Poitnina plačana v gotovini. ______ ^ Letnik LVII September 1940 Štev. 9 vrtov FRANČIŠKA. Vsebina 9. št.: Molimo za našega škofa! 257. — Marijino rojstvo 258. — Krščanska družina 259. — O trgovcu, iskalcu lepih biserov . . . 261. — Komunizem ni nevaren? 262. —• Jugoslovansko sveto leto 264. ■—• Brodnik Jona 265. — Slomšek, ustanovitelj Mohorjeve družbe 267. — Baraga, apostol treznosti 268. — Zlata lestvica 269. — Sestanek voditeljev III. reda na Brezjah 271. — Blaženi Apolinarij 272. t Marija Turk 273. — Kako se gibljejo tretjeredne skupščine 274. — Frančiškova mladina: Taborjenje Velikih Frančiškovih Križarjev 277. — Zveza Velikih Klar v Ljubljani leta 1939/40. 278. — Cerkev - vodnica k Bogu 279. — S Marija Celina od Darovanja 281. — Misijonska poročila FMM s Kitajskega 282. — Razgled po svetu 284. — Pax et bonum 286. — In naj molijo za mrtve ... 288. — Nove knjige 288. Celoletna naročnina »Cvetja« za leto 1940 Za Jugoslavijo 15 din; za Italijo 10 lir; Za Nemčijo 1.50 m.; za Ameriko 1 dol.; za druge države protivrednost 24 din. — Posamezna številka 2 din. — Izhaja mesečno-Z dovoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti izdaja Franč. prov. sv. Križa. — Zastopnik dr. p. Stanko Marija Aljančič, O. F. M. prov. prokurator. -— Urednik p. Odilo Hajnšek, O. F. M. — Uredništvo in upravništvo »Cvetja« Ljubljana, Frančiškanski samostan. ■—- Številka ček. računa za Jugoslavijo: 11.495. Natisnila frančiškanska tiskarna, Ročno, p. Št. Vid nad Ljubljano (P. B. Markelj)' Rimsko serafinski koledar za leto 1940 September 1 N 16. pobinkoštna nedelja 16 P Cm.PO. B. Janez in Peter m. 17 T VO. PO. 2 P B. Janez, Apolinar in Sev. 18. S PO. 3 T Cm. Od dneva 191 Č PO. 4 S PO. S. Roza Viterb. dev. 20 P 5 Č Cm. B. Gentil m., Lavrencij J. 21 S 6 P Cm. B. Liberat in Peregrin 7 s Cm. Od B. M. D. (v soboto) 8 N VO. PO. 17- pobinkoštna nedelja 23 P Rojstvo B. M. D., Hadrijan 24' T PO. 9 P Cm. B. Serafina vd., Gorgonij 25 S 10 T B. Apolinar in tov. muč. 26! Č Cm. 11 S B. Bonaventura Barcel, sp. 27 P PO. 12 Č PO. Presladko Ime Marijino 28 S Cm. 13 p Cm.PO. B. Frančišek Kald. sp. j 14 s PO. Povišanje sv. Križa 29'N PO. 15 N PO. 18. pobinkoštna nedelja Sedem žalosti B. M. D. 30 P S. Kornelij in Ciprijan m-Rane N. S. O. Frančiška KV., S. Jožef Kupertin sp. S. Januarij in tov. muč. KV., S. Evstahij in tov. m-KV., S. Matej ap. 19. pobinkoštna nedelja S. Tomaž šk., S. Mavricij Najdba s. Klare, Lin, Tekla S. Pacifik sp., M. B. Rešit-B. Frančišek - Marija sp. B. Lucija d., S. Ciprijan S. Elzearij sp., S. Kozma B. Bernardin sp., Venčeslav (Molitve za naše rajne.) 20. pobinkoštna nedelja S. Mihael nadangel S. Hijeronim c. uč. Razlaga kratic: VO. = vesoljna odveza. PO. = popolni odpustek. Cm. = črna maša, ki je dotični dan dovoljena. Ljudska posojilnica v Ljubljani r. z. z neom. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 (v lastni palači) Obrestuje hranilne vloge najugodneje * Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi 5% Molimo za našega škofa! Razne 'proslave desetletnice njegovega vladikovanja so v glavnem Za nami. Morda so mu bile malo v zadoščenje za crucis pondus, težo toiža, nekaka 5., 6., ali 8. postaja na križevem potu. Saj je sočutna Iju-Simona, Veronike in usmiljenih žena tudi našemu Gospodu dobro ^ela, pa bi njemu ne priznanje, ki ga je bil ob tej priliki za svoja velika dela deležen. A kakor je bila za našega Gospoda na križevem potu naj-Večja uteha njegova mati Marija, ki je najbolj umela njegovo žrtvovanje je svojo nekrvavo žrtev z njegovo krvavo žrtvijo združila za naše odrešenje; tako bi bilo za našega škofa gotovo najlepši jubilejni dar, njegovo ljudstvo enega duha, enega srca, enega trdnega sklepa: Z Vami, naš od Koga postavljeni voditelj, z združenimi močmi, nerazdeljivo in neločljivo ^ delo za kraljestvo Kristusovo med nami! Naša tretjeredna družina Se zaveda, da je v duhu sv. Frančiška predvsem to vdanost dolžna svo-temu škofu in mu jo za to priliko znova obljublja in poklanja. V duhu Katoliške akcije, kot jo on pojmuje, bo delala, da Kristus čimprej zopet zakraljuje v našem zasebnem družinskem in družabnem življenju. A ker Ve> da prazno je delo brez sreče z nebes, bo predvsem molila in s tihimi Zrtvami zalivala to njegovo veliko delo. Posebno bo ne samo zdaj, am-Vak trajno in vztrajno molila: »O Bog, pastir in vladar vseh vernih, glej •milostljivo na svojega služabnika našega škofa Gregorija, ki si ga za Pastirja ljubljanski škofiji postavil: podeli mu, da bo tistim, čez katere postavljen, z besedo in dejanjem koristil in tako s čredo, ki mu je •*ročena, dosegel večno življenje.« Marijino rojstvo • »Tvoje rojstvo, o Marija, je oznanilo vsemu svetu radost. Iz tebe je vzšlo Sonce pravičnosti, Kristus, naš Bog, ki je odvzel od nas prekletstvo, prinesel blagoslov, ki je strl smrt in nam zadobil večno življenje« (Rimski misal). V resnici, Marija je mati našega Odrešenika, je vzrok naše radosti na dan svojega rojstva. Nebo se je radovalo nad njenim rojstvom, toliko bolj moramo mi slaviti ta praznik. Jezus nas je storil vse sinove in hčere presvete Device, zato je ona tudi naša Mati. Kako spodbudna misel za nas, da jo smemo imenovati svojo mater. Ni napram o-trokom tako ljubeznive, tako dobrotljive matere, kot je Marija nam. Svojega Sina prosi za nas, da bi nam dal svoj blagoslov in svoje milosti. Ni tako mogočne matere, kakor je Devica Marija, ker njena moč sega do božjega prestola, njena priprošnja je bila še vedno uslišana. Marija je Mati usmiljenja, k njej dvigajmo svoje roke iz te solzne doline, ona nam hoče pomagati v naših potrebah. Ona nas tolaži v naših križih in težavah, oslaj-šuje naše življenje z upanjem, da bomo po njeni priprošnji dosegli večno zveličanje, zato je ona sladkost in upanje naše. Veselimo in radujmo se na rojstni dan naše nebeške Matere! Molitev je luč na potu duhovnega življenja, duhovno branje pa olje za to luč. (Sv. Frančišek S a 1. ) Bog ni tako malenkosten kot so ljudje. (Sv. Franč. S a 1. ) Po mojem je pravi kristjan rajši nakovalo kot kladivo, rajši oropan kot ropar, rajši mrtev kot morilec, rajši mučenec kot trinog. ( S v-Frančišek S a 1. ) p- HUGO: Krščanska družina Žena. Nekega dne je vsa razburjena in zjokana prišla k svojemu župniku 111 Kiu začela ihte tožiti, da ne more več s svojim možem živeti. Brezver-než je, pijanec, preklinjevalec, surovina, da ne ona, ne otroci, niso življa varni pred njim. Rajši se sama ubija z otroki, kot bi še dalje j* živela. Saj družina itak nima drugega od njega kot pohujšanje, ?er vse zapije, kar zasluži. Župnik jo dolgo mirno posluša in potrpežljivo ca^ai da pride do besede. Vmes pa išče izhoda iz zagate. Kaj pa naredite, tako poseže vmes, kadar pride mož okajen domov p ° da je tak pekel v vaši družini, je vzrok ta, ker je preveč podobna Protestantskim cerkvam in premalo katoliškim. V protestantskih cer-. ab ima prižnica glavno mesto, v katoliških pa oltar, žrtvenik. Z dru-r01* besedami: vi le preveč pridigate svojemu možu in celo takrat, ko najmanj dovzeten za pridige, pa premalo pred oltarjem klečite in se ^ ljubezni žrtvujete zanj. Glejte, da bo zanaprej vaša hiša bolj podobna ^atoliški kot protestantski cerkvi, saj ste vendar katoličanka in videli 0ste, da bo vse drugače. Žena je razumela, sprejela blagohoten nauk in pomirjena odšla. Od-^anila je prižnico iz hiše, se odpovedala pridigarski vlogi in kadar ni moža pravočasno domov, ali ko ga je molče spravila k počitku, je Pokleknila pred hišni oltarček in goreče molila: Marija, ti ga obrni, jaz ne morem! Prva dobra posledica tega je bila, da je bil on veliko bolj miren, ker ga ni nihče na korajžo klical. A to je bil le prvi sad njene prepričevalnejše molčeče pridige in molitve. Najdozorelejši sad r Pn bil, čeprav ne že prvo jesen, da je neko soboto, ko je prišla iz cer-Ve od sv. spovedi ter ga v veliko razočaranje že doma našla in še popol-°ma treznega, stopil pred njo in ji dejal: Tončka, pozabi, kar je bilo eu nama! Lahko mi verjameš, da bo zanaprej vse drugače. Jutri zjutraj P°ldem tudi jaz k sv. spovedi. Upam, da se bo dalo tudi iz mene še kaj lenega narediti. , žena, če se ti ta vzor, prav iz tvojih vrstnic vzet, zdi previsok, po-j®1 se moram pa jaz glede tebe Simonovi službi skorajda odpovedati. J? en svet bi imel še zate, da bi se ti na tvojem zakonskem križevem potu Kristusa vsaj kolikor toliko posrečila. Ali si že kaj slišala o čudežni °ui velikega ljudskega misijonarja sv. Bernardina Sienskega? Ne on, .