itefljka 20 • Mo XXXmi • cena^ 17 m____________________celle, 17. mala 1984 flOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELSAN IN 2ALEC Rudarll za Gorenje Čeprav sobota, 12. maj, ni bila v delovniku velenjskih rudarjev, je bilo v različnih rovih in ob njih vseeno doma- la ves dan živahno. Rudarji so se odločili, da bodo tudi to so- boto delali in dohodek name- nili kot pomoč delavcem Go- renja. Delu se je odzvala veči- na rudarjev. Direktor RLV Titovo Vele- nje Alojz Diacci je povedal, da so se za takšno pomoč odločili zavestno, saj vedo, da bodo sa- mo s skupnimi močmi rešili Gorenje. Rudarski prispevek Gorenju je blizu stare mili- jarde. Sicer pa so tudi brez solidar- nostne sobote velenjski rudarji v letošnjem letu bolj uspešni kot mnoga leta prej. Od januar- ja do 14. maja so že nakopali dva milijona 72 tisoč 500 ton premoga, kar je za kar 307 tisoč 300 ton več kot v istem obdob- ju lani. Aprila so nakopali 427 tisoč ton ali poprečno na dan 20 tisoč 333, kar je doslej sploh največji dnevni poprečni izkop v velenjskem rudniku. Popra- vili so tudi rekord dnevnega izkopa in sicer 10. maja, ko so nakopali 22 tisoč 500 ton. V maju so v desetih delovnih dneh nakopali 203 tisoč 500 ton s čimer presegajo mesečni osnovni načrt za več kot 29 od- stotkov. TONE VRABL Pozdrav zvezni štafeti mladosti Sobota in nedelja sta bili na Celjskem v znamenju pri- boda zvezne štafete mlado- sti. Mladi in ostali občani so jo pozdravili v vseh osmih občinah našega območja, prav tako lokalne štafete mladosti, ki so potovale tudi skozi kraje, ki jih pot zvezne štafete ni dosegla. Letošnji sprejem zvezne štafete mladosti je bil morda skromnejši kot prejšnja leta, a zato nič manj prisrčen in slavnosten. V vseh občin- skih središčih so bile osred- nje prireditve, ki so jih mladi pripravili na svoj način, tako kot čutijo in doživljajo to največjo manifestacijo in simbol bratstva in enotnosti vseh mladih sirom po naši domovini. EDI MASNEC V Jurkioštru se Je pretrgala nit zgoilO¥lne Leteče uredništvo Novega tednika v kraju, ki počasi umira. Stran 12. Čigavo bo Grobelno? Kaj o vprašanjih ali bo ta krajevna skupnost v občini Šmarje ali Šentjur, pravijo krajani. Stran 5. Krave »na računalnik^ Uresničuje se velikopotezni načrt Toneta Dolinca izPoIjč. Stran 24. Razpis telcmovanla za najboil I urelen iiral I i Tudi letos je Turistična zveza Slovenije, tokrat žei šestnajstič, razpisala tekmovanje za najbolj urejen kraj v Sloveniji. Na pobudo Gorenjske turistične zveze so letos ne- koliko spremenjena tudi pravila tekmovanja, saj se je v dosedanjem ocenjevanju pokazalo, da je tako različne kraje, kot jih ima Slovenija, težko spraviti v en koš, zato so letos kraji, kjer delujejo turistična društva, razdeljeni v tri skupine. Najboljše bodo tako iskali v vsaki skupini posebej, med turističnimi kraji, izletniškimi in tranzitnimi kraji in v skupini ostali kraji. Potrošniki so zasicrbljeni zaradi položaja trgovino Naj¥eč teža¥ Jo pri zagotavljanju kakovosti Izdatkov Smotrno trošenje sred- stev, ki jih zbiramo za po- speševanje proizvodnje hrane, razrešitev težkega položaja trgovine in v njej zaposlenih delavcev, skrb za kakovost izdelkov in sto- ritev in pomoč nekaterim svetom potrošnikom so na- loge, ki so si jih zastavili na programsko volilni seji ob- činske konference svetov potrošnikov v Celju. Na njej so tudi ocenili, da organizi- rani potrošniki v Celju do- kaj dobro opravljajo svojo vlogo in izvolili novo vod- stvo. Za pospeševanje proizvod- nje hrane zbiramo sredstva na večih ravneh. Organizira- ni potrošniki v Celju name- ravajo podpreti prizadevanja za združevanje sredstev za skupne potrebe območja po sladkorju, olju, pšenici in moki. To pa bo mogoče le ob razdelili občinskih in ob- močnih potreb. Položaj trgovine in v njej zaposlenih delavcev je vse slabši. Potrošniki se zavze- majo za njegovo ureditev, ta- ko da bi akumulacija zado- ščala vsaj za enostavno re- produkcijo in da ne bi prišlo do krhanja vezi s proiz- vodnimi organizacijami, v katere trgovske delovne or- ganizacije vlagajo sredstva za zagotovitev redne preskr- be. Prav tako se zavzemajo za izboljšanje socialnega po- ložaja delavcev v trgovini, saj je od njega odvisna ustrezna ponudba. Sicer pa ocenjujejo, da je v občini še največ težav pri zagotavlja- nju kakovosti artiklov in nu- denju storitvenih uslug. To ap bo lahko razrešila le ustrezna konkurenčna po- nudba. Predlagali so, da bi v okviru občinskih inšpekcij- skih služb imeh dežurnega tržnega inšpektorja. Ko so ocenjevali delo sve- tov potrošnikov v krajevnih skupnostih, so ugotavljali, da je to zelo različno. Izredno uspešni so v krajevnih skup- nostih Slavko Slander, Nova vas, Savinja in v primestnih krajevnih skupnostih, kljub velikim prizadevanjem pa so manj uspešni v centru, kjer je največ trgovskih delovnih organizacij, pa tudi največji priliv kupcev od drugod. Njim bo skušala pomagati konferenca svetov potrošni- kov. Nalog je še veliko. Tako bo izvršni odbor spregovoril o prostorskih pogojih prodaje kruha v prodajalni Štručka na Prešernovi ulici, o načinu poslovanja v Vinoteki in o uporabi prostorov bivše le- karne na Slandrovem trgu. MILENA B. POKLIC Za predsednika občinske konference Svetov potroš- nikov so izvolili Staneta Polajnerja, za predsednika »jenega izvršnega odbora pa Marjana Ravnikarja. Mnogi naši revolucionarji so znali esperahto v soboto so se v Celju zbrali pionirji - esperantisti iz vse Slovenije. Srečanja se je udeležilo okoli sto pionirjev, ki se učijo ta mednarodni jezik na šolah kot fakultativni predmet, ki ga predvideva nov program dela in življenja na osnovnih šolah. Vreme jih ni zmotilo, da ne bi izpeljali program tega republiškega srečanja, ki ga je organiziralo društvo za mednarodni jezik - esperanto iz Celja. Najprej so položili cvetje in venec pred spomenik Slavka Slandra, ki je bil esperantist, tako kot mnogi naši revolucijonarji. Nato so si ogledali Muzej revolucije in zloglasni Stari pisker. Srečanje so zaključili popoldne na Gričku, kjer so jim postregli s partizanskim golažem, sami pa so pripravili kulturni program v mednarod- nem jeziku. WE Dr. Marie Farrell o pomenu sestrinstva v okviru uradnega obiska v Jugoslaviji je dr. Marie Farrell, direktorica za se- strinstvo evropskega urada Svetovne zdravstvene orga- nizacije obiskala tudi Zdrav- stveni center Celje. Na pogo- voru s predstavniki Zdrav- stvenega centra, zdravstvene skupnosti in občinske skup- ščine so ji predstavili organi- zacijo zdravstva na območju in še posebej zdravstveno vzgojo in delo medicinskih sester. Dr. Marie Farrell je po predstavitvi velike študije, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija že sedem let de- la v enajstih državah, med njimi tudi v Jugoslaviji (Ce- lje je v njej vključeno s študi- jo na področju zdravstvene- ga vzgoje), poudarila pomen te najbolj obsežne raziskovalne naloge na po- dročju sestrinstva. ki je bila kdaj narejena. Z njo so sku- šali spoznati številne potre- be ljudi in načine, kako se naj medicinske sestre vklju- čujejo v njihovo razreševa- nje. Ugotovili so obsežne po- trebe zlasti starejših ljudi in nujo, da še več kot doslej sto- re ne le na ozko medicin- skem področju, temveč tudi vseh drugih. »Ljudje bodo morali vedno več storiti sami za svoje zdravje«-, je dejala, »ravno pri tem, pri zdrav- stveni vzgoji in drugih obli- kah preventive, pa ste v Ju- goslaviji in v Celju že ogro- mno naredili. • MBP 2. STRAir - NOVI TEDNIK 17. MAJ 1884 Teden obrti v občini Šentjur se icončuje SenUutskI obrtniki so so občanom prvič predstavili s svojimi Izdelki šentjurski obrtniki so ko- nec prejšnjega tedna, ob petletnici obrtnega združe- nja, odprli razstavo in pred- stavili Šentjurčanom svoje proizvode, storitve in izdel- ke za široko potrošnjo. Poleg samostojnih obrtni- kov, gostincev, avtoprevoz- nikov in upravljalcev grad- bene mehanizacije, so se ob- čanom predstavih tudi šent- jurski inovatorji z inventiv- nimi dosežki zadnjih let in člani kluba »Mladih tehni- kov«, šentjurskih osnovnih šol. Otvoritveni govor je imel Avgust Vovk, predsednik Obrtnega združenja, trak pa je prerezal Anton Koželj, naj- starejši šentjurski aktivni obrtnik. Razstava je priteg- nila pozornost številnih ob- čanov, obiskali pa so jo tudi predstavniki Zveze obrtnih združenj Slovenije in pred- stavniki obrtnih združenj iz Vrhnike, Celja, Šmarja in od drugod. Obiskovalci so bili z rastavo nadvse zadovoljni in v knjigo vtisov so zapisali le pohvalne besede. Šentjurski obrtniki pa so najbolj pohva- lili učence osnovne šole iz Ponikve, ki so vložili veliko truda pri postavljanju pano- jev in napisov. Obrtniki so za sodelovanje na razstavi pre- jeli tudi priznanja šentjur- skega Obrtnega združenja. Poleg številnih športnih srečanj in otvoritve razstave pogrinjkov, ki je bila v nede- ljo, so pripravili šentjurski obrtniki tudi vrsto delovnih sestankov. Večino razgovo- rov, na katerih so razpravlja- li o problematiki zasebnega obrtništva, o razvojnih usmeritvah in o možnostih večjega medsebojnega sode- lovanja, so že opravili. Danes bo še ogled razstave in spre- jem za upokojene obrtnike, jutri pa bo sestanek avtopre- voznikov in upravljavcev gradbene mehanizacije s predstavniki tozda Tran- sport šentjurskega kmetij- skega kombinata. V. E. Srečanje bratstva in enotnosti na Vransiiem Prve dni junija se bodo na Vranskem srečali otro- ci, oziroma šolarji pobra- tenih osnovnih šol iz vse Jugoslavije. To bo že deve- to srečanje, ki ga sicer vsa- ko leto organizirajo v dru- gi republiki, oziroma avto- nomni pokrajini. Letos bo- do na Vransko prišli šolar- ji iz Bitole, Cetinja, Kru- ševca. Travnika, Varaždi- na, Suve Reke in Kikinde. Med udeleženci tega pra- vega srečanja bratstva in enotnosti bodo tudi učenci iz Laktašev. Vransko je na- mreč pobrateno s to krajev- no skupnostjo v Bosni in Hercegovini. S šolarji iz vse Jugoslavije bodo prišli tudi predstavniki krajevnih skupnosti. Mladi iz vse Jugoslavije se bodo na Vranskem mu- dili tri dni. V teh dneh se bodo seznanili med sabo, spoprijateljili ter spoznali ne samo Vransko, pač pa domala svo Savinjsko doli- no. Zanimivo je, da so med sabo pobratene prav vse krajevne skupnosti, ki so- delujejo v tej manifestaciji bratstva in enotnosti. Ob dnevu varnosti so podeliii več odlil(OvanI in priznani Ob dnevu varnosti in 40- letnici ustanovitve varnost- ne službe so bile povsod v državi številne proslave, na katerih so podelili odliko- vanja in priznanja najza- služnejšim delavcem orga- nov za notranje zadeve in drugim občanom, ki so se izkazali v prizadevanjih za učinkovitejšo družbeno sa- mozaščito. Osrednja slovestnost v Ce- lju je bila v Narodnem do- mu, kjer je govoril sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje Emil Roje. Ob tej pri- ložnosti so najzaslužnejšim delavcem podelili odlikova- nja in priznanja. Red dela s srebrnim vencem so prejeli: Štefan Borovnik, Irma Mrovlje, Angelca Radišek in Jože Šinkovec, medaljo za- slug za narod pa je dobil Oto Jelenko. Zvezno plaketo var- nosti so podelili: Elzi Belak, Frideriku Johanu, Jožetu Jugu, Klotildi Kokot, Avgu- stu Lešniku, Dušanu Slugi, Milanu Trbolinu, Stanki Uranker, Anici Vitanc, Mar- tinu Zakrajšku in Adolfu Ze- liču. Zlati znak zasluge za varnost so dobili: Alojz Bo- žič in Slavica Klanjšek; sre- brni znak za zasluge Alojz: Hrnčič, Franc Kobale, Franc Lavrič, Jože Pečak, Anton Pere, Niko Pirtošek, Albin Voler, Savo Vujanovič in Andrej Zaberl; bronaste zna- ke zasluge za varnost pa: Ivan Mušič, Alojz Božič, Mir- ko Kolenc, Martin Krašek, Anica Ratajc, Anton Roter, Zalika Senčar, Stanka Uran- ker, Zvone Vidic in Marjan Višina. Na slovesmosti so podelili še več pismenih priznanj in pa zlate, srebrne in bronaste značke celjske Uprave za notranje zadeve. Sentjurčani so praznovali dan varnosti v lovski koči v Dramljah. Slovestnosti so se udeležili predstavniki komi- teja za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, postaje milice in oddelka za notranje zadeve. Komite za SLO in DS je podelil prizna- nja Milanu Kokošarju iz Slivnice, Marjanu Pintarju iz Alposa in Zvonetu Kozjaku iz šentjurske postaje milice. V laški občini so dobili priznanja strelska družina Dušan Poženel iz Rečice, Vinko Lavrinc iz Rečice, Vinko Plahuta z Vrha nad Laškim, Jože Kotnik, Alojz Lah. Silvester Maric in Mir- ko Stuhec. Peti most čez Dravinlo V naslednjih dneh bodo v Slovenskih Konjicah začeli graditi peti most čez Dravinjo, in sicer ob Škalski cesti. Gradnjo tega objekta so narekovale potrebe, saj v Sloven- skih Konjicah želijo v naslednjih letih urediti staro mestno jedro, most pa je nujno potreben zaradi ureditve prometa. Gradnjo mostu je prevzel Ingrad, tozd Slovenske Konjice, sredstva pa je prispevala krajevna skupnost, Komunalna skupnost, nekaj pa se ga bo zbralo iz naslova samopri- spevka. Naložba bo veljala dva milijona in pol dinarjev, dela pa naj bi zaključili do jeseni, oziroma do občinskega praz- nika. MP V Gorenju icllub napredliu zasicrbileni -'Poslovanju v prvih mesecih letošnjega leta smo v sozdu Gorenje posvetili precej pozornosti na vseh rav- j neh", je na torkovi seji delavskega sveta, ki jo je vodil- predsednik Lovro Mežnar, povedal podpredsednik za- časnega poslovodnega odbora Andrej Kržič. V prvih treh mesecih so uspešno poslovali, saj so imeli izgubo sam.o v eni delovni organizaciji (lani v petih), in sicer Gorenje TGO, kjer se je izguba celo povečala na 1310 milijonov dinarjev, pri čemer je 578 milijonov izgub iz tekočega poslovanja. V prvih mese- cih so v Gorenju dali največ prednosti izvozu, kjer so dosegli 23,5 odstotka letnega plana. Predvidevajo, da bodo zaostanek nadoknadili že v drugem tromesečju.. Ob tem je celotni prihodek na ravni letne dinamike (27 odstotkov), nekoliko zaostajajo samo v Glinu in Tikiju. Herman Rigelnik je opozoril, da bodo predvsem vo-" dili bitko za izvoz na konvertibilno področje, kajti od tega je odvisno, če bodo v drugi polovici leta lahko še sploh delali. Vse je torej posvečeno izvozu, saj je treba z njim doseči 176 milijonov dolarjev. Za dosego tega bodo potrebne številne notranje akcije za odpravo vsega, kar krni hitrejši razvoj. Razpisali so tudi imenovanje za sedem članov poslo- vodnega odbora, kajti dosedanjemu začasnemu poteče mandat 5. junija ter imenovali - zaenkrat brez imen - komisijo, ki bo začela s pripravo novega srednjeroč- nega programa sozda Gorenje 1986-1990. T. VRAB L Sentjurčani se bodo zgledovaii po drugih Bazpra%a o ukrepih za zmanjšanje splošne In skupne porabe šentjurski iz^TŠni svet je pred dne- vi razpravljal o ukrepih za zmanjša- nje obremenitev gospodarstva. Če- prav je stabilizacijska komisija, ki je v teh dneh pregledala predloge fi- nančnih načrtov vseh samoupravnih interesnih skupnosti predlagala spi- sek tistih, ki bi še lahko privarčevali kakšen dinar, Sentjurčani ne name- ravajo izvajati ukrepov prej kot bodo to storili v republiki in v ostalih ob- činah. Po mnenju Sentjurčanov se predlog, republiških ukrepov ne nanaša na bi- stvena vprašanja, ampak želi izvajati zmanjševanje splošne in skupne pora- be le na površju. Poleg tega so ugoto- vili, da so že do zdaj gospodarili tako varčno, da bi vsako dodatno varčeva- nje pomenilo ukinitev posameznih de- javnosti. Ta vprašanja nameravajo sprožiti na republiški skupščini in šele potem se bodo odločili, kaj bodo stori- li. Kakorkoli že, tudi če za Sentjurčane pomeni zmanjševanje splošne in skup- ne porabe to, da bodo morali s sredstvi bolj skopariti kot v razvitejših obči- nah, ni sprejemljiva njihova odločitev, da bodo čakali in se zgledovali po dru- gih. Ce bodo tako ravnali tudi v ostalih občinah, ne bomo nikoli razbremenili gospodarstva. In kakšne so ugotovitve stabilizacij- ske komisije? Finančni plani izobraže- valne skupnosti so neusklajeni, posa- mezne šole so namreč računale z več sredstvi, kot pa jih bodo dobile z dota- cijami. Razkorak znaša kar štiri in pol milijona dinarjev. Poleg tega je po- trebno čimprej pristopiti k preusmer- janju ogrevanja na trda goriva, kajti še vedno so v Šentjurju tri šole, ki so ogrevane na kurilno olje. Neurejeno je tudi štipendiranje pedagoških delav- cev, kajti štipendistov je veliko več kot je možnosti za zaposlitev. Zato je po- trebno izdelati bilanco dejanskih po- treb. Se vedno se trosijo precejšnja sred- stva za pogodbene prevoze. Nepotreb- ni stroški nastajajo tudi pri poslovanju s Službo družbenega knjigovodstva, ker ima vsak tozd svoj žiro račun. Skupnosti otroškega varstva pa pred- laga, naj ne zvišuje udeležbe staršev za vzgojno varstveno dejavnost, aitipak razmisli o različni višini, prispevkov. tako da bi zagotovili polno zasedenost posameznih vrtcev. Od medobčinske zdravstvene skup- nosti zahtevajo natančen izračun o tem, kaj predstavlja solidarnost in s kakšno prispevno stopnjo bi lahko v občinski zdravstveni skupnosti pokrili finančni plan. če regijske solidarnosti ne bi prejemali. Od Zdravstvenega do- ma v Šentjurju in tozda Vzgojno var- stvene organizacije pa zahtevajo, da izdelajo interni stabilizacijski pro- gram. Poleg tega je vprašljiva gradnja prizidka k osnovni šoli v Slivnici in adaptacija podstrešja v Zdravstvenem domu Šentjur. Stanovanjska skupnost bo morala zmanjšati prispevek za 10 odstotkov, kot je predvideno z republiškimi ukre- pi. Komunalna in Cestna skupnost pa bosta lahko obdržali sedanjo prispev- no stopnjo, ker bi drugače ogrozili sa- nacijski program. Na seji so se tudi dogovorili, da ne bodo izvajali stabili- zacije na račun kmetijske proizvodnje, ker bi manjša pridelava hrane pomeni- la le še večjo odvisnost od tujine. VILI EINSPIELER Remontna dela v termoelelctrarnah Soštan] V Šoštanjskih termoelektrarnah imajo v teh dneh remont. Vodja tehnične službe Jaro Vrtačnik je povedal: »V petek in soboto smo zaključili z remontnimi deli na bloku ena in dva, ki imata vsak po 30 megavatov moči. Remontna dela na bloku tri pa so bila zaključena že 30. aprila. Od 11. maja do 30. junija pa potekajo dela na bloku pet, ki je najmočnejši.« Na prvih treh blokih je sodelovalo približno 280 do 300 ljudi, nekaj delavcev so angažirali od, Termike in Hidromontaže, ostalo pa so bili delavci termoelektrarn. T. TAVČAR Do čimboil smotrnega posega v prostor - z iavno razpravo Na osnovi izdelane kate- gorizacije in razvrstitve kmetijskih zemljišč so se v občini Mozirje lotili tudi sprememb prostorskega de- la družbenega plana občine. Občani se v tem času v jav- ni razpravi odločajo o spre- membah, po katerih naj bi se površine naselij in pro- metne površine izven nase- lij do leta 1985 povečale za 40 hektarjev. Pri nekaterih lokacijah v posameznih krajevnih skupnostih še ni- so našli skupnega jezika. Dokončno odločitev o ne- katerih spornih lokacijah naj bi v krajevnih skupnostih sprejeli že ta teden, v kolikor dogovora ne bo, bo o tem razpravljala še posebna ko- misija izvršnega sveta skup- ščine občine. V Mozirju se z večino pred- laganih sprememb strinjajo, iščejo pa še lokacijske reši- tve za postavitev skupne kotlovnice za ogrevanje sta- novanjskih blokov, ter par- kirišča za avtobuse, precej pa je tudi takšnih, ki se ne strinjajo z lokacijo turistične vasi nad naseljem Brdce v Mozirju. Izgradnji kotlovni- ce med stanovanjskimi bloki nasprotujejo zaradi onesna- ževanja zraka tako stanoval- ci blokov kot tudi lastniki za- sebnih hiš. Po izračunu stro- kovnjakov inštituta Jožef Štefan bi problem onesnaže- vanja rešili z izgradnjo 50-55 metrov visokega dimnika, kar pa za izgled Mozii^a, turi- stičnega kraja, kjer ni objek- ta, višjega od 25 mefrov, ni sprejemljivo. Postavit^ kot- lovnice izven naselja bi grad-' njo nekajkrat podražila, pa tudi izgube toplote bi bile znatno večje. Kljub proble- mom bo rešitev potrebno najti, saj je sedanji način ogrevanja s kurilnim oljem, za katerega nimajo niti pri- merne deponije, predrag. Medtem ko krajani še ve- dno sprašujejo o primernosti lokacije za izgradnjo turistič- ne vasi, je večina njihovih vprašanj še vedno bolj vse- binske narave - skrbi jih na- mreč, da bo turistično vas doletela podobna usoda kot depandanse na Golteh. Inve- stitorji zagotavljajo, da temu ne bo tako. Sporno je bilo tudi mesto izgradnje cestne baze in zbi- rališča sekundarnih surovin. Slednje naj bi sedaj bilo v Podhomu, kjer je že deponi- ja odpadnih surovin občine, m.edtem ko naj bi cestno ba- zo gradili v Rečici ob Savinji, na ustreznem in očem od- maknjenem prostoru pri me- haničnih delavnicah Zgor- njesavinjske kmetijske za- druge. Do konca javne raz- prave bodo na zborih kraja- nov skušali poiskati rešitve za industrijsko izgradnjo in širitev pokopališča v Nazar- jah, na Ljubnem bodo mora- li poiskati primerno lokacijo za parkirišče avtobusov, v Vologu doseči soglasje s kmeti za širitev zazidalnega okoliša, v Lučah najti ustre- zen prostor za širitev obrtne dejavnosti. R. PANTELiC 17. MAJ 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Teden starejših hi moral trajati vse loto ^ tasu stare^iia stotirebuMo ljutlje še posebno aružbeno skrb, pravi Marinka Muck Na tedne starejših obča- nov so se v celjski občini že navadili, saj mineva že šest let od prvega, ki ga je na pobudo društev upokojncev pripravila Socialistična ^veza. Namen se v teh letih ni spremenil, tudi vsebina jie bistveno. Ne bi pa tega ^ogii reči za samo skrb za starejše, za uveljavljanje njihovih teženj, za njihovo vključevanje v življenje. Mogoče bi bilo storiti še več, ugotavlja predsednica Koordinacijskega odbora za nadaljnji razvoj družbene skrbi za starejše občane pri celjski občinskih konferen- ci Socialistične zveze Ma- rinka Muck, ki je tudi direk- torica Doma upokojencev v Celju. Kakšen je namen tednov starejših občanov? M. Muck: »Da bi bili starej- ši občani v tem tednu delež- ni posebne pozornosti ostale družbe, da bi mlajše opozori- li, da potrebuje človek v dobi staranja posebno skrb in po- moč, da bi delovne organiza- cije poglobile delo z bodoči- mi upokojeneci in kasneje z njimi ohranile stike... So pretekli tedni dali ti- sto, kar ste od njih pričako- vali? M. Muck: »Nekaj so. Vsa leta smo, tudi s predavanji in pogovori, skušali doseči, da bi delovne organizacije pri- pravile delavce na upokoji- tev, da ta zanje ne bi bila pre- težka sprememba življenja. Brez razumevanja in znanja strokovnih delavcev tega ni mogoče doseči. Mislim, da gre počasi na boljše, vendar še vedno pogrešamo tesnej- še stike večine delovnih or- ganizacij s svojimi upoko- jenci. So seveda tudi izjeme, med katerimi izstopa Aero.« Kaj pa želite premakniti naprej letos? M. Muck: »Odločili smo se za sosedsko pomoč. Potreba po njej jč v občini izrazita, a je po posameznih krajevnih skupnostih razvita zelo ra- zlično. Najdlje so prišli v Storah in v krajevni skupno- sti Slavka Slandra. Izkušnje iz Stor bomo prikazali lju- dem, ki se ali bi se naj dru- god ukvarjali s tem.« V skrb za starejše občane se vključuje tudi Dom upo- kojencev ... M. Muck: »Najbolj nepo- sredno s kuhanjem za zuna- nje uporabnike. Hrano sedaj razdeljuje služba za nego na domu, ki deluje v okviru pa- tronažne službe v Zdravstve- nem centru. Storili pa bi lah- ko še mnogo več. V Domu bi lahko pripravljali krožke ali druge oblike razvoja inter- esnih dejavnosti.« Od česa pa je to odvisno? M. Muck: »Poznati bi mo- rali predvsem potrebe in že- lje starejših občanov. Potre- bovali pa bi tudi delavca, ki bi organiziral in vodil inter- esne dejavnosti. Tu so mož- nosti skromne.« Na katerem področju pa bi bilo potrebno in možno storiti za starejše občane v kratkem času kaj več? M. Muck: »Na koordinacij- skem odboru smo ugotavlja- li neizkoriščene možnosti za razvoj telesne rekreacije. Zveza telešnokulturnih or- ganizacij zagotavlja, da bi preskrbela vaditelje in pro- store, če bi bilo za to zanima- nje. Sodeč po slabem odzivu^ na nekatere dosedanje prire- ditve bi lahko rekli, da zani- manja ni, vendar mislim, da to je, ni pa vzpodbude. Ce bodo zaživela manjša druš- tva upokojencev v krajevnih skupnostih, bodo lahko re- kreacijo svojim članom bolj približali. MILENA B. POKLIC Pomagajte otroicom Namibije! Koordinacijski odbor za razvijanje socialistične solidarno- sti pri občinski konferenci Socialistične zveze v Celju vodi solidarnostno akcijo za pomoč otrokom Namibije. Zbirajo vse, kar je potrebno za opremo šole, še posebej šolske potrebščine, oblačila in šolsko opremo. V akcijo se vključujejo osnovne sindikalne organizacije v združenem delu in mladinske orga- nizacije v srednjih šolah. Akcija bo zaključena sredi junija. Denarne prispevke lahko nakažete na žiro račun občinske organizacije Rdečega križa v Celju, vse ostalo pa sprejemajo v skladišču Javnih skladišč. MBP Višji dohodki - da, a icaj ho s ponudho? y Turistu spodbuUneJše nagrajevanje v gostinskem podjetju Tu- rist iz Nazarja so seznanili skupščino občine, da so povi- šali osebne dohodke za 20 od- stotkov. Ob polletju jih bo to uvrstilo med kršitelje družbe- nega dogovora. To majhno go- stinsko delovno organizacijo je namreč od začetka leta za- pustilo pet delavcev, vsaj tri- krat toliko pa jih je svojo od- poved napovedalo. Ali bodo ukrepu, ki je bil nu- jen, dodali še druge rešitve, bo- do v kratkem spregovorili tudi v izvršnem svetu skupščine občine Mozirje. Ob tromesečju v Turistu iz- gube ni bilo, pokrili so stano- vanjski sklad, v rezervnega pa namenili 238 tisoč dinarjev. Ustvarjen celotni prihodek je v primerjavi z lanskim prvim tromesečjem za 40 odstotkov višji. Kljub temu je to le obliž, ki za delovno organizacijo ne predstavlja rešitve. Komaj namreč ustvarjajo dovolj sred- stev za minimalno obnovo opreme v dotrajanih objektih, saj so amortizacijo v preteklih letih odvajali za druge name- ne. Delavcev je ravno dovolj za redno obratovanje, delavcev, ki bi se zaposlili v gostinskih objektih sezonskega značaja ne dobijo, kar rešujejo z nadur- nim delom. Tako kot v vsem slovenskem gostinstvu je bilo redno kot tudi nadurno delo slabo nagrajeno, slab je bil tudi stimulativni del sistema nagra- jevanja, po katerem med pri- dnimi in tistimi, ki jim ni bilo do dela, skoraj ni bilo razlik. Nič čudnega torej, če so go- stinke in gostinci, ki imajo med vsemi panogami v občini Mozirje najnižje osebne do- hodke, iskali delo drugod. Ukrep je bil torej nujen, s spremembo stimulativnega dela pravilnika o nagrajevanju naj bi najboljši delavci sedaj prejemali tudi do 40 odstotkov višje osebne dohodke kot še pred časom. Vprašanje je seve- da, ali je to tudi rešitev za izboljšanje stanja v Turistu, ki bi moral imeti, a na žalost ni tako, tudi veliko vlogo pri turi- stičnem razvoju Gornje Sa- vinjske doline. R. PANTELIC Premagali tudi slabo vreme Mladi so dosegli-odlične rezultate, pokazali so tudi visoko stopnjo zavestne discipline - taka je ocena ob sklepu uspo- sabljanja skupine mladink in mladincev iz celjskih šol sred- njega usmerjenega izobraževanja, ki so pet dni preživeli v centru za usposabljanje v Lokrovcu. Vreme jim res ni bilo naklonjeno, vendar so s svojo voljo premagali tudi te težave in si pridobili znanje, ki bi ga lahko koristno uporabili, če bi bilo treba varovati domovino. Občinski štab TO je ob letošnjem usposabljanju mladih prostovoljcev dal večji poudarek praktičnemu delu, zane- marili pa seveda tudi niso usposabljanje na političnem po- dročju in raznih aktivnosti v prostem času. čeprav je bil delavnik za m.lade dokaj natrpan, so vendarle našli tudi čas za kulturno udejstvovanje in šport. Organizatorji pa so tudi sicer poskrbeli za dobro počutje mladih prostovoljcev. Se posebno slovesno je bilo v centru za usposabljanje mladine v Lokrovcu v soboto, ko so mladi dali slovesno zaobljubo. Ob tej priložnosti je njim in njihovim staršem čestital tudi komandant pokrajinskega štaba TO, Jože Uršič, pozdravil pa jih je tudi predsednik skupščine občine Celje, Edi Stepišnik. Mladi so gostom pripravili tudi vesel kul- turno zabavni spored in tudi s tem dokazali, kako pestro je bilo njihovo nekajdnevno bivanje v učnem centru. F. K., foto: RADIVOJ KLINCOV Srečanji emajlircev Jugoslavije Včeraj se je začelo v Celju tridnevno strokovno posvetova- nje emajlircev Jugoslavije, tudi v počastitev 20-letnice zdru- ženja emajlircev in 90-letnice delovne organizacije EMO Celje. Od jutri do nedelje pa bodo v Celju tudi športne igre emajlircev Jugoslavije, ki preraščajo v tradicionalna sreča- nja. Letos bodo že tretjič. UM Zmagovalec Je iz Kozjega v soboto je bilo na Ekonomskem šolskem centru v Celju republiško tekmovanje Tito-revolucija-mir. V kategoriji osnovnošolcev je zmagal Matjaž Jug, učenec osnovne šole iz Kozjega. S tem si je Matjaž priboril vstopnico za zvezno tekmovanje. M. A. Omejitev vpisa na dveh smereh Prvič se Je zgodilo, da Je dovolj prijav na steklarski šoli Preveč učencev se je vpi- salo na smer tekstilni kon- fekcionar in elektronika. Dovolj vpisnih mest pa je še na kovinarski, metalurški, gradbeni in rudarski usme- ritvi, zlasti za 4. stopnjo izo- braževanja. Za smer tekstilni konfek- cionar na srednji šoli Boris Kidrič se je vpisalo 23 učen- cev, vpisnih mest pa je le za štiri oddelke (120 učencev). V času od vpisa do sedaj se je preusmerilo 38 učencev, vendar jih je še vedno skoraj za dva oddelka preveč. Obči- ni Šmarje pri Jelšah in Šent- jur sta zlasti zaiteresirani še za en oddelek te usmeritve, ker združeno delo v obeh ob- činah izkazuje dovolj potreb po teh kadrih. Toliko bolj, ker gre za izobraževanje žen- ske mladine, ki se težje odlo- ča za druge »moške« pokli- ce. Zato bo izvršni svet obeh občin skupaj s šolo posredo- val pri posebni izobraževalni skupnosti, da bi prihodnje šolsko leto vendarle odprli še en oddelek. Tudi če odde- lek odobrijo, bo na tej usme- ritvi preizkus znanja v pri- meru, da se preko 30 učen- cev ne bo preusmerilo dru- gam. Podobno je tudi na Smeri elektronika na srednji tehniški šoli v Celju, zato bo Verjetno tudi tu omejitev Vpisa s preizkusom znanja. Obratna slika pa je na tek- stilno-mehanski usmeritvi, kjer izobražujejo predice, tkalke in pletilje in kjer je še dovolj vpisnih mest. Podob- je tudi na gradbeni usme- ritvi na srednji tehniški šoli, kjer je prostora še za dva od- delka učencev za program do 4. stopnje zahtevnosti, za dva oddelka je prostih mest tudi v smeri strežba na sred- nji šoli za gostinstvo in turi- zem. Kot običajno je še vedno premalo prijav za deficitar- nih usmeritveh kot so kovi- narska, metalurška in rudar- ska, čeprav je za te usmeri- tve razpisanih tudi dovolj kadrovskih štipendij. Kljub temu je opaziti, da se veča število učencev, ki se odloča- jo za te usmeritve. Nasploh lahko ugotovimo, da se želje učencev bolj kot leta nazaj ujemajo z mož- nostjo izobraževanja, ki jo nudi mreža na Celjskem in ki je tudi relativno usklajena s potrebami združenega dela. Tako se je prvič po več le- tih zgodilo, da ni potrebno opraviti omejitve vpisa na naravoslovno-matematični usmeritvi. Razpis in vpis se ujemata tudi na srednji zdravstveni šoli, kjer je letos za oddelek manj razpisanih mest, podobno je na pedago- ški in šoli za blagovni pro- met. Prvič letos se je dovolj učencev vpisalo tudi na ste- klarsko šolo v Rogaški Slati- ni. Nekoliko je upadel inte- res za miličniške kadete, po- rasel pa je za vojaške pokli- ce. Zal pa je kljub večjemu številu prijav za vojaške šole, veliko učencev moralo opu- stiti vpis na te šole, zaradi slabega uspeha ali pa iz zdravstvenih razlogov. VIOLETA E. EINSPIELER Na skupnosti za zaposlo- vanje poteka tudi evidenti- ranje kandidatov za Titove štipendije. Tudi letos se de- lovne organizacije slabo od- zivajo in ne pošiljajo pred- logov za svoje kandidate. Na skupnosti priporočajo delovnim organizacijam naj čimprej pripravijo predloge teh kandidatov in jih dostavijo na skupqpst. POGLED V SVET s Icovinotelino Vojna brez konca In kraja PISe .J02E SIRCEU Vse skupaj bi bilo podobno pove- sti o jari kači in steklem polžu - a kaj, ko je povest krvavo resna; do- besedno krvavo zares. Iransko-iraška vojna bo septenp- bra stara štiri leta in na žalost se ne spravljamo v nobeno nevarnost, da bi nas dogodki demantirali, da bi bilo vojnega konflikta ob Zalivu konec prej, preden se bo izteklo 48 mesecev. Značilnost sedanjega po- ložaja je namreč tudi v tem, da so potihnile novice o mirovnih posku- sih, ki smo jih lahko občasno, še kar pogosto lahko prebirali v prvih letih vojne. Misija švedskega pre- miera Olofa Palmeja kod odposlan- ca Združenih narodov je dejansko prenehala. Misija islamskih držav pod vodstvom gvinejskega pred- sednika Sekou Toureja ne hodi več v Bagdad in Teheran - pa ne samo zato, ker je Sekou Toure umrl. Tudi novi in najnovejši poskusi posredo- vanja Indije kot predsedujoče v gi- banju neuvrščenih niso prinesli sa- dov. V vojnem pogledu je za sedanjo fazo vojne med Irakom in Iranom značilno predvsem dvoje. Prvič; pogostneje obstreljevanje (in zade- vanje) naftnih tankerjev v Zalivu, v bližini iranskih naftnih naprav na otoku Karg. In drugič, pričako- vanje nove, velike iranske ofenzi- ve, za katero je po poročilih iz za- hodnih virov zbranokar pol milijo- na vojakov. Kar zadeva bombardiranje tan- kerjev, navajajo, da jih je bilo v treh mesecih do 10. maja zadetih 13. Stvari so se zapletle, ko so bile med zadetimi ladjami tudi kuvajt- ske. Iraška stran je odločno deman- tirala, da bi v dneh, ko so bile zade- te te ladje, njihovo letalstvo napa- dalo ladje. Kuvajt je namreč med naftnimi državami Zaliva, ki je si- cer na strani Iraka. Sicer pa so v Bagdadu večkrat sporočili, da bombardirajo ladje, ki prevažajo ali naj bi prevažale iransko nafto. Nafta je namreč v tej vojni ključni, malodane edini vir denarja za stra- hovito visoke stroške vojskovanja. Irak skuša zato kar najbolj onemo- gočiti iranski izvoz nafte. Sam je namreč na slabšem, ker nima vo- dnih poti, pa tudi premalo naftovo- dov za izvoz lastne nafte. Glede napovedovane iranske ofenzive za zdaj zanjo ni opaznih znamenj, če izvzamemo posnetke iz satelitov, na podlagi katerih neka- teri vojaški strokovnjaki sklepajo, da je izza fronte zbrano okoli 500 tisoč vojakov. Zakaj se ofenziva še -ni začela, je slišati več razlogov, predvsem pa domnevo, da se iran- sko vodstvo ne more sporazumeti, ali naj nadaljuje ofenzive na jugu fronte, proti drugemu največjemu iraškemu mestu Basri, ali naj udari na srednjem delu fronte (kjer je so- razmerno najbliže do Bagdada} ali na severu, kjer so glavna iraška naftna polja. Da mogoče še naprej najbolj načrtujejo napad na jugu, bržkone potrjuje novica, da so čez močvirje, kjer je z nafto sila bogato otočje Madžnun iranske sile zgradi- le ducat kilometrov dolgo cesto. Madžnun je na iraškem ozemlju. Kakor koli se bo že vojna ob Zali- vu zapletala in razpletala, dejstvo je, da še naprej ni nikakršnih zna- menj, ki bi kazala na vsaj medle možnosti sprave, prekinitve so- vražnosti, če že ne miru. Vse meri na to, da se bodo stotisočem mladih življenj, izgubljenih v tej vojni, pri- družila še nova. