričuje. da je misijouHka hiša velika sreča iu velik blagor za vsak kraj. Kdo bi kaj tacega z veseljem ne pozdravlial in po svoji moči ne podpiral, zlasti ker so prebivalci po tistih krajih večidel silno revni, nam oudod za tako napravo ni kaj zdatue pomoči pričakovati. Odbor se toraj pouižno obrača do dobrotnikov sploh po deželi in pohlevno prosi, da bi blagovolili pod-pisauemu odboru iz ljubezni do Jezusa in do ueumer-jočih duš po svoji moči v ta uamen s kakim milodarom prij)omoči! rKdor reši dušo svojega bližnjega, reši svojo lastno dušo." Odbor za zidanje misijonske hiše v Kočevji. V Ljubljaui v božičnem mescu I888.| Anir. Zamejic, kanonik. Jan. Smreka r, re sv. Katarine do temnega grada Ijub-Ijauskega. visoki ovenčani mlaji od duhovske hiše do cerkve, vihrajoče zastave, vesela številua množica vernih, vse je pričalo, kako se raduje vsa duhovnija, ter svojemu novemu gospodu očetu veselo vošči preserčuo »Dobro-došli !" Sled priterkavanjem in streljanjem se novi gospod župnik prika? )jo v mašniški obleki iz duh. hiše ter grejo v Božjo hišo, med spremstvom čast. g. soseda, župnik iz Preske, m enega duhovnih tovaršev iz Ljubljane. Po odpetem »Pridi sv. Duhu in po primernem in mikovuem gov >ru so novi g. župnik imeli peto sv. inašo med azistenco. Vse je bilo veselo ta dau. K veselju je priponi glo zelo tudi jirav lepo vreme ter gorko soleče. Na visoki gori je bilo silno lepo iu toplo, v nižavah pa je bila megla gosta, da se je vidilo, kakor morje, iz katerega se tu pa tam kaka gorica vzdiguje. Po ^ vet i maši so čast. gospod župnik svoje goste ljubezujivo pogostovali. Popoldne po rožnem vencu in petih li .i tijah smo se prijazno poslovili z blagim gosp. župnikom, kterega Beg živi in zadovoljueca ohrani dobrim St. Katariucem' Dunaj, ls 12. .Podporno društvo za slo- venske veltkošolce na Dunaji, vstauovljeno . spomin štirde.netletnici vladarski Nj. Veličanstva cesarja Frančišk »Josipa.) Ker sta čč. gg. Fr. Jančar, župnik nemškega viteškega reda na Dunaji, zarad preobilega poela, dr. Konst. Vidmar, kaplan na Dunaji, pa zarad tega, ker je bil premeščen v Krems, odborništvu tega društva se odpovedala, izvoljena sta v odbor čast. gosp. Janez Strbak, redovnik čč. gg. oo. minoristov na Dunaji. in dr. V. K. S up a o, c. kr. avskultant ua Dunaji. V odboru so razun omenjenih dveh gg.: J. Navratil, predsednik, dr. VI. P loj, I. podpredsednik; dr. Fr. Si m o nič, II. podpredsednik; R. Pukl, blagajnik; J. Luža r, blagajnikov namestuik; Josip Ciperle, tajnik; J. Jereb, tajnikov namestnik, in dr. Peter Kresnik. — Po §. 7 pravil je reden ud vsak na Dunaji ali v Dunajski okolici stanujoč Slovenec, ako plača vsaj tri gold. na leto, po § 8. je podpornik vsak, kdor plača vsaj 5 gold. na leto, po § 8. plača vstauovnik enkrat za vselej vsaj 50, pravna osoba pa 100 gold. Naslov je blagajniku: G. R. Pukl, Wien, VII. Ziegiergasie Nr. 65. Iz Amerike. 