■


Fischer-jeva

najnovejša in popolna, ilustrovana

sanjska knjiga

Po najboljših virih in izkušnjah staroegiptskih duhovnikov in perzijskih
magijcev nabrana in sestavljena,

Z dodatkom številk, ki naj se v loterijo stavijo.

Za potrebo in kratek čas

sestavil O. V.

Založba Otona Fiseher-ja, knjigotržea

na Kongresnem trgu.

Natisnil A. Slatnar v Kamniku.

Vsebina

Stran

Razlaganje sanj po abecednem redu.. . 1—169

Seznamek sanj, katere so pri človeku najnavadnejše.170

Sanje, ki se pripete ob gotovih praznikih.172

Sanje, ki se prvi dan vsakega meseca pripete.173

Številke dnij v tednu.173

Seznam srečnih in nesrečnih dnij.173

Seznamek dnij v vsakem mesecu in kaj dotične sanje pomenijo . . 174

Pomen, ki ga imajo sanje vsak dan v mesecu.175

Razne vrste sanj.176

Uresničenje sanj.176

O nplivanju planetov na človeka.177

Upliv planetov na človeka od njegovega rojstva do njegove smrti 180
Kako moremo najti planet, pod katerim je bil kdo rojen . . . 180

Kako se more izvedeti, pod katerim nebeškim znamenjem je bil človek

rojen.181

O uplivu nebeških znamenj na značaj človekov.182

Kabala.183

Signum fortunae (kabalistična triangula).184

Caballa perpetua (mesečna kabala) .185

Astrologična kabala.188

Tabela sreče za razlaganje sanj iz posameznih črk in njihovih številk 189

Igra s kockami.189

Tabela za loterijske številke s kockami.190

Kabalistična tabela številk.191

Poiskanje številk, ki naj se stavijo.192

O loterijski igri.198

Način stave pri klicni igri.199

Tabela za igro na posebni klic.200

Način stave pri igri na ambo.201

Igra na terno.201

Igralna tabela z ambo-terno.202

Izžrebane številke kot vzorec.203

Loterijska tabela za ambe.203

Stran

Tabela, po kateri so se ambe in terne zadele.205

Loterijska igra po Fechtnerju.206

Loterijska igra po Boldu.207

Razlagatelj planetov:

A. Za moški spol. 210 230

B. Za ženski spol. 230—246

Kiromacija ali umetnost, iz črt roke citati in prorokovati ....  247

Pomen črt za prorokovanje.248

Razlaganje kart z navadnimi (marijaš-) kartami.264

O polaganji kart v posebnem.274

Pomen kart.283

Pomen kart v zvezi z drugimi.285

Razlaganje sanj v 90 podobah.286

Koleki za dobitke.299

Seznam izžrebanih loterijskih številk na Dunaju, v Pragi, v Linču
in Brnu.

37131

A.

A črka, srečen začetek 35.
Abeceda, veselje pri otrocih 13.
Adama videti, žalost 21.
Admiral, varati se 76.

Advokat, velika skrb 44.

Agent (mešetar), nesreča 28.
Ahat (drag kamen), neumnost 76.
Akacijsko drevo, zdravje, bo¬
gastvo 90.

Akademija, neprijetnosti 70.
Akademik, premoženje 70.

Amaconka.

Alabaster, ozdravljenje 6, sreča
v ljubezni 7.

Alabastrova posoda, dobro zna¬
menje 60.

Almanah imeti, poboljšaj se! 1.

Aloa (lopatika), dolgo življenje 31.

Altar, dobro upanje 68.

Amaconka (oborožena ženska),
nesreča 89.

Ambra, škoda 33.

Angelj.

1

— 2  —

Ametist (dragocen kamen), slabo
ravnanje 15.

Amor, Kupido, veselje 48.
Amulet, neprijetnosti 89.

Ananas jesti, prihod gosta 12.
Ananas videti, varati se 21.
Angelj, veselje 24; ž njim go¬
voriti, dobro znamenje 38.
Anglež, ponos 15.

Apnenica, dolgo življenje 78.
Apno gasiti ali videti, varuj se
nesreče! 49.

Apno kupiti, delo 26.

Apostelja videti, botrinjstvo 42.