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 17. MAJ iga^ Sodelovanje s kosovskim gospodarstvom Se napreduje Oitisk skupščinskih tlelegacU Slovenije In Kosova Prejšnji teden sta se v Ce- lju mudili na obisku delega- ciji SR Slovenije in SAP Kosovo v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine, ki sta ju vodila Miran Potrč in Staja Zdravkovič. Na- men obiska je bil preveriti, kako se uresničujejo pove- zave slovenskega oziroma celjskega gospodarstva s kosovskim, kje in zakaj se zatika ter kje in kaj načrto- vati v sedanji realnosti go- spodarskih razmer v Jugo- slaviji. Dejstvo je, da so se nekate- re gospodarske povezave za- vlekle, na primer Kovinote- hne in Smeltu v Uroševcu oziroma v manj razviti obči- ni Stimlje, kjer naj bi zgradili tovarno nerjavečih cevi. Za- pleti so bili že od začetka (ka- piralno intentivna in draga naložba, nerešena lokacija in infrastruktura), leta so mini- - la in razmere za naložbe so se bistveno spremenile. Smelt in Kovinotehna imata še ve- dno rezerviranih 300 milijo- nov dinarjev in sedaj inten- zivno proučujejo možnosti za druge naložbe, čeprav so se prvotni zamisli odpoveda- li na obeh straneh, slovenski in kosovski. Razvojni center Celje se je lotil velikega projekta indu- strije sestavin hrane v Veliki Kruši. Zatika se pri soglasjih kosovske banke, resni pomi- sleki pa so še pri zmogljivo- stih osnovne kmetijske pri- delave, če bi bila sploh že sposobna zagotoviti dovolj velike količine kmetijskih pridelkov za predelavo. Pro- jekt namreč računa s temelji- to preobrazbo in vključitvijo vsega obstoječega kosovske- ga agroživilstva. Za Kosovo so najbolj zani- • mive vsekakor tiste naložbe, ki zagotavljajo ob čim manj vloženega denarja kar največ delovnih mest. Dosedanje naložbe na Kosovu pa so bile skoraj praviloma po svoji ekonomiki kapitalno inten- zivne, tudi tiste, ki smo jih ponujali Slovenci. Celjski EMO se s kosov- skim Metalikom v Džakovici dogovarja za večje sodelova- nje in sovlaganje pri izdelavi posode, ki je sicer v Celju ne izdelujejo,"za livarno sive liti- ne, frite in v tovarni elektro- motorjev, v kateri bi lahko izdelovali reduktorje. Zapo- slitev bi našlo 570 delavcev, konec aprila so že podpisali samoupravni sporazum, ko- sovska banka je dala soglas- je in zelena luč za naložbo, katere slovenski delež bi znašal 630 milijonov dinar- jev, že gori. Na celjski gospodarski strani so med pogovori po- udarili, da je poleg naložbe- nega železja, ki je sedaj že v ognju, treba izkoristiti in raz- viti predvsem vse možne oblike poslovno-tehničnega in kooperacijskega sodelo- vanja, upoštevaje pri tem ka- drovske, proizvodne in dru- ge realne možnosti Verjamemo, da boste obe delegaciji konkretne poveza- ve obeh gospodarstev v zvez- ni in republiški oziroma po- krajinski skupščini tudi pod- prli in pospešili dogovarja- nje. MITJA IJMNIK ZRCALO Rl$e Bori Zuuant\t Izvozni rezultati so dobri Izvoz na Celjskem za 29 odstotkov prekriva uvoz Po podatkih Medobčinske gospo- darske zbornice Celje je gospodar- stvo na širšem območju, brez občin Mozirje in VelenjC; dobro izvažalo, saj je v prvem četrtletju 1984 v pri- merjavi z enakim obdobjem lani na konvertibilna tržišča izvozilo za 14 odstotkov več, pokritost uvoza pa se je od lanskega indeksa pokritosti 103 letos povzpela že na 129. Pri tem so se najbolj odlikovali v občinah Celje, Šmarje, Žalec in Laško, saj so izvoz povečali za 17 do 46 odstot- kov. Najbolje sta z izvozom pokrili uvoz gospodarstvo konjiške (indeks 359) in šmarske občine (indeks 243), dobro pokritje uvoza z izvozom pa je bilo še v laški (indeks 147) in žalski občini (indeks 147), medtem ko se je pokrivanje izboljšalo še v celjski obči- ni (od 88 na 91), poslabšalo pa v šent- jurski občini (od lanskih četrtletnih 99 na letošnjih 74 indeksnih točk). V prvem četrtletju 1984 sta med naj- večjimi izvozniki železarna Store in Unior Zreče, ki sta skupaj izvozila za več kot milijardo dinarjev in izvoz od lani povečala za 42 oziroma za 8 odstot- kov. Izvoz so močno povečali še v de- lovnih organizacijah Aero, v Steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini, Cinkar- ni, Papirnici Radeče, LIK Savinja, Etol, Comet Zreče. Bohor Šentjur, Ga- rant Polzela, TIM Laško, Metka Celje, Juteks Žalec. SIP Šempeter, Libela Celje, Kostroj, Ferralit, Tovarna noga- vic Polzela in TOLO Šentjur. Sozd Hmezad je velik izvoznik, izvoz pa po- spešuje tudi sozd Merx. Omenimo zlasti tri izvoznike, ki so izvoz v prvem četrletju v primerjavi z lanskim bistveno povečali: TIM Laško ga je za 153 odstotkov, polzelska La- stovka in šentjurski TOLO pa za 1710 oziroma 1897 odstotkov(!). Ker pa so odstotki včasih zanimive statistične igrice, je prav, da pri obeh izjemnih odstotkih povemo še vrednosti izvoza v dinarjih. Polzelska Lastovka je lani v prvem četrtletju izvozila samo za 1.126.000 dinarjev, letos pa že 20,376.000, medtem ko je šentjurski TOLO lani izvozil komaj za 89.000 di- narjev, pa se je letos odrezal že z 1,777.000 dinarji izvoza. Pošteno je še, da poudarimo, kako so podatki prvih četrtletij skoraj pravi- loma manj zanesljivi, da bi po njih sklepali na celoletno poslovno obnaša- nje organizacij združenega dela in jih y tem smislu tudi kaže upoštevati in uporabljati. MITJA UMNIK Nad krizo z lastno energijo Rekonstrukcija energetskih objektov v Konusu Dotrajane naprave, teža- ve pri zagotovitvi nado- mestnih delov, premajhne zmogljivosti, dražja energi- ja in skrb za ekonomično iz- koriščanje le-te, so vzroki, ki so narekovali temeljito rekonstrukcijo obstoječih energetskih objektov v de- lovni organizaciji Konus v Slovenskih Konjicah. Stroški energije v svetu, še posebej pa v naši državi, sko- kovito naraščajo. Porabo energije je zato potrebno zmanjšati na najmanjšo mož- no mero, kar je mogoče do- seči z napravami, ki omogo- čajo dobre izkoristke. V Ko- nusu o tem razmišljajo že dlje časa, saj so nekatere energetske naprave zastare- le. Tako skoraj ni možnosti, da bi ob morebitnih okvarah na visokotlačnem kotlu po- krili večje potrebe po toplot- ni energiji. Ob večji okvari na tem kotlu bi bilo potreb- no ustaviti ali pa zožiti proiz- vodni program v delovni enoti netkani materiali in celtex. Ker v Konusu potrebujejo paro v vseh mesecih v letu, to samo po sebi narekuje, da bi poleg proizvodnje pare, uredili še lastno proizvodnjo električne energije. Takšna razvojna usmeritev je stara že nakaj let in s tem name- nom so v Konusu že leta 1968 kupili in instalirali viso- kotlačni kotel, vendar je ostalo samo pri tem. Pri se- danji odločitvi za rekon- strukcijo energetskih objek- tov, so v Konusu ponovno proučili možnost in ekono- mičnost takšne kombinirane proizvodnje toplotne in elek- trične energije. Investicijo so pričeli že pred tremi leti. Le- ta 1982 pa je bila izdelana analiza možnosti razvoja energetike. Pokazalo se je, da so obstoječi objekti še do- bri in da je še dovolj možno- sti za povečanje zmogljivo- sti, s čimer bi se izognili dra- gim vlaganjem v nove objek- te, hkrati pa zagotovili oskr- bo tovarne z energijo iz ene- ga mesta. Lani je bil izdelan idejni projekt in določen ob- seg rekonstrukcije, izbrali pa so še zmogljivosti novih na- prav. Glavno opremo so v Konusu naročili v začetku leta, zdaj pa je v izdelavi pro- jektna dokumentacija. Dela bodo pričeli proti koncu leta in jih predvidoma zaključili do leta 1985. Pri uresničitvi tega projekta čaka delavce Konusa veliko dela in pro- blemov, saj bo potrebno kljub odstranitvam starih naprav in montaži novih, za- gotoviti nemoteno obratova- nje tovarne. MATEJA PODJED Z rekonstrukcijo energet- skih objektov bodo v Konu- cu za 100 odstotkov poveča- li zmogljivosti kotlovskih naprav, za 70 odstotkov zmogljivosti kompresorske postaje ter z lastno proiz- vodnjo pokrili 50 do 60 od- stotkov potreb po električ- ni energiji. Tako ne bo več oviran nadaljnji razvoj de- lovne organizacije, saj bo oskrba s potrebno energijo zagotovljena. Šentjurski gradbinci delajo Tozdu Gradbena operativa šentjurskega Ingrada, ki za- posluje 123 delavcev, ne primanjkuje dela. Prvo trome- sečje je tozd poslovno uspešno zaključil, sklenili pa so tudi že 80-odstotkov pogodb za razna gradbena dela. Trenutno delajo na energetskem objektu štentjurske klav- nice, ki bo s cevovodom za vročo vodo priključen delovni organizaciji Li Bohor, V zaključni fazi je Alposova hala za izdelavo tehničnih lestev, ki obsega 700 m^, in kotlarna na Pesnici. Poleg tega opravljajo v železarni Store večja vzdrže- valna dela na proizvodnih in sanitarnih objektih, montažna skupina pa dela v Udbini v Liki na velikem objektu goveje farme. Montažna skupina montira tudi skladišča za konjiški Konus. V kratkem bodo pričeli z deli tretje faze na šoli v Zaboku na Hrvaškem, skupno s tozdom Ingrad iz Rogaške Slatine bodo gradili poštno poslopje v Šmarju pri Jelašh, zgradili bodo bencinsko črpalko na Ponikvi ter vodno črpalnico in rezervoar na Proseniškem. E. RECNIK t7. MAJ 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Čigavo bo Grobelno? Kal o vprašanju ali Po ta krajevna skupnost v občini $marje ali Šentjur, pravijo krajani Grobelno je ločeno z občinsko mejo. Del sodi k občini Šmarje, drugi pa k Šentjurju. Krajani šmarskega dela se želijo priključiti k šentjurskemu in ustanoviti samostojno Itrajevno skupnost v okviru občine Šentjur, ker menijo, da bodo imeli na ta način večje razvojne možnosti. Sentjur- čani se s tem strinjajo, Šmarčani in Šentvidčani (Gro- belno je del krajevne skupnosti Šentvid) pa so proti. Svoje stališče utemeljujejo na več načinov, med drugim očitajo Grobelčanom, da je odcepitev le želja redkih posamezni- kov, ki delajo mimo interesov krajanov. Zanimalo nas je, če njihova trditev drži, zato smo stopili med krajane, ne da bi na kakršenkoli način izbirali anketirance in jih povprašali za mnenje. Izkazalo se je, da se za odcepitev ne zavzema le peščica krajanov, kot to trdijo Šmarčani. Ob tem smo zvedeli tudi za številne razloge, ki so prisilili Grobelčane na ta korak. Anton Bračko, krajevna skupnost Šentvid: »V Grobel- nem imamo največ problemov zaradi tega, ker je vrtec v Šen- tvidu, večina staršev pa je za- poslena v Šentjurju, Storah in Celju. Ce hoče nekdo voziti otroka v šentvidski vrtec in ho- diti v Celje v službo, mora vsta- ti dve uri prej. Podoben pro- blem je tudi z osnovno šolo, kajti v Šentvidu je samo pet razredov, nato morajo otroci v Šmarje ali Šentjur. Več kot po- lovica otrok hodi v šentjursko osnovno šolo, Šmarčani pa Šentjurčanom ničesar ne dajo. Tako je tudi s predšolskimi otroki, večina staršev jih na- mreč vozi v Šentjur, Celje ali pa jih imajo v zasebnem var- stvu. Poleg tega moraš za vsak opravek, ki ga želiš opraviti na občini, vzeti dan dopusta. Veli- ko lažje bi bilo, če bi lahko vse to opravili v Šentjurju, ker nam je bližji in na poti, ko gre- mo iz službe. Prav tako nima- mo prostora v katerem bi se lahko zbirali, kar še najbolj ču- ti mladina, ki se mora tako kot starejši občani shajati v gostil- ni. Res ne vem, zakaj so Šmar- čani proti odcepitvi, saj doho- dek, ki ga dobijo s prispevki, ni tako velik.« Slavko Klanjšek, krajevna skupnost Šentvid: »Šmarčani so proti odcepitvi, ker smo krajani Grobelno komunalno v glavnem sami uredili in gre zdaj naš denar v druge vaške skupnosti. Ves čas nam očita- jo, da se hočemo odcepiti zdaj, ko so nam vse zgradili, kar pa ni res. Ce bi se odcepili, bi lah- ko združili denar s krajevno skupnostjo Šentjur-okolica in zgradili večnamenski prostor, ki nam je še kako potreben. Krajani, ki so proti, pravijo, da ne bomo z odcepitvijo ničesar naredili, ker bo Grobelno še vedno razdeljeno na dva dela. Gre za nekaj kmetov in upoko- jencev, ki so stari Šmarčani, imajo tam svoje starše, grobo- ve in ne marajo slišati za nobe- no spremembo. Šmarčani nam tudi očitajo, ker se namerava- nno odcepiti brez vasi Završe in Platinovec, ki tudi sodijo v našo vaško skupnost. Mi jim ne moremo ničesar nuditi, ker ne bodo prišli v Grobelno na športne in kulturne prireditve, kajti Šentvid jim je bližji. Mož- nosti za razvoj v okviru šm.ar- ske občine nimamo, ker nam pravijo, da so nam dali vse kar smo potrebovali in da nimajo denarja. Tudi o sodelovanju nied občinama Šmarje in Šent- jur se samo govori, nič pa ne naredi.« Lado Kolar, krajevna skup- nost Šentvid: »Proti odcepitvi je nekaj starejših občanov, ki pravijo, da ne rabimo niti igri- šča niti prostora za zbiranje, saj nimajo otrok. Mladinci se zbiramo v gostilni in v leseni baraki, ki je brez elektrike in nam jo je dala šentjurska mla- dina. Podobno je tudi z igri- ščem, naše je blatno, v Šentvi- du pa nam velikokrat ne pusti- jo igrati. Probleme imamo tudi s pošto, ki je trenutno še v za- sebni hiši, vendar letos poteče pogodba in lastnik želi prosto- re nazaj. Sentvidčani nas sicer kdaj pa kdaj povabijo na se- stanke, vendar se pogovarjajo le o njihovih problemih in jih ne zanima kaj teži mladince Grobelnega. Očitajo nam tudi, da nismo solidarni z manj raz- vitimi vasmi, sami pa gradijo mnogo prevelik kulturni dom. in jih solidarnost prav nič ne zanima." Slavica Metličar, krajevna skupnost Šentvid: »Sem ena najstarejših Grobelčank in o ocvepjtvi mislim, da je nesmi- sel. Nekateri nas hočejo s silo spraviti v Šentjur in čeprav ni- smo vsi za to, bodo naredili po svoje. Hčerka ima dva otroka, ki hodita v šolo v Šentvid. Šmarčani so naredili napako, ker niso pustili v Šentvidu po- polne osemletke. Iz tega so na- stali vsi problemi, to da se ni- mamo kje sestajati, pa še ni vzrok za odcepitev. Do zdaj smo bili na repu šmarske obči- ne, če se odcepimo, bomo pa na repu šentjurske. PritožUjejo se tudi mladinci, radi bi se igrali, delo jim pa smrdi. Tudi trditev, da je potrebno preveč časa, če hočeš kaj opraviti v Šmarju, je iz trte zvita, saj dela- jo na občini vsako sredo popol- dan. Kako hodijo v Šmarje iz Kozjega? Vaščani iz Rakovca in Lipovca morajo hoditi celo uro peš, da pridejo do prvega avtobusa in prav tako delajo v Štorah in Celju. Zakaj se oni ne odcepijo?« Alojz Korošec, krajevna skupnost Šentvid: »Dimnikar- stvo iz Rogaške Slatine ne opravlja čiščenja dimnikov, ta- ko kot je treba. Ko sem bil za- radi tega na občini, so me poši- ljali od vrat do vrat in mi na koncu povedali, da si komu- nalno podjetje samo piše odlo- ke. Šmarčani pa jih samo potr- dijo. Nadalje je neekonomičen odvoz smeti, ker prihajajo po- nje iz Rogaške Slatine. Ker je kraj razdeljen med dvema ob- činama, prihaja do podvajanja stroškov. V Grobelnem imamo tako šentjurski kot šmarski vo- dovod in oba sta speljana iz istega izvora. Sam imam šent- jursko vodo, pet metrov stran pa je napeljan glavni vod šmar- skega vodovoda. Gre za nera- cionalno trošenje družbenih sredstev, z drugimi besedami za zapravljanje. Kulturni dom, ki ga gradijo v Šentvidu, je predrag in veliko prevelik, ker ne bo izkoriščen. Vsi samopri- spevki gredo za gradnjo doma, namesto da bi s tem denarjem uredili ceste in komunalo in to samo zato, ker bi Sentvidčani radi bili center. Šmarčani so proti odcepitvi, ker sta v vsaki družini vsaj dva člana zaposle- na v podjetjih izven občine in dobijo temu primerno dobršen del dohodka po domicilnem načelu Meni je načelno vse- eno, ker sta tako občina Šmar- je kot Šentjur v Jugoslaviji, ra- zumneje pa bi bilo, če bi se priključili k Šentjurju.« Franc Horvat, krajevna skupnost Šentvid: »V krajev- nem vodstvu je ozka skupina ljudi, ki si med seboj podajajo funkcije, zavirajo vsako sa- moupravo in naši predlogi ne pridejo do izraza. Denar, ki ga je dobila krajevna skupnost za- radi elementarnih nesreč, so verjetno vložili v asfaltiranje cest v Šentvidu, ker nam niso hoteli povedati, kako so ga po- rabili. Takšne samovolje je bi- lo še več, zato smo postali ne- zaupljivi in nikomur ne verja- memo. Sentvidčani so dejciU_ Božidarju Grafenauerju, pred- sedniku skupščine SZDL in Janezu Zoganu, predsedniku SZDL vaške skupnosti, da je bolje da sama odstopita, ker sta vnesla z idejo o odcepitvi med krajane nemir.« Janez Žogan, krajievna skupnost Šentvid: »Vodilni v Šentvidu resnično niso poka- zali dovolj razumevanja za na- še težave, vendar bi morale k reševanju problema pristopiti predvsem občini Šmarje in Šentjur, ker Šentvid ne razpo- laga s tako velikimi sredstvi, da bi lahko ugodil vsem željam po hitrem razvoju kraja, ki je urbanistično neurejen. Druga- če pa je problem v tem, ker v Šentvidu vedo, da bodo z od- cepitvijo Grobelnega izgubili tudi tretjino sredstev. Sicer je res, da moramo biti solidarni tudi z drugimi vasmi, vendar Sentvidčani že od leta 1977 ni- so ničesar naredili v Grobel- nem. Ker v vaško skupnost Grobelno sodita tudi vasi Za- vrše in Platinovec, referendum o odcepitvi ne bi uspel in to Sentvidčani dobro vedo, zato na tem tudi vztrajajo. Od zad- njega sestanka nihče več ne spregovori o sodelovanju ob- čin Šmarje in Šentjur, pri reše- vanju problemov v Grobel- nem, kar kaže na to, da so Šmarčani pripravljeni le veli- ko obljubljati. Še najbolj pa me jezi, ker so nam Šmarčani m Sentvidčani zamerili, ker smo prisluhnili krajanom« Terezija Kosec, krajevna skupnost Šentvid: »Sem stara Grobelčanka in sem proti od- cepitvi, ker že do zdaj nismo nič imeli in tudi če se odcepi- mo, ne bomo imeli nič več. V šmarski občini so dobile hčer- ke štipendijo, starejša tudi službo in sem s tem čisto zado- voljna. Nimam pa nič proti, da se v Grobelnem kaj naredi in če bo treba bomo vsi pomagali, vendar na Gi"obelnem nikoli nič ne bo, ker ljudje niso slož- ni. Na očiščevalne akcije pri- haja le nekaj posameznikov in bolje bi bilo, da razpravljamo o tem, kot pa da razmišljamo o odcepitvi. Šmarčani res niso veliko naredili za Grobelno, vendar nam tudi Sentjurčani niso ničesar dali.« Jasna Blaško, krajevna skupnost Šentjur-okolica: »Ce bi se Grobelno priključilo krajevni skupnosti Šentjur- okolica, bi se zbralo več denar- ja in lahko bi več naredili. Ker smo na meji občin, je za marsi- kaj prikrajšana tako šentjur- ska kot šmarska stran Grobel- nega. Poleg tega je krajevna skupnost Šentjur-okolica zelo velika in razpršena in Grobel- čani težko uveljavijo svoje in- terese. Ce bi se Grobelno zdru- žilo, bi lahko ustanovili samo- stojno krajevno skupnost. In nenazadnje, živimo skupaj in pripravljamo kulturne priredi- tve, kakor tudi druge akcije, zato je nesmiselno, da smo lo- čeni z občinsko mejo.« Mirko Gajšek, krajevna skupnost Šentjur-okolica: »Kraj se bo lahko uspešno ra- zvijal le kot celota. Zdaj mora- mo vsako skupno akcijo naj- prej uskladiti vsak v svoji kra- jevni skupnosti, kar je zamu- dno in večkrat v nasprotju s programi. Šentjur-okolica ima pet vaških skupnosti, delegati v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih pa so iz ene vaške skupnosti in temu primerno ne poznajo proble- mov, ki jih imajo ostali. Zato si želimo, da bi lahko ustanovili samostojno krajevno skup- nost. V Šentjurju za to ni ovir, ker bi, če bi se združili, izpol- njevali vse pogoje. Letos smo na naši strani asfaltirali tri ce- ste in krajani na šmarski strani so nezadovoljni, ker vidijo da se pri nas le nekaj dela. V načr- tu imamo tudi zidavo stano- vanjskega bloka in družbenih objektov (trgovina, vrtec, po- šta, večnamenski prostor) in združeni s šmarsko stranjo, bi načrte lažje uresničili.« VILI EINSPIELER Anton Bračko Slavko Klanjšek Lado Kolar Slavica Metličar Alojz Korošec Fi-anc Horvat Janez Žogan Terezija Kosec TEDNIKOV INTERVJU Direktor, ki mu ni do nobeniii trofej Novi direktor celjske tr- govske delovne organizaci- je »Moda« se še ni prav do- bro zasidral v novem direk- torskem stolčku, ko smo ga pobarali o tem in onem v zvezi z njegovim novim de- lovnim okoljem. Pravza- prav pa ga nismo obiskali zgolj zaradi tega. Naš da- našnji sogovornik ima mar- sikaj zanimivega povedati tudi iz prejšnjih časov, iz dni, ko še ni bil vodilni mož ene največjih in najstarej- ših trgovskih delovnih or- ganizacij v Celju. Direktor pač ne postaneš od danes na jutri. Ciril Zavolovšek je do nje vijugal po poti, ki je bila tudi mokra. Ne morete skriti, da ste pognali korenine nekje drugje, ne v Celju. Ciril Zavolovšek: »Res je, Zgornjesavinjčan sem po ro- du, doma iz Radmirja. Naša družina je bila . delavsko- kmečka, otrok pa kar tri- najst. Preveč je bilo lačnih ust pri hiši, da bi si bil lahko sam izbiral svojo pot. Kot petnajstletnega fanta so me poslali na morje, v Brodar- sko podoficirsko šolo v Pulj. To šolanje je bilo brezplač- no, torej kot nalašč za naš skromen družinski prora- čun.« Iz tega obdobja imate gotovo veliko spominov. Ciril Zavolovšek: »So lepi in žalostni spomini na do- brih enajst let življenja na morju, v vojni mornarici. Najlepši so seveda tisti, ki so povezani s Titom, saj sem bil z njim na večini potovanj po Afriki in Aziji. So pa tudi ža- lostni spomini. Lahko si mi- slite, kako je mlademu mor- narju takrat, ko vidi nesrečo in smrt svojih sotovarišev. Sest jih je naenkrat umrlo, ko je razneslo cev parovoda na ladji. Ali lahko Gornje Sa- vinjske doline sin zdrži dolgo na morju? Ciril Zavolovšek: Enajst let plovbe je bilo zame zelo veliko. Ves čas sem si prav- zaprav želel domov, v svojo dolino, med svoje ljudi. Pri sedemindvajsetih mi je uspelo priti nazaj, se zaposli- ti, najprej v Laškem na ob- činski skupščini kot referent za narodno obrambo, potem v Celju, kjer sem delal na za- vodu za zaposlovanje kot svetovalec zaposlitve. Vmes sem študiral in doštudiral ob delu, postal komercialist, na- to pa vodja maloprodaje v celjskem »Avtomotorju«. Sedaj sem tu, v »Modi«. Povsod vas obdaja než- ni spol. Doma žena in hčerki, v službi pa kar cela armada žensk. Se da z vso to »nežnostjo« sha- jati? Ciril Zavolovšek: »Glede na to, da sem doma zelo ma- lo, mi je kar všeč, da družin- ski režim vodi žena. V »Mo- di« sem sicer res direktor, kar pa sploh ni enostavno, čeprav je lahko to zame tudi prednost. Stopetdeset žensk je pri nas, žena, mater, de- klet. Do njih moraš biti pozo- ren, paziti kako kaj rečeš, saj veste, ženske so bolj občut- ljive kot moški, zlasti še, ker so veliko bolj obremenjene. Je pa z njimi vseeno lepo de- lati. Najbolj pa me veseli, da me je kolektiv v teh dobrih štirih mesecih lepo sprejel.« V tako imenovanih ženskih kolektivih so problem bolezenski izo- stanki. Kako je to v »Modi«? Ciril Zavolovšek: Ne bo- ste verjeli, da tega problema pri nas ne poznamo. Govo- rim lahko o delovni zavesti na izredno visoki ravni. Naše ženske iščejo vse možne na- čine, da urejajo tovrstne pro- bleme, če pa že pride do od- sotnosti, potem poskušajo zamujeno hitro nadoknaditi. Nikoli ni bil problem delati preko uradnega delovnega časa, če je bilo to potrebno. Resnično sem pričakoval ve- liko več problemov v zvezi s tem.« Je »Modin« direktor- ski stolček udoben? Ciril Zavolovšek: »Težko je v tako kratkem času oce- niti »udobje« direktorskega stola, sploh pa jaz zelo malo sedim v njem. Ce se le da, grem med delavce, v naše poslovalnice, kjer lahko vzpostavim najbolj pristne in tovariške odnose s svojimi sodelavci. Menim, da je lah- ko tudi na tak način direk- torski stolček manj trd.« Ima novi direktor v mislih kaj novega? Ciril Zavolovšek: »Tre nutno si vsi prizadevamo po- sodobiti poslovne prostore. Letos je na vrsti prodajalna »Vesna«, drugo leto blagov- nica »Volna«, potem pa lepo po vrsti. Želimo pridobiti tu- di nove prodajne zmogljivo- sti. Malo sem se začel ukvar- jati tudi z učinkovitejšim si- stemom nagrajevanja, z me- rili, ki bi bila bolj objektivna in bolj spodbujajoča.« Kaj pa prosti čas, vi- kend, dopust? Ciril Zavolovšek: Doma okrog hiše vrtnarim, takrat mi navadno uspe tudi rešiti kakšen problem, ki ga me- Ijem v pisarni. Sicer pa sem ljubitelj narave, lovec, stare- šina lovske družine Gornji grad. Vsaj petdesetkrat sem bil do sedaj na Menini plani- ni, v najbolj neposrednem stiku z naravo, tišino. Lov- ske trofeje? Tista, ki bi si jo najbolj želel, je še vedno na drevesu. Zame je divji pete- lin najbolj skrivnostna ptica na svetu. Raje poslušam nje- no petje v prvem jutranjem svitu. Poleg lova se ukvar- jam še s strelstvom, sodelu- jem pri organizaciji tekmo- vanj na Gričku, za kaj druge- ga pa ni več časa. ker je tu še potrebna družbenopolitična aktivnost. Na dopust pa v Dajlo, v »Modino« počitni- ško hišico. Tudi za družbeni standard je pri nas dobro po- skrbljeno.« MARJELA AGRE2 6. STRAN - NOVI TEDNIK 17. MAJ 1984 Majske prireditve v konjiški občini Mesec maj bo med mladi- mi v konjiški občini v zna- menju športnih in kultur- nih prireditev. Največ se jih bo zvrstilo ob samem prazniku mladosti. Na predvečer praznika bodo taborniki odreda. He- roja Bračiča zakurili tradi- cionalni kres. Naslednjega dne bo praznično pred- vsem za tistih 350 pionirjev, ki bodo sprejeti v mladin- ske vrste. Tega dne bo ne- kaj najbolj aktivnih mla- dincev odšlo tudi v Beo- grad na osrednjo prireditev ob dnevu mladosti. Priredi- tve se bodo nadaljevale tu- di 26. maja. ko bo v Zrečah športno srečanje mladih iz konjiške občine, mladin- ska organizacija iz Zdrav- stvenega doma pa bo pri- pravila tekmovanje v prvi pomoči. Majske prireditve bodo mladi konjiške obči- ne sklenili 2. junija v Zičah z orientacijskim pohodom. MP Za alarmiranje prebivalstva y Žalcu prva elektronska sirena v Jugoslaviji Poznamo več vrst siren - mehanske, električne, pnev- matske, najnovejša in naj- modernejša je elektronska. Pri sekretariatu za ljudsko obrambo v Žalcu so se odlo- čili, da bodo v sodelovanju z Tegradom prvo sireno te vrste pri nas montirali v Žalcu. V teh dneh že izvaja- jo meritve. Priprave za to novo sireno so v ljubljan- skem Tegradu potekale dalj časa. Vladimir Sikolov pa je tisti, ki ima največ zaslug za to sireno, zato smo prav njemu zastavili nekaj vpra- šanj. Kakšna razlika je med do- sedanjimi sirenami in elek- tronsko? »Prva razlika, ki nastaja pri tej najnovejši sireni je, da nima gibljivih delov. Ker ni teh, je izraba takega sredstva veliko manjša. Druga bistve- na razlika je, da porabi manj energije, tretja bistvena ra- zlika pa je, da ni odvisna od izpada električnega toka. To pomeni, če izpade električni tok elektronska sirena kljub temu deluje. Velika pre- dnost te sirene je tudi v mož- nosti posredovanja številnih informacij, česar pa zaenkrat zaradi predpisov še ne bomo mogli izkoristiti." Kako dolgo je trajalo od vaše zamisli pa do realiza- cije? »Povedati moram, da to- vrstne sirene niso prave sa- mo v Jugoslaviji, temveč tu- di v svetu. Največ je zaen- krat električnih, nam pa se je že leta 1979 zdelo, da je treba tudi to področje razvijati in modernizirati in takrat se je tudi porodila zamiisel o elek- tronski sireni. Kot smo že re- kli, je ta v Žalcu prva, ki smo jo montirali, v kratkem bo- mo še tri v Skofji Loki, pri- pravljamo pa tudi proizvod- njo večih siren, ki jih bomo namestili v različnih krajih Jugoslavije.