^pak ljudstvo jo je na podlagi njenih čudovitih uspehov krstilo za U(Ježno vodo. j. Koliko nesrečnih zakonskih žena je na njegovih misijonih po pribah prihajalo k njemu po svet in tolažbo. Če bi bile tisto, kar so imele z svoje može misijonarju potožiti, njim samim povedale, bi jim bila s01ga misijonska spoved lahka. Prepir na prepir je v naši družini, tako s- tožile in ga prosile naj nasvetuje kako uspešno sredstvo, da bo več j °5e in ljubezni. Vsaki taki je dal steklenico tiste že slavno znane ču-Vaf116- V0(te z naročilom, naj jo vsakokrat, ko bo čutila, da že kri jeze ovi in se pripravlja izbruh, vzame polna usta vode ter toliko časa v ustih drži, dokler se ne bo kri zopet docela umirila. Vse, ki so se tega zdravila in recepta držale, so priznavale, da je to res čudežna voda, kot bi bila s krstno v sorodu. Kar čisto novo sončno življenje se začne v družini, kjer jo zlasti žena pridno rabi. Pa tudi možu naj jo priskrbi. Sicer možaki za vodo niso posebno navdušeni, a take čudežne so prav tako potrebni, da se jim ne bodo hudiči ali še kaj gršega vsipalo iz ust, kakor čebele iz panja. To, žena, bo pošteno zadoščenje za tisto nesrečno jabolko- Žena! Tako dobro vem kot ti, da je lepe nauke lažje dajati kot držati. A to v tvojem slučaju nepobitno ostane, če se jih boš držala-si boš svoj zakonski kriz bistveno zlajšala in mnogo več upanja i®®}a' da boš svojega moža, ki je vendar tvoj najbližji, prej ali slej razorožila in spreobrnila. Saj ti je gotovo znana tista zarota, ki sta jo nekoč top*0 pomladno sonce in strupena kraška burja skovala proti nekemu kmeC' kemu očancu stare korenine. Vse je že odložilo zimsko obleko, le on je ob nedeljah v kožuhu mahal v cerkev. Pa je reklo sonce burji: Poskusi ga ti prisiliti, da bo slekel kožuh. In burja se je z vso silo zakadila vanj-Toda čim srditeje ga je naskakovala, tem bolj se je možiček zavij®1 v svoj kožuh. Ko vidi, da ravno naprotno doseza, pravi soncu, naj °n° poskusi svojo srečo. Sonce upre svoje tople žarke v starčka. Nekaj Čas® se je še obiral, potem se je začel podajati. Najprej je kožuh odpel. K° je pa celo njegove premrle kosti le preveč razgrel, ga je še slekel, čepraV so se mu drugi muzali. Tako boš tudi ti, žena, več dosegla s soncem ljubezni, ki se nikoli ne skrije za oblake, kot z burjo svoje jeze. Saj največja sila, s katef0 razpolaga žena, je ljubezen. Z njo ustvarja čuda, pa naj se že s P°ave’ čeno zakonsko ljubeznijo oklepa svojega zakonskega druga, ali pa z žezlom požrtvovalne materinske ljubezni kraljuje sredi svojih srečnih otročki ji ljubezen vračajo za ljubezen. A ne umej me napačno. S tem nikakor nočem reči, da bi si za cen0 moževe naklonjenosti in mirnega zakonskega sožitja pustila prav vS dopasti, kar bi od tebe zahteval. Njegove zakonske pravice niso neon10' jene, kakor tudi tvoje ne. Vezane so na naravno, božjo in cerkveno PraV^ Le v teh mejaji sme tvoja zakonska ljubezen »vse prenašati«. V pod1”06 nosti se glede teh meja ne kaže spuščati. Menim pa, da če zakonski ta* skrbno pazijo na meje in mejnike, ko gre za kako ped zemlje, bi morajj še skrbneje paziti na meje in mejnike mnogo svetejših in usodne]®111 zakonskih pravic oziroma dolžnosti. Žalibog mnogi modemi zakonski, zlasti moške polovice, teh in mejnikov nočejo več poznati. Za tako neomejeno svobodo, kakrsC uživa žival na pašniku, seveda ni treba nikakega blagoslova. In ga taK tudi ne potrebujejo. Ali jih poroči duhovnik ali birič, jim je vseen0, Kaj se pod častito firmo zakona dalje vrši, to nikogar več ne brig* S takimi se tukaj ne mislim prerekati. Govorim krščanskim zakonsk1 in v tem poglavju krščanskim ženam, ki jim krščanski zakon ni le kak judovska apoteka pod lepo firmo »Marija Pomagaj«, ampak hočejo v zakonu krščansko živeti, če je to njihovim zakonskim drugom P{af ali ne. Žene, ki bi teh meja in mejnikov ne poznale, so vsekako dok® se z njimi podrobnejše seznaniti, sicer bi bila že njihova nevedn0 grešna, še bolj pa morda tisto, kar bi iz nje izviralo. Šaj imajo na rafj polago razne vire, tiskane in ustmene: knjižice, spovednico, stanov® nauk, zaupne informacije pri poklicanih. Toda eden, na katerega najrajši obračajo, to je zdravnik kot zdravnik, ni v to poklican. 0.n ■ specialist za telo, ne pa za dušo. Za to so specialisti dušni zdravniki- Žene! Za sklep čujte še eno zgodbico. Kakor veste, Miklavž že dolgo Prej pri materah zaupno poizveduje, kaki so njihovi otroci, kateri so Pridni, kateri poredni, da jih ve po zasluženju obdariti. Tako je prišel iudi k neki materi z enim fantkom in eno punčko na posvet, kako je pl z njima zadovoljna. Seveda je oba zelo pohvalila. Kajti matere so ta*e, da v domačem družinskem krogu otrokom, kadar jih kaj zdražijo, Vsa mogoča imena zdajo, ki jih ni v nobeni pratiki, pred tujci pa so SaRU angelčki. Ko je Miklavž slišal, kako sta oba dobra, je obljubil, da Jana bo nekaj lepega prinesel. Potem je dejal materi: »Tebi bi pa rad rivega fantka ah punčko prinesel.« Komaj se je še pravočasno spomnila svoje hvale, da ni rekla: »Še ta dva škrateljčka sta mi preveč!« Mesto tega mu je zarobila: »Če nimaš drugega, še to kam drugam nesi!« Miklav-^ sta se dve debeli solzi utrnili in potočili po beli bradi. Obrnil se je in zalosten odšel. Miklavževo jutro je fantek dobil konjička, da ga je lahko ?ajahal, punčka skoraj večjo punčko kot je bila sama, mati pa veliko ki jo je seveda skrbno skrila pred otrokoma. Jaz bi samo še to ^stavil, da jo je pošteno zaslužila. P' SALEZIJ: O trgovcu, iskalcu lepih biserov . . . Med prelepimi prilikami o nebeškem kraljestvu je tudi ena, ki primorja nebeško kraljestvo trgovcu, iskalcu lepih biserov. »Ko je le-ta jrisel dragocen biser, je šel in prodal vse, kar je imel, in ga kupil« (Mt p 46). Zdi se mi, da je ta prilika kakor nalašč za modernega človeka, V1 se je neizrečeno pomehkužil in se boji vsakih prevelikih žrtev za Pobro stvar. Ni se n. pr. hotel postiti prostovoljno, iz verskega nagiba ^krat na teden, sedaj se mora marsikje po večkrat. Nemogoče se mu ^ zdelo pustiti grešno naslado, v vojnem času se pa mora — hočeš no-ločiti od vsega in prevzeti nase najhujše žrtve, da, celo grozno smrt, m mu jo je pripravila modema brezbožna civilizacija. Ni mogel prenesti morebiti kake malenkostne krivice od strani svojega bližnjega ah soseda, 'f sedanjem času nasilja pa mora brez godrnjanja prenašati vnebovpijoče ^vice od strani sosednjega naroda, ki obenem celo na ves glas razglaša, p mu je le za pravično rešitev mednarodnih odnosov itd. Ker je modemi, Udi krščanski človek, zgubil izpred oči veliko vrednost nebeškega kra-Jestva in njegovih nadnaravnih dobrin ter se ves zaril v posvetne skrbi; . r je bil prelen, da bi se kaj več žrtvoval za izoblikovanje svoje duše m značaja, se je zgodilo, da je postal suženj in obenem mučenec — ^prostovoljni mučenec (če se potem sploh more še imenovati mučenec) svoje prevelike tostranske usmerjenosti. , Zato pa je ravno dandanašnji najbolj potrebno, da postanemo po-P°bni trgovcu, iskalcu lepih biserov. Odkrijmo v krščanstvu tisti naj-. agocenejši biser, radi katerega bomo pripravljeni prodati vse, kar miamo in ga kupiti! V tem je rešitev za nesrečno in zbegano človeštvo. mčemer drugem je ni in je ne bo! Dokler bo posameznik povsem f^bež, pohlepnež in mehkužnež, ves vase zaverovan, boječ se vsakih m^ev, toliko časa ne bo zadovoljen. Dokler bo vsak narod videl samo in krivice nasproti sebi, toliko časa ne bo miru in mednarodne zaupnosti. Do te bo mogoče priti šele tedaj, ko bo ravno tisfi narod, ki mu Je za pravičnost, prvi začel pri sebi in dal sosednjemu narodu, kar mu je po krivici vzel. Sam mora najprej popraviti krivico, ki jo je storili potem šele bo mogel brez sramu zahtevati tisto, kar je njegovega. Preden bo do tega prišlo, bo pa še dolgo, dolgo. Še tam, kjer je katoliška vera državna vera, kjer bi se torej tudi v javnem življenju morali raV; nati po krščanskih načelih, še tam tega ne morejo razumeti, kaj šele drugje. Ah je torej krščanstvo samo lepa beseda in vzvišena teorija? Žali' bog, prevelikokrat resnično. Zato pa mora človeštvo hoditi »narobe-pot«-Namesto, da bi se prej zatajevalo ter se radi dragocenega bisera vsemu odpovedalo, pa se mora v težkih preizkušnjah nehote in prisiljeno mar' sičemu odpovedati. Ker zmagoviti narodi ne poznajo mere svojemu maščevanju, pa rode še hujše maščevanje in