Arabec, nesreča 45.

Arkangelj, sreča 86.

Arnika, ranjenje 17.

Artičoka, prepir, nesloga 63.
Arzenal, nesloga 48.

Azbest, hudi časi 73.

Ataman (poveljnik kozakov),
čast 55.

Atlas (blago), zdravje 19.
Avbica, ženitovanje 27.

Avbico na glavi imeti, skrb 14.
Avdijenco dobiti, muka, žalo-
stenje 15.

Avdijenco podeliti, uslišanje 14.

B.

Babica, razkrita skrivnost 5,
krst 52.

Bahača slišati, nehvaležnost 89,
neumnost 9.

Bajonet, vojaška služba 44.

Bakh (Bacchus), slabo stanje 41.

Baklja, sreča 27.

Baklja goreča, sreča pri žen¬
skah 14.

Bakljada, čast 27.

Bakren denar, beda 25.

Bakrena posoda, goljufno
upanje 87.

Baldahin, upanje 50.

Balet videti, neodkritosrčni pri¬
jatelji 78.

Baletna plesalka.

Balon glej zrakoplov!

- 3 —

Balkon, svidenje 40, premo¬

ženje 18.

Balzam na rano dajati, zdravje
IS.

Bandit glej ropar!

Banja (posoda), neprijetno izne-
nadenje 19.

Baraka.

Bankerot, nesreča 90.

Bankir, potovanje 90.

Bankovci, izguba 80.

Baraka, skrb 88.

Barako videti, kako se zida, ro¬
panje 5.

Baron, ogabnost 18.

Barva črna, zopernosti 55.
Barva modra, žalost 39.

Barva zelena, izguba 19.

Barvar, neprijetno iznenadenje 48.
Barvati, goljufija 72.

Baržun, službo dobiti 1.
Baržunasto obleko imeti, blago-
| stanje 48.

Bas (gosli), sreča 3.

Basen pripovedovati, varanje 33.
Bati se, strah 90, neodkritosrč-
nost 63.

Batina, kazen 51.

Baziliska videti, beda 42.

Bedra suha, prepirljivost 60.

I Bedro, ljubezen 88.

i*

4

Beg, oprostitev 46.

Begati na okrog, žalost 79.
Belec (konj), nesreča, smrt 82.
Beljak jajčji, zavist 27.

Belouška, zvijača 55.

Berač, darilo 78 ali nadlego¬
vanje 80.

pira 8.

Beračica, sitnosti 39.

Beračiti, razveseljevanje 2.

Beraču kaj dati, obisk 67.

Beraška družba, zasmeho¬
vanje 49.

; Beraška palica, pomoč 50.

Beraška vreča, škoda 38.

j Berič, neprijetne novosti 9, 25.

j Besede slišati in jih razumeti,
bogastvo 82.

j Besedičenje, prepir in zamera 29.

Bezgov grm, ozdravljenje 47.

Bezgove jagode, veselje, za¬
bava 71.

Bežati pred zverjo, ves trud za¬
stonj 5.

Bič, prepir 15.

! Bičevje ob vodi, nestanovit¬
nost 60.

j Bičevje rezati, dobro življenje 3,6.

Bik, strah, neprijetnosti 5.

Bik zdivjan, neprijetni gostje 74.
Biljard, zapravljivost 13.

Biljard igrati, škoda 18.
Biljardna kroglja, velika sreča 85.
Biser, spoštovanje prijateljev 12.
Biseri, solze 90.

*

— 5 —

Biseri, ž njimi lepšati se, ve¬
selje 14.

Biserna zavratniea, kratka do¬
mišljija 90.

Bisernica, slabi časi 46.

Bitka, vojska 45.

Bizam imeti, pohvaljen biti 43.

Bizamski vonj duhati, hinav¬
ščina 90.

Blago imeti, kupčija 20.

Blago ukradeno, lahkovernost 48.

Blagajnica, dobra družba 64,
dolgovi 1.

Blagajnica.

Blagajnico izropati, svoj smoter
doseči 51.

Blagajničar, zaupanje, čast 75,29.

Blagoslov dobiti, dolgo življe¬
nje 79.