« Kako pa je ^ materialom za te sirene, ga morate uva- žati ali pa se tudi doma kaj dobi? »Z ozirom na to, da gre za zelo moderen in tehnično za- hteven proizvod, smo vseka- kor prisiljeni del materiala uvoziti. Stremimo pa za tem, da bi uvažali največ dvajset odstotkov vseh komponent. Zaenkrat smo uspeli s pet- najstimi odstotki, ostalo pa je domače. Sirene naj ne bi bile predrage, amortizacij- ska doba naj bi bila okrog 15 let, čeprav bi morala vzdržati precej dlje.« S tem v žalski občini do- grajujejo sistem alarmiranja, s čimer so pričeli že v lan- skem letu. Zaenkrat so pove- zali v sistem alarmiranja Ža- lec z okolico, Šempeter, Vransko in Polzelo. Pri tej pomembni akciji sodeluje tudi SIS za požarno varnost občine Žalec. TONE TAVČAR Oostojen pogreli za krajane brez svojcev v Gotovllah le organizacijo prevzela KS Ne samo, da se je v Gotov- Ijah dogajalo in se še bo, da, naprimer, obstoje kar trije pevski zbori, moški, ženski, šolski, pa da je konjeniški klub res aktiven, da mladi ra- di zaigrajo odbojko, da vod- stvo RK povabi starejše obča- ne, da je življenje v šoli pod novim vodstvom zares zažive- lo, da so aktivni gasilci, da se razširja privatna obrt. Dolž- nost nas, ki živimo v kraju je, da pohvalimo dva izredno pridna krajana, entuzijasta, Jureta Gorska in Dragija Va- sleta, ki sta gonilna sila vseh kulturnih predstav. Ljudje, ki pridejo v Gotovlje, z veseljem potrjujejo: »Ni kaj, Gotovlja- ni delajo!« Najbrž je v občini Žalec in tudi drugih redkost, da krajev- na skupnost pripravi tudi po- greb. Stane Dolar, verjetno najstarejši zares aktivni krajan in njegov sodelavec pri krajev- ni skupščini Ivi Rak, z njima pa vsi člani krajevne skupšči- ne, so se lotili vprašanja, kako pokopati človeka brez svojcev. Izredna organizacija se je po- kazala že kar ob prvem prime- ru. Umrl je krajan Dani Petek. Šlo je od ust do ust: »Kdo ga bo pokopal?" Vodstvo KS je takoj sklenilo: Na našem ob- močju je živel, delal tako rekoč v vseh društvih in organizaci- jah. Pokopala ga bo KS! Po- tem je bil še drugi primer. Or- ganizacija je delala tako rekoč brezhibno. Rože, venci, govor. Res pa je tudi, da pri vsem tem • zares veliko pripomore tako rekoč z lastnimi sredstvi zgra- jena mrliška hiša. Ne morem - ne smem - reči, kako je s po- dobnimi pogrebi v sodednjih KS. Vsekakor pa si vodstvo KS Gotovlje zasluži vse prizna- nje. Res pa je tudi, da je v Go- tovi jah navada: naj bo bogataš, veljak, siromak - na zadnji poti pospremijo vsakogar. Razočarani pa so ti delavni Gotovljani, ker se o njihovi de- lavnosti tako malo piše. Naj zvedo ljudje tudi izven meja občine, da se v skromni vasici Gotovlje veliko dogaja. DRAGO KUMER Veliko znanja v SLO v Andražu nad Polzelo je bilo občinsko tekmovanje osnov, nih šol občine Žalec in srednjega usmerjenega izobraževanja v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Nastopile so ekipe iz 11 osnovnih šol m 3 ekipe srednjega usmerjenega izobraževanja. Pokazal'" so veliko znanja in pri. pravljenosti pri reševanju testov o zdravilnih in užitnih rastli. nah, protipožarni zaščiti, prometnih predpisih, civilni zaščitj družbeni samozaščiti, orientaciji in topografiji, pri streljanju; zračno puško in obvladovanju prve medicinsko pomoči. Zmagala je ekipa 0§ Griže pred OS Vransko in Preboldom. T. TAVCAI Priznanja v Libojah Ob krajevnfem prazniku Liboj so na slavnostni seji skup.' ščine KS in ostalih organizacij podelili tudi priznanja devetimi krajanom. Prejeli so jih Marko Džudarič, Velimir Stepanov, Štefan Frece st., Cilka Pere, Anton Jurak st., Frar.c Krk, Marjan Potočnik, Franc Sapotnik in Anton Kalšek. Vesela šola na Polzeli Na občinskem tekmovanju Vesele šole občine Žtlec, ki j« bilo v soboto na Polzeli, je nastopilo 42 učencev iz enajstih osnovnih šol. V skupini tretjega razreda je zmagala Barbara Goličnik (OS Prebold), četrtega Suzara Ograjenšek (OS Zalecl petega Alenka Kapus (OS Prebold), še ;tega Andreja Repnik (OS Polzela) in sedmega razreda Martin Knapp (OS Griže). Vsi ti bodo nastopili na republiškem tekmovanju Vesele šole, ki bo 4. junija v Ljubljani. T. TAVCAI^ SmarskI brigadirji v Bistrici i Center za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS Smarjd pri Jelšah je organiziral in pripravil trodnevno lokalno mla^ dinsko delovno akcijo. Pričela se bo jutri v Bistrici ob Sotli. Na akciji bodo sodelovali vsi brigadirji, ki so evidentirani za občin-^ sko MDB »14. divizija«. S tem se bodo »ogreli« za letošnje brigadirsko poletje, obenem pa uredili in pripravili brigadirsko naselje »Spominski park Trebče«, kjer bosta tudi letos republi ška mladinska delovna akcija in delovni tabor. M. A Tekmovanje ekip prve pomoči Celjska občinski odbor Rdečega križa in občinski sekretaria za ljudsko obrambo bosta v soboto, 2P. maja organizirala občin sko tekmovanje ekip prve pomoči. Tekmovanja, desetega zapo red, ki bo na drsališču v Mestnem parku, se bo udeležilo pri bližno 60 šestčlanskih ekip iz delovnih organizacij in krajevnil skupnosti, najboljši dve pa bosta sodelovali na republišken tekmovanju. S. S Obeležje bolnišnice »Celje« Združenje borcev NOV iz Ljubnega ob Savinji pripravlja \ nedeljo, 20. maja ob 10. uri v Trački planini pod Komnon otvoritev spominskega obeležja partizanske bolnišnice »Ce Ije«. Otvoritve pod Komnom, do koder je iz Rastk pri Ljubnen dve uri hoda, se bodo udeležili ranjenci in zdravstveno osebj« nekdanje bolnišnice, pri otvoritvi pa bodo sodelovali tudi pla ninci, osnovnošolci iz Ljubnega, predstavniki ZZB in občine Odhod avtobusa v Rastke bo ob 8. uri z avtobusne :iostaje n Ljubnem. Ribiški car Je Franc Pondelak 110 ribičev Ribiške družine iz Šempetra v Savinjski dolini se je v nedeljo na jezeru v Preserjah potegovalo za naslov letošnjega ribiškega carja. Ta naslov je letos osvojil Franc Pondelak, ki je ujel kilogram težkega krapa. Pretirane sreče na nedeljskem tekmovanju ni bilo. Ribiči so ujeli zelo malo rib. poleg tega pa so bile še precej lahke. JANEZ VEDENIK Gusta Grobin Pravzaprav so srečni ljudje, ki so znali in ki jim je bilo dano, neko svojo temeljno lastnost in čut vtkati v življenje, v svoj vsakdan. Takšni ljudje so navadno vse življenje za- dovoljni, ustvarjalni in družbi koristni. Takšna je tudi Gusta Grobin, vzgojiteljica po poklicu, sicer pa knjižni- čarka v občinski matični knjižnici v Šmarju pri Jelšah. S prirojeno nag- njenostjo do dela z otroki se je zaposlila v otroškem vrtcu v Šmarju. Pa ne za dolgo. Glasilke, ki so pri takšnem delu še kako obremenjene, so ji začele po sedmih letih odpove- dovati in vrtec je bilo tre- ba zapustiti. Na njeno srečo je kma- lu našla delo, ki je prav tako povezano z mladino. Resda ji delo knjižničar- ke sprva ni ponujalo toli- ko možnosti kot vrtec. Ker pa ji žilica ni dala mi- ru, je kmalu našla primer- no obliko za zadovoljeva- nje ene njenih osnovnih potreb. Organizirala je ure pravljic za najmlajše. V knjižničnih prostorih v Šmarju je dvakrat me- sečno živahno, da le kaj. Tu je tovarišica Gusta, ki zna toUko lepih pravljic prebrati in na pamet po- vedati, tovarišica, ki ple- še, poje, riše in ki zna, prav tako kot mamica, obrisati svečo pod nosom - dvajset in več sveč naenkrat, če je treba. To- varišca Gusta je vedno dobre volje, vedno se smeje in si nove igrice izmišlja. Tudi se ji nikoli ne mudi na sestanek. In kako so šele zado- voljni očetje, mame! Brez skrbi so, gredo lahko ka- mor koli, medtem pa se njihov malček uči, zabava v prijetni druščini vrstni- kov. In kot kaže, je pri vsem tem najbolj zado- voljna tovarišica Gusta. Ni ji nikoli žal časa, ki ga porabi za temeljite pri- prave na cicibanove ure pravljic, še manj časa, ki ga preživi v njej najljubši družbi. Tažko bi ji bilo edino takrat, če bi se mo- rala tej druščini odpove- dati, tem radovednežem z velikimi očmi, ki ji znajo biti za vsak njen nasmeh tako hvaležni. MARJELA AGREŽ Prijatelj, ki te nikoli ne zapusti »Pes je prijatelj, ki te ne bo nikoli zapustil. Ali te ugrizne ali pa te ima rad.« Tako danes, po desetletjih izkušenj s psi o njih s toplino govori Jože Hoj- nik z Zadobrave. Otrok je še bil. šest, sedem let star fantič, ko je že moledoval za pse in jih kmalu pričel tudi kupovati. Ni- koli ni tega mogel opustiti. Dva psa ima sedaj, dva ple- menjaka nemška ovčarja: Vol- ka in Cezarja. Za Volkom je že veliko tekmovanj, tri in pol let- ni Cezar pa tudi dobro kaže. Na mednarodnem 6. Drenigo- vem memorialu v Ljubljani je bil v veliki konkurenci kljub mladosti osemnajsti. Morda bo tako dober, kot je bil Klodo? Jože Hojnik je s Klodojem do- segal velike uspehe. Bila sta v Belgiji, Avstriji, po Jugoslaviji - na vseh večjih tekmovanjih. Veliko potrpežljivosti in zna- nja je potrebnega, preden se pes nauči vseh veščin posluš- nosti, obrambe in sledi. Tudi izmenjava izkušenj nekaj pri- speva - ali v kinološkem druš- tvu ali s kakim dobrim, izkuše- nim dreserjem. Takšnim, kakr- šen ja^Jože Robič, prav tako z Zadobrave. Z Jožefom, ki ga vidimo na sliki z Volkom in Cezarjem, so že veliko naredili skupaj. MBP 17. IWAJ 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 7 Slavje šolstva v Smartnem ob Paki Koncem prejšnjega tedna so v gmartnem ob Paki slavili častitljiv jubilej, 150-letnico organiziranega šolstva. Proslavo s številnimi prire- ditvami ter zaključno akademijo so pripravili učenci Osnovne šole Bra- tov Letonja skupaj s svojimi učitelji ter krajevno skupnostjo, ki je isto- časno slavila krajevni praznik kot spomin na noč iz 7. na 8. maj 1942, ko so prvo večjo skupino rodoljubov od- peljali v celjski Stari pisker. Med pomembnimi prireditvami ob proslavi 150-letnice šole so bile razsta- ve, kjer so prikazali nekdanje šolske pripomočke, ki so jih zbrali učenci in učitelji po domovih in opuščenih pro- storih. Tako so marsikatero zanimi- vost rešili pred propadom. Izdali so brošuro, kjer so nastanek in razvoj šol- stva razdelili v pet delov. Podrobneje so predstavili prvi dve obdobji in ob- dobje med NOB, ki pomeni čas velike preizkušnje slovenskega naroda in šo- le. V pregled za četrto obdobje so vključili tudi poglavja iz raziskovalne naloge, za katero so pred tremi leti mladi zgodovinarji prejeli repubUško priznanje. Urednici brošure sta bih Slavica Pečnik in Lija Modrijan. Na slavnostni akademiji so podelili tudi plakete, zlate in srebrne značke nekdanjim ter sedanjim učiteljem, ki so določeno dobo preživeli v tej šoli. Plakete za zvestobo šoli nad 15 let so dobili: Marija Hofer, Ivanka Prašni- kar, Marija Cigala, Bogdana Kotnik, Frida Jančič. Ana Glamočak, Karla Podvratnik, Lija Modrijan, Marija Bole, Marta Katic, Nevenka Hofer, Marija Pobec, Ema Goršfek, Slavica Pečnik, Andrej Centrih, Ida Centrih, Pavla Žrebelj, Drago Sabec in Mija Žerjav ter nekdanji ravnatelj Franjo Karažinec, pokrovitelj slavja GIP Ve- grad in Vino Šmartno kot mecen šole. Zlato značko je prejelo 12 in srebrno 14 učiteljev. Na akademiji so spregovorili tudi o krajevnem prazniku Smartnega ob Pa- ki in Gorenje ter podelili bronasta zna- ka OF Slavici Pečnik in Ivanu Br- dniku. Ob 150-letnici šole so poleg brošure izdali tudi zanimivo in lepo urejeno grafično mapo, v kateri je 16 grafičnih črno belih listov učencev od 5. razreda dalje. Katalog so izdali v nakladi 1000 izvodov, grafično mapo pa v stotih. Oboje je lep dokument slavja po- membne obletnice organiziranega šol- stva v Smartnem ob Paki. TONE VRABL Danes je na šoli 276 učencev v tri- najstih oddelkih in dveh s podaljša- nim bivanjem, za katere skrbi 18 uči- teljev. V šolo v Smartnem ob 'Paki prihajajo iz zaselkov Šmartno, Reči- ca, Podgora, Veliki vrh, Andraž, Mali vrh, Gavce, Paska vas, del Skorna, Slatine, Gorenje in Dobrič. Pionirski dom odpira vrata Novi tednik in Radio Celje bosta pokrovitelja tedna kulturnih dejavnosti združenih osnovnih šol Celja, ki ga organizira Pionirski dom Cvetke Jerinove Celje v počastitev Dneva mladosti. Prireditve se bodo zvrstile od 21. do 25. maja. Pionirski dom je na široko odprl vrata vsem tistim učencem, ki se na osnovnih šolah ukvarjajo z intere- snimi dejavnostmi. Zato so se odločili za organizacijo tedna interesnih dejavnosti, in dali učencem možnost, da se predstavijo širšemu krogu ljudi. Za sodelovanje se je prijavilo 11 osnovnih šol in glasbena šola Celje. Pri dan se bodo predstavile plesno-ritmične skupine in vokalno instrumentalne skupine osnovnih šol, na- slednji dan pa folklorne skupine. Sreda bo v znamenju mladih literatov in glasbenikov, v četrtek pa se bodo predstavili lutkarji. Peti dan bodo navdušeni mladi likovniki odšli v mesto in skušali na papir ali platno ujeti motive Celja. S slikarsko kolonijo bo tudi zaklju- čen teden kulturnih dejavnosti združenih osnovnih šol Celje, ki se bodo, razen zadnjega dne, odvijale v Pionir- skem domu Cvetke Jerinove. MP Mladi preizkusili tehnično znanje Rezultati in udeležba na drugem srečanju mladih te- hnikov celjske regije, ki je bilo v petek, 11. maja na osnovni šoli Veljka Vlaho- viča v Celju, potrjujejo, da je med mladimi vse več za- nimanja za razvoj tehnične kulture. Srečanja, ki ga je pripravi- la Zveza organizacij za te- hnično kulturo iz Celja, se je udeležilo več kot 200 mladih tehnikov iz vseh občin celj- skega območja, ki so kljub slabšim vremenskim pogo- jem v večini disciplin dose- gli še boljše rezultate kot la- ni. Mladi so tekmovali kar v štirinajstih disciplinah, naj- boljši po posameznih po- dročjih pa so bili: v spozna- vanju proizvodnega procesa Barbara Vrečko in Stanko Kos iz DŠ Ponikva, pri se- stavljanju konstrukcije Fisc- her David Brusi iz OS Edvard Kardelj v Sloven- skih Konjicah in Jože Sadar iz OŠ Laško, pri sestavljanju konstrukcije Mehanotehni- ka pa Roman Turk in Andrej Tacar iz Šmarja. Naj spret- ne] ša pri uporabi električne- ga orodja sta bila Vlado Esih in Vlado Sladovnjak iz OS Frana Krajnca Celje, v tek- movanju z jadralnimi modeli A 1 je zmagal Božo Petek iz OS Ponikva pred Markom Kočevarjem iz OS i. celjske čete Celje, v spuščanju zma- jev sta bila najboljša Sentjur- čana Boris Brodarič in Tone Senegačnik, v tekmovanju z modelarskimi raketami pa je zmagal Aljaž Zabukovšek iz Šentjurja pred Sašom Sovin- cem iz Titovega Velenja. Prvo mesto v tekmovanju z električnimi avtomobili je zasedel Vojko Cernilogar iz OS Griže, drugi je bil Branko Golež iz OS Ponikva, v deve- ti disciplini, tekmovanju z brodarskimi modeli MC 1 je največ spretnosti pokazal Martin Vračun, OS Ponikva pred Francem Sinsekom iz Titovega Velenja. Najboljša mlada fizika, Tinči Goršek in Jože Jančič sta iz osnovne šole Griže, medtem ko sta najboljši projekciji pionir- skih filmov pripravila Ver- ner Foiht in Tomaž Sekulič iz OS Šoštanj. Pri oceni raz- stavljenih izdelkov sta bila najboljša Jože Sadar in Kri- stan Kolman iz OŠ Laško. RP Kristina Javoršek Viktor Lamut Franc Mušič Jože Mihelec Franc Privšek Ob tednu starejših: dodajmo življenje letom Je res le teden starejših občanov tisti, v katerem se sponmimo ostarelih? Ali smo naredili dovolj, da bi njihovim letom dodali tudi življenje v vsej njegovi pe- strosti? So zadovoljni z družbeno skrbjo, z odnosom mladih? Retorična vpraša- nja, pa vendarle imajo vsa svoje odgovore. Naj nanje odgovorijo upokojenci sami: Kristina Javoršek, Pod- sreda: »Zadovoljna bom, do- kler bom lahko delala, do- kler bom še koristna. Najhu- je je, če spoznaš, da nisi ni- komur potreben, da ne kori- stiš več. 'Zlasti je to po- membno na kmetih. Na kmetiji s sedmimi bektari zemlje delava s sinom, nobe- na mlada noče več na kmete. Zdravje je za starejšega člo- veka največ vredno, in ker sem še pri močeh, sem zado- voljna. "Se pa star človek tež- je znajde. Zdajle grem na av- tubus, pa ne vem, koliko je prav ura, vse se je z novim časom zmešalo. Jaz sem na- vajena še kar na starega. Kakšni so mladi do nas, sta- rejših. Ko sem bila jaz mla- da, smo stare ljudi veliko bolj spoštovali.« Viktor Lamut iz Sloven- skih Konjic: »Pred 14 leti sem odšel v pokoj kot dela- vec Konusa. Čeprav se je bi- lo sprva težko sprijazniti, da poslej ne bom več vsako ju- tro zarana odhajal med svoje delavce, se danes nimam nad čem pritoževati. Naša generacija si je skusila, kaj so to krize, zato nam je danes morda mnogo laže kot mlaj- šim. Pokojnina res ni velika, a če si skromen, se da shajati iz meseca v mesec. Pred- vsem pa sem prepričan, da si mora starejši človek, če je le še pri močeh in zdravju, najti kakšno priložnostno zaposli- tev. Ne samo zaradi dodatne »žepnine«, temveč prevsem zato, da polno preživi čas. Veste, včasih mi ga celo zmanjka. Kadar je lepo vre- me, urejam nogometno igri- šče in plavalni bazen v Slo- venskih Konjicah in se pri tem delu čutim potrebnega in koristnega. V tem vidim smisel življenja.« Franc Mušič iz Sloven- skih Konjic: »Nikoli ne tar- nam, da nimam kaj početi. Delo se že najde, čeprav da- nes veliko govorimo o krizi zaposlovanja. Nerad slišim za mlade ljudi, da prejemajo podporo, ki ni mnogo manj- ša od moje pokojnine. In še nekaj bi rad rekel: če bi de- lavci na svojih delovnih me- stih res pridno delali vseh osem ur, se nam ne bi bilo potrebno ukvarjati z gospo- darskimi težavami. Se je kruh v smetnjakih, torej nam še ne gre slabo. Kakšen odnos ima mladina do nas, starejših? Ne bi rad storil ko- nju krivice, saj je večina mla- dih dobro vzgojenih in ima lep odnos do starejših. So pa tudi taki, ki se obregnejo ob- te, češ, kaj boš ti, tvoj čas je mimo. Pri tem seveda ne po- mislijo, da bo takšen odnos nekoč prizadel tudi njih.« Jože Mihelec, upokojeni rudar iz Titovega Velenja: »V jami sem delal 25 let kot kopač v pripravi. Dočakal sem starostno pokojnino in zadovoljen sem, da mi še zdaj zdravje dobro služi. Po- ročen sem, imam hčerko in pazim vnuka- malo Darjo in pridnega osmošolca Darja- na. Bil sem štirikrat jamski udarnik pri izgradnji rudni- ka v prvi in drugi petletki, takoj po osvoboditvi, ko je bilo najtežje. Bil sem tudi pri. vseh udarniških akcijah, ki jih je bilo takrat v Velenju veliko. Gradili smo park, sta- dion, regulirali Pakc, uredili kotalkališče, vse prostovolj- no. Tudi sedaj ne počivam in sem opravil že okoli 700 udarniških ur pri izgradnji sekundarnega toplovodnega omrežja ob Partizanski cesti v zaselku Straža. Moja po- kojnina'' Tako kot pravijo vojaki: dobro je, lahko pa bi bilo še bolje!« Franc Privšek, kmet iz Malih Brez: »Bližam se šest- deseti pomladi. Močno me je zdelala bolezen. Te pa ne ma- ram, kajti dela na kmetiji je zmeraj čez glavo. RavTio tako si ne morem utrgati časa za daljši dopust, vendar sva si z ženo vedno privoščila krajše izlete. Sest otrok imava, dva sta doma, zaenkrat pa na kmetiji gospodarim jaz in to zelo uspešno. Imam 20 ha zemlje in 8 do 10 glav živine. Najraje bi vse delo opravil sam, toda leta so tu in ne zmorem več toliko kot ne- koč, zato mi pomagajo otro- ci. Kljub temu je moj delav- nik dolg od 5. ure zjutraj do osme zvečer. Vse življenje sem bil tudi aktiven krajan, sedaj sem predsednik bor- čevske organizacije \' Bre- zah.« Praznik Trnoveil Na sobotni slovesnosti v počastitev krajevnega praznika Trnovlje so pre- jeli priznanja krajevne skupnosti: Mirko Kenda, Katarina Murko, Rudi Lamper, Štefan Lah, Alojz Prime, Milica Koše- nina, Rafko Brance, Franc Dreml, Franc Pire, Jože Rozman in Jožica Fijavž. Bronasta prizna- nja Osvobodilne fronte slovenskega naroda so prejeli: Ivan Gleščič, Jože Novačan, Slavko Lipič- nik. Vili Bertole, Adi Lip- nik, Viktorija Fidler in Gasilsko društvo Trnov- lje. Posebno priznanje za uspešno medsebojno so- delovanje in razvijanje bratstva in enotnosti so podelili amaterskemu gledališču »17. april« iz Doboja. Prostori za KS in vrtovi v Slov. Konjicah Sedež krajevne skupnosti Slovenske Konjice, ki je bil doslej v starem delu mesta v enem samem skromnem in utesnjenem prostoru, so pred dnevi preselili v kletne pro- store novega bloka v ulici To- neta Melive, v naselje Pre- vrat. Čeprav je lokacija nekoli- ko bolj oddaljena, so pa dani mnogo boljši pogoji za delo v krajevni samoupravi. Na stotih kvadratnih metrih je pet lepo urejenih prostorov, kjer bodo imele sedež tudi vse družbeno- politične organizacije krajevne skupnosti. Naložba je veljala rnilijon dinarjev. Za vrtičkarstvo se navdušu- jejo tudi krajani Slovenskih Konjic, zlasti tisti, ki živijo v blokih ali v centru mesta. Zato jim je prisluhnila krajevna skupnost in nad trim stezo raz- parcelirala 60 hektarjev zem- lje. Zanimanje je preseglo pri- čakovanja, zato so se v krajev- ni skupnosti odločili, da bodo naslednjo pomlad za vrtove dodelili še nekaj zemlje, saj je povpraševanje med krajani izredno veliko, cena za kva- dratni meter zemlje pa je le 80 par. MP Hmelj hitro raste Slabo vreme prejšnjih dni je hmeljarjem onemogočilo, da bi pričeli s čiščenjem in napeljavo vodil - hmeljskih panog na vrvico. Tako so delali tudi v soboto in nedeljo ves dan, posebno še v hmeljiščih družbenega sektorja, kjer je ta čas na sezonskem delu okrog tisoč delavcev. TONE TAVČAR 8. STRAN - NOVI TEDNIK 17. MAJ 198A Srečanje glasbenih šol Postala je že tradicija, da se srečajo glasbene šole celjskega območja enkrat v letu izmenoma v središčih svojih občin. Učenci in in- strumentalne skupine na- stopajo revialno z name- nom prikazati uspehe in na- predek svoje šole. Letos je bila gostiteljica celjska glasbena šola, ki se je potrudila, da je potekala prireditev organizacijsko kar najboljše, da je svoje goste, predstavnike glasbe- nih šol iz Slov. Konjic, iz Šentjurja, Šmarja pri Jel- šah, Radeč, Titovega Vele- nja in Žalca sprejela z vso pozornostjo. Revija je bila v koncertni dvorani glasbene šole>^ v Celju v soboto, 12. maja z začetkom ob 10. uri. Sodelovalo je preko 200 učencev, navzočih je bilo okrog 100 glasbenih peda- gogov. V nabito polni dvorani so najprej nastopili posamezni učenci iz vsake šole; prii- gram so nadaljevale komo^ ne skupine, najprej odlični kvintet trobil iz Žalca (učitelj Vili Trampuž), prav tako izvrstni pihalni trio iz Titove- ga Velenja (učitelj Anton Ru- par), ansambel osmih kitar iz Celja, ki ga je presenetljivo dobro naštudirala Irena Pajt- ler ter harmonikarski orke- ster iz Celja, vodja Albert Za- vršnik, ki je tudi dosegel lep uspeh nenazadnje zaradi do- brega, izvirnega programa. Močan poudarek je bil torej na komornih skupinah, ki so se in se še razvijajo skoro v vseh glasbenih šolah, odvi- sno od pedagogov in zadovo- ljivega okolja. Po kratkem odmoru je sle- dil drugi del revije z nasto- pom orkestrov. Najprej go- dalni orkester iz Titovega Velenja z dirigentom Duša- nom Lipovškom, ki je soli- dno zaigral skrajšano prired- bo Suppeejeve uverture »Pe- snik in kmet« in še Litvan- sko narodno pesem. Prav dober je bil pihalni orkester iz Slov. Konjic z di- rigentom Alojzom Krajnča- nom, ki je izvajal holandsko skladbo »Klokkenfest« Lijnschooten-a z dobrim rit- mom, z lepo zlitostjo in do- kaj čisto intonacijo. _______ Mladinski pihalni orkester iz 2alca, ki ga vodi ravnatelj glasbene šole Zoran Kovač, je izvajal Gossecovo Simfo- nijo in dva stavka Huggenso- ve »Nove baročne suite«. Ve- liki orkester je neverjetno enoten in precizno muzicira, če upoštevamo, da je sestav- ljen iz samih mladincev. Briljiral je pihalni orkester iz Titovega Velenja z dirigea- tom Marjanom Stropnikom, ki je izvajal Lussenburgovo Koračnico, Rizzovo »Troj- ko« in Ambrosijev »Covered Wagons«, krajše in učinkovi- te skladbe s kvaliteto, ki bi jo že skoro mogli primerjati s kvalitetno godbo odraslih muzikov. Videti je, da je v Velenju pihalna godba lepa tradicija Prireditev je zaključil go- dalni orkester iz Celja z diri- gentom Radovanom Marvi- nom. Orkester je velik, šteje menda preko 40 mladih glas- benikov, med njimi številne violine, 4 čela, kontrabas itd. Izvajali so Haydnovo »Otro- ško simfonijo« z dobrim za- mahom v veliko veselje izva- jalcev in poslušalcev. V izmenjavi mnenj po na- stopu je bil močno poudar- jen velik pomen srečanja glasbenih šol, ki naj prikaže- jo dosežke zavodov, pri če- mer sta primerjava in zgle- dovanje koristna za vse. Po- sebno razveseljivo je dej- stvo, da negujejo skoro vse šole komorno muziciranje, da razpolagajo marsikje s presenetljivo velikimi an- sambli in orkestri, kar je naj- boljša pot za dotok mladih glasbenikov v amaterske or- kestre in ansamble. Pomeni- jo kratkomalo živ rezervoar za obstoječe amaterske glas- bene sKupine, morda tudi pomladek za profesionalne simfonične orkestre. EGON KUNEJ Glumilada in Karantena v Trnovilah Letošnji krajevni praznik Trnovelj pri Celju je minil predvsem v kulturnem vzdušju, saj je v petek zvečer domače kulturno društvo Zarja pripravilo premiero, enodejanko Ervina Fritza - Karantena, v režiji Štefana Žvižeja. Naslednji večer pa je na istem odru gostovalo dobojsko amatersko gledališče »17. april« z Glumijado v režiji Kače Dorič. Obe predstavi sta navdušili občinstvo, ki je še posebej toplo pozdravilo goste iz pobratenega Doboja, ki so bili tri dni gostje Zarjanov, s katerimi že nekaj let gojijo prisrčne stike. V oktobru bodo Zarjani obisk vrnili. MP, foto: E. MASNEC Na) bo Naša beseda še bolj množična! v petek zvečer so zagrnili zastor za dvodnevno prireditvijo Naša beseda 84, na kateri se je v dveh dneh zvrstilo 15 najboljših kulturnih skupin s celjskega območja. Na letošnji prireditvi je bilo manj izvirnih recitalov, iz katerih se je Naša beseda pravzaprav razvila. Napredek pa je bilo čutiti predvsem na področju plesne dejavnosti. Obilo priznanja je požel zlasti Plesni krožek Pionirskega doma Cvetke Jerinove Celje s koreografijo in idejno zasnovo Ane Vovk-Pezdirjeve. Skoda, da na Naši besedi ni bilo nobene skupine iz krajevne skupnosti ali združenega dela, potem bi resnično lahko govorili o mladinskem kulturnem gibanju in o množičnosti. Na fotografiji so učenci osnovne šole Šmartno ob Paki, ki so nastopili z igrico Gradič. MP, Foto: EM Uspel koncert celjskiii godalcev Pod naslovom »Popularni koncert« je nastopil Celjski godalni orkester v tej sezo- ni že tretjič, v torek, 8. maja v Narodnem domu. Značil- na za ta amaterski sestav je velika zagnanost in kako- vostna rast. Poleg treh kon- certov v Celju so koncerti- rali še v Rogaški Slatini, na Kliničnem centru v Ljublja- ni in drugod, in še pri neka- terih proslavah so sodelo- vali. Za Ijubitelje-instrumenta- liste je že samo to velik dose- žek, če ga primerjamo z bolj- šimi pevskimi zbori, ki pre- morejo kvečjemu en koncert v letu. Orkester vodi že tretje leto Radovan Marvin, profe- sor violine na glasbeni šoli. Je dober muzik, zagnan in z veliko voljo vzgaja svoje go- dalce-amaterje. Kaže, da je orkester mnogo pridobil ob sodelovanju violinista To- maža Lorenza, ki je koncerti- ral z orkestrom lani. Tedaj smo zabeležili, da je orkester zvenel polno, da so godala zašumela v doživljenem za- mahu. Ta zamah se je tokrat ponovil in tako muziciranje je postalo skoraj tipično v večini skladb. Iz tega pa izhaja pomembna ugotovi- tev, da godalni orkester raste v kakovosti muziciranja, pa tudi v programskem po- gledu. Orkester sestavlja 15 violi- nistov, 4 viole, 4 violončeli in 1 kontrabas, skupaj torej 24 godal. Opazna je torej rast tudi v številu godbenikov. Vse kaže na ugoden razvoj v bodoče. Na programu je bila v prvem delu poznobaročna glasba beneških mojstrov Albinonija in Vivaldija. V »Sonati a cinque op. 3« za godala in continuo je bilo že opaziti sočni orkestralni zvok, ki mu je še manjkala dinamična diferenciranost. Medtem ko je kazal orkester v prvi kompoziciji rahlo ne- zanesljivost, pa se je že v »Koncertu za godala v D-du- ru« povsem razživel. Dina- mika je bila izrazita, tempi dobro odmerjeni, intonacija čista, zvok poln do efektnega mogočnega finala. Izredno posrečen, muzi- kalno izvrstno podan je bil »Adagio« za godala in orgle Tomasa Albinonija. Orgle je nadomeščal harmonij - so- deloval je Maks Strmčnik - ki je z nežnimi toni uvedel v skladbo, lahko bi rekli ro- mantičnega navdiha z doživ- Ijenim duetom violine in or- gel, z dramatičnimi viški, ter je bil najlepši del koncerta. Tako kot v Albinonijevem Adagiu se je tudi v Vivaldije- vem »Concertu grossu« v a- molu predstavil nov član or- kestra, violinist Marko Zu- pane. Drugoval mu je violi- nist Tomaž Pavlin, oba odlič- na amaterja s solidno tehni- ko, čistim, plemenitim to- nom, muzikalno prepričlji- vo. S svojim pomembnim' deležem sta prispevala k uspehu celotnega orkestra, ki je tudi v tej skladbi zvenel izenačeno. Dirigent Marvin se je po- gumno odločil naštudirati zahtevno skladbo slovenske- ga sodobnika Janija Goloba »Štiri slovenske ljudske pe- smi«. Skladba je m.oderno" zasnovana z zahtevnimi od- lomki v visokih legah violin, posejana je z disonancami, ki pa zvenijo logično, polna je ritmičnih domislekov. Štirje kratki stavki odraža- jo različna razpoloženja, končujejo z iskrivim ple- snim stavkom, kjer godalci s potrkavanjem poudarjajo plesni ritem. Zadnja skladba večera je bila »Živalski kar- neval« francoskega skladate- lja Camilla Saint-Saensa. Oz- nake živali so izmenoma du- hovite, briljante, satirične in nežne: s klavirjem in kontra- basom opisuje slona,- poska- kujoče figure v klavirjih po- nazarjajo kenguruje, kukavi- co posname klarinet, po pra- vici slavna melodija v vio- lončelu predstavlja laboda. In to je le nekaj od številnih prijetnih trenutkov v tej očarljivi partituri. V tej skladbi so se pridružili goda- lom še drugi sodelavci: na dveh klavirjih sta zahtevne pasaže in oktave izvedla bra- vurozno Majda Fischer in Brina Zupančič, čelo solo je zelo lepo interpretiral Igor Svarc, kontrabas Evgen Oparenovič, harmoniko je igral Zoran Kolin, klarinet Boštjan Kolin, klarinet Bošt- jan Zupančič, ksilofon Al- bert Zaveršnik.