surovo popravo krivic. Tako se dogaja v svetu, ki noče poslušati vesti, ki se noče ravnati po krščanskih načelih. Kolikokrat je že katoliška duhovščina to razglašala, pa se zdi, kakor da bi šlo skozi eno uho noter skozi drugo pa ven. Saj je krščanstvo sam° na sebi s svojimi vzvišenimi nauki edino odrešujoče za bedno človeštvo; Pa mislite, da ljudje hočejo to razumeti. Preplitvi so in prepovršni. Tum jih samo še kake senzacije ganejo in zbudijo iz spanja, kakor injekcij neozdravljivo bolnega človeka. Sedanji svetovni dogodki so nam pripra' vili že dovolj vsakovrstnih senzacij, tako da je upati, da bomo zoper dostopni tistim vsakdanjim stvarem iz evangelija, ki bi nam tudi v tek težkih časih bili ne samo v tolažbo, ampak tudi v rešitev. Naj bi se to čim prej zgodilo. Tedaj ne bomo več brez razumevanja poslušali krščanskega nauka in tudi ne prelepe prilike o trgovcu, ki je iskal lepih biserov^ Tudi to pomnimo, da bo le dosleden kristjan zmožen doprinesti vsa* kojake žrtve za domovino, ker ve, da se brez žrtev ne more živeti, in ima obenem upanje, da bo po smrti prejel plačilo. Ker je bil v življenja podoben trgovcu lepih biserov in je radi najdragocenejšega izmed drag1® biserov odtrgal svoje srce od vsega na tem svetu, ga bo našel shranjenega na drugem mestu. Pri vsem svojem delu in trpljenju se bo zavedal' da mu tega bisera ne more nihče odvzeti in to mu bo v mir in srečo u1 tiho notranjo zadovoljnost. Tisti pa, ki se neredno navezujejo na ta svet-nimajo smisla za žrtve ter doživljajo razočaranje za razočaranjem in naposled bodo praznih rok stopili pred večnega Sodnika. P. ANASTAZ: Komunizem ni nevaren? »Poglej, Tone, pa le ne bo vse res, kar pišejo časopisi in pridigujeJ° duhovniki o komunizmu«, je pred kratkim nagovoril dober, katoliški °ce svojega sina bogoslovca. »Preberi tole, kar je tu notri napisano. PogteJ' tale je bil sam v Rusiji in je vse to sam videl.« »No, sem pa res radoveden, kaj vas je tako navdušilo; menda ne boste postali komunist, ko ste pa v apostolstvu mož.« »Tisto ne, le to bi rad dopovedal da so tu®1 komunisti že spoznali, da se proti veri ne morejo bojevati in da ji zat° niso več tako nasprotni; zato bo tudi pri njih kmalu verska svobod3' sploh pa da se bo čez nekaj časa komunizem zelo spremenil.« »Počakajte malo, da preberem; potem boste lahko pripovedovali.« Ko je sin prebral, kar mu je ponudil oče, je nadaljeval razgovot; »Toda, oče, o veri in verski svobodi oziroma brezverstvu tukaj notd sploh govora ni. Pisatelj tukaj samo pripoveduje, kakšno je življenje y komunističnem ,raju’. Pri tem pa morate upoštevati tole: Prvič, da Je nekaj zrn resnice v vsem, tudi v komunizmu; toda tisto resnico znajo komunisti tako poveličevati, da se vsa zmota kar skrije ob njej. Drugič, tfa so tega pisatelja vodili okrog kakor medveda v kletki; ni se torej toogel svobodno gibati in je smel gledati samo tisto, kar so mu pokazali. Tretjič pa, prav nič ne veste, kakšnega svetovnega nazora ali svetozora Je ta pisatelj. Naš svetozor je katoliški, koga drugega pa komunističen.« »O preganjanju vere se pa le ne sliši več toliko.« »Zadosti boste zvedeli o tem, če preberete samo drobne novice iz življenja Cerkve v katoliških tednikih in mesečnikih. V njih je popisano, kako so .rožnate’ razmere v tistih delih Poljske, ki so jih zasedli boljševiki. Vodja Zveze borečih se brezvercev sovjetske Rusije Jaroslavskij je na nekem moskovskem zborovanju delavcev poročal, da so večje beloruske in ukrajinske pokrajine povsem .očistili’ duhovnikov in da imajo sovjetska sodila na Poljskem mnogo opravkov z ločitvami zakonov. Drugo poročilo zopet pravi, da so sovjeti odpeljali v Sibirijo ali pa zaprli v ječe v tistih krajih 3679 katoliških in uniatskih duhovnikov. Samo premislite to Štefko 3679; vsa Slovenija premore komaj okoli 1300 duhovnikov. Trikrat toliko so jih torej pozaprli ali pregnali; in to naj bo verska svoboda? Prugod zopet je prepovedano duhovnikom blagoslavljati zakonske zveze jn krščevati; vse matične knjige so prevzeli državni uradi. Angleški kato-kski list Avvsleter z dne 11. maja t. 1. pa poroča: Več cerkva, ki so jih bili sovjeti zaprli, je zopet odprtih, ker je to zahtevalo prebivalstvo. Toda 2ato, da se sme v njih opravljati služba božja, morajo plačevati verniki občutne davke. Tako n. pr. je morala uprava cerkve sv. Magdalene v hvovu plačati 12.000 rubljev za en mesec. Drugim manjšim župnijskim Cerkvam so naložili po 1000 rubljev mesečno. Električno razsvetljavo morajo cerkve plačevati llkrat dražje kakor zasebniki. Kdor ne pošilja °trok v državno brezversko šolo, ampak jih da poučevati doma ali v zasebnih šolah, mora plačati vsak mesec 100 rubljev šolske pristojbine.« Pustimo sedaj ta razgovor in se vprašajmo, odkod imajo komunisti toliko sposobnosti, da širijo svoje nauke tudi med vernimi ljudmi. Tukaj bi se morali spomniti Kristusovih besed o volkovih v ovčjih oblačilih, rrav dobro je pretkane načine komunistov opisal pokojni papež Pij XI. v. svoji okrožnici o komunizmu. (Zbirka Naša pot XIII. Divini Redempto-tls- Ta zbirka je zelo priporočljiva in je iz nje marsikaj tudi dobesedno v tem članku.) »Komunizem se je predstavil izpočetka tak, kakršen v resnici je, Namreč skrajno zločest. Ko je pa spoznal, da se mu ljudje odtegujejo, je spremenil taktiko in si prizadeva množice pridobiti z raznovrstnimi predrami, ter skriva svoje zle namene za ideje, ki so same na sebi prave 111 lepe. Tako na primer, ko so voditelji komunizma opazili, da vse hrepeni miru, so se začeli delati za najbolj vnete zagovornike splošnega svetovnega miru, obenem pa hujskajo množice na razredni boj, ki je kriv tolike prelite krvi. Ker pa čutijo, da mir ni zagotovljen, se obenem silno °borožujejo. (Pri nas so se postavili v prve vrste v boju za samostojnost s‘°Venske narodnosti. Op. pis.) Prav tako snujejo organizacije (.društva prijateljev’, op. pis.) in periodične liste pod raznimi imeni, ki nič ne spominjajo na komunizem, lrnajo pa samo ta namen, širiti z njimi komunistične zmote med ljudi, b^d katere bi jih na drugi način ne mogli širiti. (Konec prihodnjič). P. HUGO: Nekateri so se takoj na prva oznanila potrudili za jubilejni odpu' stek. Drugi pa še sprašujejo, pod kakšnimi pogoji se ga je mogoče ude' ležiti. Slednjim naj te pogoje pismeno objasnim, da ne bodo v negoto; vosti in jim ne bo treba okrog spraševati. Ker so ti pogoji lažji kot p11 splošnih rednih in izrednih jubilejih, naj se vsak potrudi, da dragocenega jubilejnega odpustka ne bo zamudil. Kateri se ga hočejo udeležiti-naj pomnijo sledeče: 1. Odpustek je eden, popoln in ga je možno po spolnjenih zahtevanih pogojih le enkrat dobiti. 2. Odpustek more dotični le sebi dobiti in ga ne more naklonit1 dušam v vicah, še manj seveda živim. Poklicni veščaki namreč pravij0- Jugoslovansko sveto leto Katoliška Jugoslavija obhaja svoje narodno sveto leto. V spomin 1300 letnice, kar so Hrvati navezali prve stike s papeškim Rimom, ga je sv. oče Pij XH. s posebnim apostolskim pismom 12. maja 1940 za celo katoliško Jugoslavijo dovolil. Začelo se je na god prvakov apostolov sv. Petra in Pavla 29. junija in bo trajalo do istega praznika sledečega leta. S krono blaženstva ovenčan, s cvetjem tajnostnim obdan, kakor biseri plamteči mu žare sledovi ran. Zdrav nam bodi, oče blagi! da če pri jubilejnih odpustkih ni izrecno povedano, da se jih more nakloniti tudi dušam v vicah, so samo za dotične, ki jih dobe, še posebno, ako Je samo eden, kot v našem slučaju. In papeško pismo o tem molči. 