Blagoslovljena voda, pobož¬
nost 13.

Blagoslovljeno vodo, posoda za
—, muka 89.

Blato, bolezen, sramota 4; v
njem obtičati, slabi časi 68.

Blazen biti, poroka 12.

Blazina, lenoba 44.

Blazina za zglavje, lenoba 75.

Blebetanje slišati, opravljanje 77.

Blediti perilo, neprijaznosti 85.

Blisk, beda in nadloge 83.

Bliskavica, korist 52.

Blodišče, veliko veselje 90.

Bob, bolehnost 43.

Boben, prepir 32, pravda 36.

- 6

Boben slišati, prepir in za¬
mera 32.

Boben.

Bober, skrb 80.

Bobnar, ogenj 22.

Bodalo, žalostne novice 80.
Bodenje (v životu), slabo stanje 5.

Bojevati se.

i Bodica, neprijetno znanstvo 5.

| Boga moliti, blagoslov 30.
j Boga videti, veselje 90, 60.

!  Bogat biti, bolezen 69, skrb 88.
! Bogat mož, dobro življenje 33.
j Boj, zavidni prijatelji 56, 12.

• Bojevati se v sanjah, nesloga 24.
! Bojevati videti, dvoboj 13.

! Bojišče, sramota 14.
j Bolan biti, slabi opravki 17.

! Bolečina, veselost 36 ali ne¬
sreča 29.

Bolezen, slabi vspehi 46.

| Bolha, slabe novice 86.

; Bolha grizeča, dobiček 9.

Bolha skakajoča, napačna no¬
vica 86.

Bolhe loviti, prepir 19.
j Bolhe videti, nič dobrega 42.
j Bolnika obiskati, zdravje 37.
j Bolnišnica, neprijetnosti 27.
j Bomba, ponesrečenje načrta 78.
j Bombaž bel, bolezen 90.

I Bombaž,od njega obleka,korist 12.

; Bombaž presti, potovanje 14.
Bombaž rumen, nesreča 65.
Bombažno grmovje, dobiček 21.
Bordel, sramota, zasramovanje 81.
Borenja učitelj, sovraštvo 2.
Borenje, prostor za — , dober
vspeh 52.

Borišnica, ranjenje 51.

Boriti se, prepir 89.

Borovec (drevo), izguba na
blagu 59.

- 7 —

Borovnice (jagoda), izdana lju¬
bezen 78.

Borovnice (rastlina), sladko upa¬
nje 50, jeza 3.

Borza trgovska, prevara 33.

Bos hoditi, sramota 61.

Bos okrog letati, izguba 61.

Boter, botra biti ali videti ga
ozdoma jo, krst 40.

Botra, botro, naprošen biti za —,
beračenje 6.

Božična potvic-a, lakota 57.

Božično drevo, sreča 80.

Božja pot, prememba kraja 83.
Brada črna, zdravje 48.

Brada dolga, kupčija, čast 67, 6.
Brada gladko obrita, sramota 10.
Brada pri ženski, sitnosti 46.
Brada rujava, revščina 89.

Brada siva, žalost, skrb 15, 40.

Bradati možje, jeza 2.
Brado striči, prepiri 20.

j Brana, dolgovi 51 in 52.
j Braniti se, prepir, napad 24.

Branjevec, prepiri 19.
j Branjevka, opravljanje 77.

| Brat, dolgo življenje 11.

Bratje ah sestre, dolgo življenje 30.
Brazda na njivi, j eza 7, sitnosti 77

8  -

Branjevka.

Breg, bodi previden! 90, izpol¬
njena želja 59.

Breg, ob njem sprehajati se, min¬
ljiva sreča 2.

Breg strm, zvijača, nevarnost 38.
Breme težko, nesreča in beda 90.
Brenkanje slišati, novice 73.
Breskva, zdravje 68, veselje 85.
Brest (drevo), rodovitnost 7.
Breza, zdravje, sreča, veselje 47.
Brezumnik, srčna bol 13.

Brinje trgati, veselje 82.

Brinjev grm, goljufija 49.
Brinjeve jagode, zdravje 32.
Brisača (cunja za prah), lju¬
bezen 7.

Brisalka, veselje 4.