^ Celotna izvedba, ki je za amaterje kar trd oreh, je povsem uspela. Poudariti velja, da sta bila oba klavirja dobro uglašena, kar pri koncertih ni vedno pravilo. Številni poslušalci so z dolgotrajnim ploska- njem dali priznanje prizae- devnim amaterjem in diri- gentu, nakar je orkster za- igral še Cajkovskega »Valse«. EGON KUNEJ Deset let dekliškega pevskega zbora Gomiisko z nedeljskim slavnostnim koncertom dekliškega pevskega zbora na Gomilskem, ki ga vodi profesorica Tanja Cehner, so pevke proslavile desetletnico obstoja zbora. Precejš- njemu številu obiskovalcev v domu krajanov so se pevke predstavile s koncertom sloven- skih ljudskih, umetnih in partizanskih pesmi. Dekliški pevski zbor nastopa na številnih prireditvah in proslavah v žalski občini ter sodeluje na mnogih pevskih revijah. z nedeljskim koncertom so se pričele tudi prireditve v počastitev krajevnega praznika Gomilskega. V tem tednu so se že in se še bodo zvrstile mnoge kulturne in športne prireditve, zaključili pa jih bodo z gostovanjem gledališke skupine Pod kozolcem iz Smartna ob Paki. V nedeljo pa bo slavnostna seja skuščine krajevne skupnosti in družbeno- političnih organizacij. JANEZ VEDENIK Začrtana pot »Svobode« Pot kulture ni lahka, zlasti ne ljubiteljske, so ugotovili prisotni v soboto na letni konferenci delavsko pro- svetnega društva Svoboda iz Zagrada. Prav tako so opozo- rili na nevarnost, da nekateri razmišljajo o tem, da bi lah- ko to dejavnost potisnili na rob družbenega dogajanja. V resnici pa si vse več ljudi želi ogledati dobro odrsko delo, koncert ali prisluhniti lepo zapeti pesmi. Poleg dramske dejavnosti je pri Svobodi v okviru druš- tva razvita tudi glasbena de- javnost in moškemu pevske- mu zboru se je letos priklju- čil še dekliški zbor. V minu- lem obdobju so prizadevni člani društva organizirali razne prireditve in med dru- gim obeležili tudi 50-letnico obstoja društva. Vinko Bobnič, predsednik društva, je opozoril na števil- ne probleme, s katerimi se srečujeo tudi zaradi togih družbenih predpisov, ki so, na primer, onemogočili na- bavo ozvočenja. Na koncu so začrtali še program dela za naslednje obdobje, v katerem so skup- no predvideli 20 različnih prireditev. MP NOVI TEDNIK - STRAN 9 Kužno znamenle obnavllalo Le še na fotografiji, ki je bila posneta dan preden so gradbeni delavci v Ljubiji pri Mozirju podrli kulturno zgodovinski spomenik kuž- no znamenje, bo ostala vero- dostojna podoba tega redke- ga in zanimivega pomnika. Medtem, ko bo objavljen pričujoči posnetek, gre h kraju adaptacija, ki jo je na- ročila Kulturna skupnost ob- čine Mozirje in odbor za var- ščino kulturno zgodovinskih spomenikov KS Mozirje. Po- doba bo zelo verna, nikakor pa sestava in kulturno umet- niška vrednost, kljub dej- stvu, da poteka gradnja po načrtih in navodilih strokov- njakov. Kaj hočemo, original je pač original, pa četudi gre za kup zidu, ki je v tem delu Zgornje Savinjske doline pozdravljal turiste in jim na- javljal bogato možnost ogle- da etnografskih in kultur- nozgodovinskih spomeni- kov. JOŽE MIKLAVC Rogaška ni le krai za bolnike zaravlllšče privabila vse več tulcev Rogaška Slatina ni več le Zdravilišče s hotelskimi ob- jekti in urejenimi parki okrog njih. Ni več samo cen- ter zdravstvenega turizma, kamor bi gostje prihajali zgolj po zdravje. Rogaška Slatina postaja vse bolj za- nimiv kraj za tiste, ki si že- lijo oddiha, obnoviti tele- sne in duševne moči za vsa- kodnevne napore, pa tudi za one, ki s svojo postavo in počutjem niso zadovoljni. Ne gre torej več izključno za zdraviliški turizem, am- pak za celovitejšo turistično ponudbo. Z Zdraviliščem, delovno organizacijo, ki kra- ju daje značilen turistični pe- čat, jc začel dihati tudi ob- čan, vsa krajevna skupnost, vključno s turističnim druš- tvom. In če smo še lani govo- rili, da se »turističnost« kraja neha s prestopom zdravili- ških meja, je današnja podo- ba čisto nekaj drugega. Za oddih in rekreacijo so urejeni infrastrukturni turi- stični objekti, sprehajalne steze, športna igrišča, trim steze. Zdravilišče ima na vo- ljo dobro opremljene trim kabinete za izvajanje progra- miranega aktivnega oddiha za goste vseh starosti. Jeseni bo zgrajena in opremljena še velika telovadnica, s čimer bo možnosti še veliko več. Zdravilišče torej ni več le ho- tel, spanje in prehrana. Ob vse bolj pestri izvenpenzion- ski ponudbi je struktura go- stov, ki prihajajo v Rogaško Slatino, bolj pestra. Pestra in zanimiva je tudi kulturnoza- bavna ponudba kraja po pra- vilu »za vsakogar nekaj«. Tu so likovne razstave, najra- zličnejše kulturne prireditve v Kristalni dvorani, družabni oziroma spoznavni večeri za goste, srečanja 2 našo pisano plesno folkloro, domačo pe- smijo. Tudi disco in družab- ni ples sodita zraven. Nekajletni napori Zdravili- šča m celotne Rogaške Slati- ne so se splačali. Hotelskih nočitev je bilo v prvem četrt- letju letos za 12 odstotkov več kot lani v istem času. Najbolj razveseljivo je pove- čanje števila nočitev gostov iz tujine, kar 22 odstotno. Nad Rogaško Slatino so se letos najbolj navdušili Itali- jani, saj jih je bilo ob trome- sečju kar za 38 odstotko več kot lani v istem času, sledijo jim Zahodni Nemci z 19 od- stotnim povečanjem noči- tev. Osemintrideset odstot- kov je več tudi gostov oziro- ma bolnikov, ki se prihajajo zdravit na družbene stroške. Zaradi znane problemati- ke cen na domačem tržišču in ob realnem zniževanju družbenega in osebnega standarda naših državljanov je jasna usmeritev Zdravili- šča na tuja tržišča. Rezultati poudarjene tovrstne aktiv- nosti so že tu. Predstavljanje Zdravilišča in Rogaške Slati- ne z njeno okolico na medna- rodnih turističnih sejmih je že letos privabilo več tujcev. MARJELA AGREŽ Počitnice za otroke Letovanje celjskih predšol- skih in šolskih otrok letos or- ganizirata Društvo prijate- ljev mladine in Pionirski dom, slednji v sodelovanju s skupnostjo otroškega var- stva. Društvo prijateljev mladine organizira letovanje v počitni- ških bazah Vladimir Nazor iz Zagreba v Savudriji in Karlo- bagu. Letovanje bo v štirih izmenah po 10 dni. Stroške za letovanje naj bi v celoti krili starši. Društvo prijateljev mla- dine pa se dogovarja z delovni- mi organizacijami, da bi delno krile stroške za letovanje ali pa dale vsaj kredit staršem, ki bo- do svoje otroke poslali na leto- vanje z društvom prijateljev mladine. Cena za letovanje se giblje od 4700 dinarjev za tiste, ki bodo taborili v šotorih, do 6600 dinarjev za letovanje v do- mu v Karlobagu. Letovanje v Baski organizira Pionirski dom iz Celja. Tam bo od junija do avgusta letovalo 650 predšolskih otrok po štiri- najst dni. Ekonomska cena te- ga letovanja je 7500 dinarjev. Skupnost otroškega varstva bo za vsakega otroka prispevala 1000 dinarjev, višja subvencija za posameznika pa je odvisna od materialnega položaja dru- žine. Prednost pri letovanju v Baski imajo otroci iz socialno ogroženih družin, otroci z zdravstvenimi težavami in pa tisti, ki gredo prvič na letova- nje. Pionirski dom bo organiziral tudi taborjenje v Kokarjih za okoli 70 učencev. Taborenje za 14 dni bo stale starše okoli 6000 dinarjev. Sicer pa v Pionirskem domu razmišljajo, da bi poleti organi- zirali enodnevna taborjenja na igrišču za tiste otroke, ki bodo v tem času doma. Seveda bi tak način preživljanja prostega časa obogatili še z najrazličnej- šimi dejavnostmi s katerim bi si otroci krajšali čas. _ . _ - VVE. NA KRATKO Marljivi VoJnICanI utrip delavnim društvom v Vojniku daje tudi Turistično društvo, ki je prešlo meje povprečnosti in v kraju predstavlja marljivega nosilca akcij s turističnega in hortikulturnega po- dročja. Njihova letna konferenca je podčrtala te uspehe in najbolj marljive nosilce teh akcij. Uspešnost njihovega dela potrjuje uvrstitev Vojnika na tretje mesto med skupno 25-imi kraji v celjski regiji - ocena urejenosti, čistosti itd. K temu je gotovo pripomogla tudi širša zainteresiranost dela krajanov za svojo okolico, kot tudi vodstva KS Vojnik, ki se aktivno vključuje v napore za lepši kraj. Glavna akcija, ki poteka na tem področju je ureditev Titovega parka, ki je ob pomoči SZDL in celotne KS začel rasti na nekdanjih »Prodah«. Društvo je poleg tega organiziralo tudi zanimiva predavanja ter dva izleta na Dolenjsko in Hrvaško Zagorje. Pohvalijo se lahko tudi z delavnim pomladkom na OS Vojnik. Anica Ribič je prejela zlati znak; Roža Fazarinc srebrni znak TZS, še štirje člani pa bronaste znake. Tudi v prihodnje bodo njihovi napori usmerjeni v urejenost kraja, kajti onesnaženih kotičkov je še dovolj tudi zaradi malo- marnosti nekaterih krajanov. BENO PODRGAJS Pomlad v Peklu Turistični delavci v Šempetru so zadovoljni z obiskom v prvih treh mesecih letošnje sezone, ko je jamo Pekel in Antični park obiskalo za skoraj tisoč obiskovalcev več kot lansko leto ob istem času. Prav gotovo bodo to številko v soboto 19. maja, ko pripravljajo tradicionalno prireditev Pomlad v Peklu, še povečali. Že dopoldne bodo skupaj z novo ustanovljenim pla- ninskim društvom v Šempetru pripravili pohod pcv slikoviti okolici hribovskega naselja v bližini jame Pekel. Po pohodu pripravljajo zanimiva nagradna tekmovanja in šaljive igrice, popoldne pa bpdo ob izbranih domačih jedeh nadaljevali za- bavni program. EM Srečanje planincev na PaSkem Kozjaku Ob 10-letnici organiziranega delovanja bo planinsko druš- tvo Vitanje v nedeljo, 27. maja organiziralo 3. srečanje planin- cev na Paškem Kozjaku. Ob tej priložnosti bodo razvili tudi društveni prapor, in odprli prenovljeni del poti XIV. divizije. Srečanje bo na čudoviti travnati planoti med Ojstrico in Basali- ščem, najvišjim vrhom Paškega Kozjaka, s programom pa bodo pričeli ob 12. uri. Dostopi so možni po markiranih poteh iz Vitanja, Dobrne in Pake. V primeru slabega vremena bo sreča- nje 3. junija. Šolski Izleti v Celje Turistično društvo iz Celja je tudi letos pripravilo vrsto programov, s katerimi vabijo šolsko mladino na izlete v Celje. Tu si bodo lahko mladi pod strokovnim vodstvom ogledali mestne in druge znamenitosti. Poleg ogleda mesta ponujajo še ogled enega izmed muzejev in Starega gradu, v drugih progra- mih spet vključujejo ogled katere od delovnih organizacij ali samo mestnih znamenitosti. Pri turističnem društvu upajo, da bo odziv tako dober kot lani, ko je Celje obiskalo 3500 otrok. Z Globtourom in Novim tednil(om v Kopačl(i rit Globtour pripravlja v sodelovanju z našim ča- \ sopisom izlet v naravni rezervat Kopački rit v\ sotočju Drave in Donave. Vsi, ki se bodo za\ izlet prijavili s kuponom, objavljenim na tej\ strani, bodo lahko potovali za 500 dinarjev] ceneje. \ Program izleta: 2. Junija ob 6. uri: , - odhod izpred Slovenskega ljudskega gledališča v Celju ; - dopoldneprihodvKopačkirit,kjerboob 14.uritudikosilo : - ogledrezervatazladjo.natošeogledetnološkegamuzeja \ - namestitev v hotelu »Osijek«. Večerja v restavraciji »Ba- \ ranske noči« ob spremljavi ciganske muzike i 3. junija ^ - ogled Osijeka in kulturno-zgodovinskih znamenitosti i tega kraja pod strokovnim vodstvom i - vožnja proti domu po Podravski magistrali. Vmes po- ' Stanki za kosilo in ogled še nekaterih pomembnejših ' kulturno-zgodovinskih znamenitosti. - prihod v Celje v večernih urah ! Cena dvodnevnega izleta v Kopački rit za eno osebo je 4300 dinarjev, s kuponom pa 3800 i dinarjev. Kopački rit sodi med naše najmlajše rezervate, saj so približno 7000 hektarjev močvirnih površin z zakonom zaščitili šele pred devetimi leti. Tu živi nekaj zelo redkih ptic, saj so druga močvirja v Panonski nižini večinoma že osušena. Lovski čuvaji so v tem rezervatu našteli 267 vrst ptic in od tega jih 134 vrst tam tudi gnezdi. Med njimi je nekaj zelo redkih: orel ščekavec, črna štorklja in tudi kormorani. Precej številne so jate divjih rac in čapelj. Poleg ptic je v tem rezervatu še kakšnih 6000 jelenjad!, precej lisic, divjih mačkov, veprov in drugih divjih živali. Lov je v rezervatu prepovedan, prav tako ribolov. Ribe lahko lovi le še 17 domačinov, čeprav so sicer vode bogate z ribami, vendar se z njimi hrani precej vrst ptičev. Kopački rit sestavljajo tri jezera - Kopačko, Sarvaški in Belo - ob sotočju Drave in Donave pri Osijeku. Ob sušnem obdobju se večji del močvirja tudi okoli rezervata osuši, sicer pa je ta predel približno 3 mesece na leto pod vodo. Kopački rit privablja vse več turistov, ki si lahko rezervat ogledajo z ladje. Vsak dan je odprt tudi muzej, kjer so predstavljene živalske vrste iz rezervata; nekatere med njimi že skoraj izumrle. to. STRAN - NOVI TEDNIK 17. mAj iim^ liMMtfrtTmmimT^ Pol delavci, pol kmetje Mešanim gospodinjstvom se pri nas razmeroma dobro godi Delež mešanih gospodinj- stev v kmetijstvu nenehno raste. Ker pri nas, drugače od Francije in Zvezne repu- blike Nemčije, nimamo agrarne hiperprodukcije, temveč moramo del živil občasno celo uvažati, bi bi- lo samo po sebi zaželeno, če ljudje delajo ob službi še na poljih. Gre le za to, da bi delali z enako visokim do- nosom kakor na čistih kme- tijah. Glede priskrbe repro- materiala in obdavčitve ni- so diskriminirani, če sode- lujejo z družbenim sektor- jem oziroma če si je delni kmet pridobil status kmeta s tem, da stanuje na kmetiji, obdeluje zemljo, seje pripo- ročene rastline ali redi ži- vino. Res je, da jih kmetijci gle- dajo po strani, ker bi lahko z njihovimi parcelami poveča- li družbena ali zasebna pose- stva. Toda najprej je treba zagotoviti, da bodo sama družbena posestva dono- snejša. Na kmečko-delav- skih parcelah je s prilagodi- tvami mogoče doseči zelo vi- soko donosnost in zmanjšati uvoz na minimum ali pa preiti celo na izvoz. Tudi ja- ponski »agrarni čudež« z nji- hovimi kmeti-delavci je za to najboljši dokaz. V svetu delnim kmetijam niso enako naklonjeni. Nar sprotujejo jim na Švedskem v Kanadi, Nizozemski, Belgi- ji, k njim naklonjenim drža- vam so obotavljaje pristopile še ZRN, Francija in Irska, medtem ko so bile že od nek- daj za delne kmetije zlasti evropske »gorate dežele«, Avstrija, Švica in Norveška. Ostre klimatske razmere so kmete-gorjance že stoletja prisiljevale. da so vsaj čez dolgo zimo delali še drugod. Spričo majhnega števila hektarov na aktivnega polje- delskega prebivalca si mno- ge "gorate« dežele prizade- vajo zagotoviti še več samoo- skrbe z živili, čeprav že tako zelo intenzivno obdelujejo zemljo. Končno pa se tudi zavedajo potrebe, da bi kraji ostali naseljeni, ker obstoji nevarnost tako kmetijskega kakor podeželsko-vaškega bega v mesta, ki bi pospešil erozijo in uničil turizem. Možne pa so prilagoditve, ki bi zvečale produktivnost na enoto površine, kljub manjšemu delu. Takšne pri- lagoditve bi zamenjale staro naporno polikulturno obra- tovanje predvsem z mono- kulturami in specialnimi po- sevki in sploh ? kulturami, ki zahtevajo manj dela, tako da človek opravi najtežje v ča- sih dopustov ali kombinira- nih dopustov (vinogradniš- tvo in sadjarstvo). Že preu- smeritev s pridelave mleka na prirejo mesa je velika olajšava. Toda po izjavah strokovnjakov, celo iz Av- strije, Švice in ZRN, se take preusmeritve presenetljivo malo izvajajo. MITJA UMNIK Zanimivih proučevanj o mešanih kmetijstvih, de- lavsko-kmečkih, v svetu in pri nas se je prvi lotil slo- venski univerzitetni profe- sor in akademik Stane Kra- šovec, pomembnejše anali- ze o njih sta nato naročili tudi FAO in OECD. Prepri- čanje Staneta Krašovca je, da bi imela narodnogospo- darska bilanca od pravilne- ga angažmana delnih kme- tov največjo korist, po mne- nju dr. Antona Trstenjaka pa prilagoditev na delne kmetije vodi k skladnosti med mestom in podeželjem. Zanimiv je podatek iz ZRN, da skupni delovni čas gospodarja in gospodinje v mešanem gospodinjstvu ni večji od delovnega časa go- spodarja in gospodinje na čisti kmetiji istega posest- nega razreda. Naši podatki o delnih kmetij pa govore o tem, da so veliki živinorej- ci, da pa so po mnenju tujih strokovnjakov naše delne kmetije preveč mehanizira- ne (!) in bi bile strojne skup- nosti racionalnejše. Škrabejeva družina - traktor jim je precej olajšal delo na kmetiji. Veliko znoja je v tej zemlji Na obisku pri družini Skrabejevih Iz Marija neke »Veliko smo vložili v po- sodobitev kmetije. Včasih smo bili tako zadolženi, da si nismo upali povedati. To- da tisti denar smo že vrnili in pozabili nanj, brez kredi- tov pa ne bi mogli nikdar urediti kmetije,« se je v do- mači kmečki kuhinji spomi- njala časov, ko so ž veliko odrekanja začeli posodab- ljati kmetijo, gospodinja Marija Škrabe iz Marije Reke. Skrabejevi - še gospodar Ferdo in hči Ljubica - osmim hektarjem obdeloval- ne zemlje in več hektarjem gozda navkljub ostajajo le na pol kmečka družina. Gospo- dar je še vedno razpet med dolžnostmi na delovnem me- stu v Tekstilni tovarni Pre- bold in klicem zemlje. Oboje je težko uskla-diti.. delo na zemlji in v tovarni pa popije precej moči. »Ko bi le dobil dopust ta- krat, ko je na kmetiji največ dela in bi potrebovali moško roko,« je potarnala Marija, ki se je z mislimi že preselila k letošnji košnji. »Osem hektarjev, večino- ma po strmem terenu raztre- sene zemlje ni dovolj, da bi družini zagotovilo socialno varnost," je Ferdo podkrepil svojo odločitev, da bo še vztrajal v tovarni. »Imamo tudi precej gozda, toda no- ben umen gospodar ga ne bo preveč razredčil.« Skrabejevi so se pred leti lotili dela tam, kjer pravza- prav začne vsak kmet, ki je s srcem na zemlji. Obnovili so hlev, nakupili najnujnejše stroje, meliorirali so osem hektarjev travnikov, kjer se-^ daj vsako leto štirikrat kosi- jo, v hlevu je 12 repov, tudi svinjak je poln. Hiša je ostala za nazadnje. Letos bodo za- čeli graditi novo, pod kozol- cem je že zložena opeka. »Pravzaprav nam še precej manjka, da bi bila kmetija res tako urejena, kot smo si zamislili,« je razglabljal go- spodar. »Začeli smo oddajati mleko. Sest mlekaric je v hlevu, a samo ena plemen- ska, ki daje res veliko mleka. Letos bomo oddali 12.000 li- trov mleka, če bi imeli dobro čredo, bi ga lahko precej več. Toda časi so se spremenili tudi za kmete. Krediti so ve- dno bolj neugodni, dragi. Brez njih pa pravzaprav ne gre. Ce bi hoteli zamenjati čredo, bi potrebovali naj- manj milijon dinarjev...« Pravzaprav Skrabcjevim še precej časa ne bo zmanj- kalo dela, saj imajo še veliko načrtov. Želeli bi tudi, da bi do njihove kmetije napeljali telefonsko žico, trifazno električno napaljavo, da bi asfaltirali cesto. Toda ti načr- ti so že manj odvisni od njih samih. Škrabejeva edinka Ljubi- ca si je nabrala znanja v kme- tijski šoli. Znanje je na kme- tiji, še posebej preusmerjeni, vedno dobrodošlo. Ljubica poprime za vsako delo, a še vedno najde dovolj časa, da sodeluje pri vseh akcijah pri- zadevnih mladincev iz Mari- je Reke. Rasla je na kmetiji in sku- paj z njo. Nekdaj boren grunt vse hitreje prerašča v sodobno urejeno, usmerjeno kmetijo, ki bo lahko preživ- ljala družino. Veliko žuljev in znoja je že v tej zemlji... S. SROT Foto: E.MASNECi Plemenski pt^irastek Škrabejevega hleva - pravega spola. Tudi z lešniki je mogoče zaslužiti Na Smarskem pa so se ogreli za maline Nekatere dopolnilne kme- tijske dejavnosti so postale zanimive zlasti za zasebno kmetijstvo, včasih pa se jih lotevajo tudi zadružne in druge kmetijske organizaci- je. Tako so se v Kmetijskem kombinatu Šentjur ogreli že pred leti za lešnike. Letos bodo na šentjurskem ob- močju, pretežno živinorej- skem, rastli lešniki na do- datnih osmih hektarih. Pod Rifnikom so jih posadili na petih hektarih, v jeseni pa jih bodo še na treh v Primo- žu pri Ponikvi. Kombinat svojih vinogra- dov nima, čeprav vinogra- dniki v tej občini pridelujejo dobro vino, vendar večino za svoje potrebe. Razširitev ne predvidevajo letos, niti ne pri jagodičevju. Sadovnja- kov je v družbenem sektorju kakšnih 80 hektarov. Obno- vili jih bodo, razširili pa ne, medtem ko so ribeza, največ na Prevorju in v Loki, posa- dili na 30 hektanh. V šmarski občini je dopol- nilnih dejavnosti v kmetij- stvu več. Letos so se v Hme- zadovem kombinatu ogreli za maline. Gre za prenos pri- delave, ki je lepo uspela v pobrateni srbski občini Ari- Ije. Prvih 200.000 sadik je že v zemlji, poskusno bodo le- tos širili še nasad visenj. Ze- lo resno razmišljajo o izvozu šampinjonov in ostrig, do konca leta naj bi jih pridelali približno sto ton. V poldru- gem letu nameravajo zrediti še 8.000 angora kuncev, pa ne zaradi mesa, ampak zara- di volne, ki jo bodo predelo- vali v zasebni »režiji«. Več bi lahko potegnili iz pridelave zdravilnih zelišč, vendar so imeli premalo kakovostnih semen. V občini Smcirje pri Jelšah pridelajo na leto 1300 ton ja-, bolk, 350 ton ribeza in 750.000 ton vina, zlasti vir- štanjsko belo in rdeče vino slovita doma in v svetu. Lastna pridelava, žal, še ve- dno ni urejena, kar ne deluje spodbudno na vinogradnike, bančnega denarja za vino- grade pa tudi ni dovolj. Tudi konjiška občina je vinogradniško in sadjarsko dobro usmerjena, čeprav zadnje čase na meUoriranih zemljiščih sejejo koruzo za- radi razvoja živinoreje. V šoštanjskem TOK Kme- tijstvo imajo v sadjarstvu na navezi tri kooperante, ki na leto pridelajo 400 ton jabolk. Drevesnico obnavljajo na Turnu in sadijo sodobnejše sorte. Ukvarjajo se tudi z ja- godičevjem in ribezom, ki ga imajo večino pri kooperan- tih, na svoji zemlji le na pol hektara. Pridelajo ga do 25 ton, večji nasad ribeza pa so uredili tudi v Smartnem ob Paki. V Gornji Savinjski dolini se pri mozirski kmetijski za- drugi že dlje časa prizadeva- jo, da bi dobro razvito živino- rejstvo »oplemenitili« z do- datnimi kmetijskimi dejav- nostmi. Tako so izraziteje za- čeli podpirati čebelarstvo m že lani so ob sicer slabi letini izvozili več kot 20 ton medu. Ribeza so prodali 80 ton; v zadrugi se ogrevajo še za kunčerejo, z nakupom ple- menskih konj pa namerava- jo povečati osnovno konjsko čredo. Seveda pa kljub teža- vam v Gornji Savinjski doli- ni še cveti krnečki turizem. Z njim se ukvarja 32 kmetij, ki se jim bo kmalu pridružilo še šest novih. V sozdu Hmezad s šampi- njoni niso zadovoljni, ker ni- so donosni. Lani bi jih mora- li pridelati 35, pa so jih le 17 ton. Verjetno je krivda v kompostu in miceliju. Resno razmišljajo, če se ne bi pride- lavi šampinjonov odrekli, medtem ko nameravajo v Slovenski Bistrici pospeše- vati ovčerejo, pri ribogojstvu pa so tako nosilci razvoja na vsem celjskem območju. MITJA UMNIK Gospodarno kmetovanje Piše Franc Potočnik, dipl. kmet Inž. Koliko krme potrebujemo za plemenske svinje Predpostavljamo, da svinje na kmeti- jah prasijo dvakrat letno. V poletnem obdobju temelji prehrana plemenskih svinj na sveži travi ali detelji in koruz- nem zdrobu v obdobju poodstavitvene- ga premora ter v fazi brejosti. V času dojenja svinje krmimo s kom.pletno krmno mešanico poleti in pozimi. Pozi- mi vključujemo v krmni obrok silažo koruznih storžev ter travno-deteljno si- lažo. K domači krmi dodamo tudi vita- minsko mineralno mešanico. Koliko krme potrebujemo dnevno za plemen- sko svinjo v posameznem obdobju, smo že ugotovili v prejšnjih sestavkih na tem mestu, ko smo izračunavali krmne obro- ke. Ce te količine pomnožimo s številom dni, dobimo porabo krme v določenem obdobju. Za nas je zanimiva letna po- raba posameznih krmil, ki v našem primeru znašajo za svinjo: Za 50 svinj in 2 merjasca potrebuje kooperant letno 3 ha koruze in 3,36 ha travne deteljne mešanice. Dokupiti mora še 24.576 kg kompletne krmne - v poletnem obdobju: 1029 kg trave ali detelje, 213 kg koruze, 325 dkg vita- minsko-mineralne mešanice, 228 kg kr- mila za dojne svinje in 8 kg starterja za pujske. - v zimskem obdobju: 828 kg travno- deteljne silaže, 356 kg silaže koruznih storžev, 325 dkg vitaminsko minerale mešanice, 228 kg krmila za dojne svinje in 8 kg starterja za pujske. Za primer vzemimo kmetijo, ki redi 50 plemenskih svinj in dva merjasca. Koliko po\Tšin potrebujemo, če naj pre- hrana temelji na domači krmi? To je odvisno od intenzivnosti pride- lovanja krme. Pri srednji intenzivnosti lahko računamo z naslednjimi hektar- skimi pridelki: 12.000 kg silaže koruznih storžev, 35.000 kg zelene mase trav in detelj, ter 7000 kg koruze za zrnje, kjer koruza dobro uspeva. mešanice za dojne svinje (S-doj), 800 kg PU-starterja in 325 kg vitaminsko mi- neralne mešanice. Poraba krme in hektarski pridelek ter potrebne površine: 17. MAJ 1984 NOVI TEDMK - STRAN 11 8. marec na Svetini Pismo pod gornjim naslo- vom je razburilo krajane KS Svetina. Med drugim ga je obravnaval tudi svet skup- ščine KS. Ker besedilo v ce- loti ne ustreza resničnosti dogodkov, smo podprli od- govor Janeza Gradišnika, za katerega prosimo, da ga ob- javite. »Organizator zabave, ki je sledila kulturnemu progra- mu ob 8. marcu v KS Svetini je bil sekretariat sekcije za družbenoekonomski položaj žensk pri krajevni konferen- ci SZDL Svetina. Dogovor je bil, da med kulturnim pro- gramom igra ansambel kul- turnega društva Svetina, na zabavi pa »muzikant« Janez Gradišnik, s katerim so se o tem dogovorili štirinajst dni pred prireditvijo. Za glasbo z diatonično harmoniko so se organizatorji odločili na željo večine žensk, ki jim je takš- na glasba bolj pri srcu, saj ansambel uporablja ozvoče- nje, ki je preveč hrupno, pa tudi zato, ker niso imeli de- narja za plačilo ansambla. Bralka, ki je napisala pi- smo 8. marec na Svetini piše, da je bila organizacija slaba. Mnogo prisotnih žensk pa je izjavilo, da se tako lepo že dolgo niso imele in veliko jih je ostalo do zgodnjih jutra- njih ur. Ce pa se je U.B. po- čutila osamljeno, je kriva sa- ma. Prišel je tudi njen mož, pa ga je pričakala tako, da se je vrnil domov. Organizator- ke zabave so namesto pohva- le doživele neupravičeno kri- tiko. Nekaj dni so same pri- pravljale dobrote, ki so bile ob zabavi na mizah, pekle so kruh in pecivo, ob doZiveti kritiki pa izjavljajo, da se te- ga ne bodo nikoli več lotile in da naj v prihodnje vse or- ganizira U. B. U.B. je v pismu zapisala, da je bil drugi muzikant pri- dobljen z lažjo, kar ni res. Prav tako je zapisala, da sern Žalil žensko. Ni bilo tako. Povedal sem le šalo iz pesmi: "Naš maček je šou v Ljublja- no po sou, tja se je pelu, na- zaj je pa šou.« Trio, ki je igral na zabavi 10. marca na Sveti- ni je igral za ženske in druž- bo; ne pa za denar, kar sem pred vsemi povedal. JANEZ GRADIŠNIK, Svetina Nastop foil(ioristov v čast prazniku dela so kompolski folkloristi letos že drugič priredili (brezpla- čen) nastop za varovance Za- voda Nine Pokorn v Grmov- ju pri Pirešici. Ansambel, ki ga sicer sestavlja osemnajst plesalcev, njihova vodja Metka Grmek ter dva har- monikarja se je za to prilož- nost »okrepil« še z dvema narodnima godcema - har- monikarjem in violinistom, z recitatorko Vesno in citraši- co Pepco iz Laške vasi. Prikazani narodni plesi iz različnih slovenskih pokra- jin so naleteli na splošno odobravanje približno stotih gledalcev, ki so se že med izvajanjem sporeda navdu- šeno vključevali v dogajanje. Po več kot uro trajajočem nastopu pa jih je mnogo za- plesalo s fanti in dekleti v lepih narodnih nošah. V nizu plesov in s pesmijo iz dekli- ških grl so se kompolski fol- kloristi res odrezali. S Stari- mi vižami sta harmonikar 2ani in njegov kolega violi- nist vse popeljala za del živ- ljenja nazaj, v mladost, saj je danes tudi že narodna glasba tako umetelno dovršena, da si človek prav zaželi kaj pre- prostega. Štiri pesmi, ki jih je na citrah, glasbilu, ki ga že prav redko kdo obvlada, zai- grala Pepca Ulaga, pa tako ni več slišati. Počivajo le še v redkih starejših, kot del na izginotje obsojenega naro- dnega zaklada. So kot od- mev mladosti, mili zvoki do- mačih gajev in odraz hrepe- nenj takratnosti in sedanjo- sti. Ansamblu iz Kompol je tu- di s to prireditvijo uspelo ustvariti domačnost in pri- sten stik z gledalci. Kompol- čani so imeli v programu tu- di nastop ob kresu na Lipi V Storah, ki pa je odpadel zara- di dežja. Ni veliko tako številčnih skupin, ki bi bile notranje ta- ko usklajene in vztrajne v svoji dejavnosti. Vsi ti mladi ljudje si zaslužijo, da jih družba podpre v še večji me- ri kot doslej. JOŽE KRAGELJ Netočne lavne ure Ura na pročelju nekdanje- ga celjskege magistrata, v katerem je Muzej revolucije, še vedno kaže dvanajsto uro. Kako dolgo bodo kazalci še nepremaknjeni? Bo ura od- stranjena? Tudi ura na cerk- venem stolpu Marijine cerk- ve velikokrat ne teče. To ni praV, saj se ljudje radi ravna- jo po njej, ker je dolgo časa dobro kazala čas. dr. ERVIN MEJAK, Celje Beseda malega človelca Sem Gorjupova iz Konusa v Slovenskih Konjicah. Mi- nuli teden me je vaša novi- narka obiskala in povprašala o pesmih, ki jih kdaj pa kdaj napišem. Sem ženska redkih besed. Vem, da sem premalo povedala, zato želim, če je še čas, dodati nekaj misli. Svoje misli, želje in hote- nja izražam v pesmih, ki niso nobena umetnost. So le pre- proste besede malega člove- ka. Človeka, v čigar življenju je ostalo toliko neizpolnjene- ga. Pa vendar - čemu bi bilo potem hrepenenje... Sem velik optimist, ljubim življe- nje, naravo, mir in tišino. To je moj svet, v katerem mi- slim in sanjam. FRANCKA GORJUP, Slov. Konjice »Igen« v Poreču Člani plesne skupine Igen iz Celja so se nam oglasili iz Poreča, kjer so od 27. aprila do 2. maja potekale sodobne plesne izpopolnjevalne vaje. »Sestavlja jih pester pro- gram,« so zapisali na razgle- dnici: »vse od ustvarjalnega giba, koreografskega studia, kjer plesalke same sestavlja- jo koreografijo, zvečer pa še trening, ki povezuje snov dneva. Prosti čas uporabimo za športne aktivnosti. Nav- dušili smo mnogo gostov, med njimi tudi tuje.« Plesni pozdrav ansambla »Igen« PRIREDITVE Slovensko ljudsko gledališče Celje i Četrtek, 17. maja ob 17.: Victor Hugo: RUY BLAS. 4. Solskii abonma in izven. Petek, 18. maja ob 18.: Victor Hugo: RUY BLAS. Abonma' Laško in izven. Sobota, 19. maja ob 10.: Victor Hugo: RUY BIJ^S. 3. in 5.: šolski abonma Knjižnica Titovo Velenje v knjižnici bo jutri ob 19.30 uri kulturni večer, na katerem bo! skupina Slovenska gruda iz Maribora predstavila nove plošče.' V sredo, 23. maja ob 17. uri pa bo v velenjski knjižnici srečanje s pisateljico Branko Jurca. S tem srečanjem bodo počastili pisateljičin jubilej, njeno 70-letnico, združeno pa bo z zaključnim tekmovanjem v spoznavanju njenega življenja in mladinskega pi.sateljevanja. Naša beseda 84 v Šentjurju v okviru prireditve Naša beseda 84 v šentjurski občini bosta v prihodnjih dneh dve prireditvi. V Loki pri Žusmu bo v soboto, 19. maja ob 20. uri gostovala gledališka skupina Kul- turnega društva Šentvid. Ob sodelovanju glasbene skupine tega društva bodo izvedli igro Velikaška norost. V Kalobju pa bo v nedeljo, 20. maja ob 11. uri dopoldan nastopil moški pevski zbor iz Planine ter recitacijske skupine iz Kalobja. Kulturni dom Slovenske Konjice Tudi v kulturnem domu v Slovenskih Konjicah bosta ob koncu tedna dve prireditvi. V .soboto, 19. maja ob 20. uri se bo s plesno revijo predstavila plesna skupina Venecija iz B«netk. V nedeljo, 20. maja ob 16. uri pu lx) v kulturnem domu občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov, na katerise bo s svojim petjem predstavilo 14 zborov. Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar Celje Organizira v ponedeljek, 21. marca obisk v mariborski Unionski dvorani, kjer bo ob 20.1.") nastopila Državna filharmo- nija iz Rheinland-Pfalza iz Zvezne republike Njmčije. Obisk v Unionski dvorani organizira Zavod za kulturne prireditve kot nadome.stilo za odpadli abonmajski koncert violini.sta Ozima. Zaradi omejenega števila kart bodo prijave sprejemali samo še danes. Pionirski dom Cvetke Jerinove V avli Pionirskega doma bo še danes in jutri odprta razstava slikarskih in ročnih del starejših občanov iz krajevne skupno- sti Dolgo Polje. V ponedeljek, 21. maja bodo v avli pionirskega doma ob 16.30 uri odprli razstavo likovnih del učencev osnovne šole Veljko Vlahovič. ki si jo boste lahko ogledali do 31. maja. Pol ure kasneje pa bodo v dvorani Pionirskega doma nasto- pile plesno-ritmične in vokalno instrumentalne skupine osnovnih šol. V torek, 22. maja ob 17. uri se bodo v dvorani doma predsta- vile folklorne skupine osnovnih šol, v sredo, 23. maja ob 17. uri pa mladi literati in glasbeniki. Narodni dom Celje V dvorani narodnega doma v Celju boste lahko v ponede- ljek, 21. maja ob 20. uri prisluhnili koncertu pevskih zborov, ki so na republiški prireditvi Naša pesem 84 v Mariboru dosegli srebrna priznanja. Dom Dušana Poženela Laško Jutri bo v domu Dušana Poženela prva občinska revija plesnih folklornih skupin iz občine Laško. Revija se bo pričela ob 18. uri. Zdravilišče Dobrna V restavraciji hotela Dobrna bo danes ob 20. uri nastopila plesna skupina Impala iz Škofje vasi ob sodelovanju ansambla Nočna izmena. V dvorani Zdraviliškega doma bo jutri ob 20. uri nastopil moški pevski zbor, tamburaški orkester, prisluhnili pa boste lahko tudi humoristični skupini. Vsi nastopajoči prihajajo iz KUD Vrh nad Laškim. V avli hotela Dobrna pa si lahko do 20. maja ogledate raz- stavo likovnih del Viktorja Rožanca. Zdravilišče Rogaška Slatina v dvorani Zdraviliškega doma bo v soboto, 19. maja ob 20.30 uri mednarodna plesna revija Venezia dance. Razstavni salon Rogaška Slatina v Razstavnem salonu je odprta razstava pionirske kolonije z naslovom Titovi kraji - naši kraji. Bistrica ob Sotli 1983. Raz- stava bo odprta do 1. junija. Likovni salon Celje v torek, 22. maja bodo v Likovnem salonu odprli razstavo, ki jo bodo sestavljali eksponati iz stalne zbirke Likovnega salona. Razstavo si boste lahko ogledali do 3. junija. Knjižnica Edvarda Kardelja v obeh avlah knjižnice Edvarda Kardelja je odprta razstava z naslovom Zdravstvena literatura za vsakogar. Odprta bo do 25. maja. Glasbena šola Celje v mali dvorani glasbene šole bo v ponedeljek, 21. maja ob 17. uri redni mesečni koncert učencev Glasbene šole Celje od 1. do 3. razreda. Uro kasneje pa bo v dvorani Glasbene šole redni mesečni koncert Glasbene šole od 3. razreda dalje. Kino VoJnIk v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo. 20. maja ob 17. in 19.30 uri ameriško akcijsko dramo Južnjaška uteha. NOVO! NOVO! v petek 18. maja 1984 ob 16. uri, bom v Zidanškovi ulici št. 16 odprla BUTIK ženskih modelov. Se priporoča BRIGITA ZUPANC, Zidanškova 16 Celje. 12. STRAN - NOVI TEDNIK 17. V JurkloStru se Je pretrgala nit zgodovine Razkorak med boij In manj razvitimi območji v občini se poglablja Veselili smo se letečega uredništva v Jurkloštru, kajti kraj in pokrajina, tam v dolini Gračnice, sta prelepa, ;2lasti v pomladnih dneh, ko gozdove obarva mehka zelena prevleka, cvetlice pokažejo razkošje svojih barv, ljudje pa z večjim veseljem in zaupanjem prenašajo tegobe vsak- dana. Toda vrome nam je zagodlo. Deževen dan ni prepustil žarka sonca in Jurklošter se nam je pokazal v svoji najbolj žalostni podobi. Cesta od Mišjega dola do Jurkloštra je še vedno neas- faltirana, ozka, slabo vzdrže- vana in iipzcvetena, komaj da prenese en avto. Ce pa slu- čajno pripelje nasproti to- vornjak, je že nevarno. Čeprav sam Jurklošter šte- je le nekaj hiš, ima dva cen- tra in bi težko rekli, kateri je pravi. Ali tam, višje gori, kjer je cerkev, šola in razvaline znamenitega kartuzijanske- ga samostana, v čigar stolp se je prednedavnim vselila. Svetlana Makarovič ali pa nižje doli, kjer je trgovina, krajevni urad, obrat TIM-a, gostilna in seveda večna- menska stanovanjska zgrad- ba. Mi smo seveda pristali v krajevnem uradu, kjer so nas že pričakovali krajevni pred- stavniki. Nemudoma smo si razdelili naloge. Bali smo se, da ne bomo nikamor prišli, kajti cestne povezave so zelo slabe. Toda, če pridejo kraja- ni do svojih domačij, zakaj potem ne bi prišli še mi. Ta- ko razvajeni vseeno nismo. Marjela Agreževa in Rado Pantelič sta se z vodičem, za katerega se je ponudil Janko Leskošek, ki pozna ta kraj kot svoj žep, napotila v smeri Henine. Spremljal ju je tudi naš fotoreporter Edi Masnec, obiskali so nekatere krajane, ki si zaslužijo, da pridejo iz anonimnosti. Srečko Srot in Milena B. Poklic pa sta se napotila proti Marofu, kjer sta si med drugim ogledala, kako potekajo dela na melio- raciji zemljišč okoli Marofa. Ostala semi s predstavniki krajevne skupnosti, ki so mi natrosili kup problemov, ki pestijo to manj razvito kra- jevno skupnost v občini La- ško. Občina ima sicer izde- lan načrt razvoja Jurkloštra, kot tudi ostalih manj razvitih krajevnih skupnosti, vendar se naloge iz tega načrta, po mnenju krajanov, prepočasi uresničujejo. Denarja'zmanj- kuje, z roki zamujajo. Ce iz- vzamemo komunalno uredi- tev, sodijo med prednostne naloge razširitev enote tozda ESOT TIM Laško, gradnja TV Pretvornika, melioracija Marofa in popravilo ceste ter zemljišča Ježivec, kjer naj bi bil pašno - košni kompleks. Lahko rečemo, da so do se- daj največ storili na Marofu, čeprav tudi tam zamujajo z deli. Tako se človek nehote vpraša, kaj je privedlo ta kraj na rob nerazvitosti, če vemo, da je Jurklošter, nekoč Jur- jev Klošter, cvetel že v začet- ku tisočletja. Se pred vojno je bil to polproletarski kraj z bogato industrijo, od steklar- stva do gozdarstva in papir- ničarstva ter nazadnje pohiš- tvene industrije. Tu je bilo prvo osvobojeno ozemlje na okupiranem Štajerskem. Nd Henini je bila prva slovenska partizanska šola s 113 učen- ci. V Jurkloštru je bil sedež okrajnega odobra. Kulturno življenje se je razvijalo pod vodstvom Radovana Gobca. Na Volušu je delovala parti- zanska bolnišnica. V Tajni pod Trojico pa partizanska tiskarna »Anton Aškerc«. Od tega Jurklošter nima ničesar več. Kaj, kdo je kriv, da je temu tako, vedo le nekateri in še oni raje molčijo. Žalostna je usoda tega kra- ja in ljudi, ki so se v času naše revolucije množično vključevali v osvobodilni boj in danes... Le kako danes gledajo na svoj kraj? Turoben deževen dan se je nagibal proti večeru in že so pričeli prihajati prvi gostje na našo običajno večerno prireditev - ustni časopis, ki je bil v novi dvorani osnovne šole v Jurkloštru. Posebnost te prireditve je bila prav gotovo v tem, da so se je udeležili vsi vabljeni gostje iz občinskih družbe- nopolitičnih in samouprav- nih organizacij ter direktor tozda ESOT in kmetijske za- druge. Tudi krajanov je bilo nepričakovano veliko. Skratka, dvorana na šoli je bila polna. Prireditve se je udeležila tudi Marija Maka- rovič, doktorica narodopi- snih znanosti, ki ravno sedaj proučuje etnografske značil- nosti tega kraja z bogato in lepo zgodovino. Progam, ki so pam ga pri- pravili krajani pa ie pokazal, da ponovno oživlja kulturno življenje, ki je bilo več let po- tisnjeno ob rob, predvsem zato, ker niso imeli priredi- tvenega prostora. Od Jurkloštra in krajanov smo se poslovili z upanjem, da ?e jim piše lepša prihod- nost. Upanje vselej ostane... VIOLETA V. EINSPIELER Foto: EDI MASNEC Franc Lesičar, predsednik sveta krajevne skupnosti nas je seznanil s celo vrsto problemov, ki jih imajo v krajevni skupnosti. Učenci osnovne šole iz Jurkloštra so pripravili več pesmic in recitacij, svoj nastop pa so zaključili s plesno točko. Na šoli je le 22 učencev, v dveh kombiniranih oddelkih. i Harmonikar Miha in njegova hčerka Alenka, ki ga sprem- lja na »glavniku«. Krajani so nas lepo sprejeli in se bomo verjetno še videli na kakšni podobni prireditvi. Za dobro razpoloženje so poskrbeli tudi fantje in dekle iz Štor - ansambel Braneta Klavžaria. Bilo je nekega večera pred osmim marcem, ko jim je šinila v glavo ideja, da bi bilo lepo, če bi za svoje žene in ostale krajanke pripravili kak pevski nastop. Naštudirali so nekaj pristnih domačih pesmi in takrat je nastal moški zbor iz Jurkloštra. V neposredni bližini motela v Trebčah ob široki asfaltirani cesti med valoviti- mi pestrimi griči odeti v zeleno opojnost okrašeno s spomladanskim cvetjem je hiša, v kateri sama živi Ana Kostanjšek, prava sestrična tovariša Tita. Sivolasa ženica drobne, krhke postave, vendar klenega obraza in zdravega spomina, kljub 85 letom, rada z vsakim pokramlja o svojih srečanjih s tovarišem Titom in njegovimi najožjimi sodelavci. »Rad je prihajal k meni, če je le imel čas. Tega je bilo v njegovem povojnem življenju malo, vendar še vedno toliko, da name ni nikoli pozabil.« Ko si ogledujemo spominsko hišo z zanimivimi dokumenti, fotografijami in starinsko posodo, jo iz svoje zgornje hiše, mimo lepo urejenega vrta (pomagajo ji šolarji iz OS Marija Broz v Bistrici ob Sotli) pridrobi z drobnimi koraki, stiskajoč kot največjo dragoce- nost v naročju album. »Tu so moje naj- ljubše fotografije s srečanj s Titom,« hiti povedati, še preden odpremo prvo stran albuma. Prva fotografija je žalosten spo- min na Tita. Napravljena je bila v zvezni skupščini ob slovesu od velikega sinu Ju- goslavije. Ob krsti črno oblečena s sivimi lasmi izstopa drobna ženica. Tik poleg najožjih sorodnikov, družinskih članov je. Ana Kostanjšek! »Zadnjikrat sem ga videla 10. maja 1979 v Bistrici ob Sotli, ko je obiskal šolo. 15. aprila 1980 sem šla na zdravniški pregled v Klinični center v Ljubljano, kjer je že nekaj mesecev ležal Tito. Zdravniku sem povedala, da bi ga rada videla, pozdravila, mu stisnila roko. Nekaj časa me je po-, vsem tiho gledal, pa končno rekel: obdrži- te ga v spominu takšnega, kot ste ga vide- vali, ko je bil zdrav« Drobna solza priteče na sicer klen, z milimi potezami Obrnemo strar grafij je iz leta 1 stanj šek na pos njem kar osemnJ in Jovanko sem preživela v čude na Brdu pri Krai dnevi. Skupaj srt vozili z ladjo, sk občudovali jezeri ljubitelj narave vi ga povedati o lovi strokovnjak je bil kavo in klepetali: bral. Tudi sama \ me je obiskal na mi ni nič dolgča tako veliki hiši. veliko berem. Ti rekel Tito in mi t imela veliko brai govorila, da polit se je in rekel, »sa tudi našlo«. Ana se spomin na Brdu hodil s I sem ga vprašala, jo pa dobil? Sam« tako hecno spraš' Ze pred vojno, Tito s spremstv( Kostanjškove.. »I zaželel domačo ( rezanci. Pa puric< je »poslabšal«, ki njal za kislo zelj< mu skuhala črno pa veš, da imarn Zadela si moj okv Spominov na T ga se ne spomnili NOVI TEDNIK - STRAN 13 Ob dnevu šole že peta simultanka z Bistričani Prileten ilan med pionirji na šoli Marije Brez ¥ Bistrici oH Sotli 10. maja so imeli v Osnovni šoli Marije Broz v Bistrici ob Sotli »dan šole«. Po besedah ravnateljice šole, Magde Dobrave, so si ta dan izbrali kot spomin na 10, maj 1979, ko je to- variš Tito zadnjikrat obiskal njihovo šolo, si jo podrobno ogledal in se tudi vpisal v spominsko knjigo. Prav tako letos mineva pet let celodnevne šole, ki jo zdaj obiskuje 207 učencev, pote- ka pa tudi pet let, kar v mesecu mla- dosti pri njih odigra šahovsko simul- tanko Franc Pešec iz Celja. Dan šole so izrabili za pester prikaz najrazličnejših izvenšolskih dejavno- sti. Srečali so se tehniki, člani fol- klorne skupine, likovniki, plesalci, novinarji, glasbeniki, učence 1. raz- reda so sprejeli v organizacijo RK, najštevilnejša pa je bila udeležba učencev pri šahovski simultanki, saj jih je v telovadnici nastopilo kar 921 Toliko zato, ker letos poteka 92 let od rojstva velikega učitelja Tita. Čeprav nas je v Bistrici ob SotH pri- čakalo sivo, deževno in hladno vreme, pred katerim bi se najraje skrilo tudi cvetoče drevje in zeleneča trava, pa je bilo v šolskem prostoru živahno kot v panju. Kljub velikemu številu otrok, učiteljev in gostov je vladal prijeten red, kajti vsak je vedel, kaj delati. Za- čelo se je s prisrčnim pozdravom učen- cev, ki so recitirali nalašč za to prilož- nost pripravljeno pesem o šahu, nato pa je Franc Pešec »krstil« novo de- monstracijsko šahovnico s prikazom najlepše šahovske partije na svetu iz leta 1907, ki jo je odigral nekdanji sve- tovni prvak Rubenstein. Tokrat so bili bistriški šahisti doslej najuspešnejši, saj so ob 85 porazih uspeli iztržiti šest remijev in eno zma- go. Prvi je remiziral Anton Babic, 8. razred, ki je doslej s Pešcem igral že štirikrat in trikrat izgubil. »V začetku sem imel prednost, potem sem popu- stil, vendar vseeno zdržal,« je komenti- ral veseli šahist. Sah je začel igrati pred štirimi leti na simultanki, v šolski ekipi še ni nastopil, zdaj pa gre v stroj- no tehnično šolo v Celje. Potem se je začelo. Franc Pešec je odšel z 92 šahisti v telovadnico Uvod- ne poteze je potegnil direktor 2TO tozd Promet Emil Rajtmajer. Stisk rok, vsakemu še značka olimpijskih iger in borba se je začela. Tisti, ki so se s Pešcem prvič srečali za ploščo belo črnih polj, so bolj gledali njega kot šahovnico. Nekateri so poskušali sre- čo tudi s »prehitevanjem« potez, ven- daf se je Franc Pešec kljub številnim nastopajočim vedno znašel in dokazal, da je pravi mojster te zanimive umske igre. Na prvi deski ga je pričakal Sandi Turk. Doslej je z njim igral že štirikrat Rezultat je bil vse da pete partije neod- ločen. Dve zmagi Pešca, dve Turka. Kdo bo boljši? Sandi Turk, ki končuje osemletko, je tokrat potegnil krajšo. 3:2 za Pešca! Uspešen je bil tudi sedmošolec Mi- ha Zorenč iz Hrast j a, ki se je tretjič srečal s Pešcem in uspel po dveh pora- zih. Miha je najprej obiskoval šahovski krožek, pa se je preusmeril v fotograf- . skega. »Bolj živahno je, saj smo veliko- na terenu in fotografiramo naravo. Sli- ke sami razvijamo. Želim si, da bi do- bil fotoaparat. Sah igram bolj za hobi.« Dani Korenini je bil najmlajši, ki je uspel remizirati, saj obiskuje šele 3. razred. Doma je v Zagaju, šah igra z bratom, ki ga je tudi naučil igre. Prvi nastop na simultanki in že prvi uspeh. Lepa spodbudal Remizirali so še Andrej Kramer, tu- di 3. razred, iz Kunšperka, Primož Rai- ner, 4. razred in Tonček Javoršek, 6. razred, oba iz Trebč. Javoršku je bil to tretji nastop in po dveh porazih remi. Tokrat je edino zmago dosegel Boris Tavčer iz Trebč, ki končuje osem- letko. Ob koncu sta Pešcu ostala kralj in kmet, Tavčerju kralj in dva črna kmeta. Dovolj za zmago! Po simultanki in vseh ostalih konča- nih aktivnostih, je bila v jedilnici šole proslava s prijetnim kulturnim progra- mom (šolarji, mala šola in vrtec) ter razvitjem pionirskega prapora »Ilija Gregorič«. Prapor je razvil predstav- nik Železniško transportne organizaci- je Celje (vsa leta pokrovitelj simultan ke) šef postaje v Laškem, Milorad Uljarevič in ga izročil predsednici pio- nirske organizacije Katji Gabron, ta pa zastavonoši Janku Tominšku. Vsi, ki so bili uspešni s Francem Pešcem, so dobili izdelke delovne or- ganizacije Boris Kidrič iz Rogaške Sla- tine, šola pa še knjižno darilo 2T0 Ce- lje ter denarno nagrado. Ob dnevu šole so bistriški pionirji izdali tudi slavnostno številko glasila Rožce z literarnimi in novinarskimi prispevki. Prijetnega dne, ki bo odslej tradicio- nalno vsako leto 10. maja, so se udele- žili tudi starši otrok ter kot gostja se- strična Tita Ana Kostanjšek, ki živi v bližnjih Trebčah in je vedno dobrodoš- la gostja v šoli, saj kljub bližnjim 85 letom učencem vedno pove kakšno novo zanimivost iz številnih srečanj s tovarišem Titom. Prijetno srečanje se je končalo v poznih popoldanskih urah, otroci pa so ob slovesu, ko so odhajali na svoje domove, raztresene po čudovitih valovitih bregeh, mahali v pozdrav »pridite še«! Bomo, kajti med bistriškimi pionirji je bilo vedno lepo, prisrčiiol TONE VRABL v simultanki je nastopilo 75 pionir- jev in 17 pionirk, med vsemi pa tudi kar trije, ki obiskujejo komaj prvi razred osnovne šole. Največ je bilo Uršičev (6), Kunejev (5), Gabronov (3) itd. Ko smo spraševali mlade šahiste, s kom največ igrajo, so vsi v en glas povedali, da doma z brati in sestrami ter z očeti, v šoli pa seveda med seboj. Magda Dobrave, ravnateljica OŠ Marija Broz: »Žal se osnovna šola od- mika od življenja, saj je bilo v zad- njem obdobju premalo delovne in kulturne vzgoje, povezave s krajem in delovnimi organizacijami. Zdaj poskušamo to popraviti. Tako zelo dobro sodelujemo z delovno organi- zacijo Dekor v Kozjem, s,katero ima- mo tudi podpisan samoupravni spo- razum o sodelovanju. Naši učenci imajo pri njih delovno prakso. Letos smo v 7. in 8. razred uvedli kmetijski pouk. Od kmetijske zadruge smo tudi dobili njivo, jo s pomočjo staršev preorali in uredili ter posadili krom- pir. Ni veliko, nekaj pa je.« 5. simultanko s Francem Pešcem so Igrali: Sandi Turk, Boris Tavčer, Vili Koren, Anton Babic, Gabi Kunej, Janko Ulčnik, Robi Pregrad, Jože Zučko, Drago Ko- stanjšek, Darko Bokulič, Jože Uršič, Tat- jana Vračun, Lidija Geršak, Roman Hu- dina, Gregor Fendre, Miran Filipančič, Robi Javeršek, Vinko Strlek, Anton Vrenko, Anton Pregrad, Slavko Uršič, Miha Zorenč, Jože Vovk, Klavdija Uršič, Vida Cernelč. Alenka Kunej. Verica Ra- tajs, Danica Valenčak, Kože Postržin, Anton Javeršek, Katja Gabron, Darja Vovk, Peter Geršak, Boris Pavlin, Miran Romih. Roman Gabron. Drago Uršič, Marjan Uršič. Jože Kunst, Roman Klako- čar, Marko Kliček, Dejan Cutič, Jože Cer- nelč,-Toni Ulčnik, Darko Ulčnik, Bogo Knez, Boris Vahtarič, Darko Polak, Jani Tomišek, Branka Kostanjšek, Andreja Gregi, Sandra Tkalčič, Tomaž Gabron, Srečko Pečnik, Primož Rainer, Boris Butkovič. Iztok HorvSt, Nevio Kramer, Peter Kunej, Toni Uršič, Toni Kravarič, Franc Cernelč, Primož Dobrave, Matej Lojen, Zoran Vahtarič, Bogdan Narat, Robi Pavlin. Dani Korenini. Marjan Po- žeg, Jože Požeg, Jože Polak, Sabina Vra- čun, Cilka Dobrina, Dragica Vračun, Jo- že Butkovič, Darko Narat, Andrej Kra- mer, Veronika Strlek, Darja Gracer, Boštjan Kunej, Domen Tom.inšek, Jože Zorenč. Simon Narat, Oto Narat, Jani Kunej, Stanko Božičnik, Ivan Juričko, Milan Cerkuč, Jože Hudina. Rok Rainer, Blaž Dobrina in Bojan Pregrad. petdeset mladih šahistov je že petič sedlo za prav toliko šahov- Lse pomerili s Francem Pešcem. i prapor je šel iz rok predstavnika ŽTO Milorada Uljareviča v yrke KatJk Gabron. : _ Kdo bo koga? Bili so najuspešnejši (z leve): Anton Babic, Miha Zorenč, Dani Korenini, Boris Tavčer, Franc Pešec, Tonček Javoršek, Prinv)ž Rainer in Andrej Kramer. , išek lii pa vendar tako l obraz. Wmu. Največ foto- to je bila Ana Ko- |)ovabilo Tita pri i »Skupaj s Titom i jutra do večera bkolju Brionov in ho bili nepozabni trkovali, skupaj se kodili po gozdu in ' je Tito kot velik ^romno zanimive- k gozdovih. Pravi Ijr je bral, smo pili •nko. Tito je veliko berem. Enkrat, ko i-rne je vprašal, če kar sama živim v rekla, da ne, ker ' veliko berem, je »pridi k meni, boš ^ sem mu kar od- 'maram. Nasmejal *kaj bolj znosnega ie že leta 1975 Tito »Kaj te noga boli, revma. Ja, kje si »»ejal se je, češ, kaj ■^i še po vojni je bil '^e j krat gost Ane ^ojno si je vedno 'juho z domačimi "^^l rad. Po vojni se dobrote je zame- "asulj! Enkrat sem *i pa je rekel, kako jI tako gorko rad? Miko, »samo vse- ")« doda Ana, kajti »tu so leta in spomin peša«. Vendar ni videti, da bi res pešal. Toliko resničnih zgodb in spominov je v njej. Za debelo knjigo, ki pa ne bo nikoli napisana. Kaj pa danes, štiri leta po Titovi smrti? Je Ana sama ah jo še kdo obiskuje? »Pri- hajajo šolarji, krajani, priložnostni izletni- ki na ogled spominske hiša. Brigadirji pri- dejo velikokrat po mene, da jim pripove- dujem. Pa Sergej Kraigher jeprišel, ko je predaval v Kumrovcu. Najprej ga še poz- nala nisem, potem pa je spregovoril. Nje- govega mehkega glasu ne moreš zgrešiti. Drugih ni...« Poslovimo se s »pozdravlje- ni Ana in še na mnoga-leta«, ona pa v odgovor, »da pozdravljena in odstav- ljena«! SKozi redke, sitne maj se deževne kap- lje jo po ozki peščnati poti z albumom spominov v naročju mahne za svoje ognji- šče. Brala bo in se vmes spominjala. TONE VRABL 14. STRAN - NOVI TEDNIK 17. MAJ 1984 iO GUZAJiVIliŠLEDEH ^.^s^^e. »Je zvit kakor ovnov rog!« Počasi Je vse skupaj utihnilo, meti lJutJmI pa se Je začela najprej tlocela neopazno, potem pa veHno bolj In bolj spletati velika pripoved o zvitem In pogumnem razbojniku Guzaju In njegovi druščini. In vendarle konec ni bil daleč: zanka se je začela Čedalje bolj ovijati okoli Guzajevega vratu. Nape- tost med Sotlo in Voglaj- no je rastla, pritisk na Gu- zaja pa se je večal v sora- zmerju: bolj se je zoževal krog okoli njega, pogu- mnejši in iznajdljivejši je postajal - ničesar več se ni ustrašil. Tistikrat se je že začel odpravljati v Ameriko, mrzlično je iskal dokumente, Barbi- ka ga je čakala vsa nestrp- na, nestrpnost pa je visela v zraku tudi v politiki in v kulturnem življenju: slo- venski politiki so si na vse kriplje prizadevali, da bi v šole naposled ven- darle kot učni predmet vpeljali slovenščino. Še več: »Ljudske šole, je pi- sal takrat Slovenec, po Slovenskem morajo osta- ti izMjučljivo slovenske. Nemščina v ljudskih šo- lah le škoduje drugim naučnim predmetom. Zraven naj se pa ljudske šole vedno ozirajo na po- trebe prebivalstva. Zato je treba, da bi srenje ime- le več vpliva pri šolstvu, ne da bi o vsem odločeva- li C. kr. uradi, ki mnogo- krat potreb ljudstva ne poznajo.« Ni kaj: večji delež sood- ločanja je bil že talcrat močno aktualen, Guzaja pa vse to ni za- nimalo: zdaj je bil v re- sničnih škripcih - žandar- ji so mu bili za petami, pred njim, kamorkoli je stopil. Zadnje dejanje je bilo le še stvar tednov, dni. Zgodilo se je... 13. septembra 1880 je Slovenski narod objavil skromno vestičko. »Razbojnik Guzaj ustreljen. Glasoviti ropar Guzaj, tudi Sarkelj imenovan, je bil sinoči dne 10. t. m. ob polu sedme ure v Slivnej- škej fari od žandarmerij- ske patrole ustreljen. Pri zasačbi je ranil dva žan- darma lehko. Sodnijske in druge preiskave bodo marsikaj o njem spravile na dan, kar bodemo svoj čas objavili.« Vestička je razburkala duhove, ljudski glas je za- čel burno delovati, pripo- vedi so šle od ust do ust. Rojevati se je začel »ljud- ski« junak, rojevati se je začenjal že takrat, ko je Barbika, zapuščena od vseh, ihtela nad kruto usodo, ki ji je iztrgala ljubljenega Francla, ki ju je prehitela le za kakšen teden, dva, ko bi se vkrca- la na barko in odrinila v daljni svet. Za žandarje pa stvar še ni bila oprav- ljena, delo je bilo treba opraviti do konca, se sre- čati z Barbiko in jo kaj povprašati... Zandarji so bili vedoželjni ljudje... Ni jim bilo treba dolgo čakati, zanka, ki je spravi- la na oni svet Guzaja, se je zadrgnila tudi okoli Bar- bike in pajdašev. 28. novembra istega le- ta je Slovenski narod še zadnjič zapisal: »Dne 12. t. m. so tukajš- nji žandarji imeli zopet srečen dan. Zasačili so ce- lo tatinsko družbo - 6 glav, med njimi očeta z dvema sinovoma. Tudi nekdanja ljubica nesreč- nega Guzaja je pri njih. Našli so pri njih ukrade- nega mesa več, kakor ga nekateri mesar ima. - Ne- kej ubogej vdovi v Sopo- tah (Olimje, op. p.) so 2 ovcu ukradli, purmane, kopune itd. Pa vrli žan- darji so jih zmotili, da uže deloma spečeno in sku- hano meso niso mogli použiti. V petek večer so jih z ukradenim mesom obložene v Kozje od- gnali.« Medtem, ko so Kozjan- sko še vedno vznemirjali Guzaj m njegova tolovaj- ska družba, so v Ljubljani priredili »besedo«. Od Poljčan do Rogatca so trasirali novo železnico,« odbor Sokola pa je v svoji zadnjej seji sklenil napra- viti skupno z Dramatič- nim društvom in s čitalni- co veliko akademijo v gledališči na korist po hu- dih potresih oškodova- nim Hrvatom.« Emest Tiran Razbojnik Guzaj »če bi le bila zame, bi že ne bil, samo ne bi smela biti tako huda, kot si ti!« »Saj sem samo na Guzaja, na tega falota, na vas bi pa ne bila!« se ji je zareklo. Sladko seje nasmehnila in po- vesila oči. »Pa zakaj pravzaprav si pa huda nanj? Saj ti menda ni nič hudega storil, saj si sama rekla, da ga še poznaš ne!« »Ta nemarjek! Ko bi že bil samo ro- par, naj bi bilo, pa je neki tudi... - Sem slišala, da ima celo omožene! Celo otro- ka da ima z eno tako! Kar oči bi mu spraskala, tej hudobi pokvarjeni nič- vredni!« » Ubogi revež, če ti pade v roke!« »Zadavila bi ga, zlodeja, če bi ga mo- gla!« »Jaz bi ga tudi! Zmeraj me je malo strah, če moram kdaj ponoči od doma, človek ni nikoli varen, kdo ve, kje ga lahko kdo čaka!« »Zdaj sem vas pa ujela! He, kam pa hodite ponoči?! K dekletu, kam pa dru- gam! Kar priznajte! Torej ga le imate že!« »Nič ne tajim, prav rad bi šel, samo sem naslov izgubil! Včasih pride mate- ri tako slabo sredi noči, pa moram v trg po zdravnika ali pa v apoteko, včasih pa tudi kaj drugega vmes pride, pri živini je dostikrat kaj. Sam sem za vse! Podnevi še dobiš koga, da ga lahko kam pošlješ, če je sila, ponoči pa niko- gar ni! Za tega preklicanega Guzaja pa nikoli ne veš, kje ga boš srečal in kdaj.« »Da bi ga le kdo nekje pričakal in ga vpihnil! Nič bi se mi ne smilil, res ne! Sicer pa zdaj že nekaj časa ni bilo sliša- ti, da bi hodil tod okrog. Pravijo, da bi ga zadnjič skoraj že dobili, ko je hodil mater obiskovat. Tiste njegove matere pa tudi ni nič prida! Je pravil stric, da so takrat na sodniji vsi sosedje poveda- li, koliko jim je bilo vsega tega pokra- denega. Kdo pa je bil drug kakor ona! Oče pa tudi nič boljši ni. Bi lahko šel kaj delat, da bi zaslužil, pa je neki re- kel, da rajši strada, kot da bi hodil kme- tom zastonj garat. To ti je lepa zalega tatinska, tile Guzaji vsi skupaj! Vse po vrsti bi jih bilo treba pobesiti, pa bi bil mir!« »To imaš pa prav. Vrv za vrat, druge- ga ne zaslužijo! Škoda, da najbrž ne bom zraven, ko ga bodo obešali, tega zlodeja. Samo če ga bodo dobili! Prej ga ne morejo! Je neki zvit kakor ovnov rog, kdo bi mu bil kos!« »Enkrat se bo že vjel. To bi se smeja- la, ko mu bodo privezovali zanko za vratj« »Menda vendar ne? Kaj imaš tako trdo srce? Ne bi mislil človek, ko dru- gače tako prijazno gledaš!« »Sem vam všeč? Ali se pa samo nor- ca delate iz mene? Saj ste vi meni tudi! Smilil bi se mi pa razbojnik res prav nič! Naj \nrag črni guzne! Še sama bi pomagala zadrgniti, da bi vrv bolj dr- žala!« »Ti si pa res huda. Kar bojim se te! Veš, da to ni krščansko, da človeku privoščiš smrt? - Kje pa si doma ? Bi te kdaj obiskal!« »Cisto blizu Pilštajna. veste, kje je Lesično? Pri hiši se pravi pri Kovaču. Če bi res kdaj hodih tod okrog, se pa le oglasite pri nas. Naša mama se tako rada meni s človekom, ki ji je všeč. Vi bi ji gotovo bili!« »Jaz sem pa onkraj Buč. Precej da- leč^ O hudimar, zdajle sem se spomnil, včeraj bi bil moral v Pilštajn, pa je krava pometovala, pa nisem mogel, žeblje bi bil moral kupiti in neko drugo ropotijo, delamo nov pod v hiši, pa jim jih je zmanjkalo. Toliko, da ne morejo skončati. Jutri pa spet ne bom mogel, imamo kosce, pa moram tudi biti zra- ven. Ko sem pa za vse sam! Vrag tak, - res se bom moral oženiti...« »Bo res treba! Veste kaj, če je pa tako, saj vam jih jaz prinesem, če se vam ustrežem. Proti večeru enkrat, če vam je prav. Res vam rada ustrežem. Kakšne bi pa radi?« »Pol drugo colo dolge, če bodo malo večji, pa naj bodo, nič ne de. To bi bilo pa res imenitno!« Zelo prijazna da je, hvala, bi ji pa prišel nasproti, naj pride proti večeru, takole okrog šestih, pa se bosta še kaj pomenila, če ji je prav? In ji je dal šestico za žeblje in jo tako ljubeznivo pogledal, da jo je kar toplo spreletelo po telesu in je sramežljivo povesila oči. Znanstvo je bilo sklenjeno, vse tako lepo napeljano, za naprej pa - kakor je božja volja! Kaj se pa ve? Nič se ne more vnaprej vedeti! Potem je kmalu eden od njegove družbe vstal in so se vzdignili tudi osta- li za njim, pa je moral še njen prijatelj iti. Samo še malo je pokimal od vrat in se ji nasmehnil in ona njemu, pa ga ni bilo več. Kako bo dolgo do jutri zvečer! O sladke sanje o gruntu za belo ce- sto ... In postavnem možičku... Sanje so varljive, nikar jim ne verje- mite, dekleta! Drugi dan so ji misli že od ranega jutra neprestano uliajale k novemu znancu. Žeblje je bila že predpolne ku- pila natanko poldrugo colo dolge. Kdo ve, vse je lahko, če bo šlo po sreči, bo morda prav ona sama kdaj hodila po njih! V kamri je imela majhno ogledal- ce, pa se je najmanj dvajsetkrat šla gle- dat vanj. Enkrat je bila še nekako zado- voljna sama s seboj, drugič spet ne - Trideset let, zadnji čas je! Če ji je mati kaj rekla, še slišala ni. Kaj pa ti je da- nes? Kaj naj bi mi bilo neki, nič mi ni, čisto nič drugega kakor druge dni. Ma- ti je samo skomizgnila. Potem je le prišlo popoldne, ure so se premikale, čeprav še tako počasi. Ko je bilo pet, ni več strpela. Pokradla seje iz hiše, nihče je ni videl, ne kdaj ne kam. Na Buče pelje kolovozna pot, na obeh straneh pa hosta, sama ljuba ho- sta. Že je hodila četrt ure, ko ji je nena- doma stopil izza bukve nasproti njen znanec. Skoro se ga je ustrašila, tako nepričakovano se je pojavil pred njo. »No, si le prišla ?! Te ni nič strah pred Guzajem?« Njegov glas še zdaleč ni bil tako pri- jazen kakor včeraj. »Si prinesla žeblje?« »Tukaj so, mislim, da bodo pravi.« Človek je vzel žeblje in jih spustil v žep. Prijel jo je za roko, pa tako trdo! Prej sije bila predstavljala čisto druga- če. - Kaj si rekla, da bi napravila z Guzajem, če bi ga dobila v roke? Povej Je enkratU........ _ .'________._____ Šmarje pri Jelšah. 17. MAJ 1984 NOVI TEDMK - STRAN 15 Mislimo tudi na starost Teden od 14. maja dalje je posvečen starejšim obča- nom. To seveda ne pomeni, ia se spomnimo nanje samo v teh dneh. Ne, to pomeni, ia v teh dneh še posebej ra- jtnišljamo o tem, kako sta- rejšim generacijam poma- gati, da jim bo jesen življe- nja čim lepše in umirjeno minevala. Prav je, da spoz- namo in cenimo njihovo de- lo, kajti za vsako pomladjo pride poletje in za njim vse- lej jesen in tako tudi mlado- sti sledi starost. Ko bom stara... Danes, ko sem v cvetu mlado- sti, opazujem starejše ljudi, kako so različni. Nekateri bolni, one- mogli, drugi veseli, še vedno pol- ni življenja. Ko bom stara, mi bo največ po- menilo zdravje in iskrena ljube- zen ter spoštovanje svojih bliž- njih. Predstavljam si, kako bom kot babica z veseljem varovala svoje vnučke, jim pripovedovala zgodbe iz življenja in doživljaje mladostnih dni. Uživala bom ob pogledu nanje, kako rastejo, ka- ko napredujejo v svojem znanju in bistrosti. Srečna bom z njimi in rada jim bom pomagala. Kar vidim se, kako bom sedela ob toplem ognjišču in jim pletla ša- le, rokavice, jopice, puloverje... Lepo bom skrbela zanje in upam, da mi bodo to skrb in lju- bezen znali vračati. DOROTEJA SREBOT, 6. r OS FRANKOLOVO Obisk pri najstarejši ženici Ob 8. marcu smo člani Pod- mladka RK, ki pomagamo starej- šim in invalidnim krajanom, če- stitali našim varovankam in vsem ženam, starejšim od 80 let. Posebno pozornost smo izkazali Jožefi Ajdišek iz Goreljc 12, ki je februarja dopolnila 94 let. Ob sta- ri, s slamo kriti domačiji, je pri- jazna novejša hiša, v kateri pre- življa Jožefa svoj večer življenja. 