6t. John's Iudustrial School, 16. nov. 1888. (Konec.) Nova maša pri sv. Štefanu, Brock\vay, Stearns Co. Minn. *) V oni preveliki žalosti, katero uam je povzročila nemila smert čast. g. Jerneja Rajgelj-a, nam je došla tudi tolažba. Na mesto umerlega rojaka stopil je naš dobro znani Simon Lampe. Z njegovim dovoljenjem smem sledeče naznaniti premili »Zgodnji Danici." Ta še gotovo mnogim dobro znani, po domače Jauez Lampe iz Brezovice, zapustil je z manoj vred in z nekaterimi drugimi sošolci in rojaci premilo Kranjsko in se podal v daljno Ameriko, da bi tukaj več mogel storiti za čast Božjo. Veliko tvojih otrok, draga domovina, razkropljenih je po širocem svetu, ne da so ljubili tebe mauj, temuč so bolj slušali **) klic Gospodov. V resnici imaš zopet vzroka dovelj se veseliti, ljuba Kranjska. Zopet se ti je vzgojil sin, slavna doinoviua, kateri ti bode v ponos, čast iu veselje. Temu našemu Janezu dali so ime »Simon," ko so ga leta 1884, 5. julija oblekli z redovno obleko sv. Beuedikta. Naslednje leto 1885, 10. julija, naredil je navadne objube, in letos 27. oktobra se je pa slovesno zavezal za vse večne čase. Na sv. Simona iu Juda dan, za vezilo, podelili so mu milostljivi škof Seideubuš v St. Klavdiju subdijakonat, prihodnjo sredo, 31. okt., dija-kouat, iu Vseh Svetnikov dan posvečen je bil v mašnika. Kako uepopisljivo veselje in ueprecenjena sreča! Ko se je pa drugi dan, 2. novembra, domu vernil, pre-vdarjal je v naglici, kje da bi opravil pervo sv. novo mašo; ali tega mu ni bilo treba dolgo premilšljevati. Skeroui, postrežljivi in blagi gospod Ciril so kmalo našli pripraven kraj za to imenitno in veliko svečanost. Svetovali so mu, da naj gre k sv. Štefanu, kjer je večiua naselbine kranjska. Tukaj stanuje okoli 60 kranjskih uružin, večino teh pripeljali in privabili so blagi ranjki g. Fraučišk Pirec v ta kraj. Postavili so si lepo cerkvico, katera je posvečena sv. Štefanu, in tu sem pridejo gospod Ciril vsako drugo nedeljo maševat, dokler ne dobe stalnega duhovua. Tu sem so sporočili g. Ciril veselo novico, v veliko veselje iu radost vseh tukaj bivajočih rojakov. Kakor sem omenil, posvečen je bil č. g. Simon 1. novembra, iu čast. opat mu pa zavoljo važnih vzrokov niso mogli več časa kot tri uni podeliti za to pripravo. Zatoraj smo se že v uedeljo, 4. nov., odpeljali proti Štefanu, tukaj je bilo že vse pripravljeno v najlepšem redu, vse okusno, olepšauo prav po kranjski šegi in uavadi. *) <> prav je l.ila v predzadnjem listu ta slovpsnost popisano, v^u.lar tf.^a bolj obširnega, prelepe^ dopisa ne moremo na stran djati. Vr. *') >imon p<»meni slušajoC*, poslušajoč-. Drugi dau, panedeljek namreč, bil je odločen za sv. novo mašo. Nimam tukaj ne prostora in ne časa dovelj, da bi vam natanko mogel popisati vse to veselje in svečanost; le toliko rečem, da nikjer nebi moglo biti boljše in lepše. Pri njegovem prihodu donelo je milo zvonenje in uaznanjalo veliko veselje ondotnim rojakom, možnarji so pa germeli, da so je prav zemlja tresla. Veliko ljudstva se je bilo že tukaj zbralo iz bližnje okolice, ki so težko pričakovali uovomašnikovega prihoda. Mladenči postavili so lepe mlaje in primeren slavolok, deklice so prav okusno ozaljšale in okinčale cerkev od znotraj, in oltarje, žene so imele prav veliko opraviti pripravljajo veliko pojedino, ki je bila odločena za prihodnji dan; možje pa, to su ti kranjski gospodarji, gledali so zadovoljno in z radostjo ua vse to, Kar se je godilo. Vse to viditi, zdelo se mi je kakor da bi bil doma, vsak pozdravljal uas je v domačem inaternem jeziku in vse šege iu navade so si nepopačeue ohranili; zatoraj je bilo vse strogo Goreujsko. Kdo bi se ne veselil take drušnje? Le nekaj je skoraj kalilo naše veliko veselje, — to je bila nenavzočnost slovenskih duhovnov. V naglici povabil je gospod novomašnik bližnje in daljne; vsi brez izjeme bi bili radi prišli in se