Britev, izguba 4, kratiti čast 4.
Briti brado, veselje 21.

Brivca videti, klepetanje 14; če
me brije, preganjanje 49.

Brivec, škoda 24, bolezen 6.
Brizgalnica, ki jo na pogorišče
peljejo, nevarnost 66.

Brizgalnica ognjegasna, pomanj¬
kanje 22.

Brizgalnica mala, delo 40.

Brke črne, ponos 7.

Brke imeti, zdravje 27, vojaški
nabor 13.

Brke pri ženski, slabe novice 22.
Brke sive, upanje zastonj 6.
Brlog, bolezen 50.

Brod, škoda 13.

Bršljin, izguba prijatelja 11.
Bruhati, dolgo življenje 64, bo¬
lezen 18.

Bruno, nesreča 60.

Bruno padajoče, preganjanje 50.
Brus, prepir 5.

Brusač, neprijetnosti v dru¬
žini 90.

Brv, muka 1, negotovost 3.

Brv, preko nje iti, strah 13.
Brzojav, novica 90.

Brzojavka, razburjenost 77.

9

Buča.

Carino plačati, neprijetnosti 68.
Carinski urad, troski 69.

Čebra, prevara 89.

Cedrovo drevo, čast 4.

Bucika (igla), slaba vest 10.
Buča, varano upanje 74.

Buhtel (močnata jed), sreča 4.
Bukva (drevo), prijatelj v  bli¬
žini 30.

Bula (gnojna), trpljenje 6, 82.
Buldok (pes), strah 16.

Burka, zapravljivost 2.

Burkež, v slabo druščino priti 6.
Buško dati, nepriličnosti 39.
Buško dobiti, prepir 29.
Buzdovan (orožje), škoda 65, ne¬
varnost 6.

C.

Cekin, čast 43.

Cement, prepir 68.

Centimeter, dolgo življenje 73,
» v  častitost 7.

Cerkev.

10  —

Cep, slaba novica 26.

Cepec, poroka 44, 8.

Ceremonijo videti, pobožnost 31,

delo 87.

Cerkev, čast 64.

Cerkev obiskati, zopemosti 5; v
cerkvi moliti, visoka milost,
čast 36.

Cerkvena zastava.

Cerkev razdrta, prememba v po¬
klicu 27.

Cesar.

Cerkev videti, pobožnost 2.
Cerkev zidati, brezskrbna : pri¬
hodnost 16.

Cesar; ca.

Cikorija, smrtna nevarnost 1.

Cerkvenik, ženitovanje 73.
Cerkvena zastava (bandero), mi¬
lost božja 4.

Cerkveno blagoslovljen]e, dobro
življenje 1.

Cesar, visoko dostojanstvo 82.
Cesarica, čast 86.

Cestninar, revščina 45.

Cestni tolovaj, škoda, strah 59.

Cigan ali ciganka, nekaj nepri¬
jetnega 84, 38.

Cilinder (pokrivalo), sramotaj89.

Cilinder pri svetilnici, dolgovi 85.

— 12

Cimet (dišava), darilo 57.

Cin (kovina), nenavadna no¬
vica 39.

Cinasta posoda, lastna doma¬
čija 61.

Cinober, troski 42, goljufivo
upanje 5.

Cipresa, žalost 7.

Cipreso saditi, duh mrtvega na¬
prej živi 14.

Cirkus, sleparija 48.

Citre slišati ali svirati, zamera 2.
Citrona (limona), britka iz¬
kušnja 17, 86.

Citrona izžeta, selitev 13.
Citrono jesti, nesreča 67, zdravje 4.
Cmok, opravljanje 35.

Cmoke delati, opravljanje v
hiši 85.

Cmoke jesti, zdravje 70.

Coklje, skrb 60, premoženje 80.
Copate, veselje 28, prijetna
pot 18.

i.

Copate imeti, veselje 17.
Copate videti, veselje 28.
Cula, važna novica 28.
Culo nositi, dolga pot 79.

— IB

Cunjar, obrekovanje 42.

Cunje, revščina 19, beda 87.
Cunje kupiti, dobiček 24.

Cunje pobirati, življenje polno
skrbij 10.