2ivi sama, sosedje pa jo imajo radi in ji pomagajo skoraj na vsa- kem koraku. V uro in pol hoda oddaljeno vasico smo odšli njen redni obi- .skovalec Silvo iz 5. razreda, men- torica RK, tovari.^ica Kovačeva, član fotokrožka Miran in jaz, ki sem kot članica novinarskega krožka na šoli skušala izvedeti, kaj jo je ohranilo tako čvrsto. Ko smo prišli, je bila nemalo presenečena, saj si ni mislila, da se jo bo kdo ob prazniku posebej spomnil. Podarili smo ji lončni- co, zavitek keksov in lično vi- zitko. Pokazala nam je belo ciklamo, ki jo je dobila za 90. rojstni dan. Lepo skrbi zanjo, zato še vedno cvete. Takoj nam je povedala, da je malo naglušna. Govorili smo gla- sneje, da nas je razumela. Njena priooved o mladih letih je zelo zanimiva. Spominja se še mno- gih dogodkov IZ mladosti, kljub svojim 94 letom. Govori počasi in razumno. Nihče ne bi verjel, da je tako živahna. Tovarišica nam je pred obiskom povedala, da so poštarji prav veseli, če je v njiho- vi torbi kaj zanjo. Rada jim na- mreč postreže in vpraša po novi- cah. Kljub starosti dobro vidi. Ima radio, televizije pa si ne želi. • Svojo zgodbo je začela takole pripovedovati; »Rasla sem ob kmečki hrani, krompirju, črnem kruhu.- Vedno sem hodila bosa, tudi po snegu, v šolo sem hodila štiri leta v Ra- deče.« Nastopila je revščina in oče je odšel v Ameriko za boljšim za- služkom. Doma smo imeli kmeti- jo in mama je ostala sama z nami otroki. Bilo nas je šest: dve sestri, trije bratje in jaz. Sama sem brez otrok, imam pa nečake, ki me pridejo obiskat. Teh je bilo veli- ko, nekateri so umrli med drugo svetovno vojno. Mene so med vojno odgnali v taborišče, V Nemčijo," je zamišljano dejala. Se in še je pripovedovala. Ko smo odhajali, smo obljubili, da se prihodnje leto spet vidimo. KARLA 2ELEZNIK OS Marjana Nemca RADEČE Šestdeseti rojstni dan Danes praznujem šestdeseti rojstni dan. Na praznovanje sem povabila svojih dvajset vnukov. Kako so prisrčni! Zagotovo bodo veseli torte, ki sem jim jo pripra- vila. Joj, zaklepetala sem se! Kaj sem že nameravala storiti? Ne- kam sem založila listek, na kate- rega sem si zapisala opravila. Prosim, ne motite me več! No, o mojih vnukih, kako so prisrčni! Pa saj to sem vam že povedala. Oh, ta moja pozablji- vost! Zdaj moram speči torto. En, dva, tri. Kljub mojim šestde- setim letom sem zelo gibčna. Nič čudnega, ko pa vsak dan tekam za izgubljenimi očali, list- ki in podobno navlako. Zadnjič, ne boste verjeli, sem nekam zalo- žila radio. In ne bi ga odkrila, če ne bi ravno vrteli moje priljublje- ne pesmi >>0, ne, Cheri!« Nora sem nanjo! Malinova torta je uspela. Moji vnuki so nori na maline. To šo podedovali po meni. Kako so pri- srčni! Cez pol ure so lahko že tu. Se urediti se moram. Kam sem že dala kavbojke in majico z zakovi- cami? Lasje so kar v redu. Veste mojim sivim lasem se izvrstno poda afro- look frizura. Le kaj bom dobila za rojstni dan? Najbolj si želim kotalke. So vnuki uganili mojo željo? So že tu! Eden, pet, osem, štiri- najst, petnajst, devetnajst? Eden manjka. Seveda, Tina! Najstarej- ša je in ravno v letih, ko jo najbolj razganja. Kje so že ti časi, ko sem bila jaz mlada... Oh, mali Duško se je stepel z Jožkom. Bosta dala mir! Slavje se lahko prične. Na mizo prinesem malinovo torto. Vnuki so strašno navdu- šeni! - Sanja, daj, da ti obrišem no- sek! Očke se jim svetijo, ko jim delim velike kose. Kako so prisrčni! - Toda Simo, ne vrtaj s prstkom po nosu. Urban, pusti pri miru Polonco! Kako sem vesela, res sem dobi- la kotalke. Zdaj bom hitreje priš- la do trgovine. Spet ste me zmotili. Kje je li- stek"' Aha: pravljica. Uživam ob pri- povedovanju in tudi vnuki uživa- jo ob poslušanju. Kako so prisrč- ni! Malo se še pogovorimo o novi risanki, Tomu in Jeriju in Čebeli- ci Maji, ter se mimogrede skrega- mo o tem, kakšno obleko je ime- la Pepelka na prvem plesu. Kaj- ne, da je bila rumena? Ti fakini me hočejo na vsak način prepri- čati, da je bila rožnata. Ne bodo me, ne! Že so tu njihovi starši. To so seveda moji otroci s svojimi mož- mi in ženami. Vrla mladina! Sa- mo Mihova žena se je malce pre- več zredila, moram jo opomniti. In Majina zelena srajca se prav nič ne poda k njenim hlačam. Sploh pa je zelena že zdavnaj iz mode. Tako, odšli so! Končano je. To je bil res lep dan. Se dolgo mi bo ostal v spominu. Kaj ni danes če- trtek? Seveda je! Da ne zamudim Video mixa na koprski TV. To je super stvar! Sicer je namenjena mladini, ampak star si toliko ko- likor se počutiš in jaz bi svoja leta najraje delila s štiri! Zdaj pa tišina, začelo se je. Oh, oči se mi zapirajo. Trudna sem. Ne morem pomagati. Divja- ti celo popoldne z dvajsetimi vnuki niso mačje solze. In to z mojimi vnuki, ki so prav tako divji kot jaz. Kar dosti so pode- dovali po meni. Joj, kako so prisrčni, ali ne? BARBARA FIDLER, 8. b OS Bratje Dobrotinšek VOJNIK Pomoč ostarelim v naš razred je prišla okrožni- ca: »kdo je pripravljen pomagati ostarelim ljudem?« Javile smo se tri deklice. S to- varišico smo šle k tovarišu Si- bancu. Dogovorili smo se, da mu bomo prišle pomagat vsak petek. Stanuje v graščini. Tovariš Si- banc zelo teško hodi. zato gremo največkrat v trgovino. Veliko- krat mu prinesemo iz gozda šo- pek rož. Teh se zelo razveseli, za- to nas pohvali. MATEJA DRUSKOVIC. 5. a OS Edvard Kardelj SLOVENSKE KONJICE Pionirji fotografirajo Veliko dela nas čaka v teh dneh, ko bomo potegnili črto in pregledali kako je naša akcija Pionirji fotografirajo uspela. Po prvih vtisih in vašem odmevu sodeč - zelo dobro. Sicer pa počakajmo do 6. junija, ko bomo v celjskem Pionirskem domu dali piko na i in si izdelke na razstavi tudi ogledah, razdeliU nagrade in priznanja in se še kaj zmenili. V sredo se bo tudi sestala strokovna komisija, sestavljena iz predstavnikov Foto- lika, ki vam pripravljajo lepe nagrade, predstavnika celjskega foto kluba, ki se že tudi trudijo z risanjem osnutka priznanj in našega Novega Tednika, ki vseskozi bdi nad celotno akcijo. Na zaključni prireditvi bo tudi več fotoreportejev, saj se ob takšni priliki velja potruditi in napraviti večjo fotoreportažo. Fotore- porterji pa boste za spremembo pionirji, ki ste se v naši akciji najbolj izkazali. Vse bomo seveda pravočasno obvestili, da se bodo prej oglasili v naši redakciji, kjer bodo prejeli filme in material, potreben za takšno delo. Po končanem uradnem delu, pa bodo pionirji fotoreporterji v kar najkrajšem času v naši temnici izdelali slike, katere bomo nato objavili. Skratka spoznali boste delo, kakršno se vsak dan odvija v redakciji Novega Tednika. Tisti, ki imate pripravljen še kakšen posnetek za našo in vašo akcijo, nam ga čimprej pošljite, saj je časa do srede, 23. maja, ko se bo strokovna komisija sestala v sejni sobi Novega Tednika le še malo. Ker nam je zmanjkalo prostora za komentar pod objavljeno sliko, pripišimo le to, da jo je posnel Dani Blažinčič iz osnovne šole Anton Aškerc iz Titovega Velenja. Za fotografijo Kolesarja si je prislužila nagradni kupon Fotolika. MoJ peteic Od Jutra dO mraka Moji petki so si zelo podobni, zato jih lahko opišem takole: Zjutraj odprem najprej desno oko, nato še levo in pogledam na uro. Ker je že pol sedmih, pomi- slim, katera je moja leva in kate- ra desna noga. Največkrat vsta- nem z desno. Ko se umijem in oblečem, odhitim in nalijem mu- ci mleka. Ko spije, je ura že sko- raj deset čez sedem, zato odhitim v šolo. Prvo uro imamo angleški jezik. Tovarišica razlaga novo snov. Končno pričakamo zvonec. Zač- ne se druga ura, to je slovenšči- na. Ta dan imsimo literaturo, zato beremo berila in se učimo o pisa- teljih in pesnikih naše domovine. Literaturo imam rad, zato ura ne- verjetno hitro mine. Tretjo uro pa je zelo lahek predmet, telovadba. Tu preska- kujemo koze, igramo nogomet, delamo prevale, stoje, salte in še marsikaj. Tudi ta ura mine prehi- tro. In nato je na vrsti malica. Ko pomalicamo, sledi dooolga ura, ura matematike... Končno pa tu- di ta mine in pouk je končan, toda dan še ne. Medtem ko čakam na kosilo, grem v PH ali v knjižnico. Ta čas hitro mine. Ko pokosim, se takoj odpravim na pevske vaje. Po va- jah ves truden počasi ležem do- mov. Prispem šele ob dveh. Nato sedem za mizo in napišem doma- čo nalogo. Potem še vadim kitaro do pol petih, ko odhitim na vajo. Ko odigram svoj del vaj in skladb, sem prost. Do mraka se še podim po dvorišču. FRANCI OPLOTNIK, 6. c OS Primož Trubar LAŠKO Atkina zanka Deklica ima dve kitki, pegice, opico, ko- nja in dva prijatelja Tomaža in Anico. Sta- nuje čisto sama v veliki vili, a je ni strah, saj je močna za tr: in še veliko vragolij zna ušpičiti. Gotovo jo poznaš (čeprav samo iz knjige ali filma). Na- piši njeno ime (ki je tudi naslov knjige) in pisateljico, ki je napisala povest o tej deklici, ljubljenki milijonov otrok po svetu. Pretežko? Sploh ne, kajne? Brž nam pošlji dopisnico na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a, 63000 CELJE. Pri žrebanju za imenitno na- grado AERA bomo upoštevah vse rešitve, ki bodo prispele do torka, 22. maja 1984. Prejšnja uganka je pa bila zamotana, kaj? Ampak vaše bistre glavice so tudi to Atkino zanko razvozljale. Rešitev je seveda: RekSI NI CApljal po lužah. Mama mu je dala KOSt. PePA PA GA Je nagnala v kočo. Torej: sinica, kos in papagaj. Nagrado pa dobi: Mateja Mir, Jenkova 15, 63320 TITOVO VELENJE, ki bo lahko vse tri ptice tudi narisala - z AERO barvicami seveda. 16. STRAN - NOVI TEDNIK ITJMAJ 1984 Velika zmaga Staneta Rozmana Med različnimi prireditvami na pohodu po poteh parti- zanske Ljubljane je bil tudi »tek prijateljstva«, kjer je nastopilo 45 tekmovalcev iz devetih evropskih držav. Prvič se je zgodilo, da je po ljubljanskih ulicah prvi prite- kel na cilj slovenski atlet, to pa je bil član AD Kladivar Celje Stane Rozman. Za njim se je uvrstil mladi Velenjčan Romeo Živko, ki je od letošnjega leta član AK Velenje, prišel pa je z Rijeke. V partizanskem maršu med ženskami je bila ekipa AD Kladivar (A. in M. Babic ter Naglic) druga, v štafeti zmage 3 X 1000 m za ekipe OS je zmagalo SSD Bratov Miavljak, Titovo Velenje (Tekavec, Kaudik, Suhadolnik), v štafeti mladinskih občinskih reprezentanc 3 x 1000 m pa so bili Velenjčani (Zavbi, Stropnik, Podpečan) četrti. V štafeti zmage 3 x 600 metrov za ekipe OS je 3. mesto osvojila COS Fran Koš Celje (Kavčič, Cokan, Farčnik), za mladinske ob- činske reperezentance 3 x 600 m pa je bila ekipa Velenja druga (Stulej, Silovšek, Jošt). TV Tine Veber, sekretar ZTKO Celje: -Pripravljamo se na na- slednje srednjeročno obdobje, ki bo zaradi sedanje situacije mnogo težje od sedanjega. Pri- pravljamo gradivo, kje smo v Celju s prioritetnimi panogami in kaj smo od portoroških skle- pov dalje naredili. Težko bo v naslednjem obdobju s priori- tetnimi panogami, kajti teh je v Celju veliko in zaradi finanč- nih težav se bo treba nekate- rim odpovedati, zmanjšati nji- hove želje in interese. Kdo bo to storil ne vem, vem pa, da bo izredno težko in boleče. Kvali- tetni šport je v precejšnji krizi in glede na trenutno situacijo se tudi v bodoče ne obeta kaj bistveno boljšega. Največji problem je denar, saj je večina športnih društev že porabila za svojo dejavnost junijsko dota- cijo. Se sreča, da imamo nekaj rezerve, da lahko krpamo. Ka- ko dolgo pa bo tako šlo, ne ve nihče.« TV Osem prvih mest za plavalce Neptuna Na 4. mednarodnem plavalnem mitingu v Ljubljani na odprtem kopališču Ilirije so nastopili tudi mladi pla- valci Neptuna iz Celja ter dosegli več, kot so od njih v klubu pričakovali. Osvojili so kar osem prvih mest v različnih najmlajših starostnih kategorijah, saj so zmagali Jurak na 100 in 200 m kravi, Vračun na 100 m prsno, Anderle na 100 m prsno, N. Lavrič na 200 m prsno ter najboljša Drezgičeva, ki je slavila trikrat - na 10() m in 200 m kravi (rekord SRS ml. pionirke A - 2,19:32) ter 100 m hrbtno. Izkazali so se še: Tešovič (dvakrat drugi na 1500 m kravi in 200 m prsno ter tretji na 100 m prsno), N. Lavrič tretja naT 100 m prsno, S. Lavrič druga na 200 m delfin, Drezgič druga na 100 m prsno, Kočevarjeva druga na 100 m hrbtno in Anderletova druga na 100 m delfin. TV] Napredek pri smučarjih Topra Delo v zadnji zimski sezoni so ocenili tudi predstavniki SD Toper Celje, ki ima več različnih sekcij, vse pa bolj ali manj uspešno delujejo. Predsednik SD Toper Zvone Mirt je v uvodu povedal, da so v društvu lani ustanovili teka- ško sekcijo, ki se je za začetek bolj usmerila v rekreativnost kot v tekmovanja, zelo aktivni so bili pri skakalni sekciji, v bodoče pričakujejo napredek pri alpski sekciji, ki je dobila profesionalnega trenerja, ne- kaj problemov se je pojavilo pri sodniški sekciji, dobro pa je delovala tudi Zveza vadite- ljev, učiteljev in trenerjev smu- čanja (ZVUTS). O alpski sekciji je poročal Janko Cesar ter pgudaril, da so tekmovalci v zadnji sezoni dosegli boljše rezultate kot v prejšnjih. To velja za najmlajše kategorije, kar je še posebej razveseljivo. V lanski sezoni je bilo šest tekmovalcev SD To- per uvrščenih v republiške se- lekcije. O skakalcih je govoril Ana- tolij Goričan. Sekcija ima tre- nutno 21 članov, ki so sodelo- vali na 46 medruštvenih, druš- tvenih in memorialnih tekmo- vanjih, bili pa so tudi na osmih regijskih. Ivan Kovačič je bil določen v perspektivno repre- zentanco Slovenije med mlaj- šimi mladinci. Rudi škapin je govoril o te- kaški sekciji, ki so jo ustanovi- li šele v zadnji sezoni. Pred ustanovitvijo sekcije so se tek- movalci največ udeleževali množičnih rekreativnih mara- tonov po Sloveniji. Tudi teka- ška sekcija bo za naslednjo se- zono poskušala svoje vrste okrepiti z mladimi tekmovalci. Emest Valter se je pohvalil s podatki, da so lani v tečajih naučili smučanja več kot 300 otrok. Sicer pa je v ZVUTS 120 članov, od tega 20 učiteljev, trU je trenerji itd., kar zagotavlja solidno delo. Na redni letni skupščini SD Toper Celje so podelili tudi priznanja, ki so jih dobili Er- nest Stoklas za 30-letno delo v ZVUTS Alojz Lisec za 20-letno delo pri učenju smučanja in Ernest Valter prav tako za 20- letno delo kot učitelj smučania v ZVUTS Celje. T. VRABL Roi(omet Prva zvezna liga: ali se bodo rokometaši Aera Celje po doslej najbolj mučni sezoni nastopanja v eliti jugoslovanskih moštev od nje poslovili z zmago ali novim porazom? To je vprašanje po zadnjem porazu v Sarajevu proti Železničarju 27:19. ko sta bila med strelci najučinkovitejša Razgor in Anderluh, vsak s po štirimi zadetki. V soboto prihaja v goste beograjska Crvena Zvezda, ki je na desetem mestu. Zadnje srečanje ne bo v hali Golovec, temveč v dvorani Tehničnega centra ob 18.30. uri. II. zvezna liga ženske: Velenjčanke so izgubile na Rijeki z Zametom 19:14 in so zdrsnile na lestvici na sedmo mesto. V prihodnjem, kolu, 19. maja, igrajo doma z Akademcem. Medrepubliška liga moški: Šoštanj je doma premagal zad- njeuvrščeno Krško 33:25, zavzema odlično tretje mesto, v pri- hodnjem kolu pa bo v soboto gostoval v Splitu. Republiška liga moški: Minerva je v Žalcu premagala Polet 32:23, na lestvici je šesta, v 21. kolu 19. maja pa bo gostovala v Litiji pri Usnjarju. Republiška liga ženske: derbi za prvo mesto so dobile igralke Smartnega, ki so doma premagale sicer solidno ekipo Polane 23:16. Goličeva je dala 8 golov. Zaradi tekme manj je Šmartno s točko zaostanka na drugem mestu. Mlade igralke Velenja so izgubile z Dravo 32:23, Radeče pa so premagale Zagorje - Izlake 20:16. TVw NA KRATKO lil. teden mladosti v športu v ponedeljek se je začel III. teden mladosti v športu, kjer so- delujejo predstavniki štirih osnovnih šol. V ponedeljek so nastopili v atletiki na stadionu osnovne šole Fi'anjo Vrunč, ki le- tos slavi 25-letnico obstoja, v to- rek ha igriščih OS Ivan Kovačič Efenka v odbojki in malem nogo- metu, v sredo pri OS Veljko Vla- hovič v rokometu za pionirje in pionirke, s tekmovanjem pa bo- do zaključili danes (četrtek) na športnih igriščih OS Store, ki le- tos prvič sodeluje namesto COS Fran Roš. V Storah se bodo po- merili v košarki. KarateistI za Dan mladosti Pomerili so se v telovadnici Tehnične šole v počastitev Dne- va mladosti in v organizaciji Centra za klubsko dejavnost iz Celja. Srečanja so bila v semi- contactu, nastopili pa so pred- stavniki sedmih slovenskih klu- bov. Ekipno so zmagali predstav- niki Društva za borilne veščine Slavko Slander Celje, katerih po- samezniki so osvojili naslednja mesta po posameznih kategori- jah: do 69 kg 2. mesto Ivan Ve- dec, do 74 kg 1. Hasan Ibrič, 3. Andrej Kovačič, do 79 kg 1. 2elj- ko Dragoslavac, 2. Branko Cret- nik, 3. Boštjan Kranjec in do 84 kg 1. Jani Spiljak. Helenca In Vinko Lavrinc Nastopila sta na drugem po- zivnem republiškem tekmova- nju z MK orožjem v Ljubljani. Helenca Lavrinc je med članica- mi osvojila drugo mesto (551 kro- gov) za zmagovalko Denis Bola SD Mrož Titovo Velenje, Vinko Lavrinc pa je bil peti med člani z MK hitrostrelno pištolo. V. L. 2alskl strelci v republiški llgl v nekaj letih aktivnega uk- varjanja s strelstvom so se člani SD Žalec že uvrstili med naj- boljše z zračno puško v Sloveni- ji. Po uspešnih kvalifikacijah v Kranju, kjer so zmagali, so posta- li novi člani 12-članske slovenske lige. Za zmagovalce so streljali Justin Smrkolj 357, Darko Para- diž 359, Franc Kotnik 367 in Mla- den Melanšek 374 krogov, kar je bilo dovolj za najboljšega med posamezniki ter nov rekord Žalca. Mladi atleti tekmulejo Na stadionu Borisa Kidriča so pripravili tekmovanje pionir- jev kot občinsko prvenstvo za najmlajše z letnikom 1972. Na- stopili so predstavniki desetih osnovnih šol celjske občine s preko 150 pionirji. Rezultati pio- nirji: 60 m 1. Gregor Jesenek, 2.' Kristan Urleb, oba IKE. 3. An- drej Ograjenšek FV Hudinja. Da- ljava 1. Aleš Lehan IKE, 2. Aleš Dojer COS Fran Roš, 3. Aleš Pe- čak I. Celjska četa. Žogica 1. Sa- mo Pobolšar FV Hudinja, 2. Aleš Mlinar Veljko Vlahovič, 3. Ama- dej Skrjanc COS Fran Roš. Ekip- no: 1. IKE, 2. COS Fran Roš, 3. Veljko Vlahovič. Pionirke: 60 m 1, Nataša Sar- lah COS Fran Roš, 2. Sabina Ožir, 3. Spela Pere obe IKE. Da- ljava 1. Martina Golež Vojnik, 2. Spela Sešler COS Fran Roš, 3. Petra Plesnik IKE. Žogica 1. Branka Cekmajster. 2. Nataša Lamut, 3. Saša Golavšek vse COS Fran Roš. Ekipno 1. COS Fran Roš, 2. IKE, 3. FV Hudinja. Skupaj pionirji in pionirke: 1. COS Fran Roš 5142 točk, 2. Ivan Kovačič Efenka 5058 in 3. Franjo Vrunč Hudinja 4496 točk. Kegijavke 2alca premagale Obnovo v 6. kolu ženske lige območne kegljaške skupnosti Celje sta se na kegljišču Golovca v Celju srečali ekipi Obnove in Žalca. Zmagale so gostje 2324:2454. Ob- nova: Metličar 392. Ramšak 376, Magda Lesjak 376, Zalokar 414, Jurše 407, Gračner 359, Žalec: Si- mič 400, Zupane 436, Stampar 430, Birsa 394, Kuder 406, Cilen- šek 388. MARTIN OJSTERSEK Kačič in Seško najboljša Na polfinalnih turnirjih za re- publiško prvenstvo v kegljanju so velik uspeh dosegli predstav- niki KK Celje, ki so zmagali v obeh posameznih konkurencah: Moški so nastopili v Mariboru, kjer je bil najboljši Celjan Kačič z lepo zmago, 7. mesto pa je osvojil Naraks. Oba sta se uvrstila med 24 tekmovalcev, ki bodo 9. in 10. junija •nastopili na republiškem prvenstvu v Ajdovščini in Novi Gorici. Ženske so nastopile v Ljublja- ni. Zmagala je Seško pred Kranj- čevo, sedma je bila Bajde, 10. Ku- der, vse Celje itd. Na finalno tek- movanje, ki bo 6. junija v Maribo- ru, se je uvrstilo med 21 tekmo- valkami kar osem Celjank pa tu- di obe državni reprezentantki Pečovnik in Gobec, ki nista na- stopili na prvenstvu, ker se pri- pravljata na svetov .o prvenstvo. Torej nov velik uspeh celjskega, zlasti ženskega kegljanja. Trije rekordi Urankarja v Skofji Loki je bilo republi- ško prvenstvo v dviganju uteži za člane, kjer je nastopila tudi skupina članov sekcije za dvi- ganje uteži pri Partizan Celje mesto. Odličen je bil Marko Urankar, ki je bil s tremi državni- mi rekordi sploh najuspešnejši tekmovalec prvenstva in je zato od organizatorja dobil posebno priznanje. Nastopil je v kategoriji do 82,5 kg ter v potegu dvignil 127,5 kg (prej rekord 126 kg Ugarkovič Beograd), sunku 155 (prej rekord Jurišič Sombor 125,5) ter postavil končni rekor- dni dosežek v olimpijskem biat- lonu, ko je dvignil 277,5 kg, prej 272,5! V Urankarjevi kategoriji je bil tretji Marjan Krajnc 237,5 kg), do 67 kg 3. 8ranko Safarič 180 kg, do 75 kg 4. Silvo Skornik 195 kg in 5. David Skornik 190 kg. TV IV. Kozjanski kolesarski maraton Po uspeli organizaciji etape s ciljem in startom mednarodne dirke Alpe-Jadran čaka koncem tedna člane kolesarskega kluba Merx Celje nova zahtevna nalo- ga - organizacija že IV. kolesar- skega maratona Kozjansko 84 v dolžini 120 km. Start bo v nede- ljo, 20. maja ob 9. uri pred halo Golovec, že dve uri prej pa bo možno kupiti kontrolne kartonč- ke (200 din) brez katerih ne bo možno tekmovati in dobiti ob prihodu na cilj kolajno. Tekmu- jejo lahko vsi, ki so starejši od 13 let in se čutijo sposobne, da bodo prevozili 120 kilometrov dokaj zahtevne proge, ki pa je speljana samo po asfaltni prevleki. Vsi udeleženci bodo zavarovani pri Zavarovalni skupnosti Triglav, na poti pa bo tudi številna zdrav- stvena ekipa. Vsak maratonec vozi na svojo odgovornost ter v skladu s cestno prometnimi predpisi. Letošnja trasa (120 km) je spe- ljana od starta v Celju skozi Šent- jur, Šmarje pri Jelšah, Podčetr- tek, Bistrico ob Sotli, Kozje, Le- sično, Virštanj, Golobinjek, Šmarje, Celje. TV Pet plavalcev v reprezentanci v republiški pionirski repre- zentanci na troboju Slovenija, Furlanija, Koroška bo nastopila tudi skupina celjskih plavalcev Neptuna Saša in Nataša Lavrič, Tanja Drezgič, Mojca Termentin in Dejan Tešovič. Ort Rojnik osmi v Evropi Na Bledu se je končalo evrop- sko klubsko prvenstvo v jadral- nem letenju, kjer je osvojil odlič- no osmo mesto član Aero kluba Celje-Crt Rojnik. JK XX. Frenkov memoriai Tak je pravilen odgovor 2. nagradne igre Partizan, v ka- teri je sodelovalo kar 64 bral- cev. 58 dopisnic s pravilnimi odgovori gre v boben za za- ključno žrebanje, ki bo pri- hodnje leto prineslo trem srečnim možnost letovanja na morju ali v planinah pod okriljem glavnega pokrovi- telja igre - Ljubečne Celje. Dobitniki nagrad za 2. na- gradno igro, ki jih bo nagra- dil Elkroj, pa so: Ivan Trup- kovič, Vojkova 4, Celje; Jure Drugovič, Na Zelenici 9, Ce- lje; Slavka Bučar, Čopova 16, Celje. Nagrade bomo poslali pc pošti. 20GA JE OKROGLA Republiška liga: nogometaši Kladivarja so v 21. kolu v pomembni tekmi za obstanek v ligi dvakrat izenačili, po- vedli in ob koncu točko izgubili z avtogolom Bevca. Igrali so samo 3:3 s Stolom, ki je na lestvici z dvema točkama prednosti pred njimi. Strelci za Kladivar: Kuder, Savič in Eminič. Šmartno je izgubilo proti vodečemu Mariboru 3:0, velenjski Rudar pa je zmagal v Ajdovščini s Primorjem 2:5, strelci Pavlin 3 ter Celic in Boškovič po enega. Le- stvica: 2. Rudar (TV), 7. Šmartno, 13. Kladivar. 22. kolo: KLADIVAR - Kovinar. SMARTI>I0 - Triglav in RUDAR (TV) - Izola. Vzhodna liga: Dravinja je doživela nepričakovan poraz doma z Bočem 1:2, Steklar je ugnal vodeče Brežice z 2:0 in se prebil celo na drugo mesto, Elkroj pa je doživel kata- strofo v Kidričevem z Aluminijem 5:0. Lestvica: 2. Steklar, 4. Dravinja, 10. Elkroj. 20. kolo: Brežice - DRAVINJA in lokalni derbi v Mozirju med Elkrojem ter Steklarjem. Medrepubliška liga mali nogomet: v 5. kolu sta obe ekipi iz Celje v hali Golovec izgubili. Aero je izgubil s Handau iz Zagreba 1:5 (strelec Videnšek), Penal pa z mari- borsko ekipo Talci 3:6 (strelca Bojovič 2 in Vrbovšek). Mali nogomet KS Žalec: rezultati 18. kolo - Flamengo - Manchester 0:5, Sušil de Brasil - Sokoli 3:1, Partizan - Ferralit 3:2, TT Juteks - Cozmos 0:1 in IGM Gradnja - Rekreacija 2:5. Tekma PM Žalec - Borut je bila zaradi službenih obveznosti prve ekipe preložena. Lestvica: Manchester 27, Sokoli 24, Partizan 24 itd. Mali nogomet Šentjur: A liga 14. kolo: Veterani - Pri- mož 5:2, Panterji - Grobelno 3:1, Magnum - Ponikva 4:2, Aero Loka - Dramlje A 6:5, Prijatelji - Jakob 6:1, zaostala tekma 13. kolo Dramlje A - Veterani 4:4. Lestvica: Dramlje A 24, Aero Loka 22, Magnum 19 itd. B liga 14. kolo: Bukovje - Maratonik 3:0, Slivnica - Stopče 4:3, Vrbno ~ Interstil 11:0, Cosmos - Tratna 4:4 in Dramlje B - Bla- govna 9:2. Lestvica: Cosmos 24, Tratna 21, Stopče 18 itd. TV NAGRADNA IGRA PARTIZAN 3 Ni minil mesec dni, o ckar sta se šestim društvom Partizan v Celju pridružili še dve novi. Kateri sta? PARTIZAN NOVA VAS PARTIZAN LOPATA PARTIZAN FRANKOLOVO Pravilna odgovora pošljite na uredniš- tvo NT in RC, Trg V. kongresa 3/a,. najkasneje do petka, 25. maja 1984. Nagrajuje ansambel AVSENIKI! Ne prezrite... Partizan Kovinar Štore vsako leto v mesecu mladosti organizira sre- čanje celjskih društev Partizan. Letošnje 4. srečanje bo sestavlje- no iz dveh delov. V četrtek, 24. maja 84 ob 17. uri popoldan se bodo na Lipi v Storah pomerili cicibani, pionirke in pio- nirji v obliki gimnastičnega tek- movanja z naprej dogovorjenimi vajami. To bi naj bil začetek oživ- ljanja orodne telovadbe v društvih Partizan. Srečanje bodo zaključili z igro »med dvema ognjema«. V petek, 25. maja ob 17. uri pa se bodo pripadniki vseh društev na terenih na Lipi pomerili še v ma- lem in velikem nogometu, odboj- ki, kegljanju, namiznem tenisu, balinanju in v odbojki, ki jo bodo enkrat za spremembo zaigrali društveni funkcionarji. tr. MAJ 1984 NOVI TEDMK - STRAN 17 fluda nesreča le terjala dve življenji v Blagaju pri Slunju na Hrvašltem se je v petek do- poldne pripetila hujša pro- metna nesreča, ko se je pre- ,rnil avtobus s 44 delavci celjskega Ingrada, ki so se peljali na izlet v Zadar in Kornate. Do nesreče je prišlo, ko se je voznik tovornjaka-pri- l^lopnika 29-letni Martin Re- t)eršak iz Dobrne pri Celju liiTiikal osebnemu avtomobi- lu last Kamila Brala iz Livne- ki se je ustavil na desnem voznem pasu zaradi okvare, takrat je iz nasprotne, kar- lovške smeri pripeljal Kom- pasov avtobus 33-letni Emil Potočnik iz Ljubljane. Prišlo je do bočnega trčenja, voz- nik avtobusa pa je izgubil oblast nad vozilo. Avtobus je zaneslo v desno, kjer se je večkrat preobrnil L5'metrov po strmini. V nesreči sta umrli dve potnici iz avtobusa - Sonja Kitek iz Celja in Marija Ba- ledžic iz Ljubljane, 27 potni- kov pa je bilo ranjenih, od tega šest huje. Ranjene so prepeljali v slunjski zdrav- stveni dom, nato pa v karlov- ško bolnišnico, kjer so huje ranjeni - Maks Ašič, Barica Petecin, Dragica Vrenko, Ta- nja Tramšek, Milena Petrič in Ida Koželj - ostali na zdravljenju. S. a,. NOČNE CVETMI • Enes S. (24 let) iz Sta- netove ulice je že večkrat razgrajal, tokrat pa je milič- nikom spet naložil precej dela. V petek si je v hotelu ..Merx« našel pivskega to- variša, s katerim sta kar dolgo podpirala točilno mi- zo. Potem pa Enesu pivski tovariš iznenada ni bil več všeč in ga je pretepel ter huje ranil. Naslednji večer so ga zasrbele pesti v resta- vraciji »Koper«, kjer je po- vzročil pretep. Zadnje na- silniško dejanje pa si je »privoščil« v svojem stano- vanju, kjer je pretepal de- kle. Po klicih na pomoč so miličniki vdrli v stanovanje in Enesu priskrbeli preno- čišče na Postaji milice, po- tem pa ga v torek odpeljali preiskovalnemu sodniku. • Neznanci so iz službe- nih avtomobilov na parkiri- šču PTT centra na Golovcu ukradli več litrov bencina in rezervnih koles za avto- mobile. Ne ve se še, kaj je počel, medtem, ko so ne- pridipravi vdirali v avto- mobile, varnostnik. Res pa je, da je bil prvi, ki je odkril tatvino. S.S. Srečanje pripadniicov organov za notranje zaileve v Slovenskih Konjicah je bilo v soboto srečanje pripadnikov organov za notranje zadeve iz postaj mi- lic v Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Slovenski Bistrici in Slovenskih Konjicah ter SUP iz Krapine, Klanjca in Pregrade. Srečanje je bilo tokrat že devetič, kot v preteklih letih pa so ga tudi tokrat obogatili s tekmo- vanji v kegljanju, streljanju z malokalibrskim orož- jem in v šahu. Seveda je bila to tudi priložnost za izmenjavo izkušenj in navezovanje prijateljskih stikov, pa tudi za priznanja. Za dolgoletno delo na področju varnosti so podelili zvezno plaketo Fridi Verdnik, za desetletno delo pa bronasto značko organov za notranje zadeve Stanetu Skubicu (oba sta s postaje milice v Slovenskih Konji- cah). Podelili so tudi pokale za uspehe v tekmovanjih. V kegljanju je bila najboljša ekipa iz Šmarja, na drugo mesto se je uvrstila ekipa iz Šentjurja in na tretje iz Krapine. V streljanju je zmagala ekipa iz Krapine, druga je bila ekipa iz Šentjurja in tretja iz Slovenskih Konjic. V šahu je bila prva ekipa Slovenske Bistrice, druga ekipa Klanjca in tretja ekipa Krapine. V skupni uvrstitvi so se najbolje uvrstili pripadniki sekretariata za notranje za- deve iz Krapine, na drugo in tretje mesto pa postaji milic iz Šmarja pri Jelšah in Šentjurja. MBP Tatvine v skladišču Javni tožilec je zahteva! preiskavo za 29-letnega Zo- rana Štoriča Iz Celja in 34- letnega Miroljuba Jankovi- ča, zasebnega avtoprevoznl- ka, ki začasno stanuje v Zl- danškovl ulici v Celju. Oba sta osumljena kaznivega dejanja velike tatvine. Storič, ki je skladiščnik v kovinotehninem prodajnem centru na Hudinji, naj bi av- gusta in septembra lani vzel iz skladišča dva barvna tele- vizorja in jih naložil na Jan- kovičev tovornjak, kasneje pa še 4 zmrzovalne skrinje, vse skupaj v vrednosti nekaj več kot 200.000 dinarjev. Na- kradeno blago naj bi prodal neznancem Miroljub Janko- vič, Storič pa naj bi zato od njega dobil 50.000 dinarjev. Letos januarja naj bi Sto- rič vzel iz skladišča še dve hladilni omari - eno zase in eno za Jankoviča, Storič sam pa naj bi lani decembra iz skladišča vzel še črnobeli te- levizor, vreden 12.760 dinar- jev, ki ga je kasneje prodal neznancu za 5.000 dinarjev. Na zaslišanju je Storič priznal, kar je zapisano v ovadbi, medtem ko Janko- vič zanika, da bi il soudele- žen pri teh krajah. S.S. Kako do nalepke »varno kolo«? Velenjski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu si prizadeva, da bi bila vožnja s kolesom, zadnje čase vse bolj cenjenem^i prevoznemu sredstvu, varnejša. Člani sveta za preventivo bodo pregledali več sto koles in tistim brez tehničnih hib dodelili nalepko »varno kolo«. Prav tako so začeli razpečavati letake republiškega sveta o vseh varnostnih ukrepih, obnašanju pešcev in kolesarjev v prometu, koriščenju odsevnih teles, uspešno pa so zastavili tudi akcijo po evidentiranju podatkov o svojem kolesu. Izpolnjen kupon namreč pride prav, če kolo »menja« lastnika proti njegovi