„	PesaiaeiHa številka 1 Bi«.
Štev, 131.	V LjublSani, v petek 6. julija 1923.
P&imina pavisiirana. _
Letel,
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemšl pondeijke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Pin tO —s po pošti ©in 12*—, inozemstvo Din 20‘—
Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. Upravništvo: Marijin trg št. 8. Telefon št 44.
Rokopisi sc ne vračajo. — Ogf?si po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se pr: o;! zt “mka za odgovor, * Račun pri poštnem ček. uradu št, 13.238.	,
Tajna pota.
Poüücaa zgodovina povojne dobe doživlja veliko sramoto? tako zvana »demokracija« je zašla jz političnega egoizma na tajna pota, začela je segati po sredstvih, ki se kruto rogajo pravi, nepokvarjeni demokraciji
LL. 1S92, je vladal v Srbiji zloglasni feiumvirat? Jovan Ristič, Jovan Beli-markovič in Kosta Protič, Prva dva sta bila liberalca, slednji pa naprednjak. Srbija 1© takrat ječala pod reakcijo, ki sc jo vzdrževali predhodniki današnjih »demokratov«, pasiravno so bili liberalci z naprednjaki vred v veliki manj-šini, so vendarle —. proti volji naroda — vodili državne posle in tako se je zgodilo, da je ta trluravirat razrešil 8. avgusta 1892. z namestniškim ukazom radikalno vlado njenih dolžnosti. Prišla je nova, liberalna vlada, kateri je načeloval Jovan Avakumovič. 15. omenjenega meseca so izdali predhodniki današnjih demokratov svoj famozni proglas, s katerim so hoteli uničiti ves renom! NRS, Poslužili so se iste demagogije, ki je danes pristojna v, demokratskem tisk«.
Z omenjetum proglasom so hoteli ra dikalf nadHicitiratL Nekaj sličnega se dogaja danes. Takrat so radikali, z ozirom na splošno finančno In gospodarsko stanje Srbije obljubili ljudstvu znižanje davkov, zlasti posrednih, ki so najbolj obremenjevali širše sloje. Liberalci, so šli še dalje: dekretirali so ukinjen je trošarin in monopolov. Dekret je ostal krpa papirja. Nobena vlada ne ustavi vira dohodkov* dokler ne najde drugih.
Naši demokrati kritikujeio zakonodajo homogene radikalne vlade z »gospodarskih vidikov«. Jezijo se nad dav-&L dvanajstinami; kratkomalo; njihova »kritika« ne velja več raznim pomanj-divostim v upravi države, ampak da-našaje vlade. Tudi,oni bi hoteli po vzgledu svojih predhodnikov, gospoda-riči proti volji večine naroda. Polastili so se precejšnjega dela našega tiska in potom tiskane besede zastrupljajo ljudske mase po vsej državi. No, to jim še ni bilo zadosti. G. Pribičevič bi se rad igral Mussolinija. Zazibal se je v sladki sen: Sedaj se posvetimo organizaciji» nekega dne pa udarim z nogo ob tla, hi to bo znamenje, da se legije polastijo dejanske oblasti. Boj »reakciji«, to bila tiha parola, izdana vsem »demokratskim« organizacijam.
»Demokracija« se ljuto vara, če mi-SIi> da »reakcija« teh nakan ni v pra-VeTn času spregledala. Duh, ki je preve-Val Predhodnike današnjih demokrat-^ politikov, ne bo nikdar več strašil P° naši prestolnici! Danes je očividno, fn so priskočili na pomoč separatistom bivši zidarji Vidovdanske ustave. Ne niorda v obrambo, M je nepotrebna, 5er ni nikdo ogrožen v svojih političnih m državljanskih pravicah, ampak v na. Paoalne svrhe!
Demokrati ne morejo pozabiti izgu-06 oblasti. Ta izguba jih je spravila iz ravnotežja. Njihova deviza najnovejše-
datuma se glasi: »Nazaj, na oblast, *a vsako ceno! Ce ne bo šlo zlepa... t u ie tista točka, ob kateri se zaustav-
Igra, ki so jo pričeli 'demokrati, je rfrajno nevarna. Oni so danes popolno-var .^f^dentirani, radi tega je ta ne-,, v" Podvojena. Trenutno se na~ SVa v borbi s separatisti. Kak-države« ^rt.5as,edup »bivša hrbtenica r«wr4 ZJ< n ireuutku? Ali jo mičejo pnrnen onstran Caribroda?,...
Krpe6’^ ^-^bo nikdar zgodilo, ker
g|a ne ^ore ^^S^J&riteJa^in
»v* ÄÄStxi £
jejo državljanom politi^ ™ £ üolinosü, S silo se ne šali niti g Radič K ima - žal - stotisoče SsfboiSti Pomisliti pa ne sme na to nevarno sred 'itv/o ona Jdika, ki jo vodi demonski uuh Obrenovičevskih petoiizcevl Politika konventikiov je žalosten znak dekadence, kateri je danes zapisana demokratska stranka.
Zb lavni mir in red.
Beograd, 5. julija. (B) Kakor se doznava, se v kratkem prepove v Posameznih pokrajinah delovanje orga-ni2acij v naši državi, ki ogrožajo javni rfd in mir. Prepovedani bodo tudi vsi in pre&lamaaije rasnih vrst
Vladna večina konsolidirana.
Politika nove sofijske viade.
Lainjive demokratske vesti. ~ Vlada in Sladit ~ Stare
domneve.
Beograd, 5. julija. (Z) »Politika« poroča? OdnošaS med radikali in džem-jetom, ki so bili nekoliko napeti, so zopet spravljeni v normalno stanje, Radikalom se je posrečilo najti način, da ublažijo nerazpoioženje džemjeta. Odnošaji med Nemci in radikali so tudi poravnam in kakor je znano so Nemci že pomagali vladi povodom glasovanja o članu 4. uradn. zak. v zakonodajnem odbora. Radikali trde, da je vladna večina popolnoma konsolidirana in da je pripravljena za energično nadaljevanje dela na vojnem In uradniškem zakonu. — Iz te vesti »Politike«, ki ni radikalna, je razvidno, koliko je treba verjeti obupnim demokratskim klicom po potrebi njihovega sodelovanja v vladi. Radikali še nikdar niso klicali na pomoč ljudi, katerih neposredni predniki so povzročili toliko gorja zlasti srbskemu delu našega naroda. Ur.)
Beograd, 5. julija. (Z) »Politika« piše: Vesti iz Zagreba, da se pogajanja med Radičem jn radikali v kratkem nadaljujejo in posebno vesti glede novih volitev, niso napravile nikakega posebnega utiša v Beogradu. Iz vladnih krogov se je lahko včeraj slišalo» da se v vladi o tem ničesar ne ve, in da se v vladi o tem sploh ni govorilo. Z druge strani pa izjavljajo radikali, da po-
slednje izjave Radičeve ni treba Vzeti za resno, ker so bile te izjave podane samo radi tega, da dvignejo moralo pil Radičevih masah. Potrebno je, naglasiti dejstvo, da niso. demantirane vesti 0 zameni današnjega namestnika za Hrvatsko in Slavonijo g. dr. Cimiča. Radič očividno pripravlja akcijo proti radikalom, ki niso s svojim postopkom odgovarjali njihovim željam, Radi tega se bodo začela v bloku nova posvetovanja. Gg, Spaho in dr. Korošec sta povabljena v Zagreb na posvetovanje. Dr. Korošec je odpotoval danes zjutraj. Misli se, da je ta sestanek v zvezi z željami Radiča, da bi zapustila tudi dr. Spaho in dr. Korošec parlament.
Beograd, 5. julija. (Z) »Politika« poroča: Vsled odsotnosti poslancev, ki se nahajajo večinoma med svojimi vo-lilci, še vedno traja zatišje v političnem življenju. Delalo se je edino le y vladi in v zakonodajnem odboru.
Ministrski svet.
Beograd, 5. julija. (B) Danes popoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri so se odobrili raznim ministrstvom kontingenti na račun vojne odškodnine. Razpravljalo se je tudi o o raznih tekočih rezortnih vprašanjih.
kdo ie v zvezi z atentatom
na g. Palica?
REZULTATI PREISKAVE ŠE NISO JASNL
Beograd, 5. julija. (B) V zvezi z atentatom na ministrskega predsednika Pašiča objavlja današnji »Balkan« mnogo podatkov, ki osvetljujejo atentat. Med dr. pravi »Balkan« na koncu svojega članka: Drugačna bi bila stvar, ako bi smrt g. Pašiča morala biti signal za prevrat v onem stilu, kakor se je izvršil v Bolgarski. Napadalec bi izrabil zmedo zase ali za svoje pristaše, da bi ga rešili. Iz raznih znakov se vidi, da ie napadalec Rajič nekaj pričakoval z gotove strani. Njegovo upanje se je opiralo na neko politično stranko, ki se danes nahaja v neugodnem položaju, ker ni na vladi in ki je v trdni zvezi s skupino, čije prevratni nameni so zadosti znani.
Beograd, 5. julija. (Z) Preiskovalni sodnik g. Rafajlovič je zaslišal mater atentatorja Rajiča Pavlino, in
nato nekatere priče, kakor tudi atentatorja samega. Vsi so ponovili izjave, ki so jih bili že dali, tako da preiskava ni prav nič napredovala. Z ozirom na to bo g. Rafajlovič počakal še 10 dni in če v tem času ne pride do rezultatov, ki so se pričakovali, bo izročil atentatorja prvostopnemu sodišču radi sojenja. Včeraj sta se že vrnila iz Zagreba g. Zavišič, član uprave mesta in g. Mita Lazarevič, šef detektivov, ki sta prisostvovala preiskavi v Zagrebu, ki pa ni dala, kakor je znano, nikakih rezultatov.
Beograd, 5. julija. (B) Ministrski predsednik Pašič je poslal osebno vsem svojim prijateljem, ki sc mu čestitali na srečnem izidu atentata, zahvalo. Zahvalil se je tudi zastopnikom svojih vo-lilcev.
Rimska pogajanja.
Beograd, 5. julija. (Bp) Po informacijah, ki jih je dobil Vaš dopisnik iz krogov, ki stoje blizu zunanjemu ministrstvu, je naša vlada na noto italijanske vlade glede pospešenja delovanja paritetne komisije za to, da se pregovori čim prej zaključijo. Pogajanja so prišla sedaj na mrtvo točko. Ako se pregovori prekinejo, se bodo potem nadaljevali direktno med obema vladama. (Vesti o rimskih pogajanjih so tako netočne in tako sistematično nasprotne, da bi bilo najbolje, ako bi naše časopisje do končne odločitve sploh ne poročalo o tem. Ur.)
Vprašanje otoka Ada kale
B e o g r a d, 5. julija. (Bp) Basri beg član turške delegacije v Lausanni in član angorskega parlamenta, je izjavil švicarskim novinarjem, da mora pripasti otok Ad Kale v Donavi kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker je najmočnejša podonavska država.
KONGRES KRŠČANSKIH CERKVA.
Beograd, 5, julija« (Z) Dopisnik »Vremena« je imel kratek razgovor z angleškim vladikom Ramsayjem. ki se mudi na kongresu krščanskih cerkva v Novem Sadu. Na vprašanje, zakaj je liga izbrala ravno našo državo, da se v njej vrši ta kongres, je odgovoril, da se je to storilo radi tega, ker je v naši državi po statistiki največ verskih manjšin v celi Evropi. »Vreme« pripominja v svojem poročilu o kongresu, da angleški in madžarski delegati podpirajo, kakor izgleda, pristaše evangeljske in reformirane cerkve v vprašanju sol, kar dela utis, da se kongres izkorišča samo zato, da se na njem sprejmejo gotovi sklepi, ki naj bi bili za našo viac. n
Naša kraljevina
in sovjetska Rusija.
Beograd, 5. julija. (B) Te dni so začeli nekateri beograjski listi pisati, da namerava naša vlada priznati sovjetsko Rusijo in z njo skleniti trgovin* sko pogodbo. Pisava teh listov se spravlja v zvezo s prihodom našega častnega konzula v Odesi Supičiča, ki je posetil zunanjega ministra dr. Ninči-ča, njegovega pomočnika Gavriloviča in poslanika Nešiča. Vaš dopisnik je zvedel na ministrstvu za zunanje posle, da je pisava teh listov o tej zadevi preuranjena, ker bo naša vlada priznala sovjetsko Rusijo šele tedaj» ko to store naši veliki zavezniki.
DELNA VZPOSTAVITEV PLOVBE NA JADRANU.
Zagreb, 5. julija. (Z) Po poročilu trgovske in obrtne zbornice v Zagrebu je plovba na Jadranu delno vzpostavljena s pomočjo osobja vojne mornarice in sicer za sedaj na progi Bakar — Gruž s parobrodom »Salona«, ki ima zvezo s Kotorom, ja na progi Split Metkovič z enim parobrodom tipa »Makarska«. Istočasno je dobila pomorska oblast, da ustanovi vozni red, da bi ladje tedensko čim več potovale.
ITALIJANSKE FANTAZIJE.
Rim, 5. julija. (K) »Giornale d’ Italia« poroča iz Šibenika, da so italijanski popotniki stalno izpostavljeni jugoslovanskim napadom. Dne 27. junija so jugoslovanski častniki preprečili, da bi se izkrcalo moštvo italijanske motorne ladje, dasi je bila pokvarjena. Dne 1.1. m. so napadli italijansko jadrnico ter psovali posadko. (Italijanska fantazija je torej v aajbojaeišem cvetja. Op. ur.)
VLADA SE BOJI PROTIREVOLUCIJE. — POZIV MILJUKOYA V SOHJO
Sofija, 5. julija. (Z) Po aretaciji bolgarskega komunističnega vodje Kolarova se je vršila obširna preiskava o pripravah komunistov za sodelovanje z zemijoradniki, Po svojih agentih je vlada Cankova obveščena, da bodo ruski sovjeti podpirali z velikimi materijalni-mi sredstvi pmtirevolucijonarno udruženje komunistov in zemij Gradnikov, da bi jih spravili na krmilo, Vlada Cankova namerava v svrho pobijanja te akcije zbrati okoli sebe odlične Ruse starega režima. Da se izvede ta namera, je pozvan v Sofijo bivši minister in član dume» Miljukov, ki izdaja kakor je znano, v Parizu srbofilski list »Poslednje Novosti«, Njegov prihod v Sofijo se pričakuje v teku prihodnjega tedna.