vdeleževali te svečanosti, pa ni jim bilo mogoče, kjer v nedeljo je moral biti vsak izmed ujih doma in v ponedeljek zjutraj bi bilo nemogoče o pravem času dospeti. Zadovolila nas je vse ujih dobra volja iu pre-serčna želja priti, kakor so to izrekli pismeno čč. gg.: Bernard Ločnikar, Severin Gros, Jožef F. Buh, JaKob Trobec in dr. Navzoči so bili Rev. F. Krizostom Schreiuer, podpredsedoik našega vseučilišča, g. Ciril Zupan, spoštovani Korbinijan Hermanutz, brat g. Alojzija misijonarja v White Earthu (Beli zemlji), m jaz delal sem konec tej drušnji. V ponedeljek ob 9ih zjutraj zbralo se je obilno ljudi, ker prišlo jih je veliko še od druzih bližnjih krajev, ter, če prav je bil delavnik, bila je cerkev prenapolnjena pobožnega vernega ljudstva Ob desetih po slove&ui procesiji, *atoru je prišla uaproti verleinu uovo-mašniku in ga spremila do oltarja, Kateri bode njegov delež vse žive dni. Po poklicu sv. Duha stopil je pred oltar novo posvečeni, darovat pervič nekervavo daritev Najvišemu po redu Melkiseuekovem. Po evangeliju pridigali so g. Krizo&tom v uemŠKem jeziKu, potem pa g. Ciril v slovenskem. To je bila perva slovenska pridiga, katero sem slišal, od'-:ar seiu tukaj v Ameriki. Ni čuda, da mi je ta pridiga tako silno dopadla — ganiti bi morala serce še tako terdo — dosegla je tudi svoj namen, dve tretjini poslušavcev otiralo je solze veselja in ginjenja (drugi bili so Nemci). Po dokončani sv. maši čakala je velika pojedina vse došle. Kdo bi za-mogel popisati vse častitanje in odkritoserčna voščila, s katerimi so gospoda po doKončaui službi Božji od vseh strani obdajali! Popoldan so bile pete litauije z blagoslovom. Ve-čiua ljudi je ostala skuj)aj do večera. Drugi dau, ti. nov., opravil je verli novomašnik slovesuo černo sv. mašo za umerlega očeta, sestro in sorodnike. Popoldan zapustili smo ta kraj veselja in radosti in se dvignili proti domu, ker le malo časa je ostalo novo posvečenemu; imel je namreč že v dveh dnevih odriniti med Indijance k Iied-leku (Rudečemu jezeru), pa slednje se je zapozuilo do 11. novembra. Kakor je znano, bil je č. g. Simou 3 leta za učitelja iu prefekta v našem iudijauskem vstavu, in tu se je bil privadil indijanskega jezika tako uobro, da mu ne bode nobena težava precej pridigati v tem jeziku, berž ko dospe do omenjenega Red-leka. To jezero je že skoraj na meji Minuesote proti Manitobi, ki spada v angleško oblast v severni Ameriki. Tuiaj so gospod misijonar Pire pervi prižgali luč sv. vere, pred 30 leti. Ko so se pa č. g. Pire zarai visoke starosti veruili v drago domovino, obiskovali so ta sraj po dvakrat na leto g. Ignacij Tomazin, ali pa gosp. Alojzij iz White Eartha. Druzega ne morem misliti, kakor da je bila zdaj uslišana molitev blazeaa g. Pirci, ai si v življeuju in še v silni starosti niso privoščili ue iuiru iu ue pokoja, da bi bili spreobern;li toliko svojih dragih Očipvanov, kolikor le bi bilo mogoče, z jedno besedo, neizrečeno so želeli in koperneli, da bi bil celi narod zedinjeu s čedo Kristusovo. Kako so se blagi gospod trudili, koliko križev in težav voljno prenašali, da, vse so žertvovali, da bi bili le ta svoj nameu dosegli. Toliko zasluženi in goreči misijonar gotovo niso pozabili pred stolom Božje milosti svojih toliko ljubljeuih Očipvanov, Ki so ostali še v temi in v smertni senci. Če se svetniki Božji katere reči spominjajo od tega svetli, kako bi bili ranjki