3. Pogoji zanj so naslednji: a) Spoved in sv. obhajilo. Oba morata biti opravljena v jubilejnem (etu. In sicer nalašč za to priliko. Obvezna letna spoved in sv. obhajilo to tudi spoved in sv. obhajilo iz pobožnosti sama po sebi ne zadostujeta, hazume se pa, da kdor pri eni ali drugi spovedi in sv. obhajilu iz pobožnosti napravi namen, naj velja za jubilejni odpustek, zadosti temu pogoju. v b) Obisk cerkve. Obiskati pa mora kako škofijsko ah katero koli župnijsko cerkev. Tedaj ni potreba obiskati domače župnijske cerkve. Jjahko obišče katero koli župnijsko cerkev, ki mu je morda bolj pri rokah, bodi svetna ah redovna. Ne bi pa zadostil temu pogoju, če bi °oiskal kako samostansko ah drugo cerkev, ki ni župnijska, ako nima to posebnega dovoljenja od spovednika, ki mu iz pametnega vzroka to lahko dovoh, ah v kako drugo dobro delo spremeni. O posebnih prahah redovnic in nekaterih drugih tu ne govorimo. . c) Obiska cerkve se zahtevata dva. Opraviti se morata v jubilejnem *®tu. Lahko pa se opravita isti dan, da, celo ob isti priliki. Le da morata toti res dva. To je, po opravljenem enem je treba iti iz cerkve in nato Se gre lahko zopet v cerkev, da se opravi drugega. Tako kot je navada Pti porcijunkulskih odpustkih. d) Zaukazane mohtve so: Za vsak obisk po 5 očenašev, 5 zdava-toarij in 5 čast bodi na čast presv. Rešnjemu Telesu. Nato 3 zdravamarije na čast Materi božji. Končno 1 očenaš, zdravamarijo in čast bodi P° namenu sv. očeta. Ta mohtev se ne da s kako drugo, četudi daljšo, Nadomestiti. To je vse, kar se za ta jubilejni odpustek zahteva. O kakem obisku ^ličnih cerkva, postu in miloščini, ki je običajna zahteva pri drugih Ptošnih jubilejih, zlasti izrednih, med pogoji za naš jubilejni odpustek to govora. ENID DINNIS K. R.: Brodnik Jona (Konec.) . »Seveda ne,« je rekel oni suho. »Toda sedaj nastane težava, kaj j, Pravi čudež ? Kadar učimo o nebeških čudežih, moramo računati z ,;° močjo, ki povzroča Krištofove čudeže. Vsi svetniki so tako rekoč Vsteti.« j. Decim je molčal. Kipar, ki vidi, kako v- njegov marmor prihaja živ-r“enJo, ne more bolj osupniti, kot je on. Toda kiparja vsaj ne peče vest, toedtem ko je ubogi Decim hudo trpel. Kaj je storil? Resda nevede, Z Posledice so bile strašne. Lucijeva vera je bila omajana, to je bilo gotovo. v l, »Najhuje pa je,« je povzel Lucij, »da bo šla stvar naprej ... Člo-l®* božji! Čez dva tisoč let, ko se bodo ljudje znali voziti brez konj in v?oo drveli ko veter, bodo na čelo svojih voz obešah podobo svetega ^stofa, in se mu bodo izročali v varstvo!« »Ali ni čudno, da sem ravno na tej poti dobil prvi nagib za to pesem,« je rekel Decim. »Ne morem se domisliti, kako se mi je porodila —- pač spominjam se. Tu nekje je bil brod in neki človek me je nesel čez na svojem hrbtu. Takale malenkost — pa utegne biti kal pesniškega domisleka.« Približala sta se mostu, ki je bil zgrajen čez reko, odkar Jona ni več opravljal tam svoje službe. V bližini je stal neki mož, ki je od popotnikov pobiral mostnino. Decim se je obrnil nanj. »Ko sem bil zadnjič tukaj/ je opomnil, »tu ni bilo mostu, treba je bilo bresti čez reko, kdor se ni dal prenesti brodniku, ki je bival tukaj.« »Aha,« je odgovoril mož, »to je bil stari Jona. V njegovem času ni bilo treba nič plačati. Oče mi je rad pravil o njem. Pri ljudeh je veljal za bedaka in paglavci so na njegovem hrbtu za šalo jahali se® in tja. Nikoli ni nikogar zavrnil. Pravil je, da je osamel človek, in da je vesel, če more spregovoriti kako besedo s tovariškim bitjem; toda spi6" govoriti jih je moral precej, zakaj prihajali so v rojih, ko se je zvedelo-da je mogoče priti čez brod, ne da bi si človek omočil noge.« »Zdaj se ga čisto dobro spominjam,« je rekel Decim. »Ah ni pri^ semkaj iz nekega samostana?« Mož je prikimal. »Mojemu očetu je pripovedoval, da se je naselji tukaj, ker edino vsemogočni Bog in njegovi svetniki se niso naveličat njegove zgovornosti, zatorej je prišel sem molit. ,Če je stvar taka,’ pravi moj oče, ,zakaj potem pustiš, da te sodrga moti pri molitvi?’ Moj oče 111 nikdar pozabil njegovega odgovora: ,Nekoč sem nosil mladeniča čez reko,’ je rekel, ,ki je bil angel 12 nebes. Potolažil me je, ko sem mu pravil svojo povest, rekoč, da kar sem kdaj storil enemu izmed teh, sem storil Kristusu, Gospodu svojem11' In odslej sem živel v veri, da je vsak, kdor koli me prihaja prosit p°' moči, Kristus sam. Zdelo se mi je, da Ga vidim tam, kako stoji in &e kliče,’ je dejal.« Mož se je ozrl na gomilo kamenja blizu brega. »Tukaj leži po*0' pan,« je rekel, »kjer je stala njegova kočica. Umrl je pri delu — slabosti se je zgrudil v vodo, ko je nosil pijanca, ki se ni mogel držah na nogah. In tako se je naposled utopil — on, ki je reševal druge. oče je zmerom trdil, da je svetnik, toda kaj imajo ljudje od svetnik2, če še nihče ni slišal o njem? Vsi so pozabili na starega Jono, vsi, ki s° bili kaj čuli o njem.« »Jaz se ga dobro spominjam,« je ponovil Decim. »Vse mi je, kako1" bi bilo sedaj.« Premišljal je, ali naj pove mostninarju, da je bil on — in ne kak nebeški obiskovalec — oni, ki je bil potolažil Jono? Sklenil je, da bo t0 pojasnilo prihranil za Lucija. Prijatelja sta nadaljevala svojo pot, šla sta preko mostiča in min10 neurejenega kupa kamenja ob poti. Lucij se je ustavil pred leseni111 križem, ki se je dvigal iznad groba. »Ah ne bi pomohla k svetemu Krištofu?« je vprašal. Pesniku je zažarel obraz. »Zakaj ne?« je odvrnil. »Saj je gori v nebesih in trdno sem preprl čan, da bo še zanaprej varoval popotnike.« K. R.: Slomšek, ustanovitelj Mohorjeve družbe 80 let Mohorjeve družbe Mohorjevih udov število je verskega in slovenskega duha merilo. 5. julija letos je minilo 80 let, odkar je bila ustanovljena Družba sv. Mohorja kot cerkvena bratovščina. 80 let že pošilja med slovensko ljudstvo dobro, krščansko knjigo. Če se zavemo, koliko dobrega in koristnega oranja je Mohorjeva knjiga v teh letih nagrmadila na naše knjižne Police, mora biti ta obletnica za vse poštene Slovence resničen praznik. Pobudo za ustanovitev družbe, ki naj bi izdajala dobre knjige, je dal naš svetniški škof Anton Martin Slomšek. Že kot kanonik je mislil na tako društvo, pa mu je vlada prošnjo odbila. Slomšek ni in ni miroval, tudi potem ne, ko se je 1. 1852. vendarle že bilo ustanovilo Društvo sv. Mohora, predhodnik sedanje Družbe. Društvo je životarilo, dokler se ni 1. 1860. preosnovalo v Družbo sv. Mohorja. 18. maja jo je papež Pij IX. potrdil kot cerkveno bratovščino in ji podelil odpustke. Tako je bila postavljena Družba na varna tla. Število udov je začuda naraščalo. L. 1860. jih je bilo 1116, čez 10 let že 15.000, 1. 1890. 46.000, 1. 1918. pa je Družba dosegla navečje število udov: 90.512. . Leto 1919. pa je prineslo Druž- ,1 strahovit udarec. Družba se je morala preseliti iz svojega rojstnega , Celovca. Tam je ostalo vse njeno premoženje razen strojev in "^jižne zaloge. Nad 7 milijonov je ostalo onstran meje. V upanju, da vrnitev v Celovec še mogoča, se je družba ustavila na Prevaljah. A jata so se zaprla in končno si je Družba izbrala za svoj novi dom Celje. jleta 1920. je štela Družba sv. Mohorja le še 43.553 udov. Po vojni je Mio najlepše leto 1931., ko se je število zopet dvignilo na 61.848. Toda je to v primeri z devetdesetimi tisoči! Premoženje Mohorjeve družbe v Celovcu je do letos upravljal postan odbor. Za 80 letnico je bil razpuščen in premoženje je zasegla 'Mzava. Mi pa se bomo vrgli na delo, da bomo naši zaslužni slavljenki Pridobili čim več novih udov. P. HUGO: Baraga, apostol treznosti (Nadaljevanje.) Zavedal se je, da s tem lastno življenje izpostavlja nevarnosti, kat ga pa ni oplašilo. »Moje življenje je v nevarnosti,« piše, »ponoči mora® skrbno in trdno zapirati vrata svoje kočice, da se očuvam pred tem1 nestvori.« Da to ni bil prazen strah, priča njihov nočni napad, o katerem nam sam poroča. Potem ko je našuntana drhal štiri dni skupaj pila, 1® neko noč s sekirami pridrla nadenj, da ga pobije in razseka. Več ur so grozno tuleč oblegali njegovo kočo ter iskali vhoda, da bi ga dobili v roka Le posebni božji previdnosti, kateri se je izročil, se je imel zahvaliti, u® se jim to ni posrečilo. Podrobnosti o tem napadu je ustmeno zaupal svojemu zvestemu sodelavcu Rev. Ed. Jacker-ju. Posredno, po svojem bratu Rev. Walter Elliotu, je zanje zvedel Rihard R. Elliot in nam jih je v svojem članku »Friderik Baraga med Otavani« zabeležil. Napad je bil prav za praV vsaj posredno navdahnjen po tamkajšnjem protestantskem misijonar^} Rev. Leonardu Slaterju, kateremu sta bila Baraga in njegov katolis*0 misijon smet v očesu. Ker ga drugače ni mogel izriniti od tam, se Je poslužil tega sredstva. Upamo, da ga je osebno s tem hotel le oplašiti. Baragovi zvesti so zamišljen napad nekako izvohali in ga nanj opozorili. Niso pa vedeli, kdaj ga nameravajo izvršiti, sicer bi ga bili aJi sami ali potom krajevne oblasti gotovo preprečili. Med obleganjem F Baraga klečal sredi sobe, molil in čakal, kaj bo. Le tega se je bal, da p1 utegnila pijana drhal v obupu, ker ni mogla do njega, hišico zažgati i® bi bil tako postal žrtev ognja. V tej sili je obljubil, da če ga Bog reši, n® bo v svojem življenju več pokusil kapljice alkohola. Kmalu na to so p®?' hiteli ameriški državni varnostni organi in razpršili drhal. Baraga pa T bil poslej do