Dunaj, 5. julija. (Z) Kakor se doznava, je nova bolgarska vlada ukinila štipendije vsem visokošolcem v inozemstvu, ki so jih bili dobili od prejšnje vlade Stambolijskega. Na ta način je mnogo bolgarskih dijakov ostalo v inozemstvu brez sredstev. Nekateri dijaki, ki stanujejo na Dunaju, bodo sodelovali pri novem listu, M ga bosta izdajala Daskalov in Obov.
Praga. 5. julija, (K) Diplomatski zastopniki Češkoslovaške, Jugoslavije, Rutmmije in Grčije y Sofiji so danes
Reparadjski problem.
Berlin, 5. julija. (K) Včerajšnji pregovori med državnim kancelarjem in voditelji strank so veljali, kakor pišejo listi zlasti vprašanju, kako stališče naj zavzame vlada do poslednjih dogodkov v Poruhrju in do brzojavke papeževe. Končnoveljavni sklepi niso bili sprejeti, ker hočejo počakati na izid pogajanj državne vlade s papeškim nuncijem Baccellijem.
Pariz, 5. julija. (K) Razpravljajoč o spomenici angleškega izvedenca Thombury-ja piše »Temps«: Namesto prepira o tem, dali je zasedba Poruhrja edino sredstvo, s katerim se lahko Nemčija prisili k plačilu, naj bi se Francija in Anglija sporazumeli tako, da bi spremenili svoje terjatve stopnjema, toda hitro v vrednostne papirje, ki bi bili v prometu, na vseh tržiščih in bi se uporabljali kot mednarodno plačilno sredstvo.
Pariz, 5. julija. (K) Kakor javlja »Matin«, stremi angleški gospodarski načrt za tem, 1. da dobi Anglija od Nemčije vse anuitete, ki jih ima plačati Anglija Ameriki, in del svojih zahtev od Francije s tem, da ji odstopi Francija del svojih zahtev do Nemčije, kakor tudi da se vzpostavi gospodarsko sodelovanje z Nemčijo, in 2. da prepreči Francijo, da bi sama izvedla kapitulacijo Nemčije.
Obletnica Husove smrti.
Beograd, 5. julija. (B) Češkoslovaška vlada je določila, da se 6. juhi, obletnica smrti narodnega mučenika Jana Husa, proglasi za državni praznik.
Moravska Ostrava, 5. julija. (K) Zveza rudarjev je zaprosila lastnike premogovnikov v ostravsko-karvin-skem revirju, naj bi se na dan obletnice narodnega mučenika Jana Husa ne delalo, zato pa bi delali dne 5. t. m. na praznik sv. Cirila in Metoda. Prošnja je bila odklonjena. Konferenca ravnateljev premogovnikov je zahtevala, naj se v zmislu kolektivne pogodbe dela oba dneva. Vsled tega odgovora delodajalcev so rudarji sklenili, da dne 6. t« m. ne bodo delali
Stavka v Berlinu.
Berlin, 5. julija. (K) Predglaso-vanje med berlinskim delavstvom se vrši pri zelo veliki udeležbi. Po dobljenih delnih rezultatih se je glasom poročila »Vossische Zeitung« veliko število izreklo za stavko.	*
Berlin, 5. julija. (K) Kakor poročajo časopisi, so vsi delavci berlinske obrti za visoke in podzemske gradbe v zmislu včerajšnjega sklepa za stavko, zapustili delo. Tudi delo na sever-
no-južni železnici počiva.__________
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 5. julija. (Uradno) Popoldne je bilo v Avstriji lahko oblačno. V Franciji se ie temperatura silno dvignila. D o čim ie v Budimpešti bilo 19 stopinj, se je dvignila v Franciji na več nego 30 stopinj. Napoved: Precej jasno, močna tvorba oblakov, lahko nagnjenje k nevihti, nekoliko topleje, severo-iztožuo veter.
izročili bolgarski vladi enako se glaseče note, glasom katerih se vzpostavljajo diplomatski odnošaji med njihovimi vladami in bolgarsko vlado«
Beograd, 5. julija. (B) Iz Sofije poročajo: V Plevni so odkrili veliko zaroto komunistov in kmetov proti vladi g. Cankova. Zarotniki so bili v zvezi z rusko sovjetsko vlado. Po listinah» ki so jih našli pri zarotnikih, je razvidno, da je bila zarota pripravljena že Px-ed prevratom, Bila je zelo močna in nevarna Razširjena je bila po vsej Bolgarski. Iz našlih dokumentov se vidi tudi da sv je vršila ljuta borba med pristaši Cankova ter zemijoradniki in komunisti Med listinami so oblastva zaplenila tudi pismo ruskega komisarja Zinovjeva, ki ga je poslal komunistični stranki v, Bolgarski. V tem pismu graja Zinovjev, bolgarske komuniste zaradi njihove neodločnosti in negativnosti.
V soboto je prišlo v Plovdivu do krvavega spopada med vojaki in policijo na eni in anarhisti na drugi strani. V Bolgarski so vsi komunistični voditelji postavljeni pod policijsko nadzorstvo. Oblastva so prijela Kolarova, tajnika tretje internacijonale in voditelja bolgarskih komunistov, ko se je povrni) s potovanja v Rusijo.
Zadnja inozetmka poročila.
PREDSEDNIK MASARYK.
Praga, 5. julija. (Z) Predsednik republike g. Masaryk se je pripeljal danes iz Lane v Prago in je začel bajati redne avdijence.
MALA ANTANTA. * '
Praga, 5. julija. (Z) Po informacijah »Češkega Slova« so vesti o razširjenju Male antante preuranjene, To dejstvo za sedaj ni aktualno in se v tem trenutku ne vodijo nikakšna pogajanja o tem.
V	PSLAVUA ““
Rim, 5, julija. (K) Kakor poročajo iz Vidma, se vrši jutri slavnostno posvečenje vojaškega pokopališča na Oslavijl kjer se nahaja nad 2000 avstrijskih in italijanskih grobov.
ODLIKOVANJE GENERALA
DEGOUTTEA.
Pariz, 5. julija. (K) Generalu De-goutteu je bil podeljen veliki križec častne legije.
FRANCIJA IN NEMŠKI REAKCIJO-NARCL
Pariz, 5. julija. (K) V zbornici je izjavil, odgovarjajoč na vprašanje poslanca Cachena, minister Reibel, da mora z vso odločnostjo demontirati trditev nemških listov, da bi bila francoska vlada subvencionirala porenj-ske separatiste in bavarske rojaliste.
EVHARISTIČNI KONGRES V PARIZU
Pariz, 5. julija. (K) Včeraj je bil tukaj otvorjen evharistični kongres. Zastopane so Anglija, Kanada, melhi-stični Grki, vzhodne cerkve in Češkoslovaška.
ODSTOP ITALIJANSKIH MINISTROV.
Rim, 5. julija. (K) Ministra za trgovino in poljedelstvo sta odstopila, ker sta se njuna resorta združila,
IZKLJUČITEV ITALIJANSKIH MORNARJEV IZ MEDNARODNE ZVEŽE
Amsterdam, 5. julija. (K) Italijanska zveza vpisanih mornarjev je bila izključena iz mednarodne zveze transportnih delavcev zaradi zveze s fašističnimi skupinami
ANGLEŠKI PARLAMENT.
London, 5. julija, (K) Spodnja zbornica je včeraj sprejela v. tretjem čitanju finančni načrt.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
London, 5. julija. (K) V Diggeta je trčil ekspresni vlak v neko lokomotivo. Mrtvih je šest oseb, sedem p.ft ranjenih.
Hanašnie prireditve.
V Ljubljani:
Kine Matica: »Madame Sans Oet».< Kino Tivoli »Čuda džungle,« Iti, del Kino Ideal: »Na dnu morja.«
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rimski BMti_is Leustek pri Zgiajricem nwwufe.
Pariško politično pismo.
Od našega stalnega pariškega dopisnika.
Proces Judet.
Pariz, začetkom julija.
Obrambni okop v zraku. — Oboroževanje proti »neznanemu«. — Odprta rebra Anglije. — Nevarnost zastrupljenja mišljenja. — Lord Crewe in g. Poincare. — Oboroževanja namesto tekme. Ameriško angleški garancijski pakt. — Stališče sile in Društvo narodov. — »Pufferstaat«. — Nova orijentacija Belgije. Beneš v \ Parizu. — Arbitraža med Francijo in Nemčijo.
Te dni je angleški vladni predlog o izgradbi zračnih enot predmet živahnega razmotrivanja v javnem življenju zapadnih narodov. Informirani krogi so si na jasnem, da se pojavljajo v Angliji rezultati nekakega strahu, nekakšne nesigurnosti. V Londonu čutijo instinktivno, da ozki morski pas med otokom in kopnim, ki je bil svojčas najboljši jez proti vsaki kontinentalni nevarnosti, da nes ne nudi nobene zaščite več. Milijonska mesta z ogromno industrijo, plju ča in srce Anglije, stoje z odprtimi rebri — brez zaščite in zaslombe. Ko je govoril g. Baldwin o »zračnem okopu« ki naj obdaja ves otok, so mu burno aplavdirali liberalci in konservativci. Protest Labour Party ni tako tragičen, kakor si mnogi domišljajo. Anglež se hoče mirno, nemoteno baviti s svojo trgovino. V njem je globoko vkorenin jena nevolja nad vsem, kar je v zvezi z militarizmom. Nič manj ogabno pa nm ni čuvstvo, biti osamljen in brez pomoči izpostavljen zunanji nevarnosti. V Parizu ne najdete Angleža, ki ne bi bil prijatelj Francije. V teh dneh pa nisem našel niti enega, ki ne bi bil odobraval zračnega programa britanske vlade, ki predvideva 52 novih zračnih enot. Postavil sem vprašanje:	»Proti komu?«
Odgovor:	Proti vsakemu napadalcu.
Zaenkrat proti neznanemu. V Londonu, Glasgowu, Birminghamu in Manchestru hočemo imeti svoj mir. Nervoznost ne škoduje samo zdravju, marveč tudi kupčijjam. In vsaka nevarnost je ner-yoznost.’
Ali res računajo merodajni krogi z možnostjo oboroženega konflikta med Anglijo in Francijo? Informacije še enkrat izključujejo to vprašanje. V merodajnih krogih vsaj ne! Velika nevarnost pa obstoji v tem, da se mase ravnajo po trenutnem čuvstvovanju. G. Poincare je nedavno priznal, da je Nemčija malodane popolnoma razorožena. Francoski generalni štab je v posebni spomenici ugotovil, da je Nemčija za dogleden čas neuporabna v kaki moderni vojni. Priprosti mož iz naroda misli konkretno, realno. Spričo oboroževanja se vprašuje: Proti komu? Nemčija ne prihaja v poštev, ostane samo še Anglija. S tem je pa storjen prvi korak v ono usodno vzdušljivo atmosfero, ki je pospešila 1. 1914. potek dogodkov. Pričenja se nova drama, izhodišče pa more biti le splošna svetovna katastrofa.
Bolj nevarno, kakor vsa zračna bro-dovja, je tak preokret v razpoloženju mas, zato si želijo že tu in onstran kanala praktično pogodbo glede recipročnega oboroževanja. Ta zadeva je, kakor je izvedel Vaš dopisnik, igrala v razgovoru angleškega poslanika z g. Poincarejem prav odlično vlogo. Francosko mišljenje v tej zadevi je tako važno, da zasluži ponovnega razrnotri-vanja. Francija hoče močno garancijo proti vsakemu napadu, saj je, kar se tiče števila prebivalcev, ena najslabših evropskih velesil. Germanski nevarnosti se je pridružila še ruska. Da gre v
Dr. A. P. Pariz, začetkom julija.
tem slučaju res za uničenje Francije, je dokazal g. Radek v svojem zadnjem govoru. »Versajsko pogodbo smo podpisa-li samo zato, ker je predvidevala takozvano garancijsko pogodbo. Ameriški senat ni ratificiral niti pogodbe, niti pakta, in tudi londonska spodnja hiša je zatajila s svoje strani ves dokument. Francija, se je morala popolnoma zanesti na svoje lastne moči. Od Nemčije zahtevamo le ono, kar nam omogoča odbijati vsak napad. Ce je Angliji na tem ležeče, da se ustvari v Evropi dejanski mir, se prav lahko posluži izvrstnega sredstva: sklene naj garancijsko pogodbo s Francijo. V tem trenutku izgubi reparacijsko vprašanje svojo politično plat in postane samo gospodarska finančna zadeva.«
Tako se glasi oficijelno francosko stališče. Radikalci okoli g. Herriota pa pristavljajo: Z zasedbo še tako velikega dela Nemčije se varnost Francije ne more zajamčiti. Tudi če bi se nam posrečila ustvaritev tako zvanega »PuT-ferstaata«, bi ta nevarnost še vedno ostala na svojem mestu. Prebivalstvo bi bilo še vedno nemško, vzhodno pa bi se nahajalo 60 milijonov Nemcev. Čisto stališče sile je torej za Francijo nevzdržno. Priti mora do mednarodne pogodbe. V interesu Evrope in civilizacije, je, da se ideja o Društvu narodov praktično udejstvi, tako da bi se v njem združile vse države v popolni ena kopravnosti. Najprej pa se mora z Anglijo doseči mirovni pakt«
To mišljenje ima svoj poseben namen, če se ozremo na idejni preobrat v Belgiji. Težkoče, ki jih je imel g. Theunis pri sestavi nove vlade, so bile po splošnem zatrdilu informiranih čini-teljev — zunanje - političnega značaja. Belgija hoče biti nekaka vez, ne pa enostranska zaveznica. Po eventualnem razpustu zbornice bi se večina belgijskega naroda brezdvomno izrekla za tako zunanjo politiko, ki bi zasledovala kompaktno, a defenzivno zvezo narodov.