misijonar opustili prositi za oue, ki so z brezštevilnimi biseri okinčali njihov venec večuega življenja. Take in enake misli obdajale so me nepreuehoma danes (11. nov.), ko so se g. Simou poslovili in me popolnoma samega pustili doma; oni so se pa odpeljali s čast. g. Tomažem Borgerding-om, tudi duhoven našega reda. proti Red-leku; ker ta dva bodeta oskerb-Ijevala v prihodnje ta kraj in okolico. Tukaj moram priznati, da se še v svojem živiienji nikdar nisem tako težko poslovil, iu to jiovzročilt so premuogi vzroki, izmed teh naštejem le ueKatere: „Ta novi misijonar bil je moj sošolec od perve latinske šole, poznam ga toraj skozi devet dolgih let, pripeljala uaji je ravno tista osoda in uameu sem v daljno Ameriko. Zapustila sva ob jednem drago domoviuo, preljubo Kranjsko in vse, kar more komu biti ljubo in drago na tem svetu. Skupaj sva prenašala vse križe in težave skozi pet dolgih let v tej tuji deželi, m skuj>aj prebila vesele »n žalostne dneve do seimie ure. Ako bode Božja volja, prenašala bodeva tudi v prihodnje trud in vročino dneva v viuogradu Gospodovem. Uzeli so u i toraj za časno prijatelja, rojaka in brata v Kristusu, odkazali so mu silno težavno pot naših slavnih iu premuogo-zaslužnih rojakov, prečasatega škofa Baraga in vesoljuo znanega g. Frančiška Pirca, pot namreč polno težav in zatajevanja samega sebe, po kateri bodeš iskal še zgubljenih ovc Čipevskega naroda. Z nepopisljivo pridnostjo in trudom naučil si se njih jezika in se tako pripravljal iu oborožil za to truda polno delovanje. Vsemilostljivi Gospod naj Ti dodeli vse potrebne milosti k temu, tako imeuitnemu, objeduein pa tako težavnemu poslu! To je moja in brez dvombe vsih Tvojih rojakov, znancev in prijateljev serčua želja. Bog naj Te nam ohrani zdravega iu veselega mnogo, mnogo let! P. S. Priserčno sem uaročal g. Simonu j>- i odhodu, da bi mi nekoliko popisali potovanje do Iied-Ieka in tudi ta kraj. ondotne prebivalce, biižujo okolico, vspeh in sploh vse, kar bi bilo znamenito na oineujenern kraji. To Rudeče jezero je za nas zelo znamenito, to misijousko postajo so vstanovili «;. Pire. tukai je tudi zmerzuil njih vneti in goreč pomočuik Livrencij Lavtižar. Knjižica, kitero je izdala družba sv. Mohora v Celovcu, Franc Pire itd. itd. lausko leto, ini je naj ira*ja izmed vsih, mnogokrat sem jo že preorai od liouea do kraja, pa se je ne morem dovelj načitati. ta velikokrat omeuja Red LaKe (Rudeče je/.ero) brez /einije- pisnega popisa in druzih znamenitosti; zatoraj sem tudi to pridno priporočil gosp. Simonu, posebno pa, da naj pozve o čč. gg. Pircu in Lavtižarju vse. kar nam še ni znano o njih, ker Indijanci dolgo ohranilo reči natanko in nepokvarjeno v svojem ustnem izročilu, kar potem želim po svoji moči io zmožnosti naznaniti premili »Zgodnji Danici" in po tej dragim rojasom, ako bi vstregel preč. g. vredniku in čitateljem? *) V prihodnje še kaj. Z Bogom. Roman —r. Iz Bulgarije. (7 Milgsp. Rafael D. Popov v Adri-janopolu.) (Konec.) Kasor je bila stanovitnost perva lastuija umerlega škola Rafaela, tako je bila po-hI e vnos t druga. Ta pohlevnost izvirala je iz prečuduo velike poterpežljivosti. Eden naših duhovnih dostojuikov. ki je bil od začetka svete unije dozdaj vsega priča, je o tej lastniji sam rekel: „Poterpežljivost našega Škota je res brez konca!" Iz tega se da tudi pojasniti ljubeznjivost. s kakoršno je govoril in delal. Tudi