smrti zaobljubljen abstinent. Kolikokrat bi mu bila kaplji® alkohola zdravilo, ko je ves premočen, premražen in prezeben moral ®a prostem prenočevati. A nikdar mu ni prišlo na misel, da bi si bil z alk6' holom pomagal. Kljub vsemu nasprotovanju je Baraga v Grand River-ju v poldruge®? letu tamkajšnjega delovanja več dosegel kot njegov protestantski tova®^ Rev. L. Slater v devetih letih. Ta je v teh letih pridobil za protestanti#®® le 10 Indijancev, Baraga v poldrugem letu okrog 200 za sv. katolišk® vero. To pomeni seveda prav toliko popolnih abstinentov. Ko bi ®® dlje ostal tam, bi bil to žganjarsko gnezdo spremenil v prav tako c veto® misijon, kot je bil Arbre Croche. Toda na pritisk vladnih agentov s pomočjo žganjarskih kramarjev,« kot pravi Rev. Walter Elliot, »zop6® katerih žganjarsko barantijo se ni nikdar nehal boriti,« je bil škof P1"’ siljen ga umakniti. Tudi med Čipevci v Lapointu in La Ansu ter podružnih misijo1®*? ob Lake Superior je takoj začel z apostolatom treznosti. Sicer Čip6®®, niso bili taki žganjarji kot Otavci ob Grand River-ju. Imeli pa so v svoj sredi, kot v Lapointu, ah v neposredni bližini, kot v La Ansu, tudi bele’ ki jim v treznosti niso dajali najlepšega zgleda. Da svoje Indija®® očuva pijančevanja, je za oboje uvedel že obstoječo ameriško oz. ir9* »Družbo treznosti«. Dne 30. sept. 1842 je iz Lapointa pisal škofu, ki 3 mu je naznanil za birmo, naj prinese s seboj sprejemne listke za »DruZ®° treznosti«, da z njegovo avktoriteto ustanovi v svojem misijonu podruž-mce te družbe. Dne 25. avg. 1845 ga je zopet prosil, naj iste sprejemnice Prinese s seboj, ko bo prišel na birmovanje v La Anse, da uvede »Družbo treznosti« v vseh svojih štirih misijonih: La Ansu, Lapointu, Fond du ka-feu in v Grand Portage. Dne 5. jan. 1846 je naročil še take z indijanskim besedilom. Birma je bila v La Ansu julija istega leta. Ob tej priliki je škof befevre sam slovesno ustanovil »Družbo treznosti« in sprejel prve člane. V svojem poročilu Leopoldinski družbi dne 18. sept. 1846 je Baraga ^ slovesnost podrobno opisal. »Bil je jako spodbuden in tolažljiv pogled,« Piše. »škof je v svojem škofovskem omatu stal pri angelski mizi in držal y r°ki zaobljubne treznostne listke. Vsak Indijanec, ki je želel postati te družbe, se je približal, pokleknil pred škofa, prejel njegov blagoslov 111 sprejel listek z indijanskim besedilom. Tiskani listki so imeli sledečo ysebino: Jaz N. N. se odpovem popolnoma in za vselej opojnim pijačam prosim Boga, naj mi dodeli to milost, da bom svojo obljubo držal. — "si Indijanci mojega misijona so to z veseljem obljubili in zvesto drže.« Lovro hafner: Zlata lestvica Molitev je velik in gotov pripomoček, da zadobimo milosti in s tem dosežemo naš končni namen in cilj — večno življenje. » Resnično, če se hočemo zveličati, moramo moliti, ker brez molitve človek navadno ne more v nebesa. Ne poznam stvari, ki bi bila bolj živo Priporočila vredna kot je molitev, kajti Jezus je dejal, da hoče svojo Milost dati le onemu, kateri ga bo prosil. Če ne molimo, so brez koristi Vsa naša premišljevanja in vsi dobri sklepi, zato je molitev neobhodno Potrebna, ker brez nje bi gotovo padli in se pogubili. Molitev pa mora biti prava. Da pa se naučimo prave molitve, moramo ^ogo moliti, ker le z vajo bomo to dosegli. Tudi brati in pisati smo se Naučili le z branjem in pisanjem. v Molitev je velika cesta v nebesa, je zlata lestvica po kateri angeli odnašajo poročila z zemlje in prinašajo iz nebes milost človeštvu. Molitev je ®*°gočna in glasna izpoved vere, po kateri se krščanstvo vzdramlja, ^Podbuja, krepi, nevera pa pobija. Naša glasna in skupna molitev cerkvi, pri procesijah, ali na božjih potih sliči vojni trumi, ki gleda Boga •a tem svetu. Glas take skupne molitve doni v strah sodobnim duhovom Priča, da svet še ni popolnoma njihov, da še živi ljudstvo, ki moli. °litev je vedno, zlasti pa v sedanjih težkih in nevarnih časih, najmočnejše nedstvo za pridobivanje božjih trdnjav. Z besedo in črko vplivamo le na alo ljudi, skupna in glasna molitev, ki se dviga k Bogu, pa pada od Njegovega blagoslova oplojena, kot dež milosti na narode in na ves svet. a~?r zna dobro in stanovitno moliti, ta je najboljši apostol vere, pa tudi sta °^si rodoljub in najboljši državljan. Trudimo se, da bo naša molitev c^ovitna, resnično dobra in goreča, ker le gorečnost je duša molitve. Z žalostjo pa moramo priznati, da nam manjka živega prepričanja vzvišenosti in krasoti molitve in da se mnogo premalo zavedamo, da je ohtev pogovor in občevanje z Bogom. Menim, da se ne motim, če trdim, Je glavni vzrok naše slabe molitve ta, da prehitro, brezmiselno, brbljaje nerazločno izgovarjamo komaj na pol besedilo. Kako nas more Bog **®ati> če mi sami sebe ne razumemo, ne slišimo, in ne vemo, kaj izgovar- jamo. Pogovor — avdijenca pri Bogu mora imeti in pokazati tudi na zunaj zbranost duha v tem, da premišljeno, počasi in razločno izgovarjamo, česar prosimo. — Da lepa, zbrana, počasi in premišljeno izražena molitev silno zgledno in vzpodbudno vpliva na slehernega, mi ni treba posebej podčrtavati. Spominjam se, kako so mi tekle solze ginjenja pn licih, ko sem bil soudeležen prelepe kome molitve pri očetih trapistih v Rajhenburgu. Pa tudi pri drugih narodih sem opazil, da njih skupna in glasna molitev teče v zmernem tempu in z lepo razločno izgovarjavo. Žal, mi se v resnici veliko premalo zavedamo in prenizko poznamo vrednost in dragocenost lepe, dobre, zbrane premišljeno in razločno izražene zborne molitve. V premnogih naših cerkvah se čuje le neko tiho zamolklo, pri moških v nizkem basu šepajoče mrmranje. Prav je ime1 neki misijonar, ko je tako »molitev« obsodil z besedami: »To ni moliteVi to še podobno ni molitvi.« To je dokaz, kako premalo se zavedamo in kako premalo vemo o vrednosti in dragocenosti dobre in vzgledne molitve. Naše mrmranje in razvada prehitevanja drug čez drugega ni lepa, je graje vredna, podobna je, kot da bi drug drugemu stopali na pete in kot da bi se v neki tekmi kosali. Pomnimo, da naša naglo zbrbljana molite^ ne bo oblakov predrla. To grdo razvado, ki je le nam Slovencem lastna, moramo odpraviti, če hočemo, da bo molitev Bogu dopadljiva, dobra m zgledna. Kadilo se ne dviga k nebesom, če ga žerjavica ne razstopi. V molitvi je pa žerjavica gorečnost, gorečnost pa v zbranosti duha. Zbran duU pa nikakor ne more svoje miselnosti vihravo in hladno izražati. Tretjeredniki! Gotovo še niste pozabili, kako smo se učili in naucih lepo, glasno in razločno moliti na naših taborih. Kako je grmelo po cerkvi na Brezjah in v šiški, da so nas celo škof pohvalili. Pa smo kaj kmalu na vse pozabili in zašli zopet na staro izhojeno pot. Mi tretjeredniki moramo biti vneti apostoli dobre in vzgledne molita in moramo v teh razrvanih in Bogu odtujenih časih nebo in srce nebeškega Očeta neprestano oblegati z gorečo molitvijo. Izrabiti moramo pravico, ki nam jo je dal sv. krst, pravico otrok božjih. S to pravico hifimo k Bogu-ki je naš Oče in prosimo odpuščanja in usmiljenja v teh tragičnih dneh, ko vojni bič udarja po Evropi in se preliva kri. Spoznajmo vendar skriV' nostno moč molitve, pa prosimo, da bi se povsod zgodila božja volja. svetom se danes izpolnjuje božja sodba, ker so vsi narodi prezirali B1. zaničevali božje postave. Tudi naša domovina je gotovo te sodbe neka] zaslužila. Dvignimo se s skesanim srcem k Bogu in kličimo k Njemu, kako’’ apostoli v čolnu, ko jim je grozil pogin: »Gospod, reši nas, poginjamo./ Bratje in sestre tretjeredniki! Globoko zasidrani v Kristusu, ki je vf življenja, oblikujmo in pokažimo pred svetom odločno in dosledno svoJe mišljenje in življenje po evangeljski Resnici, da bomo mogli biti evangelj' ska sol in kvas in luč v vseh delih in delcih življenja tega nemirnega časa-Ubogajmo svetega očeta in mnogo molimo za mir. Da, moliti, prositi za mir je plemenito, to je najbolj plemeniti izraz naše človeške nebogljenosti in odvisnosti od božje vsemoči. Samo molitev, ki se dviga k Bogu, bo vB’ našega notranjega miru, trdnosti in tolažbe. Pomnimo. Kdor zaupa v Gospoda, prejme novo moč. Sestanek voditeljev III. reda na Brezjah (Nadaljevanje govora p. Henrika.) B. Kako naj se shodi vrše? Nekateri so v tem vprašanju predvsem mišljenja, da se naj shodi tretjerednikov vrše v zaprtem prostoru t. j. e Za tretjerednike same. Le-tem voditeljem bi kratko odgovoril tole: Ce gre zgolj za kake res pereče — notranje zadeve cele skupščine, tedaj naJ bo le članom III. reda shod namenjen. V tem primeru se priporočajo Sestanki v necerkvenih, a dostojnih prostorih. V nasprotnem slučaju Pa naj Tretji red ne pozna nobenih skrivališč, ločišč ah zaprtih krajev; SaJ je Tretji red vendarle sestavina ali zbor vernikov brez razlike stanu, Poklica ali spola, ki spada v javnost. Pa tudi tretjeredni shodi cerkveni aJi izvencerkveni naj bodo vsem ostalim dostopni in za vse enako pridni. Zato naj se pri teh shodih nikakor ne omalovažujejo razna učinkovita novodobna sredstva privlačnosti. Pravilo naj bo: čim lepše, tem boljše! — Torej, kako naj se vrše ti shodi? Tretjeredni oltar (če se sme tako imenovati) s Frančiškovo podobo 'sliko ah soho iz marmorja, oz. lesa), naj bo vsaj na dan shoda s cvetli-Cami ali podobnim lepotičjem, s svečami kar moči okusno okrašen. Shod sam na sebi pa se takole vrši: Ob določeni uri se poda voditelj na prižnico in začne po Obredniku z molitvami pred shodom, ljudstvo pa na verzikeljne glasno odgovarja. Sledi pridiga ah nauk. Tretjemu redu P°dana duhovna hrana naj bo vselej praktična, stvarna in izrazita, ne pa Plošna, sicer ne bo kaj zalegla. Po govoru se zopet slej ko prej opravijo Molitve po Obredniku. Končavši molitve preidemo k oznanilom. Najprej j* oznani prihodnji shod, nato se priobčijo dnevi s popolnimi odpustki, ~'agoslovi s popolnimi odpustki (VO) in dvakrat na leto se še naznani Papežev blagoslov, ki naj se podeli ob priliki kake večje slovesnosti. . alje se objavijo izredne slovesnosti n. pr. preobleka, obljube, ponav-Ja.nje redovnih obljub, posvetitev presv. Srcu Jezusovemu in druge pri-S°dne slovesnejše službe božje, kakor tudi redovni prazniki ter skupna 5^: obhajila itd. Potem se naznanijo imena umrlih članov domače skup-!Clhe, kakor tudi imena onih iz odvisnih skupščin ali podružnic, ki spajaj0 točasno pod duhovno vodstvo samostanskega voditelja, in kjer je Valevreden običaj, da se za pokojne brate in sestre opravi sv. maša, se tej žalni službi božji pritegnejo vsi udje skupščine, da za dušo pokoj-pga molijo ah morda celo sv. obhajilo zanj darujejo. Tretjerednikom se adi razglasijo vse važnejše redovne zadeve, kakor povabijo se k proce-'Ji vstajenja, ob Telovem in sličnih prilikah, priporoča se jim, da sode-u)ejo pri 40 urni molitvi, celodnevnem češčenju, večni molitvi in sveti jf1 ter se tako opozarjajo, da se vestno udeležujejo vseh verskih in aritativnih sestankov. Ako pa bi bilo treba katerikrat koga le količkaj esneje opominjati, nekatere na kake nedostatke opozarjati, ah to in ono j* skupščine odstraniti, se naj to vedno zgodi v duhu ljubezni in s pravo ‘Modrostjo. Da bodo naši shodi z občutjem živahnejši in svečanejši, naj se pred kodom in po shodu poje kaka primerna pobožna pesem. Predavatelj P^na 5 takih lepih pesmi, to so: Sveti Frančišek seraf inski, Pri tebi, oče, , hi, V raiu blaženem kraljuje, Oče Frančišek, o sprejmi pozdrave in , D^atska: Ispred lica Svevišnjega. Morda bi bila ob kakih posebnih priliki1 tudi še katera druga pesem dobrodošla. Prišedši s prižnice, voditelj oblečen v koretelj z belo štolo in ogr-ien s pluvijalom, izpostavi Najsvetejše in moh, če se mu tako zdi: Lita- nije vseh svetnikov treh redov sv. Frančiška, ki so za serafinski prav tako odobrene (Ordensdir. 1922, str. 140), kakor za vesoljno Cerkev litanije presv. Imena Jezusovega, presv. Srca Jezusovega, lavretanske, svetega Jožefa in vseh svetnikov v »Cerkvenem molitveniku«. Z zakramentalnim blagoslovom se tretjeredni shod običajno zaključi. (Se nadaljuje-) BIERBAUM — Fr. BRUNO: (2. september) Blaženi Apolinarij mučenec prvega reda Blaženi Apolinarij je bil žrtev francoske revolucije. Rodil se je leta 1739. pri Freiburgu v Švici. Šolal in vzgajal se je pri jezuitih. 1762. je vstopil h kapucinom in postal kmalu odhčen pridigar, iška* spovednik in izvrstnen učitelj mladih redovnikov. Vedno in vedno J® klerikom poudarjal, da so duhovnikove oči pobožnost in znanje, tem je gledal tudi na pravo ponižnost. Pogosto je ponavljal besede blaženega Jakopona: »Znanje, ki si ga pridobimo, nas lahko zapelje v P*' gubo, če ga ne brzda prava ponižnost.« Leta 1788. bi moral odpotovati na vzhod kot misijonar. V Parizu se je hotel naučiti orientalskih jeZl' kov. Tedaj pa je izbruhnila francoska revolucija. Ker se je stanovitno branil, položiti Cerkvi sovražno prisego, so ga zaprli in ga 2. septembri 1792. med groznimi mukami umorili. K blaženim ga je prištel paPeZ Pij XI. Premišljevanje: O Frančiškovem duhu 1. Frančiškov duh se kaže v pobožnosti. Zato je sveti ustanovuik določil v vodilu: »Tisti pa, ki vednosti ne znajo, naj se vednosti ne učijo-* Frančišek ni nasprotoval vednosti. S temi besedami je hotel samo p°Yf dati, naj •'se njegovi bratje varujejo napačne vednosti in naj podredi]* vednost in učenost čednosti in pobožnosti. Tako je delal tudi blažei* Apolinarij. — Stori tudi ti tako! 2. Frančiškov duh se kaže v vednosti. Zato je svetnik pisal sv. Antonu: »Všeč mi je, da predavaš bratom svete bogoslovne nauke.« In ko s° ga vprašali, ali smejo tudi učeni vstopiti v njegov red, je dejal: »To bi i*e zelo veselilo.« Pravo znanje izvira namreč od večne Modrosti in vo nimamo sv. maše na Hotavljah: Fara je prva in že mladi se , ate navaditi, kje ste doma, v katero faro spadate. Farna služba tnal^ naC* VSe’ Pni farni službi božji smo peli križarji, da je bilo Križarji na taborjenju. Na taborjenju so letos fantje izredno dosti delali. Imamo umetnik6 v vseh strokah: eni so tesarji, drugi poljedelci, drugi zopet stavbeniki* tretji vodni inženirji. Mnogi pa mojstri, da kako stvar pokvarijo ali ubijejo. Prostor pred počitniško kočo je izpremenjen v prelep park. Posebno lepo pa smo uredili prostor pred kuhinjo. Saj smo se pa tudi malo hvaležne izkazali našim kuharicam. Letos smo imeli našo kuhinjo P°' sebno pametno urejeno. Kuhale in gospodinjile so nam matere nas® križarjev. Vsaka po en teden. Začela je gospa Ogrinova, nadaljevala Je gospa Rusova in končala je gospa Dolenčeva. Kuhinjo smo imeli tako, da fantje nismo bili na taborjenju, temveč na letovišču. Vsem trem materam se prav iskreno zahvaljujemo. Redne sestanke bomo začeli takoj, ko se prične redni šolski pouk; Tedenski sestanki se bodo vršili zopet ob torkih ob 6.45 zvečer za visj1 oddelek, ob ponedeljkih ob istem času pa za nižji oddelek. Zveza velikih Klar v Ljubljani leta 1939/40. Z novim šolskim letom smo začele z rednimi tedenskimi sestanki* ki smo jih imele, kot dosedaj že dve leti, v Hiši N. Lj. Gospe Vnebovzete frančiškank misijonark Marijinih na Mirju. C. m. prednica Hortenzi]a od Evharističnega Jezusa nam je ljubeznivo dala prostore v svoji m® na razpolago in se tudi sama z materinsko skrbnostjo in ljubeznijo udele; ževala naših sestankov, za kar smo ji vse iz srca hvaležne. Tudi P? raznih drugih priložnostih, zlasti pri igricah, ki smo jih pri FMM prl' redile, so nam častite matere šle vedno požrtvovalno na roko in na® predvsem po č. m. Reinhildi s strokovnim nasvetom in pomočjo stale ob strani. Sestankov je bilo 31 in imele smo jih vsak torek od 6 do 7 zvečer, odpadli so samo o božiču, velikonočnih in velikih počitnicah in v mesecu maju, ko smo hodile k šmarnicam. S sestanki so bila združena redno predavanja, ki jih je imel o. voditelj 29 z 2 koreferatoma k pr xvx o on , ^ -r o njem, kako svet, od Indija#0 oboževan mož da je bil. Če se res zavzame za zadevo, smemo biti seli. Kajti on je predsednik ^Eaei,e ške domače, notranje misijons^. »Družbe za razširjenje Cerkve«, podpira mnoge tamkajšnje, dej sko še vedno misijonske škofije- h. tak ima pri dotičnih škofih v® vpliv. In te škofe hoče pred vse^ zainteresirati za Baragovo zade Gojite »Dujhovniško soboto«! 0 To odredbo je dal rottenbur škof svoji duhovščini. Posebej Je u določil, naj bo poslej v vseh cerk in javnih kapelah, kjer se dne^ 0° vrši služba božja, vsako duhovni ^ soboto ena sv. maša v ta narn . Po sv. maši se mora izpostaviti j? svetejše in opraviti posebne naoH... v isti namen. Tudi mi smo že ob®?.. no pisali o »Duhovniški soboti« njenem pomenu za naše dni. Od .g hovnikov se zahtevajo vedno ve frfre. Da se jih kandidati za duhov-slci stan ne ustrašijo, da duhovniki ne klonejo pred njimi, jim je treba aPostolskega duha in srčnosti. Tudi verni so poklicani, da jim ju izprosi0- Zato še enkrat tudi od naše sfrani: Gojite »Duhovniško soboto«! Lepi običaji. V Nemčiji je ponekod še danes livada, da gredo pred košnjo in ^tvijo kosci in žanjice z okraše-oiBii kosami in srpi najprej k sv. kjer duhovnik to delovno °rodje blagoslovi. Preden začno ko-oz. žeti pa opravijo še kratko Molitev za blagoslov. Drugod iz pr-.b odtrganih zrelih klasov napravo križ, ki ga pritrdijo na hišna rata ali denejo za posodico z blagoslovljeno vodo. Tam ostane do Miodnje žetve. Zopet drugod ne-j° prve klase na pokopališče kot po-°oo vstajenja. In še drugod prva £Va snopa polože v podobi križa. ,.