G. Beneša pričakujejo z veliko napetostjo. O njem so krožile neverjetno tendencijozne vesti, zlasti o neki intervenciji. Tu pa sodijo takole: G. Beneš je preveč pameten, da bi se lovil v tem trenutku za fantomom enostranskega nemško . francoskega sporazuma. Ta sporazum je sicer potreben, ali zaenkrat se je razblinil ob skali obojestranskega razpoloženja. Mogoče in potrebno pa je, da se Nemčija sporazume z zavezniki. Pri tem naj bi igrala Anglija vlogo posredovalke. Ker ima češkoslovaška in Mala antanta velik intaros na tem, da se ti razgovori čimprej ebno-ve, se bo g. Beneš najbrže potr idil, da uveljavi na merodajnih mestih	ms el
o tej konferenci. V tem trenutku splošne napetosti je angleška zahteva po zračnih kreditih podvojila nevarnost, izključeno pa ni, da bo govor g. Baidwina izzval diskusijo, ki bo koncem koncev dovedla k splošni konferenci evropskih narodov.
Profipojasnilo potrei-mm poročevalcem
v Sloveniji.
Prof. I. Mihailovič, upravnik seizmološkega zavoda v Beogradu, je na mojo zalivalo potresnim poročevalcem v Sloveniji, priobčeno v »Jutru« s 15. maja objavil v nekaterih slov. listih »pojasnilo« z uteme-kuvijo, da želi »resnici na ljubo popraviti nekatere netočnosti« moje zahvale.
Nerad se odločam za protipojasnilo, ker mi je kot iskrenemu Jugoslovenu brid-k ), da moram prispevati k razkrivanju nam ne baš častnih slabosti v upravi na-vh javnih zadev, celo znanstvenih.
Že v omenjenem začetnem stavku g. prof. J. M. vidim neresnično trditev, da sem se »odtegnil« poslu potresnega referenta za Slovenijo (nisem bil nikdar zgolj .'zbiratelj« potresnih poročil), kajti prof. I. M. dobro ve, da sem bil brez utemeljitve odtegnjen po odloku ministrstva za prosveto s 17. febr. 1920. Menda se ne motim, ako smatram ta odlok za uspeh enostranske in nepravilne informacije ministrstva prav po prof. L M,
G. prof. I. M. navaja pojasnjujoč, da je min. za pr. v L 1920 ustanovilo Centralni seizmološki zavod za našo državo v Beogradu in pristavlja, da sem temu zavodu odklonil poslatev nabranih potresnih podatkov iz Slovenije, češ da »niso moji, nego last dunajske akademije znanosti«. »Iz tega Je bilo torej razvidno, da on (F. Seidl) ne pristaja na kolaboracijo organiziranega seizmol. dela v naši kraljevini...«
K temu izjavljam: Ustanovitev centi, selzm. zavoda za našo državo sem si pač kot Iskren Jugosloven zaželel in jo hrepeneče pričakoval, srečen, da bi mogel sodelovati — toda ni mi znano, da bi bila ustanovitev takega znamenitega znanstvenega zavoda uradno objavljena (ko se celo majhne uradne odločbe obširno razglašajo), niti naši listi je niso omenili, niti ni bila meni uradno sporočena. Šele v poluradnem dopisu visokega uradnika v min. za pr. mi je bilo dne 18. dec 1922 naznanjeno, d« je »prof. L M, dobil od min. za pr. na-
logo, da organizira seizm. službo v državi«. Nisem torej mogel stopiti v sodelovanje z zavodom, ki mi je bil neznan in me ni vabil in postavil za sodelovalea. O njem niti danes nimam točnega znanja. Kajti prof. I. M. se je na svojem »pojasnilu« podpisal kot »upravnik seizm. zavoda v Beogradu (zasebnega ali čigavega?) ne pa kot ravnatelj (direktor) drž. centr. seizmološkega zavoda, in naposled omenja došli mi odlok min. za pr. z 20. jan. 1923 samo »seizmol. odsek«. Ako torej niti v min. za pr. v 1. 1923 ne poznajo drž. centr. seizm. zav., se mi ne more šteti v zlo, da ga nisem poznal že 1. 1920,
Ako sem odklonil izročiti last dunajske akademije znanosti kot prejšnji njen referent meni neznanemu naslovu, tedaj je le-ta smel sklepati na mojo poštenost, ne pa na to, »da ne pristajam na kolaboracijo organiziranega dela v naši kraljevini«. Protestiram zoper ta sklep prof. I. M-ča! Podoba je, da je prav ta očitek av-strijakantstva doslej zamolčano, tajno sredstvo uspele spletke pri min. za pr.! Imam ponosno zavest, da sem od začetka moje samostojnosti (1. 1882) dosledno in neprekinjeno deloval In delujem v naših naprednih kulturnih in v političnih udruženjih kot član, odbornik, delegat, načelnik, ustanov-nik in častni član. Zatorej zavračam očitek avstrijakantstva najmanje kot lahkomiseln in neodpustljiv.
Ogorčeno odklanjam nadaljnji očitek »pojasnila«, da sem se »koristil s pravico na brezplačno poštnino«. Kakšno osebno korist sem mogel imeti, ako sem prostovoljno opravljal geodinamski oddelek slovenskega drž. zavoda za meteorologijo in geodinamiko v Lj. in je uradno občevanje s Poročevalci (skoro vseskozi z odprtimi uradnimi tiskovinami, ki niso nič stale našo državo) bilo prosto poštarine ter sem hranil pridobljeno gradivo kot državno last? Upravičenci zahtevati to gradivo so bili pač: vodstvo zavoda v Lj., pokrajinska vlada v Lj. in min. za pr. v B. Nisem pa bil v nikakem službenem razmerju s »seizm. zavodom v B.«i
Odlok min. za pr. z 17. febr. 1920 se glasi: »da se prof. F. Seidlu zabrani prikupljanje podataka o potresima u Slovo-
Nekateri v Parizu bivajoči Angleži niso hoteli zamuditi lepe prilike. Stavili so, kakor sem ravnokar slišal 6:1 v korist Judetu. Ta športni fair play je vreden vsega občudovanja, če pomislimo, da je bil bivši ravnatelj lista »Eclair« eden izmed najtrdovratnejših nasprotnikov Anglije. Pred in med svetovno vojno.
V ozki, priprosti sodni dvorani se nahaja poleg (razen vedno ih samo po sebi umevnih, uvaževanja vrednih) novinarjev in trikrat prerešetane mondene publike še pol tucata prav zanimivih profilov. Gilbert, klasičen predsednik, čegar drugega imena si do danes še ni upal ponatisniti noben pariški list. Sicer pa še ni imel nikdar slabšega tiska v delu, kakor v razpravi Judet. Nadalje dve ženi: soproga glavnega obtoženca, mlada, elegantna, vsa v moirčju in z velikim, vijolčastim trakom cb strani. Madame Bossard, nekoliko mar-jetično našminkana. Preračunana po svojem bistvu za slabše poznavalce žensk, kakor so pariški porotniki po navadi. Potem generalni državni pravdnih Lescouve v svoji prekrasni tuniki, ki jo krasi trikratni našiv iz samega hermelina. In zagovornik Leouzon le Duc, vedno v plamenu, jezi, zasmehu ah patosu. Mož izgleda, kakor kak vulkan, ki more svoje izbruhe dozirati in diferencirati.
Judet sam: napol vseučiliški profesor, napol novinar, napol filozof. Star je 72 let. Še nikdar ni bila relativnost časa tako odkritosrčna, kakor v tem slučaju. Mlad je na telesu in duhu tako, kakor da mu je šele 40 let Njegova poza: roke na leseni ograji, brada podprta z gornjim delom roke. Od časa do časa pogleda skozi ostra očala tja preko klopi svojih novinarskih tovarišev, ki jih je ob koncu svojega »nastopnega govora« zaprosil, naj ostanejo pri poročanju v mejah resnice. On ve pač najbolj, da je treba to še posebej storiti...
Pet obremenilnih prič: ločena žena švicarskega slikarja Bossarda, njen odvetnik Grabert, clementistični nadzornik v notranji upravni službi Winter, ekspert Doyen in legacijski tajnik Bru-gere.
Polna klop razbremenilnih prič; sama visoka imena. Na primer generali
j Messimv, Pau Malleterre, Debenev, Lacroix, Marchand in Frisch. Diplomati: Hanatoux, Jules Cambon in Goyau. Najodličnejši novinarji, kakor Nalecbe, Piou, Besnard, Crozier, de Riviere. Visoka politika pa se drži proti običajni navadi zelo diskretno: slišijo se imena, kakor Loubet (bivši predsednik republike), Charles Dupuv, Mčline, Painjeve in vedno prečita gospod Gilbert kako vljudno oprostilno pismo. Neodložljivi posli, družinske zadeve...
Precej obširna, v utemeljitvi pa zelo slabotna obtožnica je znana že izza prve obsodbe, ki datira od 3. februarja. Prečitana je bila še enkrat, ali vtisa ni napravila posebnega. Ce jo opazujemo prav kritično, najdemo samo dve točki: izmenjava brzojavk med Jagowom in von der Lanckenom, ki omogoča samo sum proti Judetu, ne pa dokaza. Potem pa hkratni materijelni blagoslov Pri Judetu in Bossardu.
Slišali smo marsikaj zanimivega in brezpredmetnega. Pred našimi očmi se oživlja preimnula doba. Intrige predvojnega časa. Soparno pariško ozračje iz 1. 1915. Propaganda in protipropa-ganda. Kompromisni ih zmagoslavni mir. Sporazum in »Jusqu«-abotizem. Nacijonalistični, bonapartistični in klerikalni glavni urednik Judet deluje žur-nalistično za svetovni mir, potuje v to svrho v Rim, je intimni prijatelj grofa Armanda, znanega pacifista, ki je dal tudi potrebno vsoto denarja za nakup vile v Švici. Potem se odpre pred našimi očmi še davnejša doba: Fašo-da, Agadir, Panama, Dreyfus. Judet vedno v ospredju, na »fronti«. Vedno proti Angležem. Obtožnica išče konstrukcijo: za Nemčijo. Ona se trudi, potegniti paralelo med prokletim imenom (Bolo paša) in med imenom direkorja lista »Eclair«. Publika godrnja. Moj sosed pripomni razburjeno: »II va un peu fort, tout de meme«. Judet se smehlja hladno in vzvišeno. Njegova roka se vleže pomirjujoče na roko vzhičenega zagovornika, ki hoče državnega pravd-nika prekiniti.
Ali imamo še pričakovati velikih senzacij? Kritika pravi: Ne! V tel zavesti so stavili Angleži, ki imajo pač najboljše nosove.	A. P,
Kongres učiteljstva meščanskih šol.
Drugi kongres učiteljstva meščanskih šol je bil določen za Ljubljano. Gostje so se pripeljali v Ljubljano že včeraj in sicer nepričakovano številno iz vseh pokrajin naše kraljevine. Po oddihu se je vršilo posvetovanje za glavno skupščino in sicer v veliki risal niči drž. realke. Predrosvehwa. nje je vodil predsednik udruženja ravnatelj trg. šole v. Zagrebu g. Josip Kovačevič. Govoril je še g. Humek iz Maribora, ki je poudarjal velik pomen meščanskega šolstva in grajal nekatera državna mesta, ki ne upoštevajo pri vsprejemu novincev zadostno absolventov meščanskih šol. Poudarjal je, da je nujno potreben pri našem prosvetnem in naučnem ministrstvu slovenski referent za meščansko šolstvo. Nalahno je omenil še nekatere stanovske razmere tega učiteljstva, nakar je bilo predposvetovanje zaključeno.
Danes se je vršil v isti dvorani od 8. ure zjutraj do 2. pop. kongres. Zborovanje je otvoril predsednik g. Kovačevič. Pozdravil je navzoče in izvajal: Meščanskemu šolstvu preti nevarnost in treba je zavihati rokave h krepkemu delu. Naša inte-
načkoj« — nima torej takega značaja, ki ga prof. L M. v svojem »pojasnilu« polaga vanj. Sodim, da so min. odloki v vsem besedilu skrbno preudarjeni, primerno dostojanstvu visokega urada. Treba je torej umevati jih dobesedno, in ne gre jim podlagati drugačen pomen.
Dovoljujem sl nadalje vprašanje: Kako je možno, da je prof. I. M. kakor pravi v »pojasnilu«, »želel, da se zadeva uredi v bratskem sporazumu« »za redno skupno delo«, ko je dobro vedel, da je v veljavi na njegovo pobudo izdani odlok najvišje oblasti s 17. febr. 1920, ki mi je sodelovanje brez zahvale osorno »prepovedal«? In ko je Zavod za met. in geod. v Sloveniji prešel pod upravo ljublj. vseučilišča, mi je sedanji upravnik, prof. A Gavazzi to naznanil v službenem dopisu šele 7. sept. 1922 ter obkratu prijavil — odlok min. s 17. febr. 1921 s prepovedjo sodelovanja. In vendar g. prof. L M. v svojem »pojasnilu izjavlja, da če bi bil jaz »hotel«, bi še dalje »mogel ostati sotrudnik tega zavoda pod novimi pogodbami moderne znanosti« (sie!!).
Obžalujem, da v takih prilikah laskavim in vabljivim besedam usmerjenim na moje ime na koncu »pojasnila« ne morem nuditi zaupanja. Kajti prof. I. M. zaključuje svoja resnico obetajoča pojasnila s pozivom, da treba »ščititi našo domačo znanstveno samostojnost pred tujimi znanstvenimi sferami«, in s tem menda zopet nacikuje na glavno.sredstvo spletke — na moje izmišljeno avstrljakantstvo! — uasi so mil v B. na razpolago točni podatki o moji osebnosti.
Nimam vtiska, da bi se bilo prof. M. posrečilo »pojasniti nekatere netočnosti« moje zahvale potresnim poročevalcem, ki io torej v vsem vzdržujem.