Cveki za črevlje, zamera 3, 31.
Cvetlice, zdravje 58.

Cvetlice dobiti, kratko veselje 26.
Cvetlice polivati, znanstvo 20,
ljubezen 40.

Cvetlice trgati, slabost 70.
Cvetlice usabnele, sleparstvo 89,
smrt 12.

čaj piti, bolezen 24.
čaka vojaška, nezgoda 85.
čarovnik, nezgoda 60, sovraž¬
nik 23.

časopis, veliko vrišča za nič 14.
časopis citati, dobra novica 17,
skrb 14.

čaščenje, povišanje 21.

Cvetlična mizica, dedščina 61.
Cvetlična vaza, blagostanje 46.

Cvetlični šopek dobiti, sreča v
ljubezni 24.

Cvetlični vršiček, veselje 19.
Cvetlično vazo razbiti, izguba 58.
Cvikati (igra s kartami), iz¬
guba 89.

Cviliti ali tuliti slišati, nesreča 67.

Častiti koga, dobra vzgoja 71, 84.
častnik, samozavest 47, ošab¬
nost 48.

čebela, veselje 78, hrepenenje 59.
čebelam med dati, izguba na
premoženji 89.

Čebelam med jemati, kmetija 72.
Čebele, ki pikajo, veselje 66.

14

Čebele leteče, izguba 10.
Čebele mrtve, skrb 88.

Čebele na cvetlicah sedeče, prid¬
nost 26.

Cebelni roj leteč videti, ogenj 1.
Čebelnjak, vspeh pri delu 46.

čebele na cvetlicah.

Čebulja, solze 47.

Čelada, stanovsko povišanje 24.
Čelo, hiba 32.
čelo ranjeno, korist 33.
čepica, uljudnost 63.

15  —

Češenj, telesna napaka 16.
Češenj jesti, nečistost 88.

[čebelnjak.

češenj saditi, ozdravljenje 8.
češenj trgati, trud 46. v i
Česnova juha, beda 3. ; j

Čebulja.

češplja (drevo), somenj 50.
češplje (sad), bolezen 15, po¬
roka 41.

češplje nezrele jesti, bolezen 1.
Češplje sušiti, govoričenje 18.
četvorka (številka), dobro upa¬
nje 4.

četvrtak (4 krajcarji), boga¬
stvo 33.

i čipke (špice), pomanjkanje 66.
čižek (ptič) pevajoč, neprijetno
srečanje 54.
čižme, beda 27.
čižme nove, kurja očesa 50.

čižme sleči, srce razkriti 8.
čižme stare, revščina 27.

— 16 —

Človek, korist 69; veliko ljudij,
nezgoda 8.

Človek tolst (debel), veselje 19.

človek ubit, korist 54.

Človeka ubiti, neodkritosrč-
nost 45.

Človeška množica, nevarnost 78,
jeza 66.

človeško blato, denar 66.

Čmrl, pridnost 86, skrb 80.

Čokolado piti, prijaznost 76.

čoln, pomanjkanje brane 38, ne¬
varnost 68, 90.

čopič (pinzel), neumno govori¬
čenje 56.

Čredo ovac pasti, blagostanje 35.

Čredo živine imeti, premoženje
40.

Črepinje, solze|29.

Črešnje, slabosti 17, nemir 79.

Črešnje jesti ali trgati, skrb 59.

Črešnje rudeče videti, sreča in
veselje nad otroci 36.

črešnjeva ali češpljeva košica,
tatvina 70.

čreva človeška videti, bolezen,
smrt 54.

Čreva videti, dedščina 54.
Črevljar, redek gost v hiši 43.
Črevljar, ž njim govoriti, pre¬
hitra smrt 26.

črevljarsko lepilo, korist 50, 75.
črevljarsko šilo, zamera 36.

čreda ovac.

črevlje delati, izguba 5, škoda 38.

— 17

Črevlje kupiti, nenavadni troski
. 77.

Črevlje obuti, goljufija 81.
Črevlji novi, kurja očesa 44.
Črevlji od klobučevine, beda 27.
črevlji za doma, urejeno živ¬
ljenje 69.
črka, izguba 56.

Črkostavec pri delu, priljublje¬
nost 1.