° je zadnji povezan, žanjice po-‘oknejo pred ta križ in se Bogu zaoblijo za novo žetev. Takih in po-°bnih običajev, prič nekdanje ver-°^i, je med vernim ljudstvom še Tudi pri nas. Jaz se še dobro Pominjam, kako smo otroci pred jakimi prazniki hodili z blagoslov-Jeno vodo njive kropit in kako smo, e se ne motim, za sv. Tri kralje, va prevalu zime, poleg kropljenja male križce zasajali po njivah. Koda, da te lepe navade vedno bolj Sevajo in nazadnje še zgodovina ,e bo dosti vedela o njih, če jih ne t.0m° zabeležili in oteli pozabi. Tre-Jerednice, sporočajte nam jih, da J b ovekovečimo. Ve ste še nosite-e,J>ce takih lepih navad. Lepo spričevalo. s, ^ngleška baronica Beatty je obi-ala gobovsko naselbino v Makogai .a Fidžijskem otočju. En teden se mudila tam in občudovala juna-v.vo katohških sester, ki negujejo te ^Ve mrtve in dele z njimi isto usodo. 0 se je vrnila domov, jim je pred vsem svetom dala tole laskavo spričevalo: »Te redovnice nikdar ne zgube potrpežljivosti, nikoli nimajo preveč dela. Po trinajstkrat na dan morajo bolnike skopati in na novo preobleči. Vsak teden jim dajo 800 injekcij. Popolnoma belo so oblečene. Prepričana sem, da so njihova srca prav tako snežno bela kot njihova obleka.« Kaj pa, če ne bo res? Znani nemški ljudski pisatelj Al-ban Stolz je v svojem potopisu »Obisk pri Semu, Kamu in Jafetu« 1 1855. zapisal: »Trdno sem uver-jen, da kakor se v posameznih družinah tistim, ki so druge pestili, bridko vrača, tako se bo tudi družini narodov velike evropske hiše zgodilo... V Londonu mi je nekoč prišlo na misel, da bo prišel čas, ko ne bo od njega drugega ostalo kot velika groblja.« Kajpada ne velja to samo Londonu, ampak tudi o marsi-kaki drugi prestolici. Nobena ni sveto mesto. Pa še to je postalo razvalina, ker ni hotelo spoznati dneva Gospodovega obiskanja. Redovnica — državna poštarica. V Ameriki seveda, deželi vseh možnosti. Tam ni to nič čudnega in nič novega. Ako je kak vzgojni zavod zunaj na deželi, kar je navadno, in ima mnogo gojencev ali gojenk, kar je tudi pogosto, mu država zanj in za bližnjo okolico dovoli državno pošto, če se zanjo potegne. Naravno je, da je za poštarja imenovan eden ali ena iz dotičnega zavoda. Ako zavod vodijo redovnice, tedaj je ena izmed redovnic. Zunaj mesteca Mon-ticello v njujorški državi imajo sestre sv. Jožefa velik vzgojni zavod, ki ima svojo državno pošto že več desetletij. Prav zdaj je šla v pokoj s. Polikarpa, ki je bila 40 let državna poštarica. Poštni minister Farley ji je za to priliko poslal pohvalno in zahvalno pismo. Njen poštni urad je sprejela s. Matilda, dosedanja pomožna poštarica. L Prazen strah. Nekateri »belo kugo« tudi s tem opravičujejo, kot bi obstojala nevarnost, da bo na svetu enkrat več ust kot žlic. To Malthusovo »modrovanje«, ki ga drugi papagajsko za njim ponavljajo, je pa popolnoma prazen strah. To se pravi Boga Stvarnika dolžiti, da ni uvideven Gospodar. Taki, ki kaj vedo, čeprav nimajo dosti ali nič vere, vse drugače modrujejo. Veščak v gospodarskih vedah prof. Penck je na mednarodnem kongres" za obdelavo zemlje v VVashingto®* 1 tole povedal: »Točasno je na svetu približno 1.8 milijarde ljudi. Ko j® tako gosposko živeli kot Nemci, ® jih lahko redila 6 milijard. Ako P® tako skromno kot Japonci, celo 2“ milijard.« Le nič strahu tedaj, da kdaj več ust kot žlic. Vsak naj pošteno živi in dela, drugo naj pa Očetu prepusti, ki tudi ptic pod nebo® ne pozabi, pa bo pozabil na človek®’ ki ga je posinovil.« P a x et bornim! P. ANGELIK: Prihaja čas, ko bo marsikateri, ki se še ni vpisal v Podporni odsek HI. reda, prišel v leta starosti in onemoglosti. Ako ne bo imel tedaj do-volj prihrankov, da bi lahko od njih živel brez skrbi do smrti, ali ne bo imel dovolj velike pokojnine in ne bo našel sorodnikov, ki bi ga ljube*' nivo sprejeli na stara leta, tedaj bo nastopila zanj beda in prosjačenj®; Zelo nerodno mu bo tedaj odgovarjati na vprašanja: »Zakaj se pa ni*1 vpisal pravočasno v Podporni odsek IH. reda? Sedaj bi bil lahko preskrbljen!« Glavni pogoji za vpis v ta odsek so sledeči: Kdor se hoče vpisati: 1. Mora biti ud III. reda in se zavezati, da vanj stopi tekom dve® let; 2. se mora preživljati z lastnim delom in ne sme biti odvisen od dobrote bližnjega; 3. ne sme biti star 40 let; 4. mora biti naročen na »Cvetje« ah se nanj naročiti. Kdor potrebuje tiskovine za vpis ah žeh kakega nadaljnega pojasnila, se lahko pismeno ali osebno obme na »Pax et bonum«, »Podporni odsek m. reda«, v Ljubljani, Frančiškanska pasaža. Osebno pa lahko tudi na »Župni urad Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.« Poročilo o predavanju o Podpornem odseku III. reda sv. Frančiška-Kdaj člani Podpornega odseka III. reda dobijo pravico do mesečnik prispevkov vsled starosti in onemoglosti? Kakor je razvidno iz splošnih pogojev Podpornega odseka UL re^a ima vsak član ali članica pravico do mesečnih prispevkov, kakor hitro je dopolnjenih 30 let od kar je posamezni član ali članica začel vplačevati s^°je mesečne prispevke. To velja brez izjeme, tudi če so pri tem še zdravi kakor dren in tudi če še nadalje opravljajo kako drugo službo, reba jim tudi ni nobenega zdravniškega spričevala. Samo po sebi razumljivo pa jih vsaj od začetka ne bo veliko takih, kateri bi dočakali to dobo, ampak bodo že preje prišli v leta starosti in onemoglosti, predno bodo dosegli dobo 30 let. To velja v prvi vrsti za vse r8^, kateri dosežejo starost 60 let, ali pa če še niso dosegli te starosti, lahko dokažejo z zdravniškim spričevalom, da so res onesposobljeni izvrševati svoj dosedanji poklic, s katerim so se preživljali, ^tim, ki so že dosegli 60. leto starosti, ni potrebno nobeno zdravniško. Pričevalo, pač pa tistim, kateri teh let še niso dosegli, ker mi sami pač e moremo bega presojati, kdaj je kdo onesposobljen izvrševati svoj P°klic, zato se moramo v tem oziru nujno držati zdravniške svedočbe. Lahko se zgodi, da bo posamezen član ali članica Podpornega odseka cel dobivati mesečne prispevke pri Podpornem odseku še predno je acel dobivati svojo pokojnino v kaki državni ali zasebni ustanovi, kajti p1 to se mi ne moremo ozirati. Držimo se pa splošnih pogojev našega odpornega odseka. Lahko se zgodi, da bo kak član ali članica Podpor-cga odseka začel dobivati mesečne prispevke od Podpornega odseka tocasno ko začne dobivati pokojnino od kake druge državne ali zasebne Janove, kjer je bil uslužben. Lahko se pa tudi zgodi, da bo kak član 'članica Podpornga odseka III. reda že začel dobivati pokojnino od ali zasebne ustanove, kjer je bil uslužben, ne bo pa še dobival ^ Vdornega odseka III. reda, ker se je pač tu šele prepozno vpisal, diso še izpolnjeni pogoji, na podlagi katerih Podporni odsek III. reda ene posameznemu članu ali članici izplačevati pripadajoče mesečne Phspevke. Napredek Podpornega odseka IH. reda. s. Glede tega bi lahko navedli številke, koliko je napredoval ustanovni jLj , ki je po splošnih pogojih nedotakljiv, koliko je narastel varnostni . ad, ki je določen za kritje obratnih stroškov in kakšno je stanje Podlega sklada, iz katerega se izplačujejo mesečni prispevki, posamez-Jjd elanom, kateri so že dosegli leta starosti in onemoglosti. Iz gotovih italr 0v ne Laže, da bi te številke tukaj navajali, ker so bile navedene . na občnem, zboru Podpornega odseka III. reda sv. Frančiška. Kdor .'zmed članov ali članic to želi, lahko zve vse v naši pisarni. Na splošno , k° rečemo, da je premoženjsko stanje napredovalo v isti izmeri ka-t druga leta. Pač pa moramo reči, da je v letu 1938/39. nazadovalo I članov v primeri s številom prejšnjih let. Na novo se je vpisalo v j ° članov in članic, medtem ko je prejšnja leta naraslo število članov do 130 letno. Krive so temu vojne razmere doma in drugod. Zdaj 100 v 1Va svoje mesečne prispevke 125 članov in članic. Za te se izplača n° 24-^50 din. Letno je bilo izplačano v letu 1939. din 298.201. Na H aega