Našo javnost prosim, naj ml ne jemlje za zlo, da se navidezno osebno zadevo javno obravnava. Zadeva se tiče slovenske mnogoletne dobro poslujoče znanstvene organizacije, k! ji preti po postopanju novega organizatorja škoda ali celo razpad. Kajti potrebno je, da reicrent kot njen voditelj biva v deželi, pozna geografske, geološke in seizmološke prilike dežele ter uživa zaupanje prostovoljnih poroče-yakes,	JgjKijp prot x p.
Ljubljana, 5. julija.
ligenca kaže v tem vprašanju malo preveč •pasivnosti, vendar pa se ta pasivnost ne kaže samo pri učiteljskem stanu, marveč je po osvobojenju obča in se je kot beda zavalila na vsa ramena. Vendar pa je naša inteligenca še aktivna v svojem delu in to nas bodri. Negujemo meščansko šolo in poklicani smo predvsem mi, da jo ščitimo, ker jo ravno mi najbolj poznamo. — Imamo tudi svoj list. Naša gradianska škola«, ki zasleduje plemenit namen podpirati kulturo vsega meščanstva. Mi podpiramo vse šolstvo in gremo z vsemi ramo ob rami. Želimo, da bo s časom ena napredna šola v celi državi. Pozdravil je zastopnika pokrajinske uprave dr. Bezjaka, ki ie oprostil g velikega župana, ker je sam službeno zadržan. Dalje namestnika mestnega župana g. dr. Zarnika, dalje gospode dr. Janca, dr. Gaberška, g, Hočevarja, ravn. Mazija Iz Zagreba dr. Bosanca,, poverjenika za šele iz Beograda g. Svijičeviča, referenta za meščanske šole in un. prof. g- dr. Osvalda. Dr. Bezjak je kot zastopnik pokr. uprave poudarjal velike cilje in naloge^ meščanskega učiteljstva z željo, da doseže to učiteljstvo tudi svoj vzvišeni vzgojevalni cilj. Pokrajinska uprava Zasleduje z veliko pažnjo njihovo delo, težnje in stremljenje ter jim je vsetransko naklonjena. Ce do sedaj ni mogla ustreči vsem njihovim težnjam, so bili vzroki le nepredvidni razlogi in ovire. To naklonjenost bo ohranila tudi v bodoče. — Pred osvobojenjem smo imeli 2 meščanski šoli, danes jih imamo 35. Spo-polnil se je tudi notranji ustroj in učni načrt, ki odgovarja skoro nižjim srednjim šolam. Praktična vrednost teh šol se nikakor ne sme podcenjevati. Posredovalnica je med osnovnimi šolami in višjimi razredi srednjih in trgovskih višjih šol. Dvojna je naloga meščanskega učiteljstva: biti morajo učitelji in vzgojitelji mladine v najbolj nevarnih letih. Treba Je velike opreznosti in žrtev učiteljstva, ki pa jo prevzema z navdušenjem.
Zborovalce' je pozdravil tudi narodni poslanec g. Gjorgjevlč. Nato je prešel kongres na dnevni red. Sprejeti sta bili tajniško in blagajniško poročilo. Sledila so poročila o enotnem učnem načrtu za meščanske šole v kraljevini.	__
Ravnatelj mešč. šole v Celju g. Jos. Brinar je poročal o jezikih, zemljepisju in zgodovini. Podal je razna pojasnila o smernicah učnega načrta, o učnem jeziku in o šolskem času. Učni smoter naj bi bil predvsem, da se priuče učenci poleg vseh do sedaj predvidenih pravil pravilne govorice, čitanja in pisanja. Treba znati vsa pravila. V to svrho so nujno potrebni razni sestavki, znanje pisateljev in pesnikov glavne dobe slovenskega slovstva, predvsem pa je treba gojiti čut do lepote našega jezika in ljubezni do materinščine. Zgodovinski in zemljepisni pouk naj se ločita. Posveča naj se velika pozornost nacijonalni ekonomiji in razvoju socijalnih naredb. Predvsem naj se pa pri vseh panogah goji nacijonaina zavest in čut državnosti. G. Drag. Humek ie podal temeljito razpravo o pouku o merstvu, ki naj bi bil razdeljen na 40 tedenski sistematični pouk z jako metodičnim pregledom. O petju in glasbi je poročala gdč. Frida Speclerieva, strokovna učiteljica v Ljubljani, ki se je toplo zavzela za to stroko 'na naših meščanskih šolah. Poudarjala je troglasno petje in zborovo petje. Treba pa je za to tudi poskrbeti za sredstva, katerih imamo žal za našo šolsko Izobrazbo še mnogo premalo.
Lepa in zanimiva so bila predavanja gdč. Jele Levstikove, strok. učit. v Mariboru, o prostoročnem risanju, o geometričnem risanju in o dekliških in dečjih ročnih delih. Posebno praktično je risanje po spominu fn shematiziranju. Prvo je beseda, slede ji pismo, risba in izdelek, kar nam znači v bistvu višek vzgoje. Treba je vzgojiti pri naši srednji mladini voljo za delo in pa vzbuditi iznajdljivost. Glede vzgoje telovadbe na meščanskih šolah je podal izčrpno poročilo in navodila dr. Ljud. Pivko iz Maribora o prirodopisu, prirodoslovju, higijeni, računstvu, knjigovodstvu in korespondenci, je podal izčrpno in res lepo poročilo strokovni učitelj iz Maribora g. Jos. Hergouth, čegar izvajanja so bila sprejeta s splošnim odobravanjem in priznanjem temeljitega dela.
O enotni izobrazbi učiteljstva meščanskih šol je govoril dr. J. Hlgy Mandič, vseučiliški profesor v Zagrebu, ki je med drugim poudarjal izobrazbo učiteljstva, višjo vzgojo, ki se mora odpreti' učiteljstvu, pri čemer je opravičeno zahteval vseučiliško vzgojo meščanskega učiteljstva in v to svrho otvoritev višjih pedagoških fakultet na naših vseučiliščih.
Nato so bile sprejete resolucije, sestavljene v smislu zahtev, ki so bile izražene v govorih na kongresu za zasiguran obstoj in razvoj meščanskega učiteljstva In šol, dalje za pristop učiteljstva na vseučilišče z ozirom na zgodovinsko prošlost meščanskega šolstva, ki je neobhodno potrebno in se ne sme zamenjati z osnovnim šolstvom. Negacija teh zahtev bi pomenjala nazadovanje našega šolstva, kar bi bilo za razvoj našega ujedinjenega naroda lahko usodno, proti čemur se mora šolstvo zavarovati. Predala se je tudi udanostna izjava našemu kralju, zaščitniku šolstva, ki mu jo preda s primernim pojasnilom narodni poslanec g. Gjorgjevlč.
Prihodnji kongres učiteljstva meščanskih šol se vrši v Novem Sadu, Cas kongresa se določi in objavi pravočasno,
S tem je bilo vrlo živahno in zanimivo zborovanje zaključeno. Gosti so odšli na kosilo, popoldne pa so si pod vodstvom naših domačinov ogledali znamenitosti mesta in okolice.
Organizacija N RS.
— Novo mesto. Vse dopise in prošnje kakor tudi intervencije za Novo mesto in okolico sprejema tajnik krajevne org. NRS. g. Ferdo MergoJ, Novo mesto 228/1.
— Bohinjska Srednja vas. Ustanovni občni zbor krajevne org. NRS za Boh. Sr. vas bo v nedeljo 8, t m. ob 4. popoldne pri Škanfarju v Ribčem lazu. Na zborovanju bo poročal delegat iz Ljubljane.
— Gornja Radgona. Ustanovni občni zbor krajevne org. bo v nedeljo 15. t. m. ob 7. zjutraj v gostilni »Karbaš«. Tega dne se bodo upostavili tudi krajevni odbori za Apače, Ljutomer, Mur-ščak, Plitvički vrh, Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici, Na zborovanju bo poročal delegat Iz Ljubljane.
Obletnica Kusove smrti.
Danes preteče SUV let, odkar je bil sežgan na grmadi rektor praške univerze Jan Hus.
Z zmago Rud. Habsburškega I., nemškega cesarja iz rodu Habsburžanov v 13. stoletju nad češkim kraljem Otokarjem 1L, je češko kraljestvo izgubilo del samostojnosti in mnogo svoje veljave. Pridobilo je svojo veljavo zopet za časa vlade cesarja Karla IV. iz rodu Luksenburžanov v 14. stoletju. Karl IV. je povzdignil Prago za središče srednje Evrope, protežiral je češke pokrajine na škodo nemških. Po njegovi smrti je zopet Češka morala garati za nemške pokrajine. Češki narod je pa bil vsled dolgega in dobrohotnega vladanja svojega očeta Karla IV., kot ga narod še danes imenuje, kakor tudi vsled svojih nedavnih slov. tradicij preveč gospodarsko in tudi že nacijonalno razvit, da bi tlačanll Nemcem. Cehi so dobili na praški univerzi večino, nemški nacijonalck prof. in štud. so se v znak protesta preselili. V onem času ■je Jan Hus, takratni rektor praške univerze, prišel v spor vsled svojih verskih na-ziranj z r. k. cerkvijo. Nemški cesar, Habsburžan, je bil najuplivnejši pristaš r. k. cerkve. Da bi nasprotovalo nemškemu cesarju, nemški nadvladi, se je oklenilo češko ljudstvo Husovih idej. Hus je bil pozvan, da se udeleži cerkvenega koncila v, Konstanci in da tam zagovarja svoj nauk. Cehi pa niso hoteli pustiti svojega rektorja v tujino, ker so se bali za njegovo življenje. Nemški cesar je dal svojo cesarsko besedo, da se mu ne bo ničesar slabega pripetilo. Hus in češki narod je temu verjel in Hus je prišel v Konstanco, kjer pa je bil kljub dani besedi obsojen na smrt na grmadi.
Vest o Husovi smrti je povzročila v češkem ljudstvu ogorčenje in odpor proti rim. kat. cerkvi in istočasno proti njenim najuplivnejšim predstavnikom, L j, proti nemškemu cesarju. Pričeli so Husitski boji, boji Cehov proti nemškemu cesarstvu. Dokler so bili složni, so Husitl kljubovali celo križarskim vojnam. Nesloga pa je končno uničila njihovo notranjo odporno silo.
Duh Husitov, duh odpornosti proti Habsburžanom, se pa ni zgubil. V Pragi se je pričela 30 letna vojna, ki ie bila vojna sianov in pokrajin proti vladarju, ne kot se napačno misli vojna verske narave. Čehi so bili poraženi na Beli gori — češka svoboda uničena. Prišla je pa svetovna vojna-. Duh Husitov, duh odpornosti proti Habsburžanom je gnal češke vojake v antantine armade. Danes nimajo verske ideje Husa pomena, zato tudi zelo malo pristašev. Češkemu narodu pa je ostal od Husitske dobe do danes nauk: ne zaupaj Habsburgovcu, ne zaupaj Nemcu!____ — Š. A.
— Obsodba atentatorja na dr. Rašlna. V sredo je bil pred državnim sodnim dvorom v Pragi obsojen na is iet težke ječe Josip Šoupal, ki je Izvršil atentat na bivšega čsl. finančnega ministra dr. Rašina. Dne 5. Januarja je Šoupal, ki je bil uradnik »Slovaške zavarovalne družbe«, dvakrat ustrelil na dr. Rašina ko je hotel stopiti y avto Šoupal je izjavil, da ni kriv ter ni ho--tni priznati pristojnosti sodišča. Dela! je. da ni hotel ubiti dr. Rašina kot takega, ampslt: je hotel s tem svojim korakom le ostrašiti kapitaliste, katerih reprezentant je t>Ü po njegovem mnenju pokojni df- š&iiot
Diiewn@ fiowosii.
— Kralj ne pride na Belje. Osiješki list »Straža« poroča, da vesti nekaterih beograjskih listov, ki so prinesli vest, da obišče Nj. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica državno posestvo Belje, ne odgovarja resnici. Kraljevski par pride na Belje šele y jeseni.
— Pred važno odločitvijo SLS. Iz Beograda poročajo, da je odpotoval sinoči v Zagreb načelnik jugoslov. kluba g. dr. Korošec, ki se odpelje iz Zagreba najbrž naravnost v Celje, da se udeleži seje glavnega strankinega odbora. Kakor smo informirani, se pripravlja v vodstvu SLS važen preokret in bodo na celjski seji prišla v diskusijo važna politična vprašanja dale-kosežnega pomena.
— Cirll-Metodova proslava v Zagrebu. Včeraj, na dan slovanskih prosvetiteljev. sv. Cirila in Metoda so se vršile v katoliški katedrali in pravoslavni cerkvi slovesne službe božje, katerim so prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških oblasti.
— Smrt generala Sergeja Wrangla. V Sremskih Karlovcih je umrl 4. t. m. v 86. letu starosta baron Sergij Wränge], oče znanega carističnega generala Wrangla. Pokojnik je bil tudi general y carski ruski vojski.
— Z ljubljanske univerze. Minister za prosveto je imenoval delegata finančnega ministra v Ljubljani, g. dr. Karla Savnika za honorarnega profesorja na juri-dlčni fakulteti. Predaval bo o finančnem pravu in finančni vedi. S tem je dobila naša juridična fakulteta odličnega finančnega strokovnjaka, ki temeljito obvlada svojo stroko teoretično in praktično.
—• Imenovanje na zagrebški tehniški visoki šoli Na tehniški visoki šoli v Zagrebu je imenovan višji uradnik generalne direkcije katastra v Beogradu, dr. Anton Fašing za rednega kontraktualnega profesorja višje geodezije in sferne astrono-mije.
—; Premeščen je od oblastne inspekcije dela v Mariboru k obl. insp. v Sarajevo inspektor Anton Gospodnatič.
— lz P°štHe službe. K pošti v Ljubljano Jö premeščen Iz Cerknice poštar pete klase Leon Helmih. Iz Ljubljane v Cerknico je premeščen na lastno prošnjo poštar pete klase Stanko Tratnik.
— Otvoritev brzojavne postaje Videm vri Krškem. Pri pošti'Videm pri Krškem je Bila dne 28. maja t. 1. otvorjena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo.