volji. Široko so zastavili tudi delo z mladimi kolesarji in letos naj bi kolesarske izpite opravilo skoraj 500 velenjskih osnovnošolcev. JOŽE MIKLAVC PROMETNE NESREČE Neprevidno prečkanje Iz Radeč proti Sevnici je vo- zil z osebnim avtomobilom 31- letni Branko Culig iz Metlike. V Vrhovem mu je z desne stra- ni nenadoma stekla pred avto- mobil 6-letna Ksenja B. s Pra- protnega. V nesreči se je dekli- ca huje ranila. Trčenje na avtocesd v torek dopoldne se je pripeti- la huda prometna nesreča na avtocesti Arja vas-Hoče v bli- žini kraja Slatina. Tovornjak s prikolico je peljal po klancu navzgor po pasu za počasna vozila, ko je za njim z osebnim avtomobilom pripeljal 47-letni Marjan Milan Kopitar iz Ljub- ljane. Vse kaže, da se je takrat pogovarjal s sopotnikom in ni opazil tovornjaka pred sabo. Pri trčenju se je osebni avto- mobil zagozdil v zadnji del to- vornjaka. Sopotnik, 27-letni Božidar Zadel iz Ljubljane je bil takoj mrtev, voznika pa so prepeljali v bolnišnico v kritič- nem stanju. Deklica je umrla na kraju nesreče z izleta v Logarski dolini se je z avtobusom, ki ga je vozil 28-letni Jože Jamnik iz Črne na Koroškem, vračalo 37 učen- cev in 4 učiteljice osnovne šole iz Črne na Koroškem. V Oko- nini je šofer ustavil avtobus ob cesti, ker je bilo nekaterim učencem slabo. Štirje so izsto- pili, med njimi tudi 10-letna Polonca F. Za avtobusom je stekla na drugo stran ceste v trenutku, ko je avlobus prehi- teval z osebnim avtomobilom 36-letni Vladimir Safanč iz Ti- tovega Velenja. Polonco je za- del s prednjim delom avtomo- bila, tako da je deklica na kraju nesreče umrla. PRAVNIKI ZA BRALCE Kazensko - pravno varstvo časti in ugleda (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Pri žaljivi obdolžitvi in delno pri opravljanju pa je možno, da storilec podvzame tako imenovani .»dokaz resnice«. V okviru zakonite možnosti sme storilec doka- zovati resničnost svoje trditve, ali vsaj utemeljenost ra- zloga, da je verjel v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal. To pa seveda še vedno ne izključuje razžalitve ali očitanja kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, pri katerih pa ta »dokaz resnice« ni dopusten. Kako se vse to zapisano kaže v dejanskem življenju?! Na razžalitve naletimo v besedni obliki (tatica, mori- lec, kurbir, pijanka) ali v dejanski obliki (klofuta, brca, politje z različnimi tekočinami, karikiranje resnega do- godka). Obrekovanje piredstavlja trditev neresničnih stvari (iz lastnega vira) ali raznašanje takšnih stvari o drugem človeku. Gre za govorice, čenče, čvekanja, kar vse ni resnično in če se to nanaša na lastnosti, razmere, stanja ipd. To so posplošeni stavki kot npr. »Janez je okoreli zabušant«; ali: »Janez je bolestni kritikaster«; ali: »Janez preveč jezika«. Iz njih je dovolj jasno razviden zaniče- valni namen, ki nima ničesar skupnega z resno kritiko. Žaljiva obdolžitev pa je nekoliko drugačna od obre- kovanja. Gornji stavki bi LzgledaU takole: »Janez se rad odtegne delu«, ali: »Janez preveč kritizira odgovorne tovariše«: ali: »Janez se povsod vtika«. Tisti, ki takšne besede izreče, lahko zmotno misli, da so resnične (ker jih je pač slišal od avtoritativne osebe, od nadrejenega ali na kakšnem sestanku). Ce vsega tega ne more dokazati, še vedno lahko ostane zaničevalni prizvok. Najbrž pa ne bi bilo nič hudega, če bi bil storilec svoje besede povedal drugače; npr.: »Nadzorna služba je ugotovila, da Janez v preteklem mesecu brez razloga ni opravil 10 delovnih nalog, nasprotno, med tem časom se je zadrževal v loka- lih izven delovne organizacije«. Seveda so takšne kritike marsikdaj prezahtevne, naš človek reče kratko in jedr- nato: »Janez je lenuh«. Imeli smo že primer oprostilne sodbe tudi za takšno besedo, ravno zato, ker od prepro- stega človeka ni moč vedno zahtevati leporečne in kon- struktivne kritike, ob tem, da ljudsko pojmovanje tudi s takšno besedo zajame nedelavnost in lenobo če beseda ni izrečena z namenom zaničevanja. Opravljanje predstavlja trditev, ali raznašanje karkoli iz osebnega ali družinskega življenja in se nanaša na vsa področja osebnosti, kot tudi urejenosti in varstva dru- žine ter njene časti in ugleda. (»Janeza so videli s sode- lavko v toplicah«, ali: »Janez pa je zadnjič premlatil ženo« - in podobno). Ce bi pa storilec rekel npr: »Baje je Janez bil zaprt zaradi poneverbe«, - potem bi bilo to očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, pri čemer bi veljalo tudi tu opozoriti na pogoj, da je Janez dejansko moral biti svoj čas res zaprt in da storilec hoče s temi besedami izraziti svoje zaničevanje. mag. LUDVIK VIDMAR Gasilsko društvo Kaplja vas objavlja licitacijo gasilskega avtomobila Zastava 1300 T, leto izdelave 1975. Izklicna cena je 200.000,00 din. Licitacija bo dne 27. 5. 1984 ob 10. uri v prostorih Gasilskega doma. Ogled avtomobila je možen uro pred licitacijo. Prometni davek plača kupec. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 17. MAJ 198A Nagradni razpis fl 1. nagrada 500 din V 5 nagrad po 100 din " Pri žrebu bomo upoštevali le pravil, ne rešitve, pošljite jih najkasneje do torka, 22. 5. 1984, do 9. ure. Rešene križanke lahko prinesete tudi osebno, na vhodnih vratih je poštni nabiralni^. Na kuverto napišite NAGRADNA KRIŽANKA in svoj točni naslov. Rešitev nagradne križanke Vodoravno: MISAL, OKSID, ASI. REC, METRO, SKRABEC, TRAK, Pl. RESICA, TEN, ANO, ICA, EH, MIK ANELID, TL, APA, PATENT, Ro' BILNICA, ET, ANATOL, IVI, Al. GRETTE, KOLONA, JEZERKA, RIAN, ANANAS, ACARI, ORKA. Izid žrebanja 1. nagrado 500 dinarjev prejme: Ju- re Miljevič, P.ucova 5, 63000 Celje 5 nagrad po 100 dinarjev prejmejo: Pavla Loštrk, Ljubljanska 22, 63OO0 Celje, Ignac Drozg, Skomarje 32, 63214 Zreče, Vanja Kukovič, M. Zidariška 8 a, 63230 Šentjur pri Celju, Justi Pavlin, 63254 Podčetrtek 22, Karmen Kačič- nik. Na zelenici 7, 63000 Celje. Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti. HOROSKOP • OVEN__20. 3.-20. 4. Delovna vnema bo nekoliko manjša, ker so vam naložili preveč dela tam, kjer si ne želite. Hodili boste v različne družbe, nikjer pa ne boste našli miru. Ugajalo vam bo srečanje z neko osebo. Misli vam uhajajo k stari simpatiji. • BIK 20.4.-21.5. Pred vami je obdobje, na katerega ste čakali. Ne izpustite ugodne priložnosti, in popravite vaš nastali položaj. Ne zaupajte nikomur; samo sebi. Probleme doma rešujte sproti. S partnerjem ni sreče. • DVOJČKA 21.5.-21.6. Pred vami je zelo uspešno in ugodno obdobje. Zato boste dobre volje. To bo čutila tudi vaša okolica in vzdušje bo več kot prijetno. Sprejmite nasvet prijatelja. Morebitne težave doma odpravite takoj. Oglasila se bo stara simpatija. • ~RAK 21.6.-23.7. Končno boste našli sistem, kako reševati zaostala dela m naloge. Pričakujte pomoč sodelavca. Denarja ne bo več, zato pazite. Priča- kujte manjše težave doma. Posvetite več časa partnerju. • LEV 23.7.-23.8. Obdobje pred vami je zelo pestro in aktivno. Dela opravljajte bolj vestno, da ne bo večnih pripomb. Za večino teh, sploh ne veste, saj vam jih ne povejo. Za pomoč prosite sodelavca, ki je na vaši strani. Imejte več posluha za partnerja. • DEVICA 23.8.-23.T čaka vas novo delo, za katerega boste potrebovali veliko volje in znanja. Zelo ste zaskrbljeni, kljub temu pa bodite mirni vsaj nav- zven, če želite ohraniti položaj. Denarja ne bo več. Družbe ne boste spremenili. Ne bodite tako sitni doma. Partner ni zadovoljen. • TEHTNICA 23.9.-23.10. Končno boste dobili delo, ki vas veseli. Pri tem pokažite vse vaše sposobnosti in rezultat bo lep. Ce mislite kupovati velike in drage stvari, dobro razmislite, tvegano bo. Ne bodite tako zaletavi, mašče- valo se vam bo. Spet razmišljate o stari ljubezni. • ŠKORPION 23.10.-22.11^ Vsak dan boste boljše volje, zato bo boljše volje tudi vaša okolica. V službi boste uspešni, denarja pa ne bo veliko več. Sprli se boste s sodelavcem, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti. Omejite vaše želje na eno simpatijo. Bolelo vas bo pri srcu. m STRELEC 22.11.-22. iŽ Obdobje pred vami je še vedno živahno. Zelo boste aktivni, in dosegali boste lepe rezultate. Dobri odnosi z nadrejenim se bodo nadaljevali. Nekdo iz bližine vam gre na živce. Problem v družini boste rešili. Nekoga si ne morete izbiti iz glave. • KOZOROG 22.12.-20.1. Obdobje pred vami je zanimivo, vendar ne preveč naporno. Ohranite mimo kri, tako se izognete nepotrebnim slabim odnosom z okolico doma in v službi. Nalogo, ki so vam jo naložili, boste uspešno rešili. Nekdo iz bližine vas želi osvojiti. Ne počivajte preveč. m VODNAR 20.1.-19.2. Pred vami je ugodno obdobje. Veliko boste delali, to pa bo porušilo vašo dobro voljo. Pričakujte pomoč sodelavcev, vendar le nakaj časa. Potovali boste in se vrnili dobre volje. Vaš partner se dolgočasi, posvetite mu več časa. m RIBI 19.2.-20.3. Pred vami je zelo aktivno poslovno obdobje. Vložili boste veliko energije, zato pa bodo rezultati idealni. Naloge, ki so vam zaupane, rešite takoj, tako da ne bo ne potrebnega zamujanja in kritik. Denarja bo zmanjkalo, če ne boste pazili. Nekdo vam ne česa ne more odpustiti. Križanka Vodoravno: 1. najvišja gora Turčije, 7. slovenski pianist in glasbeni peda- gog (Anton), 12. brenkalni instrument, 13. potomci starih Egipčanov ki so prevzeli krščansko vero, 14. grška črka, 15. maškara, 17. rdeč planet, 18. Oskar Danon, 19. položaj v jogi, ugo- den za meditacijo, 21. hladno strelno orožje, 22. del teniške igre, 24. najbolj razširjena rastlina, 26. kemijski simbol za natrij, 27. merska enota za zračni tlak, 29. grški polotok v Egejskem morju, 30. kemijski simbol za krom, 31. indonezijsko ime za Novo Ginejo, 33. olivno zelen mineral, 35. angleški naravoslovec in zdravnik, ki je prvi opazoval rast celic (Robert), 36. žensko ime. Navpično: 1. posvetilo iz začetnih črk kake pesmi, 2. pokrajina v južnem delu Španske Sahare, 3. arabski žre- bec, 4. krajša reka v vzhdoni Istri, 5. zapor, 6. tuje žensko ime, 7. Taras Ker- mauner, 8. cigan, 9. drag kamen, krhka silicijeva rudnina, 10. kemijski ele- ment (Sr), 11. tiskarski obrat, 16. razte- leševalec, 20. mesto na jugu Sicilije, 23. ansambel treh pevcev, 25. pokraji- na v Saudovi Arabiji, 28. potočna žival, 32. nikalnica, 34. rimska šest. NAGRADNO VPRAŠANJE Ohridsko jezero se začenja pri samostanu sv. Nauma, kjer vode Prespanskega jezera, po nevidnih kanalih, pritekajo v kothno obrobljeno z visokimi albanskimi gorami in grebeni Galičice. Pri Strugi pa je pričetek Črnega Dri- ma, s katerim vode Ohridskega jezera odtekajo v Jadransko mor- je. Jezerska površina meri okoli 350 kvadratnih kilometrov, glo- boko pa je do 286 metrov. Jezero je eno najstarejših na svetu, saj je nastalo davno pred ledeno dobo in je kot takšno pravi predzgodovinski fosil, v katerem so se ohranile živalske vrste, stare do 30 milijonov let, ki so drugod že davno izumrle. V prozorni vodi smaragdne barve živi 18 vrst rib, med njimi tudi postrv ki je na daleč znana po svoji lepoti in tudi okusnosti. Jezero pa je znano še po eni vrsti rib. Se čisto majhne pridejo iz daljnega Sargaškega morja in potem v globinah jezera živijo vse do spolne zrelosti, torej okoli 25 let. Potem jih nagon požene nazaj proti rojstnemu kraju kjer se zdr- ^tijo in umrejo. Nažalost pa je v zadnjem času njihova naravna pot prekinjena z drimskimi hi- droelektrarnami. Jezero pa le ni ostalo brez teh rib saj jih v času drsti prevažajo z cisternami do morja in tudi obratno. V kupon vpišite za katero vrsto rib gre. 1. nagrada 500 dinarjev in 5 nagrad po 100 dinarjev Magični kvadrat 1, 1. baletna plesalka, 9, 2. gorljiv plin, ki se uporablja za razsvetljavo in varjenje, 10, 3. francosko ime za Že- nevsko jezero, 11, 19. simbol za železo, 12, 4. plinast ogljikovodik v zemelj- skem plinu, 13, 17. naš največji otok, 14, 5. japonski drobiž, 15, 15. rečno kamenje, 16, 6. Issak Levitan, 17, 13. del ženske garderobe, 18, 7. ledvični kamen, 20, 8. šaljiva zgodbica o kaki osebnosti. Rešitvi Iz prejšnje številke MAGICNI KVADRAT KRIZARKA, REDAKTOR, IDILA, RM, ZALE, BEA, AKA, PAKT, RT, BANTU. KOREKTOR. ARMATURA. MAGIČNA KRIŽANKA TAUFER, ANKARAN, UKANA, AD, FANO, ABO, ERA, OTON, RA, ATIKA, NAROKOV, DONAVA. I/. IMAJ 1984 NOVI TEONIK - STRAN 19 Dstrežljivost pravijo, da je vse manj zanimanja za natakarje, fja celjski srednji gostinski šoli bi lahko vpisali še ^feliko učencev za ta poklic. Pa ni zanimanja. Kaj hočemo: je že tako, da bi pri nas vsi radi bili postreženi, ne bi pa radi stregli. Stabilizacija boli Pacientka v zoboz- dravstveni ambulanti: - Gospod zdrav- nik, ta injekcija pa bo- li. Pred leti, ko sem jo zadnjič dobila, pa ni nič bolelo. - Ja, tovarišica, to so pa zdaj naše injek- cije in ne več uvože- ne. . . Saj veste, stabi- lizacija.. . ta pa boli. NEKOČ IN DANES veaslli so rekli: GORENJE VAM POMAGA! Zdaj pa pravilo; POMAGAJTE GORENJU! Vprašljivo Tudi pri nas se neka- teri že zavzemajo za krajši delovni teden. Na- robe je le to, da so to v večini taki, ki bi rnorali že sedaj več delati. ZDRUŽIMO SILE - PA NE ZATO. DA BI BILI BOLJ NASILNI! \ Če vse bi naše mož- nosti Izkoristili, že zdav- naj bi se dodobra nasi- tili! Miss Slišali smo, da bodo letos tudi v Celju pripravili izbor lepotice. Izbirali bodo najlepše dekle celjskega območja. Kolikor poznamo razmere na tem območju, bodo že prihodnje leto pripravili take izbore še v nekaterih obči- nah na Celjskem. Oh, te zveze Pri PTT se še kako dobro zavedajo, da je danes tele- fon že zelo draga stvar. Zato telefonskim naroč- nikom tudi pomagajo. Namesto ene, jim dajejo kar več telefonskih zvez hkrati! VPRAŠAM VAS; KAM PEUE NAS TO, DA VSI LE TRDIMO - SAJ BOUE 80! Nekaj dobrega Pravijo, da ima kmetij- stvo zdaj pri nas vso pre- dnost in ga je treba pod- pirati. Potem pa ni nič slabe- ga, če je nekaj temeljnih kamnov za razne objek- te v šmarski občini pre- rasla trava. Obleka naredi človeka. Cene oblekam pa se pri nas vse bolj večajo. Je zato zdaj vse teže biti pravi ČLOVEK! Urad za pritožbe PO CIPRU Piše Jan(5z Vedenik Na Cipru so doma prijazni trgovci Gospodarski položaj Cipra je bil tudi lani ugoden. Značilno zanj je izredno stabilna valuta (ciperski funt velja kakšnih" 200 dinarjev), nizka stopnja inflacije (5,3%), nezaposlenost pa je za- nemarljivo majhna. Narodni dohodek na prebivalca znaša preko 4000 dolar- jev, samo od turizma pa so lani zasluži- li skoraj 350 milijonov dolarjev. Ciper je lani obiskalo 615 000 turistov. Lan- skoletna gospodarska rast je znašala tri odstotke in je bila za odstotek in pol manjša kot leto poprej. Seveda pa se tudi Ciper srečuje z nekaterimi težavami, tako kot vse sve- tovno gospodarstvo. Dohodek od turi- zma je porastel lani za 13 odstotkov, prejšnja leta pa se je večal za po dvaj- set odstotkov. Izvoz se je zmanjšal za deset odstotkov, tako da je znašala stopnja pokritja uvoza z izvozom le dobrih štirideset odstotkov. Za to je več vzrokov. Nekateri ciperski proiz- vodi so vse manj konkurenčni, struk- tura proizvodnje pa je takšna, da ni izdelkov, ki bi jih v svetu pretirano iskali. Poleg tega mnoge arabske drža- ve sedaj razvijajo svojo proizvodnjo, medtem ko so prej v glavnem kupova- le na Cipru. Ne nazadnje-dve veliki tržišči: Irak in Libanon skorajda ne kupujeta več na Cipru. Za vzrok vemo: vojna! Ciperska vlada si predvsem pri- zadeva, da bi v tem letu zmanjšala raz- korak med uvozom in izvozom. Ce smo že rekli, da je trgovina ena najpomembnejših gospodarskih de- javnosti, potem je treba nekaj besed nameniti še trgovcem. Le malokje sem srečal tako prijazne trgovce. Ne, to ni tista narejena prijaznost, ki je tako značilna za mnoge prodajalce v zaho- dni Evropi. Tu se vsakega kupca zares iskreno razvesele. Četudi boste kupili le navadno razglednico, ne boste dobi- li občutka, da ste bili v trgovini odveč. Takoj ko ugotovijo, da si turist, jim ni žal časa za klepet in seveda za obvezno vprašanje, kako ti je všeč na Cipru. O kakšnem barantanju tu ni ne duha in sluha. Cene so določene in v glavnem se ne razlikujejo mnogo med sabo, pa če kupujete v Nikoziji ali pa v Pap- hosu. Kot vse kaže vlada tu tudi izredno poštenje. Mnoge izdelke imajo razstav- ljene pred trgovinami. Mirne duše bi lahko človek tam kaj izmaknil, pa ga nihče ne bi opazil. Ničkolikokrat se mi je zgodilo, da sem nabral nekaj stvari in sem moral potem trgovca dobese- dno poiskati kje v notranjosti, da sem lahko plačal. Niti enkrat nisem doživel tega. da bi kdo od trgovcev prišel ven na ulico in gledal, kaj izbiram. Takole izgleda založena pokrita tržnica v Limassolu. 20. STRAN - NOVI TEDNIK 17. MAJ lOD. MODNI NASVETI Pripravila DuSka Som KriiO Današnjo rubriko bom namenila krilom. Krilo je najbolj uporaben kos gar- derobe, saj ga lahko kom- biniram.o z različnimi blu- zami in puloverji, ter mu tako dajemo vedno nov izgled. V kolekciji kril prevla- dujeta dve zvrsti: prva so ozki ravni modeli, ki jih imenujemo kar »svinč- nik«; druga zvrst pa so ši- roka krila, ki segajo do sredine meč ali pa še nižje. Novost v modelih kril so razporki ob strani, za- daj ali spredaj, ki jih zapi- ramo z velikimi preoble- čenimi gumbi. Dostikrat imajo krila žepe, klasične kot hlače ali pa velike, na- šite na bokih. Ponovno najdemo krila na preklop. TO IN ONO O RIBAH Pišo Ignac Jevnišok Petelini! skalp v zadnjem času vse več ribičev veže umet- ne muhe. To je tudi razumljivo, saj se je muharjenje, kot ribiško-športna panoga, močno razmahnilo. Večini občanov pa je takšen način ribarjenja povsem tuj, zato smo muharji cesto prisiljeni pojasnjevati naše »čudno« početje, .še posebej takrat ko rabi- mo gradivo za vezanje um.etnih muh. Skoraj vsaka umetna muha vsebuje po eno petelinje vratno pero (1). Taki muhi pravimo suha mikačica, muhar pa jo izdela tako, da vrti petelinje pero okoli trnka. Na ta način dobi krožno štrleče mike, ki držijo muho na vodni gladini, da se ne potopi (3). Samo z izredno čvrstim petelinjim peresom doseže- mo plavanje muhe, druga peresa - na primer kokošja - so že premehka. Muharja, ki kupuje petelina, torej zanima le perje, ne pa meso kar pa lastniku petelina običajno ne gre v glavo, zato čestokrat priha- ja do izredno komičnih prizorov. Mrtvemu petelinu muhar odreže glavo, nato pa olupi kožo s perjem vred, jo pribije na desko in počaka da se posuši. Tako dobi petelinji skalp iz katerega bo še dolgo časa trgal posa- mezna peresca in vezal umetne muhe (2). Od drugih peres uporabi še prsna za izdelavo* krilc za slovenski način vezanja mladoletnic in letalna peresa za krilca enodnevnic. Kar je. ostalo od petelina prepusti ženi in njeni iz- najdljivosti pri mehčanju trdega petelinjega m.esa. Ce govorim o trdem petelinjem mesu, po- tem mislim seveda na nekaj let starega pete- lina. Takšni so redki, ker jih lastniki ne gojijo zaradi ljubezni ali lepote, so pa za muharja neprec^ljivi. S pomočjo svile, svetlečih trakcev, volne, dlake, žice, plastike in peres drugih ptičev, lahko spreten vezalec izdela osupljive posnetke v naravi živečih žuželk. Predvidevam, da je med našimi bralci kar precej lastnikov petelinov in prej ko slej se bo oglasil tudi pri njih kak muhar. In da bodo Vedeli kaj nastane iz petelinjih peres sem narisal nekaj splošno znanih umetnih muh. Slovenski šaš (4) posnema vse mlado- letnice, ločnico in kobilico, suha mikačica s krilcem (5) posnema enodnevnice, številka (6) posnema mravljo, številka (7) pa komarja. Rdečerepka (8) ne posnema nobene vrste žuželk, pač pa cel rod hroščev. ajdovka (9) pa posnema v vodi živeče ličinke enodnevnice. Ta je sicer izdelana iz fazanovega repnega peresa ne iz petelinjega, pa nič hudega, postrv tega tako ne loči. ZDRAVILNE RASTUNE Grint Rod grintov je eden izmed najštevilnejših pred- stavnikov cvetnic in tudi v družini košaric (Compo- sitae). Zajema kakih 2500 vrst, ki so enoletna, dve- letna ali trajna zelišča pa tudi lesnate rastline in so celo nekoliko podobne kaktejam in agavam ker imajo močno odebeljena sočna stebla ali celo liste (sukulentni kserofiti. Ti predstavniki so prilagojeni na izredno suha rasti- šča. Cvetovi v cvetnih koških so v sredini socvetja cevasti in na njegovem robu jezičasti. V Sloveniji raste več kot 24 vrst tega rodu. Zelo zanimivi predstavniki rastejo v visokih gorah vzhodne Afrike vse do nadmorske višine 4500 metrov in imajo močno odebeljena stebla in liste. Ob megle- nem vremenu izgledajo kot fantastične prikazni in so nekatere vrste pravi vodni rezervoarji v obliki debelih sočnih listov. Te nenavadno oblikovane rastline ra- stejo v visokem svetu. S prehajanjem v nižinski svet so se grinti tudi preoblikovali in so se prilagajali novemu okolju. Skoraj izgleda tako, da imajo številne vrste rodu grintov dedno lastnost, ki jim omogoča, da se razvijejo v drevesaste oblike na mnogih krajih sveta, zlasti na visokih višavah ekvatorialnega področja. Med njimi je nekaj tudi zdravilnih in eden takih je navadni grint (Seneio vulgaris L.), ki je razširjen pri nas kot nadležen plevel in ga najdemo po njivah in vrtovih z zelenjavo. Rumeni cvetovi v koških so ob- dani z ovojkovimi listi, ki imajo pri dnu še krajše luskaste liste s črno konico. O zdravilndsti te rastline govorijo že zapisi, ki so datirani približno 300 let pred našim štetjem in je zapisana v delih antičnih piscev, kot so Teofrast, Dio- skorid in Plinij. V tistih časih so priporočali cvetove in liste grinta zoper vnetja, čire in rane vseh vrst, zoper bolezni želodca, mehurja, srca, ledvic in jeter. O grintu govorijo tudi srednjeveški zapisi in so jih tedaj uporab- ljali v iste namene vse do dobe, ko so to rastlino prenehali uporabljati. V novejšem času ima grint ve- dno večji pomen. Značilni za to rastlino so poleg neka- terih zanimivih rastlinskih snovi še nekateri glikozidi in alkaloidi, kot so senectionin, senecin in senecifoli- din. Za zdravljenje se uporablja cela rastlina, ki jo nabiramo med cvetenjem. Grint namakamo v alko- holu in z dobljeno tinkturo lahko čistimo nečisto kožo in čire, ki se nočejo zaceliti. Ponekod priporoča zakla- dnica ljudskega zdravstva pripravke iz grinta zoper obolela jetra, vendar je zelo zanimivo odkritje, da vse- buje navadni grint in tudi ostali predstavniki grintov strupeno snov (najbrž je to vzrok prisotnost alkaloi- dov), ki uničuje jetrne celice in celo povzroča nastanek zatrdlin v jetrih. Ker ustavlja krvavitve, primerjajo grint z rženimi rožički, iz katerih so danes pridobili mnoga zdravila, ki vplivajo na cirkulacijo krvi (npr.: Redergin) ali ustavljajo izločanje mleka (Bromergon) ali vplivajo na blažitev glavobola ali migrene (Ergofen) oziroma delujejo na maternico (Ergotyl). Ker vsebuje grint alkaloide, spada med strupene rastline, ki jih farmacevtska industrija uporablja za izdelavo najrazličnejših zdravil, kot sem navedel malo prej. BORIS JAGODIC. RECEPT TEDNA Zvitki s sojinim! kalčki Zadnje čase se veliko sliši o hranilni vrednosti soje. Najbrž bomo lahko kmalu dobili sojina zn>a tudi v se- menarni. Sojina zrna damo kaliti in ko poženejo kalčki, jih pusti- mo da zrastejo en dem viso- ko. Nato jih porežemo, oči- stimo in temeljito speremo. Za našo jed potrebujemo 150 gramov sojinih kalčkov, eno zeleno papriko, malo če- bulo, par strokov česna, žlico peteršilja, dve žlici olja, sol, poper, nastrgan muškatni orešček, baziliko in zeleno, ter zavitek listnatega testa. Čebulo in papriko drobno zrežemo, dodarno stisnjen česen in drobno zrezanfe soji- ne kalčke. Vse skupaj duši- mo na olju in dodamo vse začimbe. Testo razvaljamo in razdelimo na štiri dele. Vsak del posebej namažemo s pri- pravljenimi kalčki in naredi- mo zvitke. Pokapljamo jih s stopljenim maslom in jih zla- torjavo zapečemo v pečici. Postrežemo jih še vroče kot samostojno jed z jabolčnim hrenom. Solina luha Potrebujemo 300 g soje, čebulo, par strokov česna, žlico moke, žlico paradižni- kove mezge, žlico drobno zrezanega peteršilja, lovo- rov list, poper, sol, žlico ki- sle smetane, ščepec majaro- na in žlico olja. Sojo, ki smo jo prejšnji dan namočili, skuhamo v li- tru slane vode skupaj z lovo- rim listom. Pripravimo prež- ganje: nasekljamo čebulo, česen stisnemo in dodamo peteršilj. Na olju popražimo moko, dodamo zdrobljeno zelenjavo In mezgo ter sojo. Zalijemo z vodo, v kateri se je kuhala soja, pustimo, da zavre, nato vse skupaj neko- liko ohladimo in vse skupaj zmiksamo. Ponovno zavre- mo in tik preden damo na mizo, dodamo še kislo sme- tano, dobro premešamo in postrežemo z zlatimi krogli- cami. Otroci so radi lepo oblečeni Za ta skrbllo r caljlsjit pmtaialni »Baity-' Na Trgu V. kongresa v Celju je majh- na prodajalna za majhne ljudi. Za tiste naše najmlajše; dojenčke, malčke in ci- cibane, pa še za nekoliko starejše, ki znajo že sami izbirati. Ne bo težko uga- niti, da gre za eno od prodajaln celjske trgovske delovne organizacije »Moda« z značilnim imenom »Baby«. To je pravzaprav edina specializirana prodajalna za dojenčke v mestu ob Savi- nji. Da ima že tradicijo in svoj ugled, govorijo številni kupci, ki zadovoljni ob- hajajo iz te prodajalne. Zadovoljni so zaradi dobre in pestre izbire otroških oblačil, zadovoljni zaradi prijaznih obrazov, s katerimi se srečuje- jo ob nakupu. Izbira blaga, posebno še, če je ta bogata, je včasih zamudna in težka naloga, ki postane v prodajalni Baby prav preprosta zadeva. Prodajalci so namreč pripravljeni sodelovati s kup- cem, mu prav svetovati in upoštevati njegove želje. Postrežba je hitra, odloči- tev lažja, zadovoljstvo pa obojestransko, kupčevo in prodajalčevo. V prodajalni Baby se zavedajo, da so tudi otroci radi lepo oblečeni, malo sta- rejši pa še modno povrhu. Zato se trudi- jo, da bi bila izbira čim popolnejša, iz- delki na prodajnih policah pa prihajajo iz priznanih slovenskih in jugoslovan- skih tovarn, kjer skrbijo za oblačenje naših otrok. » V prodajalni Baby je nakup lahko tudi cenejši. Tudi za tovrstne prodaje oziro- ma zalogo se trudijo prizadevni delavci, saj se dobro zavedajo, da so naše denar- nice vse tanjše in tanjše. Lokal je sicer majhen, toda prijeten in svetel. Ptijeten tudi zato, ker se v proda- jalni držijo vodila da ima kupec vedno prav, zato tudi reklamacij ne zavračajo. In še to: v prodajalni Baby so dobro pripravljeni na letno sezono oblačil, ki so pisanih barv in ukrojena za vsak okus. .4. -_____________ ff. MAJ 1084 NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK 17. MAJ 1984 ZETOR 7011 z original kabino, pri- kolico Ljutomer 3 t, prodam. Tel: 748-067. ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK Gorenje na 4 plošče in hladilnik Zoppas, ugodno prodam. Telefon: 26- 587. TELEVIZOR GORENJE color, rab- ljen in rezervni ekran prodam. Tel: 21-985. TOVORNO ENOOSNO prikolico za prevoz cevi, nosilnost 4 tone, prodam. Sentočnik Mi\an, Iven- ca 6, Vojnik. DOBRO OHRANJEN F 126, pro- dam. Plačilo možno s kreditom. Možen ogled v petek od 16. do 19. ure. Žalec, Gregorčičeva 10. HIDRAVLIČNA STISKALNICA 200 I, za vino, mlin za mletje žita na ležeče kamne, trosilec umet- nega gnoja, 400 I kad, hrastovo, prodam, šporn Franc, Parižlje 27, Braslovče. PPR 3 X 1,5 prodam. Tel: 735-205. STARA DOBRO ohranjena okna, ugodno prodam. Rezec Drago, Žalec, Gregorčičeva 3, tel: 710- 707. KOSILNICO Olimpya, prodam. Art- nak Jože, Zadrže 26, p. šmarje- /Jelšah, tel: 821-319. TRAKTORSKE GUME 11-28 BA- RUM, malo rabljene, prodam. Vahen Franc, Strtenica 4, Zlbl- ka, Pristava. TRAKTORSKE GUME 1 kom 12.4 X 28, 3 kom 600 x 16, ugo- dno prodam. Dečman, Gornja vas 10, šentvid/Grobelnem. RESONANČNI IZPUH za MZ 250, atestiran, prodam za 3000. Ko- merički Andrej Petrovče 132. LADO SL 1500, letnik 77, prevože- nih 64.000 km, prodam za 18.5 SM. Edo Bahč, Polzela 205, 63313 Polzela, telefon dopoldan 701-500 SEDEŽNO GARNITURO prodam. Tel: (063) 34-176. TRAKTOR Štore 404, super s hi- dravličnim volanom, prodam. Lesjak Stanko, Gorica 26, 63263 Gorica pri Slivnici. KMETIJO 2 km od Rimskih Toplic, prodam. 8 ha obdelovalne zem- lje, 8 ha gozda, hišo, hlev in ko- zolec, vse krito z opeko. Jurman Slavko, Turje 48, Dol pri Hrast- niku. NA PRODAJ 70 arov iglastega gozda ob asfaltu v Šmiklavžu nad Gasilskim domom na LJu- bečni. Naslov: Pelko, Pot na Li- pico 4, stanovanje 17, Šentjur, po 16. uri. STAREJŠI BTV Gorenje, nov ekran, prodam. Inf. na tel: 32- 734 popoldan. MOŠKO KOLO prodam. Preskar, Teharska 30, Celje. GOLF, letnik 78, rdeče barve, pro- dam. Vprašati tel: 24-390. BREJE TELICE, ter kabino za trak- tor IMT 558-560, prodam. Polak Franc, Proseniško 27, 63230 Šentjur/Celju. KUNCE orjake, mlade za nadaljnjo rejo, prodam. Kokovnik, Krožna pot 4, Vojnik. REGALE za dnevne sobe in notra- nja vratna krila standardne me- re, poceni prodam. Tel: 36-427 popoldan. PRIKOLICO ZA osebni avto pro- dam. Grobelšek Anton, Tehar- ska cesta 53, Celje. LESENO GARAŽO v centru Celja prodam. Inf. od 14. do 15. ure. Zdovc Darko, Goriška 1, Celje. GS comfort letnik 1973, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ml- helčič, škapinova 13, telefon 36-511. DOBRO OHRANJEN AUDI 60, let- nik 1972, ugodno prodam. Infor- macije od 19. do 22. ure, na tele- fon (063) 34-583. SEDEŽNO GARNITURO, skoraj novo, ugodno prodam. Tel: 31- 190. DOBRO OHRANJEN TRAKTOR TV 21 KM, prodam. CvikI Dank:a, Bodrež 11, Grobelno. RENAULT 8, registriran ter Jawo 350 registrirano do 20. aprila 85, letnik 83 prodam. Kaučič Mar- jan, Mozirje - Brce 186, 63330 Mozirje. TRAKTORSKI OBRAČALNIK 220 in žago cirkuiarko za obžagova- nje lesa, prodam. Košir Franc, Goričica 25, pošta Šentjur/Ce- lju. KASETE TDK, elektronsko budilko z igrico in manjšo količino cevi za talno gretje Totra, prodam. Telefon 32-037. Z 126 P, letnik 1981, prodam. Lju- bečna 37. Ogled v večernih urah. POKROV MOTORJA za Golfa, ra- hlo poškodovan, bele barve, prodam. 35-500. PONY EXPRESS »Puch« prodam. Tel: 24-617. HARMONIKO, Starejšo, Vinas, B, ES, AS, prodam. Vojnik, Cesta v Šmartno 6. PO ZELO UGODNI CENI prodaja- mo enoletne kokoši bele, težke in grahaste, kakor tudi Jarkice, 3 mesece stare. Dobite tudi sveža Jajca po 8-10 din. Valilnica Vin- ter. Lopata 55, Celje, tel: 33-751. NOVO HIŠO z vrtom, takoj vselji- vo, prodam. Cokan Miran, Vrbje 43 a pri Žalcu. KABEL PPR 1,5 mm, parcelo v okolici Celja, Gorenje Muta komplet motor, kosilnico, obra- čalnik, plug, prikolico, prodam. Tel: 730-945. KOMBI 435 F ugodno pro ^am. Te- lefon 26-289 zvečer. HI-FI CENTER z boksi 2 x 70 W ugodno prodam ali zamenjam za MZ ETZ 250 (doplačam po potrebi), popoldan. Tel: (063) 741-224. Z 750 lux, letnik 76, dobro ohra- njen, prodam. Jurak Bojana, Kasaze 6 a, Peitrovče. JADRALNO DESKO »Jugo«, staro eno leto, cena 2,5 M, prodam. Tel: 24-478. BRAKO PRIKOLICO z baldahinom in dodatno streho, cena po do- govoru, prodam. Ogled popol- dan, Mihajlovič Roman, Vojnik, Keršova 3. ZASTAVO 101, letnik 76, rally, školjka obnovljena, ugodno prodam. Reg. za leto 84. Tel: 777-105, do 11. ure. 125 P in čoln za 4 osebe, plastični, prodam. Tel: 35-354. FORD ESCORT, registriran do ma- ja 1985, prodam. Mastnak, Nje- goševa 17, Celje tel: 260-48 po- poldan, 24-231 dopoldan. ZASTAVO 750, letnik 76, prodam. Jože Zimšek, Vrhe 28 a, Tehar- je. Ogled po 15. uri. BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Tel: 21-240 dopoldan. KOSILNICO BCS z novim motor- jem ACME in rabljen motor za dele, lamboghini, letnik 80, pro- dam. Stegenšek Jože, Dobieži- še 6, Lesično. 