v naj težavniših okoliščinah, kjer mu je njegova pastirska dolžnost grajati velevala, je vedel tako podu-čevati in take besede rabiti, kakoršue so mu morale nasprotna serca pridobiti. Tretja prav lepa lastnost njegovega značaja je bila dobro t ij i v ost; ko je to spolnoval, je gledal na opomin sv. pisma, da naj ue ve levica, kar stori desnica. Dasiravno je njegovo premoženje bilo zelo tesno, je vendar brez dostnega ozira na svoje lastne potrebe dal. kar je ravno našel v svoji mavšici, bodi si srebro ali celo zlato. In ako ga je kdo posvaril, da ta radodarnost, ki je ni mogel vselej skriti, bode poslednjič morebiti njega sameua pripravila v velike zadrege in potrebe, je odgovoril: „Sej dozdaj mi nismo šli še lačni spat!" Iu prav tako je bil znaten srebernjak, ki ga je malo minutev pred svojo smertjo dal Lekemu ubož-nemu Bulgaru; bila je njegova zadnja podeljena mi loščiu ja. Te lepe lastnije umerlega škofa Rafaela nam razodevajo njegov blagi značaj, da ne govorimo še o njegovi domoljubnosti in posebno o njegovi gorečnosti, ki se je ravno poslednji čas kazala za duhovni blagor njegove čede. Obiskal je vse kraje Tracije iu Mace-donije. koder se nahaja sveta unija; opominjal je vernike k stauovitnosti in duhovne k gorečuosti, posebno v podučevanji mladice. In v tej cerkvi. Vi ste tega sami priče, moral sem redno po ujegovi naredbi vse nedelje ozuanovati besedo Božjo; o praznikih pa je to sam opravljal. Vzemite si pa zato tudi k sercu njegove besede, in zlasti poslednje, v pridigi 10 dni pred smertjo. Poročal je o nekem pisanji, ki mu je nedavno prišlo od sv. Očeta papeža Rekel je: „Resnična pravoslavnost nahaja se le samo v sv. katoliški Cerkvi in kogar ni volja sv. Očeta papeža r Rimu spoznati namestnika Jezusa Kristusa na zemlji, on tudi Kristusa Gospoda samega ne spoznava To je bilo njegovo j»osle tuje in katoliškega škofa vreke. ki jih je ko človek storil, in tudi zaterdil, du j-ain vsim odpusti, podelil je slovesno papežev blagoslov 111 — ne vedoč, tudi sam svoj poslednji pastirski blagoslov! Ker tedaj je škof Rafael od svojega spreobernj .ja k katoliški Cerkvi ostal zvest v veri. imamo upanje, • • iii>t>>vo .la. kak<«r st.- tudi - tem /.••!<< zanimivim dopisom. Toraj |-r«»«nii.». |m «>la iskreno pozdravljamo. Vr. da je pri Bogu našel usmiljenega Sodnika, in kakor je on djansko ljubezen skazoval do bližnjega, mu hočemo tudi mi nasprotno ljubezen skazovati, ter v molitvi in pri najsvetejši daritvi stanovitno se ga spominjati. V spomin Papeževe zlate mase in Cesarjeve 401etnice! Tudi „Zgodnja Danica-1 ima zaznamnjati nektera lepa djanja, da se imenovana spomina bolj živo ohranita, in sicer: I. „Povodom Cesarjeve 401etnice in Papeževega jubilejnega leta" je došlo naslednje: »Priloženih je 2400 gld. a. v. Odločil sem: a) za „Marijanišče"........100 gld. M za sirotišnico v Kočevji......100 „ cj za cerkev Jezusov, presv. Serca v Lj. 100 „ d) za misijonsko hišo v Kočevji .... 100 „ e) za zidanje nove cerkve v Kočevji . . 1000 „ f) za zidanje božjepotne cerkve Marije Pomočnice na Brezjah...... 