~ Avtomobilna zveza Novo mesto—
Krško. V drugi polovici minulega meseca se je izpremenil vozni red avtomobila na progi Krško—Novo mesto tako-le: 7.00 Krško 14.30,	7.52 Malo Mraževo (Križni)
H40-, 8-10 Kostanjevica pri Krškem 13.25, 8.35 St. Jernej 13.00, 9.00 Ratež (Božičeva hiša) 12.30, 9.30 Novo mesto 12.
— Poštna knjiga. Te dni sta izšla dru-Kl In tretji del poštnega Pravilnika. Drugi |del obsega predpise glede pisemske pošte, tretji del pa govori o poslovanju s paketi i *n denarnimi pismi. Prvi del Pravilnika, ki vsetiuie obče odredbe, je izšel že pred me-Secl. Četrti in obenem zadnji del omenjene Poštne knjige bo obsegal poslovanje v pošt-fU blagajnici. Dosedanje snopiče je založilo •n izdalo poštno in brzojavno ravnateljstvo v r-iubljani. Tiskalo je poštno in brzojavno ravnateljstvo ljubljansko. — Da bo poštna uprava $ to knjigo poštnemu uradništvu jaKo ustregla, je umevno samo ob sebi.
, Taksiranje telefonskih pogovorov. Kadar le Pristojbina ob pričetku pogovora drugačna kakor ob koncu. Kadar se vrši reietonskl pogovor v času, v katerem bi se TOoraio Plačati za nekaj enot pogovora na pristojbina, 2a druge enote pa drugač-a, tedaj velja pravilo, da se plača za ves Pogovor pristojbina, ki Je veljala ob pričet-
Pogovora.
nri'~ Znižana vožnja državnih uradnikov, državnim uradnikom, ki potujejo z železni-DrSix ®s^maclJ0 j E? državnih železnicah, shSfE0 P° nf.redD> Prometnega minstrstva aifdfPl razredi: Višjim uradnikom z 5000
1,	pč dinarji letne plače prvi razred na
plal^i in na brodu; nižjim uradnikom s rM 40 5000 Dm na ze,eznici drugi raz-usbirua brodu pa prvi razred; neukaznim «smžbencem na železnic tretji ,na brodu le	razred- V Proš?iah za legitimacije
drvSefla3 navesti letno plačo in pa pravico
w razreda.
Lr,'j7 Ozakonjenje uredbe o nošenju orožja. o™*> nj£na i® uredba o dovoljenju nošenja Osebe, ki žele nositi orožje, Se možen* ob,rniti na okrožna načelstva, a vlo-stvi „(Pene prošnje se zmnenjeni načel-nictrc.;redložlio vojnemu ministrstvu in mi-šenienE »notraniih del. Dovoljenje za no-teril ,? SZla bodo dobivale samo osebe, ka-interesi	ni v nasprotstvu z državnimi
ome,,;!' 0sebe, ki bi nosile orožje brez V zmkbrga .dovoljenja, se bodo kaznovale 1 zmis!u zakona o zaščiti države.
v	Botarske	službe. Dosedanji notar
2.	g: dr. Fran Prislan je nastopil h^bnief ’ svoi° novo notarsko službo v
Predu™ 0dlil£ovanJe starih učiteljev. Na nih Prosvetnega ministra je odlikova-
učitellev xv- Save IV- in V- razr- Precej
učiteljstva V teh x ?res Jugoslovenskega ;Važnejše industrijske6 !,,11?!56^ Ljubljano ter
äe kraje Slovenije	druge znameni ej-
uaše kraljevine. Slove^Ä*^ wt! t dneh nad 3000 gostov sri in1.6!1 v teh skega učiteljstva. Važnosti m eStmIpn J3 u?4“ pesa v kulturnem, tulsko.p a aa i??n" g Pri nas špecijalno z ro in gospodarstvo menda ni mtreha 'darjati. Najvažnejše vPrašanje^r6bLn?“ E30”}, času vprašanje Prenočigč1 za pi?,a" gostov. V tem oziru j6 H,?hUŽenie Primorano apeliratt na^su0 ' E-Pošt našega meščanstva. PriPra^?^: ng?r reflektira na brezplačno in tudTK ni a Predina in za več oseb skupna pr?vat* Sar^rei?0čiSča' Prijave se sprejemaj^ vva}' l Poverjeništva UJU, ki se nahajaj
«xpfdstropju Učiteljske tiskarne (čez dVori. dan 8‘ do in °d 14. do 18. ure vsak niltvn'VeilT nedel) in praznikov. —- Poverje-LJubljan’ Jugos3ovenskega Učiteljstva y
a&TSÄ-Sf-lS
Pri Frani/qSS,’ zastopnik Jadranske banke Drvi letn;i,Sakser State Bank v New Yorku ‘America* t113 Visoki ameriški bančni šo.i institue 0f Banking«, in sicer z “ pr‘
— Rezervni častniki bivših bosanskih polkov se naprošajo, da pošljejo svoje naslove kakor tudi naslove poznanih tovarišev najkasneje do 15. julija 1923 na: Janko Jarec, revident Mestne elektrarne, Ljubljana. Na zadnjem sestanku ljubljanskih tovarišev se je namreč sklenilo, ustanoviti klub bivših Bosancev v svrho obnovitve in poglobljenja tovarištva in prijateljstva. Naslove nujno rabimo, da zamoremo pismeno obvestiti vse tovariše radi sestanka, ki se ima vršiti koncem julija oziroma začetka avgusta 1923.
— Ljubljanski učiteljiščniki v Sarajevu. Te dni je prispel v Sarajevo pevski zbor učiteljiščnikov abiturijentov iz Ljubljane. Sarajevčani so jim priredili na kolodvoru svečan sprejem.
— Gostoljubnemu ljubljanskemu prebivalstvu. Dne 6. t. m. se je v poslopju I. državne gimnazije otvorilo »Svratiste F. S.«, 'kjer bodo prenočevali ferijalci. Na razpolago je 50 postelj; celotna uprava je pod stalnim nadzorstvom, ki izključuje vsak nered. Služba je dnevna in nočna. Žal, je meščanstvo pokazalo malo smisla za prizadevanje F. S., ker se pozivu za dobro-tvorstvo spioh ni odzvalo. Uprava F. S. se boji, da bo dijaštvo iz države kljub njenemu trudu dobilo v Ljubljani in njeni gostoljubnosti neugoden utis in Zato ponovno poziva k dobrotvorstvu. Vsak, ki bi bil pri-pravjen tekom počitnic vsaj dvakrat pogostiti z dnevno prehrano potujoče dijake fe-rijalce, naj priglasi svoj naslov in pogoje na naslov: Fer. SaV., I. drž. Vodnikova gimnazija, Ljubljana. Uprava »Svratišta F. S.« opozarja tem potom vse dežurne, da pravočasno nastopijo svojo službo. Vsi delegati za III. kongres F. S. naj takoj javijo svoj naslov na naslov Lapajne Vl„ I. drž. gimn. 'Potem dobe vozovnico za južno železnico.
— Tujski promet in stavka mornarjev. Radi stavke mornarjev je ves tujski promet med južno in srednjo Dalmacijo z naše strani nemogoč in se vrši sedaj preko Trsta. Te dni je prispelo iz Trsta v Split 53 tujcev, iz južne Dalmacije in Splita pa ie odpotovalo v Trst 110 oseb. Promet s Trstom vzdržuje parnik »Lovrijenac«, last dubrovniške paroplovne družbe.. Na parniku vršijo službo kadeti in neki mornarji, ki so se pogodili z upravo omenjenega društva. Razen tega opravljajo službo še nekateri italijanski parniki.
— Smrtna kosa. Dne 4. t. m. je v dež. bolnišnici po kratki bolezni preminula gdč. Stanka Kuhar, učenka III. mešč. šole, stara 16 let. Pokojnica je bila blaga deklica in zelo marljiva pri vseh narodnih in dobrodelnih prireditvah. Pogreb se vrši danes pop. ob pol 6. uri iz dež. bolnišnice. Naj počiva v miru! Težko prizadeti materi naše sožalje!
— Paskijevič priznal umor. V sredo je končno ob 6. uri zvečer bil pripeljan v Zagreb Hrvoje Paskijevič. Celo preteklo noč so ga zasliševali na kriminalnem odseku, menjajoč se, referenti kriminalnega odseka. V 48 urah mora biti preiskava pri policiji končana. Šele ob. 1. uri ga je odpeljal jetničar v njegovo celice. Ob 5. url zjutraj je bil v dobrem varstvu v vozu odpeljan v šumo Kraljevac, kjer se mu je na licu mesta predočil roparski umor. V tem trenutku je Paskijeviča gotovo spekla vest, ker je takoj nato brez omahovanja priznal, da je izvršil umor dogovorno z Jeličičem. Jeličič je ubil Kanajeta, ko pa je šlo za razdelitev plena, je nastal med obema prepir, v katerem je Paskijevič ubil Jeličiča.
— Pobegnil je od svoje vojaške čete v Prizrenu v vojaški obleki Martin Kosar Iz Zadrš pri Šmarju pri Jelšah. Kam je dečko krenil, ni znano.
— Pri Sv. Primožu je vlomil neznan tat pri posestniku Ivanu Ptičarju. Odnesel ie več obleke in perila, dalje 7 bankovcev po 100 Din, 5 tolarjev po 5 kron in nekaj srebrnih kron.
. — Kranjske novosti. Pogreb gospe Kriste Hlebš se Je vršil v sredo popoldne ob izredno veliki udeležbi občinstva, posebno dam, na tukajšnje pokopališče. Pogreba so se udeležile številne društvene deputacije s krasnimi venci in z nešteto šopki. Pokojnico bo kranjsko občinstvo ohranilo v hvaležnem spominu kot izborno igralko čitalniškega odra. — Kranjska nedelja. Čeprav vreme večkrat ni ugodno, ob nedeljah mesto do prvih popoldanskih ur dobesedno izumre. Kot v Ljubljani, se je silno razvila višja turistika. Na kar so se še pred nedavnim časom trenirani posamezniki temeljito pripravljali in kar so potem smatrali za dogodek dotičnega leta, izvrši danes mladina preko nedelje, naj sije solnce. naj dežuje ali sneži. In to gre vse poletje. Človek ima včasih vtis, da nimamo več opraviti s plemenitim športom, ampak z rekordnim, brezdušnim opravilom. Že ob sobotah popoldne in zvečer sedejo ti navdušeni hribolazci in še več hribolazkinj — v svoji grešnosd, ki prosimo zanjo odpu-ščauja, smo hoteli že napisati tudi pravilno slovensko besedo hribolazic — na gorenjski vlak ter so v nedeljo zjutraj vrh planin. Druge partije z manj vratolomnimi načrti hitijo v nedeljo zjutraj posnemat mladino v malem. Konservativne rodbine seveda počakajo iz tradicijonainih ozirov nedeljske službe božje, ali ko se po kosilu odpeljejo še komodni pridobitni sloji z avtomobili in breki na vse kraje, je mesto povsem prazno in le kak zaspan maček ob hišnih vratih simbolizira moralne in fizične mačke prihodnjega dne.
— Celjske novosti. R a z s t a v a ruskega umetniškega slikarja grofa B a 1 j m e n a je od 1. do 10. julija otvorjena v hotelu »Union«. Razstavljene so razne lepe slike od Adrije, kakor cir-kvenica, Selce, Vinodol itd. Vidijo se dalje tudi motivi od Črnega morja, iz notranjosti Rusije, Ukrajine i. dr. Posebno slike od morja kažejo, da je grof Baljmen mojster v predstavljanju morja. Čisti dobiček razstave je namenjen za mestne uboge, zato je še posebej priporočljivo, da si razstavo vsakdo ogleda, — Umri je na Dunaju v sanatoriju zobotehnik g. Hinko Kadruka iz Auzle, navdušen sokolski organizator, kateri je v predvojnih letih mnogo deloval na sokolskem polju tudi v Celju. N. v m. p.!
— Na javni dražbi bo mestna občina prodala zemljišče (strelišče) v Zagradu. Dražba se bo vršila dne 14. julija ob 9. uri dopoldne v pisarni notarja Detičeka na Dečkovem trgu. — Poslopje mestne Klavnice v Klavniški ulici so zadnje dni renovirali In se nahaja sedaj v čednem stanju. — Dramatično društvo v sjlertV,.“ 3® sklenilo pogodbo z »Udruženjem gledaliških igralcev« v Ljubljani. Udruženje
ređnth	.,sodelo7ati Pr' uprizarjanju
najmaniSt?dn 1Šklihi- predstav z angažiranjem vanil l,tre,5 Poklicnih igralcev in z gosto-večjih odrov. Uprava gleda-
lišča pa ostane še dalje v rokah Dramatičnega društva. To dejstvo je z veseljem pozdraviti; ker je s tem upati, da pride Celje v prihodnji sezoni do stalnega gledališča in lepega repertoarja. — Kres na Starem gradu, ki se je žgal v sredo 4. t. m. na predvečer sv. Cirila in Metoda, je privabil množico občinstva na Stari grad. Pri Kresu so peli pevci CPD ter je igraia godba železničarjev. Bil je lep večer na razvalini, kjer svoječasno Slovenci niso smeli prirejati enakih prireditev, dasiravno je razvalina ležala na slovenskih tleh celjske okolice. — Aretiranih je biio v tovarni Westen radi tatvine posode 5 delavk in izročenih v zapore sodišča.
— Mariborske novosti. Ker se je razstavnemu odboru Industrijsko-obrtne vzorčne izložb e posrečilo pridobiti še nekaj prostora za razstavišče, se sprejemajo, dasiravno je rok že potekel, še prijave udeležencev, vendar pa le do 20. t. m. — Mariborske Industrijsko-obrtne razstave se udeleži tudi mizarska šola v Vlasenici v Bosni — V minulem mesecu je tukajšnje okrajno glavarstvo kot obrtno oblastvo izdalo za Maribor 21 novih obrtnih dovoljenj, dočim je bilo 13 koncesij izbrisanih. — Z ozirom na to, da se je v Mariboru krošnja r j e n j e silno razpaslo in da razni madžarski cigani ponujajo svoje čilime tudi po hišah, opozarja Trgovski gremij, da so preproge najslabše vrste in niso domače delo, ampak slabi tovarniški izdelki. Prebivalstvo se v svrho, da se obvaruje škode, svari pred nakupovanjem. — Mariborski policijski komisarijat je prejel iz Gradca obvestilo, da so neznani storilci dne 1. t. m. vlomili v stanovanje maršala Klaasa v Gradcu. Pri tej priliki so pokradli razno zlatnino v vrednosti 20 milijonov kron. Osumljena sta dva mladeniča, ki sta baje iz Jugoslavije.