novega člana, ki začenja dobivati mesečne prispevke, bi prilično jg alo pristopiti pet do šest novih plačujočih članov in članic. Kakor Omenjeno so vojne razmere doma in drugod povzročile, da jih je prelep Pristopilo na novo. Odbor Podpornega odseka bo moral razmišljati, k 4reba nastaviti akviziterje za posamezne skupščine m. reda, ka-^e oo treba seveda tudi primerno nagraditi; če bo to potrebno in kadar >> potrebno, bo spcJročeno v Cvetju, ki je glasilo tega odseka. Prav 0 seveda tudi nagrade, ki bodo potrebne, da se to delo izvrši. (Dalje prihodnjič.) In naj molijo za mrtve . . . (Sv. Frančišek As.) Nekaj umrlih tretjerednikov kamniškega okraja: Fara Brdo: Kat*' rina Jeretina, (febr. 1940), fara Mengeš: Frančiška Zalokar (h18*^ 1940), duhovnija Radomlje: Terezija Pirš, roj. Peterlin. — V kamni®® siromašnici je dne 7. julija umrla Antonija (s. Marija Frančiška) Golo« ki je bila novicinja IH. reda, a je na smrtni postelji naredila obljub' Daši bolehna, je bila vse svoje življenje pridna in pobožna. Zgodaj Je stopila tudi v Marijino družbo na Vranji peči, kjer je bila doma. LeP°. število ljudi se je udeležilo njenega pogreba, največ iz njene fare, in v® so se zelo zgledno obnašali. Naj bi se ta ali oni izmed njih še prigl8^ v in. red ter tako počastil spomin blage pokojnice! .. V Gradcu na Nemškem je umrla tretjerednica Marija Sajovic. Ba je 62 let v tretjem redu sv. Frančiška. Četudi je živela dolga leta v_ne®‘ škem Gradcu, je bila vendar še vedno slovenska tretjerednica. Bila J zvezana z nami po slovenskem tretjerednem glasilu »Cvetje«, ki ga* vsa leta dobivala v tujino. Naj v miru počiva med nemškimi tretjeredn«^ f Neža Markelj — Bohinjska Bistrica. V Bohinjski Bistrici je untf 10. junija popolnoma vdana v voljo božjo vneta tretjerednica Neža edit kelj stara 64 let. Na sladkorni bolezni je bolehala 15 let in je ves držala strogo dieto, pa se ni pritoževala. Zadnje mesece sta se ji nar' dve veliki rani na hrbtu, tako da skoro ležati ni mogla. Vse bolečine 1 voljno prenašala. Bila je mati številnimi otrok, katere je vse vzgop v strogo verskem duhu. Od mladosti je bila vsak dan pri sv. maši, dokf, je ni bolezen za stalno položila v posteljo, in ko je sv. oče Pij X. dekret o pogostnem sv. obhajilu, je klečala vsak dan pri obhajilni Vsled svojega kristalnočistega značaja je uživala pri ljudeh veliko sp°s vanje in ni imela nobenega nasprotnika. Uživaj plačilo pri Bogu, m8® duša! Nove knjige »Slava Baragu!« XI. zvezek Misijonske knjižnice. in uredil Ladislav Lenček, C. M. Izdala in založila uprava »X8 liških misijonov«. Tiskala mis. tiskarna v Grobljah. Str. 284. Cena 45 ^ Ta nova, vsebinsko tako pestra knjiga bo pri akciji za Barag0^ beatifikacijo izpolnila veliko vrzel. Mnogi so se doslej izgovarjali, za popularizacijo tega pokreta potom raznih ljudskih prireditev man),, primerne snovi. Poslej za dogledni čas tega izgovora ne bodo več , Ta knjiga jim nudi lepo izbiro predavanj in nagovorov, deklamacij , eli zbornih nastopov ter še glasbenih prilog za take prilike. Oživimo Z°P * Baragovo nedeljo s cerkveno in izvencerkveno proslavo. Za obe ® knjiga dovolj gradiva. In kres navdušenja za Baraga in njegovo P°v ličanje med nami ne bo ugasnil, ampak vedno višje plapolal. ^ »Ptujska gora«. Opisal: France Stele. Izdal župni urad Ptujski gori. Natisnila Mohorjeva tiskarna. Str: 130 s slikami. G ^ vez. 20 din, broš. 12 din. Naroča se pri župnem uradu na Ptujski g° Starodavna božjepotna Črna ali Ptujska gora je dobila svojo dovino, s kakršno se ponaša le malo božjepotnih cerkva. Za to jamči i Franceta Stele, našega najboljšega veščaka na polju umetnostne z» dovine. A ni je nam. prikazal samo z umetnostnega stališča, ampak tudi 2 božjepotnega. Turist in romar bosta ob njej uživala. Nova knjiga o »Skaručini«. Naš umetnostni zgodovinar g. župnik Janez Veider je izdal novo knjigo, ki popisuje božjepotno cerkev sv. Lucije na Skaručini. Obdelana je zgodovina cerkve in božje po+i, našteti so vsi skaruški duhovniki, ter popisane tudi druge zanimivosti. Naj-obširnejše pa se pisatelj bavi s popisovanjem krasnega velikega oltarja in slavnih skaruških stropnih fresk. Slike je izgotovil v 1. 1748. naš najboljši freskant Franc Jelovšek, ki je bil rojen v Mengšu. Vse skaruške zanimivosti niso le spretno popisane v besedi, temveč so prikazane tudi v odličnih slikah, ki jih je v knjigi kar 24. Vsa oprema knjige je prav lepa. Tiskala jo je Misijonska tiskarna v Grobljah, založil pa jo je Fantovski odsek v Vodicah. Knjigo častilcem sv. Lucije in prijateljem naše cerkvene umetnosti prav toplo priporočamo, saj stane samo 10 dinarjev. Pokojni svetniški župnik v Brežicah, Martin Jurhar, je že Pred leti napisal »Vzore iz malenkosti«, ki so sedaj izšli v posebni knjižici. Knjižica je nekaj pristno našega, izvirno slovenskega, svojstven kažipot do časne in večne sreče. V 50 poglavjih spremlja odlični pisatelj čitatelja v vseh mogočih prilikah življenja. Posebnost knjižice je v tem, da zna pisatelj v malih stvareh, malenkostih, mimo katerih gre navadno človek brez pomisleka, odkriti veličastnost Stvarnikovo in povzdigniti dušo k Bogu. Marsikatero srce, ki se je oddaljilo od Boga, bo po branju te knjižice našlo pot nazaj k Bogu. Knjižico toplo priporočamo vsem slo-. venskim družinam za skupno dnevno branje (vsak dan eno poglavje), blagodejen učinek tega branja ne bo izostal. »Vzore« naročite pri »Družni božjega sveta« v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 17. Cena: 12 din za broširan, 18 din pa za vezan izvod. DAROVI Za tiskarno: 100 din: Neimenovana (po p. Stankotu); 15 din: preč. g. Sunčič ^ojze; 5 din: Krašovec Ivana; 2 din: Neimenovana. Za frančiškanske misijone: 50 din: Neimenovana (po p. Saleziju); Zorčič He-lena (po p. Blažu); 20 din: Povše Pavla. Za kitajskega misijonarja: 300 din: Schubert Angela, uč. v p. Lj.; 250 din: Skup-"čina III. reda, Šmartno pri Kranju; 220 din: Skupščina III. reda, Studenice pri p°ljčanah; 200 din: Skupščina III. reda, Kamnik; 116 din: nabrala Frole Marija M tretjerednikih v Blokah; po 100 din: Neimenovana, preč. g. dr. Gregorij Pečjak, Šket Neža, Bočna, Skupščina III. reda, Devica Marija v Polju, Trampuž Marija, Ponikve na Dol; 60 din: Dekliški krožek, Domžale (kot godovni dar č. g. kaplanu Novaku); po 50 din: dve neimenovani, I. delavsko konzumno društvo, Ljubljana, Golorej Helena, Završnik Franca; 45 din: Ambrož Marija; 35 din: štiri neimenovane skupno; 33 din: Filipič Julijana; 25 din: Marovt Mar.; po 20 din: tri neimen., Kladen-®ek Jernej, Pečnik Frančiška, Turk Marija, Vehovec Marjana, Žnidaršič Terezija; Po 15 din: čeček Agata, Plazovnik Alojzija, Tomšič Doroteja; 14 din: Ziherl Pavla; Po 10 din: dve neimenovani, Franci Josipina, Kern Terezija, preč. g. Markič Jos., folc Marjeta, Mravljak Frančiška, Pilih Marija, Pravhar Marija, Šemrl Katarina, “kufca Ljudmila, Vanovšek Helena, Zlate Ivana; 5 din: Neimenovana. Za armado sv. Križa: 287 din: Pavlin Ana, Kamnik (za sv. deželo); 83.50 din: ^ukvič Antonija; po 20 din: Neimenovana, Obelt Jožefa; 14.50 din: Juvan Helena; P° 10 din: dve neimenovani, Galovič Frančiška, Hribšek Marija, Karent Urška, Pir-nat Marija in Mihael, Prašnikar N., Rotar Frančiška Štorman Julijana; 6 din: Ko-??*h Terezija; po 5 din: Golob Ana, Kosec Berta; 4.50 din: Bolte Terezija; po 4 din: Neimenovana, Petek Ana; 2 din: Neimenovana. Za kruh sv. Antona: 100 din: Humar Marija (za najbolj uboge); 15 din: Belahar Jahez, Komenda; 10 din: Neimenovani. Za sklad Cvetja: 100 din: Hrga Terezija, Št. Vid. Za večno luč: 40 din: Bizjak Alojzija; po 10 din: dve neimen., Miklavčič Amal. . Novi naročniki: Kotar Marija, Orel Gusta, preč. p. Marko Fišer 1 izv. več, Ma-e&č Marija, Rogelj Anica. ANTON SFILIGOJ L!1!BL|AM Frančiškanska ulica, poleg frančiškanske cerkve ima vedno na zalogi: Devocijonalije: Križe (razpela) lesene in kovinaste s podstavkom ali take, da se pritrdijo na steno. Poleg tega nudim primerne svečnike. — Kipe v višini od 20 cm do 150 in 200 cm. — Svetinjice iz aluminija in posrebrene (alpaka-srebro). — Rožne vence domačega izdelka. — Podobice, od din 8.— naprej, in druge nabožne predmete za darila. Molitvenike, slike, pisarniške potrebščine: Šolske zvezke, peresa, vse uradne listine, kuverte, črnila, risalno orodje, tuše, risarske glavne papirje, blagajniške in druge trgovske knjige, nalivna peresa, tintnike, pisalne garniture, pisemski papir itd.