1000 „ Zidanje se začne spomladi, denar toraj lahko vložiš v hranilnico in kar bo odstotkov do aprila, naj bi bilo za dijaško mizo."") Ko bodeš poslal ali oddajal denar, pristavi, da naj se opusti vsaka zahvala — očitna ali zasebna____**) Smlednik, mesca decembra 1888. Janez Novak, župnik." II. Iz Žirov nad Škofjo Loko nam čast. farni vrad naznanja to-le: „Povodom štiridesetletnice vladanja Njegovega apostolskega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I je sklenilo predstojništvo farne cerkve sv. Martina v Žireh v zvezi z naj veljavnišimi možmi tukajšnje fare in občine pospešno na to delati, da se zidanje nove farne cerkve v Žireh v kratkem more pričeti. Privoljenje že imamo od prečastitega knezoško-fijskega Ordinarijata in od vis. ces. kr. Vlade." Josip Vidmar, župnik. Fr. Primožič. ),,. v . Fr. Lenger, JklJucarJ*. „Klic" v ta uamen prinese „Danica" v pervem listu za novo leto. Božično veselje. Bom jaslice zgradil prijazne, lepe, Tam lučice mične prižigal svitle; Bom Jezuška Dete priserčno objel, Goreče poljubil, in v jaslice del. Marijo in Jožefa zraven bom djal, Pastirčike blage krog štalice zbral. Ga volek, osliček ogreval ne bo, Bo serčice moje — Ga grelo gorko. V višave še zvezdico bodem pripel, Iu z augeljčki slavo bom Jezušku pel. Kar ata in mama so dali mi v dar, Bom vbožcem podaril pri jaslicah kar. * Zgodilo se je. razun stotaka »za sirotišnico," ki sem ga kaj oddal za določeni namen. Vr. **) K»-r se Idagodušni jrosj«od in prijatelj zalivali odpoveduje, mu pa l!ofi podeli toliko l«olj vesele praznike in prav srečno novo leto! Vr. Id z njimi bom molil, to Dete slavil, Prepeval, priserčno se bom veselil. Kaj ne, ljubi Jezček, da imaš to rad? Glej boljšega nimam, sem deček še mlad. Povzdigni ročico, Te prosim lepo, Iu me blagoslovi za sveto uebo! Radoslav. Razgled po svetu. Nemško. Našib sovražnikov je kakor po leti komarjev, brenceljnov in strupenih muh po vsih deželah — silne Kerdela. Vsi derže skupaj in se zagaujajo v katoliško vero in čednost o vsaki priliki. Psevdoliberalcem n. pr. je vsak prijatelj, bodi si kdor koli, da se le zaganja v katol. vero in njene pomočke k čednosti. Na Virtemberškem, kakor piše „Kathol. Sonutags-blatt," se šopiri neki „Evangelischer Bund ,u čegar namen je „borba proti Rimu" (to je, zoper katoliško Cerkev). Ta družba razširja v tem pomenu cele kupe spisov, listov, knjižur in podobne robe, ima shod za shodom, govore na govore — in skoro povsod dela skor edino le zoper katoličane, ki jih zmerja z ultramontani, romlingi itd. Zraven tega lažejo, kako da so katoličani nevarni nemški deržavi in virtemberški deželi. Tako počenjanje je toliko bolj nevarno tam gori, kjer je večina prebivalstva luteranska. Evangeliške someščane proti katoličanom hujskajo iu jih v sum spravljajo. Gotovi gospodje tega „bunda," pravi omenjeni časnik, bi radi katoličanom usta zamašili in naredili, da bi se vertili in sukali po njih piščalki. — Mi se temu odveč ne čudimo, ker tudi gotovi „bundovci," ki so v katol. kerstnih bukvah, proti lastni svoji materi Cerkvi ne delajo bolje, kakor tujeverci proti nam. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. (Vesoljni nameni za mesec prosinec (januvarij.) a) Glavni namen: Da bi se Božje pravice Bogu vernile. b) Posebni nameni: 1. Novo leto. Obrez. Gospodovo. Ta in vsaki dan v mescu vse naznanjene, a ne zaznamovane ali nenadne zadeve. Jezusova družba. 2. S. Makarij. Mnogi cerkveni dobrotniki. Več duhovnih družb in njih predstojniki. Več župnij. 3. S. Genovefa. Francoska. Pospeševatelji molitvenega apostoljstva in Serca Jezusovega bratovščine. Da bi se na mogih krajih vstauovila Serca Jezusovega pobožnost. 