— Umor v kavarni. V sredo je v kavarni »Cvetni Trg« v Beogradu ubil neki pijanec neko ženo, pravzaprav svojo pri-ležnico in še nekega moža, kavarnarja pa težko ranil. Uboj je izvršil z nožem.
— Sumljivo izginjevanje osijeških deklic. Nedavno so listi poročali o sumljivem izginjevanju deklic v Aradu, sedaj pa poročajo iz Osijeka, da so tekom dveh dni izginile iz Osijeka štiri deklice v starosti 9 do 15 let, ki se niso še sedaj vrnile. Nekatere so baje videli na kolodvoru, o drugih pa sploh ni sledu. Dve ste poslali domov čevlje in nogavice. Ta slučaj je vzbudil y javnosti utemeljeno bojazen, da gre za dobro organizirano trgovino z mladimi deklicami, ki se je prakticirala v obmejnih krajih že pred svetovno vojno.
— Ogromno gledišče. Amerikanci se očividno niso mogli potolažiti, da je bilo doslej največje gledališče na svetu pariški »Opera«. Zbog tega bodo zgradili v Novem Yorku velikansko pozorišče s 37 nadstropji. kjer bo ne samo strašanska dvorana, marveč tudi vse, česar potrebujejo gledalci. Iz podzemlja bodo vozili tramvajski tiri na vse strani. 74 dvigal bo prenašalo gledalce na njih mesta v razna nastropja. V drugem bo nastanjeno nekako sprehajališče, kjer se bodo prodajala besedila in partiture. Tam boš našel gostilne, pošto, knjižnico, čuvajnico in lutkarsko pozornico za deco itd.
Vrhunec fiaomehanike pisalnega stroja »STOEWER«, zastopstvo Ljubljana, Se-lenburgova ulica 6/1.
Šolstvo.
je pre-dušnih eksku-
— Višji šolski svet v Ljubljani jel naknadne kredite za nagrade pastirjev-veroučiteljev, učiteljev na rendnih šolah, oddelkih za oddaljene otroke in nestalno nastavljenih učiteljic ženskih ročnih del za čas od L avgusta 1922 do 30. junija 1923. Da se bodo mogle nagrade čimprej nakazati, se poživljajo prizadete učne osebe, naj pošljejo prijave po vzorcih zmislu razglasa višjega šolskega sveta dne 16. jan. 1923, štev. 467 št. 8 Ur. 1. to razliko, da mesto tamkaj navedenih treh dob, loči čas od 1. avgusta 1922 do 28. febr. 1923 in od 1. marca 1923 do 30. unija 1923. Vsa druga določila omenjenega razpisa ostanejo v veljavi. Poseben razpis se ne bo razpošiljal, zato naj prizadeti uradi in prizadete učne osebe vzamejo razpis takoj na znanje ter predlože prijave vsaj tekom julija. — Za predsednika: Poljanec s. r.
— Tehniška srednja šola. v Ljubljani. V šolskem letu 1922/23 se je vrši pouk ra 10 oddelkih, ki so bili razdeljeni vsega skupaj na 28 razredov. Poučevalo je 48 stalnih in 4 pomožni učitelji. Začetkom leta se je vpisalo 572 rednih in 117 izrednih učencev (-nk), od katerih je ostalo koncem šolskega leta 529 rednih in 82 izrednih učencev (-nk). Od rednih učencev, oz. učenk je dovršilo s pozitivnim uspehom: 433, z nezadostnim: 29, s ponavljalnimi izpiti: 63 in neizprašani so ostali: 4.
Niaš novi roman.
Prihodnji teden prične izhajati v »jutranjih Novostih« silno zanimiv in privlačen roman Prosperja Me rim če a
Verne duše v vicah.
Opozarjamo cenjene naročnike In somišljenike na ta roman, ki bo brezdvomno «zadovoljil vsakega, ki ga bo čltal.
iz društvenega življenja.
— Članski sestanek Jugoslovenskega novinarskega udruženja, sekcija Ljubljana, se vrši danes popoldan ob 3. url v gostilni Košak, Krekov trg.
Novosti iz Primorske.
- Gbrtno-nadaiievijina šola v Vrtojbi
zakhuči svoje šolsko leto z 8. t. m. Ob tej priliki priredi razstavo šolskih izdelkov vajencev.
„t i 7'	zaplenili slovenske knjige.
Nekdo je ovadil idrijskega knjigarnarja Hinka Saxa, da ima v založbi državi nevarne knjige. Orožniki so izvršili pri njem hišno preiskavo ter zaplenili večjo količino slovenskih knjig. Najbolj pridno pa so stikali za Matičičevo knjigo: »Na krvavih poljanah« in knjigo V. Jelenca »1914—1918«. Ti dve knjigi ste po mnenju italijanskih listov za državo zelo nevarni. Nedavno smo že poročali, da ste bili odvzeti tudi župniku Abramu pri prekoračenju meje. Razen tega je bil knjigarnar Sax ovaden držav, nemu pravdnlStvu,
Sport in turistika.
— Floridsdorf in Vienna v Ljubljani.
S. K. Primorje se Je posrečilo pridobiti po dolgotrajnih pogajanjih dve dunajski prvorazredni moštvi za gostovanje v Ljubljani. Floridsdorfer Atletic Club gostuje v soboto 14. in v nedeljo 15. t. m. V soboto igra proti Iliriji, v nedeljo pa proti Primorju. F. A. C. se nahaja na 10. mestu prvenstvene tabele ter se nahaja ravno sedaj v svoji najboljši formi. Pred 8 dnevi je porazil Amateurje v prvenstvu gladko s 3:1. V njegovem moštvu sta znani internacijonalni krili Seidl in Iszda.
— I. First-and-Footbaal-CIub Vienna,
ki se nahaja na 3. mestu dunajske prvenstvene tabele, gostuje v Ljubljani naslednjo nedeljo za gostovanjem F. A. C.-a„ t. j. 21. in 22. julija. V soboto 21. julija igra proti Primorju, v nedeljo 22. pa proti Iliriji. Z gostovanjem teh dveh izbranih moštev se nam obeta res izvanreden športni užitek ter lep zaključek letne nogometne sezone.
SPORT V ZAGREBU.
Našemu športnemu centru Zagrebu obetajo naslednji dnevi prvovrstne športne užitke. V soboto 7. in nedeljo 8. t. m. gostujeta v Zagrebu kar dve izborni moštvi in to S. K. Pogon, Lvov, prvak Poljske, in S. K. Slovan, Dunaj, prvak II. razreda, in s tem najmlajši dunajski prvorazredni klub. Zanimivo je, da se vse tekme enega dne vrše na enem igrišču in to vsled doseženega sporazuma med koncernom Hašk-Con-cordia ln Gradjanskim. V soboto igrata na igrišču Concordia Concordia-Slovan in Gradjanski-Pogon, v nedeljo pa na igrišču Haška Gradianski-Slovan in HAŠK-Pogon.
Višek internacijonalne sezone pa tvori v Zagrebu gostovanje kontinentalnega prvaka praške Sparte. Sparta, Praga, gostuje 14. in 15. t. m. proti Gradjanskemu, ki se mu jo je posrečilo pridobiti po dolgotrajnih pogajanjih. Sparta je morala vsled tega odpovedati svojo turnejo na Holandsko. Za to tekmo vlada v Zagrebu in provinci toliko zanimanje, da se pričakuje, da bo največje igrišče v Zagrebu, to je igrišče Concordiie, premajhno za pričakovano množico gledalcev.
— Selške podružnice Slov. planinskega društva letošnji občni zbor se vrši v nedeljo, dne 8. julija t. 1- ob 4. uri popoldne v Selcih v prostorih Tavčarjeve gostilne. Na dnevnem redu je končno sklepanje o dograditvi Krekove koče na Ratitovcu, za katero je že mnogo materijala pripravljenega. Vsi planinci, posebno pa bratske podružnice v Kranju in y Radovljici najpri-srčneje vabljeni.
Dopisi.
— Iz Leskovca pri Krškem nam poročajo: Se ob koncu meseca maja smo mislili, da bomo imeli letos izredno bogato letino. Žal, junij nam je prinesel namesto lepih solnčnih dni hladno deževno vreme, ki je oviralo rast ter procvitanje po vrtih in vinogradih. Nakoslli smo sicer dosti, a sušili smo slabo, a poleg tega nam je še voda dosti sena odnesla. — Visoko žito po polju je poleglo, pa še neki doslej čisto neznan hrošč, zanešen baje iz Rumunske, nam uničuje žitna polja. — Trta, ki je v neprestanem deževju precej trpela, bi si še lahko opomogla, če bi že skoraj napočili solnčni dnevi. — Kmetje imajo še dosti vinskega pridelka po hramih in zidanicah. Današnja cena mu je po 16—18 kron. — Mesarji sekajo govedino po 100 kron kg. Po večini jemo kravje meso, pitan vol ne pride na vrsto, ker jih ni več: vse so odpeljali v laške klavnice. — Ker se bo gradila na Savi električna centrala, se bomo tudi Leskovčanje ž njo modernizirali. Že naprej se veselimo lepe električne luči,
MOZIRJE.
V našem okraju se nahaja velika lesna industrija, iz katere se preživlja dve tretl-ni vsega prebivalstva. Skoraj' ves les, ki se ga v gozdovih poseka, se spravi k žagam ter izreže v stavbeni materijal. Ves ta les se nato poveže v splave in potem splavi po Savinji na Hrvatsko ali v Srbijo. V okraju se nahaja 142 navadnih vodnih in 2 parni žagi. Vse odpadke, ki ostanejo pri žaganju lesa, se porabijo za kurjavo. Na ta način se uničuje na sto in stotisoč gospodarskega imetja, ki bi se dalo z ustanovitvijo tovarne za papir in za izdelavo lesnih Izdelkov pridobiti v druge koristneje potrebe. Tako na primer bi se proizvajali iz teh odpadkov Jdinčki za vžigalice, za čevljarje, zaboje itd. — Iz okraja se nahaja v Ameriki mnogo premožnih oseb, ki bi bile voljne se vrniti v domovino pod pogojem, da se jim zagotovi kaka industrijska koncesija. Ravno te dni se vračata v svojo domovino dva zelo premožna Amerikanca, ki sta izjavila, da je pripravljenih več oseb, ki bi ustanovile kako delničarsko družbo In se vrnile v domovino ter prinesle seboj ogromno bogastvo v samih dolarjih za po-vzdigo domače Industrije. Ta družba bi se gotovo zainteresirala tudi za zgradbo železnice iz Rečice ob Paki na Kamnik, kar bi služilo brezdvomno tudi v strategične namene. — V okraju se nahaja tudi več vrst rud, kakor premog, barva itd. in bi eksploatacija nudila ogromne koristi državi in ljudstvu, s čemur bi se tudi izseljevanje zajezilo. Vlada bi morala Amerikance vabiti na primeren način v domovino, četudi so dosegli tam državljanstvo in jim dajati koncesije za tako obširna podjetja. — Za splavarje je hud udarec, ker uverenja za splavanje ne dobijo Pri domačih uradih, marveč pri rečni kapltanaciji v Beogradu. To je pa združeno z velikimi troški in zgubijo povrhu mnogo časa, ker se poslovanje tega urada vrši zelo počasno. Vsled ugodne vode plavijo večkrat brez uverenja in
potem začne križev pot za dosego te listine. Splavarji želijo, da bi se izdajanje uverenj sploh ukinilo, ali £e to ne bi bilo mogoče, da bi se vsaj poverilo domače oblasti za izdajanje takih uverenj. Pred vojno so vživali splavarji za povratek v domovino polovično vožnjo na državnih železnicah. Sedaj tega ni več. Ce pa obstaja še vedno ta odločba, naj se splavarji na kak primeren način obvestijo. — Naš kraj je glede prehrane vedno pasiven, posebno pa letos, ker ni mogel največji kmet vsled lanske suše pridelati dovolj živeža. Prebivalstvo je torej navezano edino le na uvoz, ki pa vsled nekaterih nerednih trgovcev večkrat obtiči. Dolžnost bi bila merodajnih faktorjev, da bi se za naš srez kaj pobrigali, ker se tudi nobena stranka za nas ne zmeni, dasiravno so nam obljubljale v času volitev vse ugodnosti in še celo republiko in avtonomijo. Ljudstvu so se začele sedaj odpirati oči in uvideva, da tako ne more obstati in da je potreba velika metla
Izpred sedišča.
NOČNE KUPČIJE.
Že večkrat radi tatvine in tudi zaradi ropa kaznovanega I. Glavača je zasačil 24. maja ob 4. zjutraj stražnik, ko je nesel pod pazduho vrečo, v kateri je bilo več obleke, katero je še isti dan spoznal hlapec Jernej Šink za svojo. Glavač trdi, da je kupil vrečo in blago na Poljanski cesti od nekega Martinčiča za 320 kron. Ker Martinčiča ni mogoče najti in so tudi take nočne kupčije neobičajne, je dobil Glavač zopet 6 mesecev težke ječe.
SENENE KUPČIJE,
Nakupovalec sena S. Raznožnik je poneveril tovarišu I. Krkoču pri nakupu sena v Našicah 3000 Din in jih porabil zase. Obtoženec, ki je že od 14. aprila v preiske-, valnem zaporu, j'e dejanje priznal in je bil obsojen radi tega samo na 6 mesecev težke
DRAGA CEHA.