Črnilnik, goljufija 8, prepir 19.
črnilo, potovanje 45.

Črnilo delati, dobra novica 51.
Črnilo izliti, slaba novica 80.
Črnjevka (ptič), novosti 72.

Črta, naklonjenost ljudij 68.

Črv, nesloga 72, nevarnost 80.
Orv lazeč, zaslužek 18.

Črvina, bodi previden! 6.
čudež, zasramovanje 80.

čuk, bolezen 78.
čumnata glej sobica!
Čveteroogelnik, goljufija 44.

D.

Daljnogled, sreča 48, približanje
14.

Dama (igra), lahkoživnost 42.

Damastna obleka, ošabnost 35.

Dar, priljubljenost 88, prijatelj¬
stvo 41.

Darda (igra s kartami), lahko-
mišljenost 37.

Darilo, izguba 45.

Darilo dati, obrekovanje 9.

Darilo dobiti, zavist, izguba 76.

Darovati kaj, sreča v kupčiji
14.

Darove, skrinjica za — (v cerkvi),
nesreča 9.

Dateljevo drevo, slaba pot 56.
Datelji, ljubezen, poljub 68.
Davek, dosti blaga 44.

Davek pobirati, skrb 12.

Debel biti, nevarnost 15.

Debel človek, veselje do življe¬
nja 19.

Deček, igrajoč se, dobra novica
58.

Deček, izprehajajoč se, veselje 12.
Deček pevajoč, veselje 13.

2

18

Deček priden, blagoslov 63.
Deček razposajen, skrb 29.
Dečki, prepirajoči se, težave v
kupčiji 48.

Deček, igrajoč se.

Dečki skakajoči ali plavajoči, nič
dobrega 70.

Dečko mlad, pridnost 7.
Dedovati, revščina 30.

Dedščina, pravda 22.

Dekana videti, prepir 62.

Dekla, nesreča 28.

Deklamovati, nečimernost 36.
Deklica jokajoča, zadrega 13.
Deklica lepa, zadovoljnost 36.
Deklica mala, blagostanje 44.
Deklica velika, iznenadenje 15.
Deklico malo videti, veselje 25.
Deklo odpustiti, ljubosumnost 28.
Deklo vsprejeti, pomnožitev dru¬
žine 32, gostje 61.

Dekoracija, zamera 28.
Delati, dobra kupčija 17.

Deklica.

Delavec v tovarni železa, nepri¬
jeten obisk 44.

— 19 —

Delavnica, pridnost in vstrajnost
35.

Delfin (riba), čast 24.

Delnice, izguba 64.

Delo od zlata ali srebra, škoda
15.

Denar bakren, ves trud zastonj
81.

Denar dobiti, dobiček v loteriji
37.

Denar izdati, revščina 78.

Denar izgubiti, slaba kupčija 8,
nezgoda 90.

Denar izposoditi, bogata nevesta
15.

Denar kovan, revščina 23.
Denar kovan ponarejen; sramota
26.

Denar najti, kratko veselje 71.
Denar ponarejen, beda 10.

Denar zlat, nesreča 81.

Denarna mošnja polna, bogastvo

33 .

Denarna mošnja prazna, beda 7.
Denarna vreča (denarnica), do¬
biček 1, 5.

Denarnico najti, blagostanje 38.
Denarnico izgubiti, nesreča 90.
Deputacija, bolezen 8.

Desetnik, skrb 49.

Deska, strah 30.

Dete v povoji, sreča 2.

Detelja cvetoča, korist 17.
Detelja štiriperesna, lahko pri¬
dobljeno bogastvo 90.

Detelja zelena, prijateljstvo 5.

— 20  —

Deteljična peresa, sreča 5.
Devica lepa, neodkritosrčnost 14.
Devica stara, zamera 28.

Devico Marijo videti, skrivni so¬
vražniki 2.

Devico občudovati, zamera 55.
Devico poljubiti, skrb 68.

Dež, oddaja blaga 11.

Dež liud z nevihto, opustošenje
12, škoda 38.

Dežna kaplja, goljufija 60.
Dežnik, ljubimsko dobrikanje 65.
Diadem si na glavo dati, odli¬
kovanje 76.