4. S. Tit. Da bi se obvarovala nedolžnost pred zapeljevanjem. Več podjetij v čast božjega Serca Jezusovega, posebno za nakup zemljišča za cerkev Serca Jezusovega. 5. S. Telesfor. Da bi se iztrebilo prostozidarstvo. Več dušnih pastirjev. Nekaj „omikancev" in zapeljanih. 6. Ss. 3 Kralji. Razširjanje kat. vere. Prav veliko duhovnov. Zadeva, nad ktero se je skoraj obupalo. 7. S. Valentin. Paaav-ska škofija. Da bi se odstranila dušam nevarna predpustoa razveseljevanja. Več popotnikov. 8. S. Erliard. Da bi se obnovilo katoliŠKo življenje aa poprej katoliških visokih šolah. Več hudo skušanih. Več deških in duhovskih semenišč. 9. Ss. Julijan in tovarši. Da bi vsakdo odločno skazoval svoje versko prepričanje. Več vradnikov. Brezvestni starši in predstojniki. 10. S. Viljem Akvitanski. Odstranjenje pohujšanj. Več kaznilnic. Važne preskušnje. Neka jako huda družinska zadeva. (Dalje nasl.) II. Bratovske zadeve N. lj. Gtospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnj3 N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, 88. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Soproga priporočuje svojega brezveruega iu divjega moža za spreobernjenje. — Dve bolui osebi za zdravje in pomoč. — Mladeneč. da bi mogel v bližnjem semestru šolo zveršiti. — Nekaj nehvaležuih iu zanikaruih dijakov za poboljšanje. — Mati priporočuje svojega sina na tujem, da bi ga Bog vodil po tacih potih, da bi našel milost Božjo. Zahvale. Škoda več tisuč po ognji mi je žugala, ktera pa se je odvernila na preserčni zdihljej k Jezusu in Mariji. Torej bodi vekomaj češčeno presv. ime Jezus in Marija! J. L. Prav serčna zahvala Bogu in Materi Božji, pa čč. oo. duhovnom, ki so imeli sv. misijon pri sv. Jakobu za milost, da je sin, ki že več let ni bil pri spovedi, o misijonu prejel ss. zakramente, in priporočam se še dalje za napredovanje v kerščauskem življenji. R. K Iz tedenske torbice. Mlade barabe v verne bukve! Namerilo se je, ne ravno malokrat, da me je majhen dečko ali pa tudi veči paglavec prosil kacih soldov za zvezek, za kruh ali kaj enacega. Ko nisem imel drobiža, dal sem n. pr. desetico, ali tudi le patakou iu mu zaterdil, da naj precej gre potrebno reč kupi , ostanek pa nazaj prinese; in kaj sem doživel?.. Mislim, da večkrat sem bil goljufan, kasor pa ue, ter zdaj ne zaupam lahko več komu kaj. Skoro bi djal. da večinoma so taki prosjaki tatovi iu goljufi. Ako mu dam par soldov za kruh, za zvezek itd., mora pustiti klobuk zastavljen, da prinese pokazat, kar je kupil, in ostanek nazaj. — Iz tega se vidi, česa je pričakovati v prihodnje od tacega mladega sleparja. Kako mu bo kaj zaupal mojster, gospodar itd., ko pride taki klop v rokodelstvo ? Tudi sem se prepričal pri tacih, da veči del znajo prav slabo kerščanski nauk, ali pa akoro nič ne. pŽabjek," nGradJ take čaka, in poslednjič...? Listek za raznoterosti. Božična slovesnost v dekliški sirotišnici je 28. grudna ob 5ih zvečer. Mili dobrotniki sirot so vljudno povabljeni. -j- V Gorjah je pred Svetim dnevom, 24. t. m. ob 3/4l, previden s ss. zakramenti, umeri preč. <>ndotui župnik zlatomašnik, duh. svetnik g. Karol T ed esc h i. daleč znan poštenjak, goreč dušni pastir, velik dobrotnik ubožcih, šolske mladine itd. Rojen je bil v Šmartinu pri Kranju 5. avg. 1807, posvečen 10. okt. 1830. Slovesen pokop je bil v četertek, 27. t. m.; pokopaval ga je preč. g. kan. in poslanec Karol Klun, nekdaj njegov kaplan. Med tolikimi