Dne 24. marca je popivala vesela družba v raznih gostilnah in kleteh v Ljubljani. Prišli so ob policijski uri pred neko kavarno in zahtevali pijačo. Ker jim gospodar ni smel več postreči, je postal eden takoj nasilen in zagrozil, da ima revolver. Poklicali so stražnika in nastal je silen prepir in suvanje, tako da je moral stražnik glavnega razsajača zvezati. Obtoženegn Weissa je obsodilo sodišče na 2000 Din globe ali 1 teden zapora, njegovega tovariša pa na 100 Din ali I dan zapora.
SPRLI STA SE
starka Marija Kržičeva in njena precej bojevita soseda Marjana Kramarjeva iz Iške vasi, Marjana je pograbila motiko in udarila svojo nasprotnico po glavi in po šoki. Ker se ni ugotovil hudobni namen in sta se ženski, ki sta obe precej razdražljivi pobotali, je bila obsojena Marjana na 50 dinarjev globe ali na 1 dan zapora.
Borzna poročiBa.
Beograd, 5. julija. Devize: London 430—431, Pariz 552—560, New York, ček 94-94.50, Ženeva 1635—1640, Milan 411—411.50, Praga 285.75—286.50, Berilu 0.56—0.57, Dunaj 0.134—0.135, Bukarešta 47—47.25, Sofija, povpraševanje 90, Budimpešta 1—1.10. Valute: Dolarji 92.50 do 93.50, leji, ponudba 47.25.
Zagreb, 5. julija. Devize : Amsterdam 3675—3725, Dunaj 0.1335—0.1345, Berlin 0.056—0.058, Budimpešta 1.07—1.09, Bukarešta 46.50—47, Italija, izplačilo 412 do 415, London, izplačilo 431-*-432.25, ček 430—431, New York, ček 93.75—94.25. Pariz 555—560, Praga 287.50—288, Švica 1635-1645. Valute:	Dolarji 92.25-93,
avstrijske krone 0.134—0.135, češkoslovaške krone 282—284, napoleondori 340—350, švicarski franki 0—1640, italijanske lire 405—407.
Zagreb, 5. julija. (Priv.) Devize : New York 93.75—94.25, Pariz 5.55—5.60, Švica 16.35—16.45, London 431-432.25, Amsterdam 36.75—37.25, Dunaj 13.35 do 13.40, Praga 2.865—2.88, Budimpešta 1.07 do 1.09, Bukarešta 36.50—37, Italija 4.12 do 4-155. Valute : Dolarji 92.25—93, italijanske lire 4.05—4.07.
C u r i h, 5. julija. Otvoritev : Berlin 32, Holandija 225.75. New York 577, London 26.30, Pariz 34.80, Milan 25.10, Praga 17.425, Budimpešta 6.50, Zagreb 6.15. Bukarešta 2.85, Sofija 5.80, Varšava 50, Dunaj 81.50, avstrijske krone 81.75.
C u r i h, 5. julija. Zaključek : Berlin 33, Holandija 226.25, New York 577.25. London 26.29, Pariz 33.90, Milan 24.90, Praga 17.40, Budimpešta 6.50, Zagreb 6.15, Bukarešta 2.85, Sofija 5.80, Varšava 50. Dunaj 81.625, avstrijske krone 81.75.
Praga, 5. Julija. Dunaj 4.50, Berlin 1.59, Rim 141.25, avstrijske krone 4.50, lire 142.75, Budimpešta 39, Pariz 193.625, London 150.25, New York 33.15, Curih 571.75, Beograd 35.55.
Dunaj, 5. julija. Devize : Beograd 746—750, Berlin 0.325—0.365, (iz inozemskih oddaj ničesar prevzeto, od tuzemskih 50 odstotkov), Budimpešta 7.75—7.85, Bukarešta 351—353, London 321.600—322.600, Milan 3036—3044, New York 70.935 do 71.185, Pariz 4124—4136, Praga 2130—2140, Sofija 718—722, Curih 12.235—12.285. Valute: Dolarji 70.560—70.960, levi 696 do 704, nemške marke 0.32—0.40, funti 319.800 do 321.400, francoski franki 4075—4105, lire 3002.50—3017.50, dinarji 737—743, leji 361—363, švicarski franki 12.120—12.200. češkoslovaške krone 2112—2128, madžarske krone 4.70—4.90.
Berlin, 5. julija. Dunaj 237.4^, Budimpešta 19.70, Milan 7182, Praga 5087, Pariz 9825, London 748.125, New York 165.5S5. Curih 29.127, Beograd 1795.50.
Vremensko poročilo.
„Jutranje Novosti.” — Ljubljana, dne 5. julija 1923.
Kraj		Čas	Zračni tlak	Zračna temper.	Veter	Oblačno 0—10	Padavine j mm j
		7	767'5	13-7	brezv.	megla	36
Ljubljana		14	765-2	27-0	sev. vzh.	več. jas.	J
Ljubljana ........		21	766-1	18-3	brezv.		: j
Zagreb			7	766-5	2C-0	sev. vzh.	več. obl.	
Beograd 			7	764-7	190	brezv.	„	
		7	768-0	160	sev. vzh.	več. jas.	
Praga 			7	768-8	13-0	brezv.	jasno	j
Inomost		7	766§	13-0	,	♦ *	
t /	Baromei«*: nižji				Temperatur	»: višja	J
fiosp®darst¥o
!i seje ekonomsko floanž-nega ©d&ora,
Beograd, 4. julija.,(Z) Na seji ekonomskofinančnega komiteja mini-'itrov je rti sprejet pravilnik o reviziji invalidov, ki jo predpisujejo proračunske dvanajstine za julij, avgust in september. Pravilnik je izdelal minister socijalne politike g. dr. Perič.
Nato se je razpravljalo o vprašanju, ki ga je sprožil vojni minister, namreč o konfiskaciji devetin vagonov žice v Beogradu, glede katere se trdi, da pripada vojnemu plenu iz Južne Srbije. Osebe, pri katerih se je ta materijal našel, se protivilo konfiskaciji, pozivajoč se na neke dokumente, glasom katerih iim ta materijal pripada. Komite je odločil, da se sestavi strokovna komisija, ki bo sestajala iz enega inšpektorja ministrstva pravde in ministrstva financ ter enega častnika kot predstavnika vojnega ministrstva. Ta komisija bo imela izslediti to stvar.
Nadalje je bivša devizna centrala L 1920 imela neki spor z »Warenver-kefersbanko« na Dunaju, ki pa še ni likvidiran, četudi se je od obeh strani Izbralo razsodišče. Na včerajšnji seji pa je komite odločil, da se predvsem poskuša direkten sporazum s to banko.
Za tem je komite razpravljal o vprašanju zamenjave novčanic y tretji coni Konstatiralo se je, da se nahaja v nekaterih vaseh tretje cone še 150 mi-iijonov kronskih novčanic v prometu, kat je dalo komiteju povod, da odloži to vprašanje za prihodnjo sejo. Končno je • bilo beograjski univerz! oobreno, da nabav! na račun reparacij potrebno opremo parne kurjave na univerzi v vrednosti 108463,088 Dim
TRGOVINA.
X Tečajž na novosadski produktni žsor-ai dne'3. juüja 1923. Cene za 100 kg: pšenica bačka 435, Ječmen bački 290, oves backi 307, koruza bačka 280, moka št. .-Ot 668, Pšenični otrobi 135.
X Orijentaiski sejmi v Lvova. Pod patronatom ooljske vlade se bodo vršili v Lvovu od 5. do 17. septembra t. L orijen-talski^ sejmi, ki bedo imeli mednaroden značaj. Na sejmih ne bo zastopano samo celokupno poljsko gospodarstvo, osobito poljska industrija, sejmi bodo Imeli tudi inozemske sekcije (francosko, nemško, belgijsko, avstrijsko, rusko Itd.). Ravnateljstvo sejmov se trudi, da dobi prevozne olajšave za posetnike in za blago Sz naših krajev: tudi na naših železnicah.
DENARSTVO.
XUredltev dolgov nasledstvenih držav, Beograd, 5. julija. (Z) Generalni direktor Narodne banke g. dr. Dragoljub Novakovič, ki se je snoči vrnil iz inomosta, je poročal danes ministru financ o poteku konference držav-naslednic bivše avstro-ogrske monarhije. Kakor se doznava, je pripadel naši državi najmanjši de! 200 milijonov zlatih kron. Minister financ bo poročal o tem na pni seji ministr. sveta.
X Francosko posojilo naš! državi. Iz Beograda poročajo, da je prejela naša vlada obvestilo francoske vlade, v katerem se naznanja, da se je kredit v znesku 300 milijonov odobril naši kraljevini to da je ta znesek na razpolago našemu ministrstvu financ, O priliki glasovanja tega kredita v parlamentu to senatu, se je ugotovila redka soglasnost in enodušnost tako v parlamentu kakor tudi v senatu. (O tem posoifiu je naš list že svoječasno obširneje poročal.)
X Zvišanje obrestne mere na Madžarske te. Iz Budimpešte poročajo: Generain! svet notnega inštituta je sklenii, da zviša obrestno mero od '7 na 18%.
X Omejitve /tene trgovine v Nem» čili Iz Berlina p čajo: Državni predsednik Je v dopolni:	zasilne odredbe od 26.
junija 1923 izdai naredbo, po kateri so prepovedani terminski posl! v plačilnih sredstvih ali terjatvah v inozemski veljavi, v plemenitih kovinah kakor tudi v tuzemskih In Inozemskih efektih preti državni marki ali proti vrednostnim papirjem, ki se glase na državno marko, eventualno tudi terminski posli v blagu. Dolarske zakladne nakaznice so istotako podvržene zasilni naredbi. Posli, ki nasprotujejo tej naredbi, so ničevL Naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve.
DOBAVE.
X Bebava decimalnih tehtnic. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 19. julija t. L ofertalna licitacija glede dobave 200 komadov decimalnih tehtnic. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava raznih barv. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 18. julija t, L ofertalna licitacija Slede dobave raznih barv. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske jn obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled,
X Prodala starih sodov od olja. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici bo prodalo dne 23. julija t. 1, na javni dražbi 500 komadov starih sodov od oija. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Prodaja kovinskih In drugih odpadkov, V pisarni inženirskega skladišča Dravske divizijske oblasti v Ljubljani na Kodeljevem se bo vršila dne 20. julija t- L ob 11. url dopoldne javna ustmena dražba kovinskih in drugih odpadkov to sicer: okoli 1200 kg odpadkov od razne pločevine, okoli 151 kg odpadkov od železa, okoli 3120 kg odpadkov od litega železa (od peči, kotlov itd.), okoli 90 kg platnenih odpadkov od gasilnih cevi itd. ta okoli 400 kub. metrov lesenih odpadkov. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Zgodba Ivana Kodriča
Bilo je lepega spomladanskega jutra leta 189.,, ko je Ivan Kodrič, mlad dečko dvajsetih let, zdravih lic, živahnih oči in rjavih kodrov, raven kot smreka in kaj prikupljive zunanjosti, korakal po ulicah cesarskega Dunaja v slavnostni črni obleki in s cilindrom na ponosno vzdignjeni glavi. Bil je vesel in poluglasno je žvižgal domačo popevko » Kaj nam pa morejo.,.« Sicer je pa imej tudi dovolj vzroka za to.
Komaj je namreč obesil gimnazijske hlače na klin, odslužil eno leto vojake in začel razmišljati, kam bi se vtaknil, da si zasluži vsakdanji kruh in se kaj povrhu, že se mu je smehljala sreča. Boter Andrej, ki je z zlatim ovratnikom pod brado ponosno stopal okrog kolodvora, svest si svojega načeiniškega dostojanstva, ga je priporočil znancu pri ravnateljstvu. Ni minulo niti sto dni, in naš Ivan se je že kazal z rdečo kapo na glavi pri vsakem vlaku v Gloggnitzu ob vznožju Severnika, kadar je imel službo kot novopečeni prometnik, čeprav ga je gledal njegov načelnik Sor-mann malo pisano po strani radi »slovenske invazije« pri južni železnici, mu vendar ni mogel do živega. Službo je vršil z vso Vnemo, kot se spodobi za mladega uradnika — Slovenca med zagrizenimi Nemci. Denarja je imel tudi ►za silo, ker je bil kot slovenske gore Sin skromen (saj drugače ni šlo), v nemško družbo tovarišev pa ga ni preveč vleklo, ker ga niso smatrali za enakovrednega. Zato je porabil vsako priliko, da je sedel na vlak in se za par vinarjev peljal na Dunaj, do kamor je bilo jedva dobro uro vožnje. Tam je našel znance, dijake, ki so se na univerzi, še bolj pa za gostilniško mizo pripravljali za bodoče doktorje. V veseli dražbi mu je hitro potekal čas. Ko so se pa razvili duhovi in je bilo najbolj prijetno, se je moral žal ločiti od prijateljev in vrniti ha svoje mesto v Gloggnitz, kjer je opolnoči prevzemal službo od tovariša.
Tako je bilo tudi danes. Vendar pa si tokrat ni poiskal znancev, ampak je dostojanstveno korakal k prijatelju Tonetu, ki je začutil potrebo, da naveže svoje nadaijne življenje na izvoljenko Marico. Ker pa je treba za tako važne čine, kot je trenotek. ko stopita dva zaljubljenca ali pa tudi ne v sveti zakonski jarem, priče, je ta častna naloga padla na našega Ivana, in zato se je danes oblekel v salonsko obleko, ki mu jo je bü kupil oče za maturo, obul lakaste čevlje, se pokrl s svetlim cilindrom in si nataknil na roke bele rokavice. Tako tudi zunanje pripravljen za trenotek, ko bo dragega Toneta izgubil za vedno kot zvestega' krokarja. Je veselo hitel po ulicah in cestah ogromnega Dunaja, da ne bi prišel prekasno.