100 m^ tervola po stari ceni, pro- dam. Juškovič, Leskovec 1/B, Škofja vas. FIAT 126 P, letnik 76, prodam. Tel: 24-026. Robnik Dani, Zagata 1, Celje. PUJSKE, stare 6 tednov, križance, najboljše pasme, prodam. Fid- ler Ana, Lokarje 15, Šentjur. IGRALNE APARATE, nove, neupo- rabljene, prodam. Cena 2 SM, 3 kom in Z 101, letnik 76, decem- ber z plinsko napravo. Cokan, Gotovlje 96. GOSPODARSKO POSLOPJE in nekaj zemlje, prodam. Cena po dogovoru. Kaučič Ivan, Pepelno 13, Šmartno v Rožni dolini. TRAKTOR IMT 558 prodam. Ver- hovšek Alojz, Kompole, Štore. UGODNA PRODAJA 5 mesecev starih nesnic selekcije Super- klng od 18. do 31. maja ob sre- dah in sobotah na tržnk;! iz hle- va, dnevno od 15. do 18. ure. Krajnc Slatina, šmartr.o v Rožni dolini. JAWO 350, preurejeno in ETZ 250, letnik september 83, prodam. Dušana Kvedra 36, Celje, tel: 33-294 popoldan. ZASTAVA 126 P, letnik 80. ugodno prodam. Tel: 35-070 po 19. uri. SENO IN OTAVO ter 12 m beton- skih cevi05O prodam po ugodni ceni. Čater, Uboje 17, Petrovče pri vlečnk:!. JADRALNO DESKO D 1, staro eno leto, |}oceni prodam. Košič Ro- man, Celje, M.PIjade 12. KOMPLET spalno sobo, prodam. Inf. na tel: 33-321, Štjefani. TOVORNI AVTO ZASTAVA 645 AD, letnik 1980, prodam po ugodni ceni. Bevc Miran, Lesično 47, Lesično. TRAKTOR STAVER, starejši tip, 28 KS, prodam. Kožar Slavko, Dramlje, Svetelka 14. CB STABILNI MIKROFON leson, usmernik 8 A z instrumenti pro- dam. Ponudbe pod: »LESON«. KRAVO - ŠEKO, prodam. Veber Miha, Stopče 15, Grobelno. AUDI 60, letnik 1970, motor 30.000 km po generalni, blatniki tovarniško novi, cena po dogo- voru, prodam. Dernač Martin, Parižlje 21. GLISER, komplet z motorjem In prikolico, poceni prodam. Matek Vitko, Tovsto 25, 63270 LAŠKO. DOBRO VPEUANO okrepčevalni- co (kiosk) v Celju prodam naj- boljšemu ponudniku. Šifra: »OKREPČEVALNICA«. ZASTAVO 101, letnik 77, neregi- strirano, ter motor in ostale dele za Zastavo 101, prodam. Na Tlč- nico 9, Šentjur/Celju. PAR JUNCEV 800 kg, vozni, pro- dam. Okrožnik, Strmec nad Do- brno 5. MOTOR ACME za BCS, levi, 13 KM, v delovnem stanju, pro- dam. Polže 5, Strmec pri Voj- niku. POPOLNOMA NOVO PRIKOLICO IMV Novo mesto 305 SL, pro- dam. Informacije dopoldan tel: 33-511 int. 273 popoldan tel: 35- 889. GLOBOK IN ŠPORTNI VOZIČEK poceni prodam. Tel: 25-482 Ce- lje. GRADBENI KOMPRESOR prodam. Črepinšek Zdenko, Zadobrova 66, Škofja vas. REZERVNE DELE ZA Austin 1300 prodam po ugodni ceni. Srečko Salezina, Lažiše 20, Dobje pri Planini. MOTORNO KOLO Tomos M 14, ce- na po dogovoru, prodam. Zu- pane Jože, Ulica II. bataljona 30, Šentjur pri Celju, ali tel: 741 -311, dopoldan. KADET B, starejši letnik, dobro ohranjen, malo vozen, prodam. Tel: 707-256, Pongrac 104, Griže. GARAŽO v Jurčičevi 1 prodam. Inf. tel: (063) 218-72. CZ CROSS 125 cm^ letnik 80, pro- dam ali menjam za Apn 4. Rado Vodeb, Gorica 39, Slivnica inf. tel: 745-183. MALI KOMPLET bobnov prodam. Informacije na tel: 33-321, Štje- fani. TOVORNI AVTO MAN 635, kiper, nosilnost 6,5 t, prodam. Pečov- nik Janko, Kapla 11, Tat>or. FIAT 127, 1950 L, letnik 1978, pro- dam, inf. tel: (063) 25-604 int. 22 ali Mohorčič, Na Otoku 5. VISOKOPRITLIČNO Starejšo hišo, vseljivo, 150 m^ stanovanjske površine, 100 m^ kleti in 600 m' vrta v neposredni bližini Žalca, prodam. Ponudbe po tel: (061) 263-335 po 18. url. NOVO BARVNO TELEVIZIJO ISKRA z daljinskim upravlja- njem, kombiniran štedilnik 2 plin, 4 elektrika In šotor za 4 osebe prodam. Turk, Žalec, Uli- ca H. Staneta 6, Tel: 710-591. V BLIŽINI CEUA prodam parcelo z brunarico, v račun vzamem tu- di dobro ohranjen Golf (največ pet let star). Ostalo po dogovo- ru. Kličite vsak dan po 16. url (061)447-214. NAPRODAJ ČRN PUDEU star dva meseca. Inf. tel: (063) 24-896. RJAVE KOKOŠI, nesnice, HIsseks, stare 2 meseca, ugodno proda- mo. Deželak, Lopata 41, Celje, tel: 36-487. KASETOFON AKAI CS M02, pro- dam. Tel: 28-888 od 18. do 19. ure. SPALNICO, prodam. Ogled možen po 15. uri. Potočan, Goriška 1, Tel: 36-327. TRAKTOR PASOUALLI, italijanski, 21 KM, prodam. Jančič Jože, Podgrad 31, Šentjur pri Celju. GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Inf. po tel: (063) 24-680 med 18. in 21. uro. MOTOR ZA ZASTAVO 1300, malo rabljen, prodam. Novak, Orova vas 13, Polzela. 126 P, letnik 81, prodam. Inf. 748- 067. ZASTAVO 750, letnik 1976 in dva bojierja 50 I in 5 I, komplet, pro- dam. Kosec, Vrunčeva 9. OTROŠKO KOŠARICO in moški usnjen plašč, št. 42-44, prodam. Tel: (063) 22-024. OHRANJENO OPREMO za dnevno sobo, sedežni kavč, 2 fotelja, klubsko mizico in dvostranska kombinirana omara 277 X 240 cm prodam. Turk Franc, Celje, Dečkova cesta 44a, tel: 33-731. KRAVO SIMENTALKO, brejo, 600 kg, prodam. Zorko Albin, Kasaze 65, Petrovče. RENAULT 4 TLS, december 76, prodam. Utranker Janko, Mai- gajeva 10, Celje. FIAT 750, letnik 74, ugodno pro- dam. Romih Marjan, Trojno n.h. Laško. 20 m^ plastičnega stenskega opa- ža ugodno prodam. Ulica Talcev 14, Šentjur. GRADBENO BARAKO z železnim ogrodjem, prodam. Ulica Talcev 14, Šentjur. PARCELO NA Rozaliji pri Šentjur- ju, 900 m^ z rodovitnimi brajda- mi, prodam. Ponudbe pod: RO- ZALIJA. MOTORISTI! Prodam nov italijan- ski kombinezon, usnjen, št. 50, Ulica Talcev 14, Šentjur. AUSTIN 1300, letnik 1970, vozen, neregistriran, prodam, inf. Krofi Dora, telefon 33-451, od 7. do 15. ure. VIKEND V bližini Celja z vrtom in sadovnjakom, prodam, šifra: VIKEND. KRAVO, brejo, četrto tele, prodam. Klavžar Alojz, Pečovje 32, Štore. KOSILNICO BCS (malo) prodam. Debelak Karel, Kozje 47, tel. 781-190. KONJA, sposobnega za vsa kmečka dela, ugodno prodam. Možnost za zamenjavo z govejo živino. Lapornik Ludvik, Le- skovca 6, Laško. OSEBNI AVTO Opel Manta, letnik 73, prodam. Jager Anton, Pre- bold 62a. PARCELO v okolici Celja iščem. Tel: 28-944. MANJŠO AVTO CAMP prikolico kupim. Ponudbe po tel: 32-549 po 19. url. MZ 125 cm^ ali 150 m=> strojem ali v nevoznem stanju, kupim. Inf. od 14. do 15. ure Zdovc Darko, Go- riška 1, Celje. TRICIKEL motor kupim. Ponudnik naj opiše voziček in ceno. Reči- ca 26, Laško. 20 m železnih ali plastičnih cevi premera 40 cm ali 45 cm, kupim. Ponudbe pod »ZA VODO« ali po telefonu (063) 26-074 vsak dan razen sobote in nedelje. PLINSKI ŠTEDILNIK na štiri plo- šče in hladilnik, kupim. Cokan, Gotovlje 96. DVOSOBNO ALI TRISOBNO sta- novanje v Celju kupim. Plačam v gotovini. Tel: 27-610. V CEUU v centru ali bližini kupim manjše stanovanje s centralno kurjavo. Šifra: GOTOVINA IN KREDIT. KUPIM ŽENSKO KOLO, predvojne izdelave, znamke MIELE in zvo- nec za kolo z oznako OBUVK HENRIK, mehanik Celje. Ker gre za spomin, cena ni važna. Po- nudbe pošljite na naslov: Oblak Peter, Marokova 9, 61230 Dom- žale, telefon (061) 722-888. MANJŠO KMETIJO na relaciji Ža- lec-NazarJe, na ravnem, kupim. Telefon: 784-161. STANOVANJA GARSONIERO, enosobno stano- vanje za dobo 2 let nujno potre- bujeta intelektualca. Šifra: PREDPLAČILO-DIREKTOR, aH po tel: 22-045 od 5. do 14. ure. HIŠO V OKOLICI CEUA zame- njam za hišo v mestu. Šifra: CE- UE-MESTO. ZAKONSKI PAR brez otrok išče sot>o z možnostjo kuhanja in ko- palnice. Ponudbo pošljite s tele- gramom; Berbič Ismet, Pucova 5. GARSONIERO s centralno na Lavi menjam za enosobno stanova- nje brez centralne. Ponudbe pošljite pod šifro: MENJAVA. OPREMLJENO SOBO, centralno ogrevano, s souporabo kopalni- ce, oddam s 1. Julijem študentki. Ponudbe pod šifro: ŠTU- DENTKA. SOBO ODDAM zaposlenemu fan- tu. Tel: 35-671. DIJAKINJO sprejmem na stanova- nje v novem šolskem letu. Po- nudbe na »CENTER« tel: 25- 718. ZAPOSLITEV SLIKOPLESKARJA takoj zapo- slim. Telefon: 35-546. ZAPOSLIM kvalificiranega avto- mehanlka ali mlajšega nekvali- ficiranega delavca, ki ima vese- lje do avtomehanične stroke. Kralj Stanko, Avtomehanik, Pol- zela 91a. SPREJMEM TAKOJ v delovno raz- merje priučenega sllkopleskar- Ja. Kodrič Rudolf, Čuprijska 2, Celje. SPREJMEM ZIDARKA DELA, lah- ko v hribovitih krajih. Inf. dobite pri Žagar, Gornja vas 29, Pre- bold. NATAKARICO zaposlim takoj. Bi- stro Marjola, Žalec, tel: 710-732. IŠČEM NATAKARICO ali priučeno na naslov Salobir, Ostrožno a!i po tel: 36-347 aH 35-581. INSTRUIRAM predmete za osnov- ne ter angleščino za srednje šo- lo. Tel: 25-932. ZA IZVEDBO strešnih, kleparskih, pleskarskih in vseh fasadnih del montiram in dajem v najem hitro montažni zidarski oder in aluminijaste hidromontažne po- mične odre vseh dimenzij. Tel: (063) 36-853. V OSKRBO VZAMEM starejše ose- be, brez sorodnikov. Inf. pri RE- ZMAN JOŽETU, Polzela. SLOVENEC, 38 let, živeč v Nemči- ji, želi spoznati dekle vitke po- stave do 35 let za skupno življe- nje. Ponudbe s sliko pod šifro: POZNANSTVO. ŽENSKO ZA POMOČ v gospo- dinjstvu Iščem. Trikrat tedensko popoldan. Inf. na tel. 34-614, Ostrožno. PD Prebold išče oskrbnika za Dom pod Reško planino. Dom je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. Poiščite ¥... TEHNIKI Velika izbira llkalnikov se vam ponuja v Tehniki, kjer vam od bele tehnike priporočajo tudi vgradni kombinirani štedilnik Gorenje. kOVlnOtehna tozd tehnična trgovina MAJ 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 23 nr spoREiK ■ r--^-'- fPELJA, 20. 5. jO POROČILA: 8.55 ŽIV ŽAV, otroška matineja; 9.45 MODRO POLETJE, povitev španske mladinske nanizanke; 10.15 M.Smoje: VELIKO MESTO, (jaljevanka TV Zagreb; 11 40 625, oddaja za stik z gledalci; 12.00 KMETIJSKA •pOAJA, 13.00 POROČILA (do 13.05); 15.25 PO DOMAČE: Kvintet bratov :^pan 15.45 POROČILA, 15.50 SPIRALNE STOPNICE, amenški film (ČB), ;10 ŠPORTNA POROČILA; 17 25 Beograd: PJ V VATERPOLU - PARTIZAN : j(3, prenos, 18 25 VISOK PRITISK, zabavno glasbena oddaja TV Koper; 19 10 ,lSANKA, 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19 26 ZRNO DO ZRNA; 530 TV DNEVNIK; 19.55 VREME, 1957 PROPAGANDNA ODDAJA; 20 00 J Kranjec: STRICI SO Ml POVEDALI, TV nadaljevanka; 21 10 PROPAGANDNA ,pDAJA; 21 15 RODOVI, dokumentarna oddaja; 21 45 ŠPORTNI PREGLED, p5 POROČILA PONEDELJEK, 21. 5. j50 TV V ŠOLI: TV koledar. Zgodba, Makedonščina. Zgodbe in pesmi za vas. jpominski park Kumrovec, Poročila Zagreb, 10.35 TV V ŠOLI; TV berilo, Hjsanka, Angleščina, Drago Pantič, Risanka. Iz arhiva šolske TV. Baletni upi {do ,230) Beograd; 17 20 POROČILA: 17.25 ZGODBE IZ NEPRIČAVE, otroška jjPia TV Beograd; 17 55 POSVETOVANJE S CAMRIDGEOM angleški film z jgog-^ajskega mednarodnega festivala znanstvenega in tehničnega filma 84; 825 PODRAVSKI OBZORNIK; 18.40 PET MINUT ZA REKREACIJO; 18.45 rOBAVO, MLADI. 19 15 RISANKA; 19 20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; '926 ZRNO DO ZRNA, 19 30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGAN- jUJA ODDAJA; 20.00 M Parker: PRIMER BARBARE PARSONS, kanadska j,ama: 20.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.55 DOKUMENTAREC MESECA rtuda luknja: 21.30 JAZZ NA EKRANU; John Lindberg, George Lewis duo; 22.00 fV DNEVNIK II rOREK, 22. 5. (.50 TV V ŠOLI TV koledar. Kaj je samoupravljanje. Za učitelje. Otroci ustvar- ajo. Predstavljamo vam. Neuvrščeni - vest človeštva, Zanimivo potovanje, poročila. 10 35 TV V ŠOLI Zaščita rastlinskega laboratorija. Risanka, Botanik, Tehniška ustvarjalnost mladih. Risanka, Glasbeni pouk - Dirigiranje; Govorni gzik (do 12 30); 16.30 ŠOLSKA TV: GALAKTIČNA ENCIKLOPEDIJA, dokumen^ arrva oddaja iz niza VESOLJE; 17 30 POROČILA; 17.35 ZGODBE O POLUHCU: poluliec najde starše, otroška nadaljevanka, 17 50 GLASBENI AMATERJI KUD Pamiz Sadiku. oddaja TV Priština; 18 25 OBALNO-KRAŠKI OBZORNIK; 18.40 PUSTOLOVŠČINA Mali pnnc, otroška oddaja TV Beograd; 19 10 RISANKA; '920 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19 30 TV DNEVNIKI, 19 55 VREME, 19 57 PROPAGANDNA ODDAJA, 20 00 N Gordimer ŠEST ČEVLJEV ZEMLJE, zahodnonemška nadaljevanka; 21 05 MEDNARODNA OBZORJA, 22.05 TV DNEVNIK II SREDA, 23. 5. 8.50 TV V ŠOLI: TV koledar. Čuvarji našega neba. Alkohol m nikotin. Mi smo Titovi - Tito je naš. Spoznajmo svoje telo - Želodec. Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: Nevretenčarji - Peripatos. Risanka. Rajska oaza. Čisto perilo. Plavanje je 'potrebno, Baletni upi (do 12.30); 18.00 POROČILA; 18.05 CICIBAN. DOBER DAN Papirnati čolniček, 18.25 NOTRANJSKI OBZORNIK; 1*8.40 OSVAJANJE MORJA, potopisna reportaža TV Zagreb; 19 10 RISANKA; 19 20 CIK CAK; 19 24 TV IN RADIO NOCOJ, 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19 30 TV DNEVNIK I; 19 55 mEME: 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 FILM TEDNA: KAKO ZELENA JE BILA MOJA DOLINA, ameriški film (ČB7; 21.50 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV; 21.55 TV DNEVNIK II; 22.05 OMIZJE Oddajniki II. TV mreže: 1725 TV DNEVNIK; 17.45 TAKTU - ZGODBE STAREGA ESKIMA: Taktu in njegovi eskimski psi. Taktu m čarobni lok; 18.15 GOVORIMO O ZDRAVJU, izobraževalna oddaja, 18.45 FESTIVAL OBDONAVSKIH DEŽEL: Narodna glasba Nemčije in Avstrije; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ESTRADNA SREDA: Srebrna krila; 21.05 ZAGREBŠKA PANORAMA; 21.20 GLASBENA DOGAJANJA (do 22.10) ČETRTEK, 24. 5. 850 TV V ŠOLI: TV koledar. Kaj potrebujem da zrastem. Koloidi, Otroci ustvarjajo. Doba zorenja. Poklicna usmeritev. Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: Kemija: Fosfor. Risanka; Izobraževalna reportaža, Risanka, Črkostavec, Go- vorni jezik (do 12.20); 16.55 ŠOLSKA TV: GALAKTIČNA ENCIKLOPEDIJA, doku- mentarna oddaja iz niza VESOLJE; 1755 POROČILA; 18.00 IGRAJMO SE GLEDALIŠČE: Kaj je igranje; 18.25 KOROŠKI OBZORNIK; 18.40 NA SEDMI STEZI; 19.10 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIKI; 19.55 VREME, 19 57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 TEDNIK; 21.00 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.05 R.Gadney; KENNEDV, angleška nadaljevanka: 22.00 TV DNEVNIK II; . OPOMBA: Beograd: FINALE JUGOSLOVANSKEGA NOGOMETNEGA POKAL>\ CRVENA ZVEZDA : HAJDUK, prenos Oddajniki II. TV mreže: 17.25 T\' DNEVNIK; 17.45 PEŠEC V AVTOMOBILU, otroška serija; 18.15 DINAR- SKA ENDEMIČNA FLORA; 18.45 MALI, VELIKI SVET. zabavno glasbena oddaja; 19 30 TV DNEVNIK; 20.00 UMETNIŠKI VEČER: -DRUGAČNA NOVA GLASBA-; 22.30 ZAGREBŠKA PANORAMA (do 22 40) PETEK, 25. 5. 8.50 TV V ŠOLI; 10.30 POROČIU\; 10.35 TV V ŠOLI: Doba katedral; XIV. stoletje. Risanka, Naši kraji; Bačka, Elektronski računalniki. Risanka, Lope de Vega, Po Sredozemlju (do 12.30); 17.20 POROČILA; 17.25 PIHALNI ORKESTRI: Pihalni orkester Zagorje; 17.55 MODRO POLETJE, španska mladinska nanizanka; 18 25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA; 18.40 KRAŠKO PODZEMLJE, izobraževalna oddaja iz niza Kras; 19.10 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19 26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 VČERAJ ZA JUTRI: Novi temelji, doku- mentarna senja; 20.35 PROPAGANDNA ODDAJA; 20 40 NE PREZRITE; 20 564 Beograd: DAN MLADOSTI, prenos sklepne prireditve; 22.00 TV DNEVNIK II; i 22.15 DESANT NA DRVAR, jugoslovanski film (ČB) Oddajniki II. TV mreže: -j 1700 POJE OTROŠKI ZBOR -KOLIBRI.., 17 15 OTROCI O DRVARJU, otroška ' oddaja vseh TV studiov; 18.15 SUBOTIŠKI MLADINSKI FESTIVAL, posnetek;: 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 IGRANI FILM, 20 55 DAN MLADOSTI, prenos sklepne ; prireditve; 22 00 40 LET PO DESANTU NA DRVAR, dokumentarna oddaja; 22.45 POROČILA; 22 50 DESANT NA DRVAR, jugoslovanski film (do 00.30) i SOBOTA, 26. 5. 8 00 POROČILA 8.05 CICIBAN, DOBER DAN: Papirnati čolniček; 8.20 ZGODBE : O POLUHCU: Poluhec najde starše; 8.40 ZGODBE IZ NEPRIČAVE, otroška serija TV Beograd; 9.10 PUSTOLOVŠČINA Mali princ, otroška oddaja TV Beograd; 9.40 DIAMANTI NA NEBU, angleška dokumentarna serija; 10.30 VČERAJ ZA JUTRI: Kmalu bomo želi, dokumentarna serija, 11.05 DOKUMEN- . TAREC MESECA: Huda luknja; 11.40 POROČILA (do 11.45); 17 50 POROČILA; < 17.55 RIBIČI IZ MOORHOVDA, nadaljevanje m konec; 18.45 ČUDEŽI NARAVE: '■ Skrivnostni svez plazilcev, kanadska poljudnoznanstvena serija; 19 10 Rl-,| SANKA; 19.20 CIK CAK; 19 24 TV IN RADIO NOCOJ, 19 26 ZRNO DO ZRNA; ^ 19.30 TV DNEVNIK; 19 55 VREME; 19 57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 MLADI LEVI, amenški film (ČB); 22.40 PROPAGANDNA ODDAJA; 22 45 ZRCALO TEDNA; 23.15 POROČILA; OPOMBA: NIŠ PJ V NOGOMETU RA-' DNIČKI DINAMO (zg); Oddajniki II. TV mreže: < i 15 40 DREVO DŽAMAL, sovjetski film; 17.05 LIGA MLADIH LINGVISTOV; 18 05 j SEDEM SEKRETARJEV SKOJ, ponovitev nadaljevanke; 18.55 GLASBENA OD-< DAJA; 19 30 TV DNEVNIK; 20.00 Drvar: SVEČANOST REVOLUCIONARNIH i PESMI, prenos; 21 00 FELJTON; 21.45 POROČILA; 21.50 ŠPORTNA SOBOTA; i 22 15 HADŽI-ARIF BEJ, turška nadaljevanka; 23.15 GLEDALIŠKI SALON (do; 23.45) . ^ RADIO CEU£ ČETRTEK, 17.5.: 8.00 Poročila, 8 05 Iz sveta glasbe, vmes ob 3.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00. čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 16.45 Zabavni globus, 17.00 V živo: Obramba pred točo, 18.00 Zaključek sporeda. PETEK, 18.5.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Namig za konec tedna, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbo vam izbira, 17.45 Turistična oddaja, 18.00 Zaključek sporeda. SOBOTA, 19.5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuharski kotiče. 9.15 Koledar prireditev, 9.30 Filmskih sprehodi, 10.00 Zaključek spo- reda, 15.00 Poročila in obvestila, 15.15 Zabavni globus, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek sporeda. NEDEUA, 20.5.: 10.00 Poročila in obvestila, 10.30 Predstav- ljamo vam, 10.45 Onkraj srebrne črte, 11.00 Žveplometer (pono- vitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.05 Zabavni globus, 12.15 Literarna oddaja, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi, 14.30 Zaključek sporeda. PONEDEUEK, 21. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno dopoldne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 15.15 Nove plošče, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodnoza- bavne glasbe, 17.45 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. TOREK, 22.5.: 8.00 Poročila. 8.05 Dopoldne z vami, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Esperanto, 10.00 Za- ključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Srečanje z leti, 16.45 Zabavni globus, 17.00 kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45 Iz delovnih organizacij, 18.00 Zaključek sporeda. SREDA, 23. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Koledar prireditev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila. 15.30 Do- godki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbene vzporednice, 17.30 Ak- tualno, 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. BlklŠtVA Celje Rojenih je bilo 5,5 dečkov in 63 deklic. Slovenske Konjice Rojenih je bilo 8 dečkov in 5 deklic. POROKE Celje Poročili so se: Viktor 2A- BERL in Angela ROJC, oba iz Celja. Ignac PETEK iz Linde- ka in Irena MAUH iz Vojnika. Stanislav STOPAR in Brigita PETROVIČ, oba iz Celja, Jože ŠTOKOVNIK iz Socke in Ma- rija PANN iz Dobrne. Rade RATKOVIC iz Miljackovcev in Zdenka KRASOVEC iz Skofc, Milan VIDEMSEK in Anica RATAJC. oba iz Sv. Florjana pri Šoštanju. Šmarje pri Jelšah Poročilo se je 6 parov. Slovenske Konjice Poročilo so se: Marjan ZA- LOŽNIK iz Vitanja in Helena ROŠER iz Sp. Doliča, Peter POLEGEK iz Slovenskih Ko- njic in Ančka BRGLEZ iz Sp. Grušovja. Franc MERNIK in Ana GRASIC. oba iz Bezine. Jožko SPOLJAR in Viktorija ZANIC iz Zbelove gore. Mari- jan KUNSTEK in Zlatka STA- BEJ. oba iz Sp. Preloge. Ernest OVČAR iz Lindeka in Terezija MARČEN iz Trnovelj. Branko KOVSE in Metoda LESKO- VAR. oba iz Zbelove gore. Jan- ko BRACIC iz Brdc in Anica ROSER iz Pake. Peter KAČIC- NIK iz Loč in Suzana ZOR- MAN iz Draže vasi, Dušan RAMŠAK iz Koroške vasi in Jolanda NAGLIC iz Crešnove. Ignac KUKOVIC in Milena PODKUBOVSEK. oba iz 2ič. Jože ZORKO in Marta ZAZI- JAL, oba iz Tolstega \Tha. Šte- fan MEDVED in Milica KO- LAR. oba iz Zbelove gore. Jože BRDNIK iz Slovenske Bistri- ce in Milena RAMŠAK iz Li- cence. Vladimir ZADEK iz Jerneja pri Lečah in Dominika HREN iz Zreč. SMRTI Celje Umrli so: Viktor 0L£NSEK. 83, Zavrh nad Dobrno. Roza POGORELO, 60. Šoštanj, Šte- fan GOLJA, 73, Prapretno, Ma- tija RAK. 52, Rogačice, Matil- da REBERNAK, 77, Sloven- ske Konjice, Ljudmila CEK- NIC, 57, Maribor. Franjo PRINC, 9L Celje, Marija BRE- ZOVAR, 90, Latkova vas, Ivan- ka STARCEVIC. 72, Laško, Ivanka SKRAB, 82, Loka pri Zidanem mostu, Kristina KO- ZMUS, 73. 2alec, Stanislav LEKSE, 57, Sevnica, Slavko MALENSEK, 80, Laško, Mari- ja TEPEŠ, 56. Celje, Franc SI- TER. 75, Celje, Anica MAST- NAK, 54, Ai-clin, Cecilija JUR- MAN, 100. Ljubečna, Franc KRAJSEK, 74. Zadobrova, Marija FALE. 65, Homer. Jože- fa GOLE2. 66. Brezova, Vero- nika LEDNIK, 78. Zlateče. Šmarje pri Jalšah Umrli so: Jožef BEVC. 64. Zagorje. Rudolf MLAKER. 68. Predence, Johana ZIDAR. 90. Jazbine. Slovenske Konjice Umrli so: Anton CIUHA. 78. Slovenske Konjice. Fridolina BEZENSEK. 75. Slovenske Konjice. Jože KOROŠEC. 72. Skalce. Eberhard VEZEN- SEK. 68. Slovenske Konjice. Ana JURGEC. 88. Slovenske Konjice. Matilda REBER- NAK. 78. Slovenske Konjice. Alojzija PETRIC. 63. Tepanj- ski \Th. Ivan PODJAVOR- SEK. 45. Križevec. Ob 35-letnici izhajanja je Predsedstvo SFRJ odlikovalo Novi tednik z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Glasilo občin celjskega območja Novi tednik so ustanovile občinske konference SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec na osnovi družbe- nega dogovora o prevzemu ustanoviteljskili pravic in zagotav- ljanju materialnih pogojev za izliajanje Novega tednika in oddajanje Radia Celje. Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369. Glavni urednik in dii^ktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ure- dnik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež (Šmarje, mladina). Vili Einspieler (Šentjur), Violeta Vatovec Einspieler (Laško, izobraževanje), Mateja Podjed (Slov. Ko- njice, kultiira), Milena Brečko Poklic (Celje, notranja politika, zdravstvo). Rado Pantelič (Mozirje, turizem), Zdenka Stopar (Celje, socialna politika), Srečko Srot (reportaža, kronika-kri- minal), Mitja Umnik (gospodarstvo, kmetijstvo in namestnik odgovornega urednika NT), Janez Vedenik (Žalec, zamejstvo). Tone Vrabl (Titovo Velenje, šport) Franček Pungerčič (glasba in glasbeni urednik RC). Urednik fotografije Edi Masnec. Te- hnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Tisk: CGP Delo, Ljubljana. Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Celoletna naročnina 760 dinarjev, polletna naročnina 380 dinarjev. Za tujino je cena dvojna. Štev. žiro računa 50700-603-31198 - CGP Delo Ljub- ljana, TOZD Novi tednik Celje. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. 24. STRAN - NOVI TEDNIK jr^MAJJUjj Krave »na računalnik« Uresničuje se velikopotezni načrt Toneta Dolinca Iz Poljč Magister veterine Tone Doline iz Poljč pri Radovlji- ci računa zadnji dve leti z novimi milijoni tako kot redkokdo s starimi. Ob cesti nasproti Radovljice namreč rasteta hlev in stanovanj- ska hiša. Zidovje je po lan- skem predračunu ocenjeno na 40 milijonov (novih) di- narjev, še za približno 10 milijonov dinarjev pa bo uvožene, najsodobnejše opreme. Napreden kmet Tone Do- line, ki zaenkrat še hodi v službo v kmetijsko zadrugo Radovljica in je tam vodja živinoreje, je svoj širokopo- tezen načrt zastavil že pred desetimi leti, ko je tudi za- prosil za gradberxO dovolje- nje. Odtlej so njegovi novi hlevi dvignili že precej pra- hu in zavisti. »V začetku sem imel naj- več težav s krajevno skup- nostjo, ker so se bali smradu. Pa sem jim dokazal, da ne bo tako. Drugače se novi hlev in moja nova stanovanjska hiša ne bi držala skupaj. Travnike pa sem tako že doslej polival z gnojevko,« razlaga Doline, ki se je letos srečal z Abraha- mom. Precej prahu je dvignil tu- di njegov dogovor z jeseni- ško občino o preskrbi z me- som. V zameno je dobil za gradnjo hleva 4 milijone di- narjev nepovratnih sredstev. »Ko se je to razvedelo, sem imel nekaj časa tukaj vsak teden kakšno delegacijo iz Ljubljane. Nastal je politični problem, a so nazadnje le uvideli, da gre za pošten, družbeno koristen načrt in tudi Jeseničani so mi že na- kazali svoj prispevek.« Ce ne bo težav z opremo in tudi denarjem, ker se je ma- terial podražil (gospodar nam je zaupal, da je že zapro- sil za nekaj nepovratnih sredstev tudi na radovljiški občilii), bo Doline privezal prvo živino v novem hlevu že letos v jeseni. V starih hle- vih v Poljčah ima 30 krav, še toliko jih je že dokupil. Zgradba ravno te dni dobi- va streho. Pripravljenih je 300 kubičnih metrov rezane- ga lesa za streho, ki bo pokri- vala 1500 kvadratnih metrov velik hlev (60 krat 25 metrov) in stanovanjsko hišo. Pri- pravljeni so tudi prostori za najmodernejšo opremo: ra- čunalnik, molzno postajo, mlekarno. Krmljenje in mol- ža bosta popolnoma mehani- zirana: »S krmljenjem in molžo ne bomo imeli nič več dela kot tisti, ki imajo v hle- vu 10 repov, »zatrjuje gospo- dar, čeprav bo imel v hlevu 100 glav živine; polovica bo mlekaric črnobele pasme. polovica pa pitancev in ple- menske govedi za prodajo. Računalnik bo -povedal«, koliko in kako bo krmil go- vedo, izračunal bo, kakšna mlečnost je najbolj gospo- darna. Doline računa, da bo vsaka krava mlekarica dala v povprečju 10.000 litrov mle- ka na leto. Dogovoril se je tudi že za uvoz semena za plemensko živino, zakaj rad bi prodajal res najboljšo. Okrog nove kmetije se raz- prostira skoraj 14 hektarjev njiv in travnikov, še približ- no 8 hektarjev pa bo vzel v najem. Za krmo ni v skrbeh, saj bo po svojih izračunih moral dokupiti le 8 ton moč- nih krmil. Na 40 hektarjih za- družne zemlje posejejo oves in ko ga požanjejo, ostane zemlja nekaj časa neizkori- ščena, razmišlja. bi bila sila za krmo, bi lahko tam prideloval silažno koruzo. V svoje načrte je vpletel tudi sinova. Najstarejši je ve- terinar, mlajši obiskuje sred- njo mlekarsko šolo. Znanje bo še kako dobrodošlo. Sicer pa ne skriva, kakšne dohod- ke mu bo prinesla nova far- ma: pd sedanjih cenah pri- bližno 20 milijonov dinarjev na leto. Oddal bo 500.000 li- trov mleka na leto, prodal približno 20 plemenskih te- lic in več pitancev. In zakaj ni tako širokopo- teznih načrtov uresničil v kmetijski zadrugi; kjer je še vedno zaposlen. »Hotel sem že, hotel. Toda danes še vedno ni dovolj po- sluha za takšne investicije. Ne gledamo na gospodar- nost tako kot bi morali.« Poleg zavistnežev so tudi takšni, ki občudujejo Dolin- čev pogum, čeprav je za gradnjo najel od potrebnih 50 »le« 12,5 milijonov dinar- jev. »Mislim, da je ta investici- ja družbeno povsem opravič- ljiva, saj bo naša kmetija od- slej dajala precej več tržnih viškov. Ce pa je opravičljiva za posameznika, je to veliko vprašanje.« SREČKO SROT »Bil sem v Ameriki. Tam ima skoraj vsaka farma svoj računalnik. Ce že gra- dim nove hleve, potem je razumljivo, da bom zgradil moderne, sodobno oprem- ljene.« Dolinčev hlev v Radovljici: ob 60 metrov dolgo poslopje se prislanja še nova stanovanj- ska hiša. Bodice Po evrovizijskem festivalu v LuKem- burgu smo lahko dobili občutek - da se zabavna glasba že zgleduje po gospodar- ski politiki. Nekoč so rekli: obleka naredi človeka - dandanes pa: dokumenti in poznanstva naredijo človeka. Za gospodarstvenike, zapdslovalce in stanodajalce bi v horoskopu morali uve- sti še eno znamenje - polž. Nekateri ljudje so tako miroljubni, da niti mravlje ne bi pohodili - dokler ne sedejo v avto. Politika cen je postala podobna zdrav- niški praksi - ob odmrznitvi cen moramo požirati grenke pilule. MARJAN BRADAČ Zvoki izpod Reško pianine Le malokateri zaselek je brez glasbenikov. Ce že ni- majo ansambla imajo pa vsaj kakšnega, ki zna dobro raztegniti meh. Pravo glas- beno veselje vlada v zasel- ku Marija Reka pod Reško planino, kjer je glavni nosi- lec glasbenega življenja Jo- že Zupan, ki igra na harmo- niko, pomagata pa mu še Franci Medved z bas kitaro in Ivan Pišek s solo kitaro, imenujejo se kar Reški trio. V tej zasedbi igrajo že šest let, pa čeprav je njihova zgodovina v drugačni za- sedbi še bolj pestra. »Že dolgo cigultam,« pove vodja ansambla Jože Zupan. »Začeh smo leta 1976, ko sta bili zraven še sestri Zakonj- šek, ki zdaj igrata in prepe- vata pri ansamblu Slovenija. Dvakrat smo bili v Ptuju, na festivalu, pa v Steverjanu, udeležili smo se revij v Libo- jah, na Graški gori in še kje. Trikrat smo dobili nagrado občinstva, dvakrat v Ptuju in enkrat v Steverjanu.« Reški trio igra največ Av- senikove melodije in stare slovenske ljudske pesmi. Nastopajo na domačih zaba- vah, ohcetih, občnih zborih. Jože Zupan je sam oddigral kar sto ohceti. »Ne zaradi de- narja, ampak ker sem godec po srcu in ljudje ne dajo miru.« Jože vleče meh tudi pri šranganju: »To je lep sloven- ski običaj, ki pa so ga mladi žal preveč poenostavili. Sa- mo za denar jim gre, to pa ni prav. Poznam primer, ko so fantje postavili takšno ceno, da je ženin hotel odstopiti, pa si je le nekako premislil. Včasih so fantje šrango dvig- nili in svatom naredili lep nagovor, zlasti nevesti, ki od- haja iz vasi. Zastavljali so razna vprašanja. Seveda so zahtevali odpravnino za ne- vesto, ki so jo tako dolgo va- rovali, vendar niso pretirava- li. In tako bi moralo biti tudi danes.« V glavi Jožeta Zupana na- stajajo nove melodije rojene v prelepih krajih pod Reško planino. Zal pa jih le malo zaide na papir za kasnejše ro- dove. ^_ VRABL AMADEUS POROČA O odgovornosti naj govor bo brez rokavic nikar ne oponašajmo značaja noja ne bežimo od dolžnosti in ne od pravic jalova je zmaga, ki dobimo jo brez boja. Muzel posvečen vasi Muzeje, posvečene va-i si, ima veliko držav, vsi pa so podobno urejeni kot muzej v vasi Pirogo- vu blizu Kijeva v Sovjet- ski zvezi. Na 150 hektarih je prikazana ukrajinska vas nekoč in danes. Stari vodni mlini, kolibe, ko- vačnice in druge vaške delavnice in zgradbe, ki jih je vedno manj, pove- zujejo s sodobno vaško arhitekturo. Prikazani so vsi tipični primeri iz vseh področij. Vsak eksponat v muze- ju v Pirogovu ima svojega resničnega dvojnika v kakšni od ukrajinskih va- si, kar je posebej označe- no na eksponatu samem in v katalogu. Ves inter- ier, od pohištva, posode do igrač je izdelan v ti- stem mestu kot razstavni eksponat - zgradba. FOTOGRAFIJA ZA TA TEDEN Vili Suster: FocneK