drugimi lepimi deli je več let novoletni svoj rolera pošiljal rDanici" kakor dar za sv. Očeta papeža. — Bog mu daj večni mir! Gorica. Prevzv. gospod knez nadškof dr. Alojzij Zorn so postali pristolnik Njih Svetosti in rimski isnf. Poterdilo. Da sem resnično prejel 271 gid. 50 kr. (zbirk rZg. Danice") za misijone v Indiji in Afriki in za razširjanje sv. vere. in sicer po nakaznici od 18. dec. 1«88, poterjujem z naj iskrenejši hvaležnostjo .... hvaležno vdani P. Gregorij Reitlecher, O. S. B. Št. Peter v Solnogradu 19. dec. 1888. ,,Protestanška maša." ,,S1. Narod'4 pod naslovom .,Smert pri maši44 piše. da v protestanški cerkvi je neko žen>ko kap (mertvud) zadel, Kdo nekje je ubojre ločene brate tako nenadoma spreobrnil? Sej vsak — razun kje „S1. Naroda'4 — ve, da protestantje so mašo zavergli. Ravno ta v veri tako iznajdeni list pravi, da njegov „Dr. Ahasverus44 nekaj smatra o ,.lurških čudežih.41 Sv. Detinstvo ima v petek ob 8ih v-nuuski cerkvi sv. mašo. in popoldan ob 4ih ogovor in litanije. ftradec Pet novih zvonov iz slavnoznano livarne Alb. Šamana v Ljubljani je dobila predmestna duhovnija sv. Leonarda. Z veoci in trakovi ovenčani so bili 13. t. m. pripeljani s kolodvora in med streljanjem iz topičev k cerkvi spremljani. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Čast. g. župnik Ign. Podobnik 2 gld. — C. g. Fid. Okorn. duh. v pok, 5 gld. — Čast. g. župnik Anton Klemen 5 gld. Za sv. Očeta: Po preč. g. dek. J. Oblaku: Kamuiška duhovnija 45 gld. 60 kr.; Šmartinska 4 gld. 60 kr.; Tunjška 4 gld.; J. O. 4 gld. 40 kr. — Iz Šmartioa po č. g. župniku Ant. Klemenu 25 gld. (Drogi dar. prih.) k naroebi na eerkveno-politiški tednik „ZGODNJA DANICA" za leto 1889. ».Zgodnja Danica," z Božjo pomočjo in po blagi darežjivosti Slovencev prične svoj dva in štirdeseti letnik. Ta številka je znamnje že postavne in čverste dobe zemeljskega bitja* zato se nadja, da postavni in značajni Slovenci jo bodo tudi nadalje blagodušno podpirali s svojo krepko desnico — s pisanjem in nekoliko obilnišim naročevanjem. Zato prosimo, da bi jo častiti gospodje duhovni pastirji vernikom vneto priporočili in svetovali, naj bi se jih po več skupaj zbralo, kterih vsak bi dal malo grošev, — pa imajo „Danico" za pol leta, ali še bolje — za celo leto! Tako posebno tudi delavci in delavke po tovarnah — naj bi si jo po 10 in 10 oseb skupaj naročilo, ter jo zverstoma prebirali. Poskusite, in pospešilo se Vam bode. „Danica" Vam utegne veliko pomagati k dušni svitlobi in lepoti ter k Vašemu in druzih zveličanju, „Danici" pa, da bode ložej izhajala in prihajala bolj mična in koristna. Založništvo je naročilo nove, nekoliko večje čerke, in nadalje bode izhajala z nekoliko razmaknjenim tisom za slabejše oči, zato pa tudi po malo znižani ceni. Ako bi se naročniki znatno pomnožili, bi se mogle narediti še vgodniše pogoje in včasi dati Jiaka priloga. Naročnina znaša: Za celo leto po pošti 4 gld. 20 kr. " n n „ 2 „ 20 „ Ljubljani prejemana za celo leto 3 gld. (50 kr. „ „ „ pol leta 1 „ 80 „ „ 'A leta — „ 90 „ Za prinašanje na dom se plača 40 kr. na leto. Posamezne številke po 10 kr. Za spre-menjenje napisa med letom 15 kr. Naročnina se po naj cenejši poti poštnili nakaznic pošilja pod naslovom: „Blaznikova tiskarna v Ljubljani.44 Vredništvo in založništvo. Odgovorni vre,iuk: \ nka Itrai«. — rniarn u založniki: Jože! Blaznikovi nasledniki v Ljubljani. ■s