Vse je šlo gladko in po Programm Veselili so se, jedli in pili, tudi malo peli, sploh, zabdvali so se, kakor se spodobi pri svatbi Le prehitro so potekale urice, in naš junak se je moral odpraviti na kolodvor, da ne zamudi vlaka. Zakaj opolnoči Je že moral imeti rdečo kapo na glavi in opravljati odgovornosti, pa tudi časti polno prometno službo,
Ali ni sreče brez nesreče. Ko prihiti na kolodvor, že ni bilo več zadnjega vlaka! Malo Se manjkalo, da se ni Ivan sesedel od strahu. Kaj pa sedaj? Opolnoči mora biti v Gloggnitzu, sicer ne more nastopiti službe. In zamuditi vlak in ne priti pravočasno na svoje mesto, to je smrtni greh za železniškega uradnika, posebno še novopečenega. Za tako pregreho je določena stroga kazen, za začasnega pripravnika tako-rekoč smrtna: odpuste ga namreč iz službe, kar na mestu. Joj, kaj bo potem! In boter Andrej, kako bo hud nanj, posebno ko mu bodo na ravnateljstvu namignili, naj drugič ne priporoča več takih fantalinov, ki se ne znajo držati uradnih ur! Sedaj naj pa zopet prične tekati okrog botrov in znancev in drugih gospodov in naj jih prosi za dobro besedo pri svojih višjih, da bi mlademu nepridipravu Ivanu preskrbeli novo
službo. Kako je to sitno! »Ti vražji Tone«, se je priduševal, »kaj si moral ravno mene izbrati za pričo pri poroki? Ali nisi mogel najti na celem Dunaju drugega? Da bi te koklja! Prav naj ti bo, če te Marica mrcvari in spravi pod copate! Pa kaj mi vse to pomaga, jaz pa le ne bom nocoj v Gloggnitzu!«
Ko Kodrič tako premišlja svojo žalostno usodo in povprašuje tovariše na kolodvoru, ali ne gre morda kak tovorni vlak proti Severniku, se mu nemški petelinčki na tihem rogajo in se radu-jejo njegove smole. Ne samo to, še v nesrečo ga hočejo spraviti! Eden teh vragov, tudi z rdečo kapo na puhli glavi, se namreč domisli, da gre takoj z Dunaja proti jugu dvorni vlak z nemškim cesarjem, ki se, kakor vsako leto tudi letos pelje na Krf na počitnice.
»če ste korajžni, dragi kolega, še lahko pridete pravočasno na svoje mesto, Stopite v službeni voz nemškega dvornega vlaka. Oblečeni ste za to priliko. Poskusite, mogoče se vam posreči Drugega vam ne morem svetovati To je' edina rešitev iz vaše zagate. Sicer pa itak veste, kaj vas čaka, ako ne boste opolnoči v Gloggnitzu!«
Tako je govoril mrcina. Kodriču je postajalo tesno pri srču. Kaj naj stori? Predrzno je stopiti v dvorni vlak brez dovoljenja in se celo z njim peljati, še hujše pa bo, ko mu v par dneh naznanijo, naj poveže svojo culico in naj gre, odkoder je prišel. Potem pa zbogom, rdeča kapa, adijo za vedno! In kaj bo rekla njegova mama, ki je bila tako ponosna na svojega sina, še bolj pa na njegovo uniformo in na sabljo. In boter Andrej? In celo sosedova Špeiica, ki je prihajala nekam sumljivo pogosto k sestri Lojzki, odkar je imela na klavirju Ivanovo sliko v novi uniformi s sabljo 5a trivoglatim klobukom!
Ivan Kodrič le storil v svojem obupu predrzen sklep: Naj se zgodi kar se hoče, službe ne sme izgubiti, botra Andreja ne razžaliti, mame ne razžalostiti in naklonjenosti špeice bognedaj
zapraviti. Bo že našel kak izgovor, aka ga zasačijo.
Pogumno stopi v vagon, ki je prvi za lokomotivo. Tam vidi polno visokih gospodov v črni obleki in v uniformi, železniških uradnikov in policijskih. Tudi nekaj detektivov je vmes, ki ga pa k sreči ne poznajo, kar je Ivanu seveda zelo ljubo. Stroj zažvižga. V zadnjem hipu stopi v voz generalni ravnatelj.
Kodrič skoraj omedli. Ali ga bo spoznal? Saj se mu je predstavil ob nastopu službe. Ne, gospod generalni ravnatelj se ne briga za naraščaj. Le postrani pogleda Ivana in razmišlja, kdo bi utegnil biti, ki je sicer še tako mlad, pa že stoji tako ponosno in samozavestno v kotu službenega voza dvornega vlaka, v katerem se pelje Njegovo cesarsko Veličanstvo na počitnice,. Kodrič se ga niti ne upa pogledati, visoki gospod pa sklepa iz tega, da ga takorekoč prezira, in da mora biti vsaj kak grof, ako ne knez ali celo. princ..
Vse gre gladko kakor na vrvici. Gospodje doktorji, inženirji in dvorni in drugačni svetniki in drugi dostojanstveniki se prijazno približajo našemu junaku, ker ga smatrajo za nekaj zelo visokega in se mu ponižno predstavijo. Kodrič jim komaj odgovori, tako je zmeden in preplašen. Žato tudi oni ne razumejo njegovega imena, in to jim še bolj imponira. Generalni ravnatelj mu celo ponudi cigareto, računajoč, da se je treba visokemu gospodu prikupiti; zakaj njegovo največje hrepenenje je bilo, da bi postal talni svetnik. Ivan nekaj mrmra v zahvalo, ker ne more spraviti prave besede iz sebe. Zato ga gospod pusti v miru, misleč, da je naklonil grof ali knez ali princ odlikovanje tekmecu.
(Konec prih.)
Glavni urednik: Ivan Podržaj, Odgovorni urednik: Miha Gaberšek* Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani,
Nojcenejše in najhvaležnejse darilo našim malim je:
IV|ej ZtfsrinjcK
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, sa pouk in kratek čas Din 5*—
Meji ljubek!
Hvaisks slike za naše malčke na trdem močno vezanem karton« Din S*—.
Mladi slikar
IO tiskanih predlog za po» barvanje z akvarel » barvam ali pastel - barvniki Din 3‘— V
Crmpetcr
staroznana, veselo družabna igra za zimske večere. 1 igra
Din
Vse se dobi v
M lisi
ii lipi UiiiJoiiiii.
Gradbeno podjetje
Franjo IM, Celje.
Prevzema in izvršuje vsa grad« bena dela. natrle, proračune in statistične preračune.
Likvidacija.
Razprodaja se pod dnevnimi cenami v vsaki j množini:
Krampi nasajeni.
Lopate nasajene (metalke).
Vozne plahte.
Strange močne 4l/a metra dolge.
Konjske podkve štev. 1 do 3 Konjske in volovske podkovičnlke x
štev» 1 •	- I
Kotle pocinkane vsebina 601. z pokrovom. Pojasnila daje brezplačno trgov, prokurist
Peter Šetlisa» Sevnlea ob Savi*
RAZPIS.
Uprava Ljubljanskih velesejmov oddaja za Ul ljubljanski velesejem v najem
i:l Restavracijo z vsemi prostori.	1
2:) Paviljon za vinotoč.
Obe zgradbi se oddasta prazni ter jih mora najemnik z vsem potrebnim sam opremiti. Ponudbe naj se pošiljajo do 15. t m. ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma, katero je na razpolago z ustmenimi informacijami. Ljubljana, dne 6. julija 1923
_______	Uprava ljubljanskih velesejmov.
———	mimum ——
V MARIBORU.
81, julijem 11. se je preselilo zastopstvo aaSegalista „JÜTEA5JE KOY0STI“ t Mariboru
W* v Frančiškansko ulico št. 14.
Tam se sprejemajo naročila za list la Inserat!. Bedna in hitra služba dostavljanja Usta na dom. Befcla« maeije se izvršujejo takoj! — Telefon štev. 419.
f^aloga klawlrjev in pianinov
najboljših tovarn: Bösendorier, Czapka, Ehrbar,
: :	Sehweighoter, Original, Sfingi 1.1. d. : :
JERKA HUBAD, roj. Poleni, UUU1II, fflinim ul i.
IB H S
ÜS8
mm oglasi
Cena oglasom do 20 besed Din 5’—; vsaka nadaUna beseda 25 para, s davščina vred.

BBS
ta m ia
s lepim vrtom ta, prostim stanovanjem v Ljubljani se ugodno proda. Vprašati pri društvu hišnih posestnikov. Dunajska c. 17 s>4 4,— 6. ura aii pismeno,
EiijiT“
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blasin in žime In morske trave, modrocs na peresih Speeijelna tvrdka sa izdelovanje klubg&rnitur. — Najnižje cene! ™Kajsoisdnejšl izdelki! — Za-htevajte oferte in cenike!
üfti li
na prometnem kraju v Mariboru f, dobroidočo trgovino s mešanim blagom in dvoriščno hišico s veliKim skladiščem. Kupec dobi takoj stanovanje, trgovino ta skladišče. Vici, Maribor, Glavni trg 5.
~ Ü
dobra oseba bi vzela 15 mese-C9v staro deklico za svojo? Ponudbe se prosijo poslati upravi Usta pod šifro „Sirota“.
~ Kno, m
rdečo deteljico, semensko ajdo, lipovo svetje, suhe gobe HA plačuje najbolje Sever St Co. Ljubljana, Volfova. ul. lž.
iipMja,
böancist, z večletno prakso Išče službe. Cenj. ponudbe pod „Perfekten“ na upravo lista.
lil ’
iz dobre rodbine in samo z dobrimi šolskimi spričevali,-kateri bi stanoval pri stariših ali sorodnikih se sprejme takoj aii koncem šolskega leta pri tvrdki R Stermecki, Celje.
ir-
osebni, Nesselsdorfer, s*ta dober, lepa karoserija 15/45 H-P, 6 sedežev, se po ugodni ceni proda. Chvatal, Ljubljana, Martinova cesta 30.
Ii 2 m
aa Dolenjskem, 5 minut od postaje prodata. Cena 130 000 K Ponudbe na upravo lista pod »Ugodna prilika«.
ki ja dne 8. julija zvečer zamenjal dežnik v kavarni .Emona* se prosi naj ga takoj vrne v upravi „Jutranje Novosti“ ako noče imeti posledic.
im
žeU v svrho ženitve mlad trgovec s gospodično ali mlado vdovo s premoženjem. Ponudbe, če mogoče s sliko, katera se pozneje vrne pod »It 30«. na upravo lista
za tanin kupujem vsako množino. Ponudbe s ceno, franko vagon v Sloveniji in množino na Rudolf Zord & Co., Ljubljana, Gledališka tilica 7/11.
Jiiil poi!
Proda se v Trbovljah zraven cerkve velika hiša, v kateri se nahaja večletno dobro vpeljana trgovina s pivom ia vinom na debelo, s vodovodom in električnim pogonom, gospodarsko poslopje in travnik. Potreben kapital 250.000 din,, drugo po dogovoru. Dobijo se tudi tam stavbene parcele z zemljo. Več se po zve pri g. Ivanu Orešniku, zaloga pive »Union«, Trbovlje.
obednica (mahagonij in salonska garnitura (pliš), skupno ali posamezno se proda cajvišjemu ponudniku. Za ogledati v brzo-vozaem skladišču južnega kolodvora v Ljubljani dnevno med 8.—n.tali,—16.uro. Pismene ponudbe, vezane na 8 dni je vposlati pod štev. 631/11-23 mi obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani do 7, julija.
ur
(aii sobo) primeren za čevljarsko obrt iščem za takoj. Cena postranska stvar. Ponudbe pod »Podjetnik« na upravo lista.
Im ii
4 sobe, 2 kuhinje, jed. shramba, klet ia delavnica, veiik vrt, še za zidavo na prometnem kraju za vsako obrt se proda. Kupcu čez mesec dni stanovanje na razpolago. Zadnja cena 175.000 Din. Poizve se pri sodarju na, Viča št. 113,_______
Ho!
Priporočam se vsemu p. n. občinstvu sa vsa sob.oslikarska .in pleskarska dela; posebno priporočam svojo novo iznajdbo, odpravljam vsako mokroto od od zidov v roku 48 ur; vse po najnižji ceni. Na plačilo počakam do 1 leta dni. Naročnika sprejemam, Hugo Pleško, Za-greb, Mandičeva ul. 5.__
" M lisSi ii
čisto modemi, cajfinejše sukno, j se poceni proda. Naslov v upravi lista.
II ä Hl iirai
se odda preko stanovanjske oblasti v Ceije ena soba »a samca pri g. Maks Kraus..
Mil M tali
Pekama na deželi 600.000 K. Vila z 2 oraloma posestva,"#« Mariboru, 500.000 K- Posestvo 26 oralov, vse kulture 800,000 kron. Graščina, 115 oralov posestva in gozd. Posestvo/ 6* oraiov, gozdi, travniki, njive, lepa poslopja, 2,500.000 fcroo. Vila, 7 oralov posestva, 1 milijon 300.000 K. Gostilna, dobro idoča, S00.000 K. Hiša * trgovino. na glavnem trgu v Mariboru, 3,500.000 'K. Toratrie, hiše, gozdna posestva se predajo, Iščejo se pa novi prodajalci nepremičnin ter se jamči reeiea in brzi uspeh potom pisarne Zagorski, Maribor, Barvarska ul. št. 3.
ki plete nogavice na stroj, ca; javi svoj naslov v upravi lista, Dobi delo.
Bia lepa
(privatna) paviljona na LjubljaS' shem velesejmu sa prodaste, Pojasnila v ve) esejmski pisari».
ki je absolvirala trgovski 'iefes z dobrim uspehom, želi primešaš službe, najraje v LjubljaoL Cenj, ponudbe prosi pod ,sZan£sniv&' na upravo Usta.
Tijisii!
Prodam po=em rokopis prevoda znameoitega angleškega romana v svrho ponatisa ša založbe. •Naslov v upravi. ■
llffl
večjo svoto posojilr. pro'i popolni pupilarai varnosti ia ugodnimi obrestmi, Cenj. ponudbe aa upravo Usta pod „Varnost**,
Htil
iz dobre rodbine in samo a dobrini! šolskimi spričevali se sprejme takoj pri tvrdki R. Storm ec k», Celje.
HO iO M
s prostim tekom, moro rabljeno, se proda. Zelo lahek. tek. Kračun, Čretnik «— Poljane.
in tinta fZrmm tiatatta Jft Mprta« t UiMtask