Diamant, redka sreča 88.
Diamant v prstanu, čast 29.
Dihur, goljufija 87.

Dijak, slabo ime 11, olika 18.
Dijakon biti, dostojanstvo 16.
Dim, vabilo 36, prevara 17.

Dimnikar.

Dim dvigajoč se videti, zaroka
87.

Dim iz pipe, dostojanstvo 41.
Dimnikar, gost 18.

Dirkališče, slabe razmere 8.

Dirkanje, premaganjc vseh za¬
prek 25.

Dišave v kako jed dati, bodi
previden! 12.

Divan, dostojanstvo, mimo živ¬
ljenje 70.

Divjačino jesti, premoženje 77.

— 21  —

Divjačino loviti, vspeh~v gotovi
stvari 70, nezgoda 75.

Divja gos, izguba 77.

Divjak, veselost 26.
Divja raca, tolažba 14.
Divji češenj, nečast 8.

Divji konj, denar 24.

Divji mrjasec, dosti blaga 61.

Dleto, tatvina 79.

Dnevnik (knjiga), ves trud za¬
stonj 20.

Dninar, dobra kupčija 43.

Dninar pri delu, obrekovanje 46.

Dninarja izplačati, naklonjenost
gospodov 40.

Dob črni (ebenovo drevo), bla¬
gostanje 60.

Dobiček imeti, dobiček in iz¬
guba 13.

Dobitek v kaki igri, prijatelj¬
stvo 56.

Dobitek v loteriji, poguba 80.

Dobrote sprejeti, prijateljstvo 29.

Dobrote zavrniti, prevzetnost 29.

Dninar.

Dojnica, škoda 22.

22

Dojnica biti (dojiti), sreča 2.
Dojnieo imeti, sitnosti 72.
Doktor, draginja 84.

Dolar (srebrnik), sreča 29.
Dolgove delati, bolezen 29.
Dolgove plačati, skrb 89.

Dolino videti, veselje 55.
Domačija, sreča 1.

Domačijo zapustiti, izguba 77.
Doslužen invalid (vojak), po¬
manjkanje trpeti 41.

Dota, poroka 72.

Dragocenosti, sreča 77.
Dragonec, prepir, nesreča 90.
Drat, glej žica!

Dremati, bodi priden! 3.

Dreta, delo 7.

Drevesen sok, ljubosumnost 5.
Drevesna skorja, skrb 11.
Drevesna vrsta, stanovitnost
60.

Drevesno deblo, denar najti 48.

Dragonec.

Drevja veliko, upanje 48.

Drevje goreče, družinski prepir
36'

Drevje saditi, sreča 9.

Drevje sekati, sitnosti 21.

Drevje videti, da se seka, ne¬
sreča 83.

Drevje visoko ali zeleno, po-
množenje premoženja 56.

Drevo brez cvetja, konec prepira

68 .

Drevo cvetoče, ozdravljenje 3.

Drevo od strele razklano, raz¬
družitev zaljubljencev 65.

Drevo, pred njim stati, ko strela
vanj udari, dobre novice 90.

Drevo s sadjem, zvest prijatelj 1
16.

Drevo sulio, izguba, prevara 47.

Drevo zeleno, sreča in veselje 49.

Drevored, visoko spoštovanje 30.

Drisko imeti, bolezen 56, škoda 3.

Drob gosji, sreča v kupčiji 34.

Drobnica, blagostanje 55.

Drobtine, slaba kupčija 87.

Drog železen, 61.

i Drog, glumač na njem, neza¬
upanje, izguba 37.

Drozeg (ptič), izguba 86.
j Drožja, sreča pri podjetji 48.

| Drsali ce, goljufivo prizadevanje
8 . 6 .

Drsališče, veselost 17.

! Drsati se, korist 60.

Društvena zastava, ljubezen 51.
Društvo videti, previdnost 4.

! Družba, čast 3, dobro življenje
[ 76, 39, vabilo 13.

| Družbenik, dobiček 9.

Družbeno igro igrati, korist 19.
Družbo sestaviti, nesloga 16.
Družica, upanje 50.

! Družina (posli), izguba 21.
Družino skupaj videti, zmešnjave
18.

I Drva kupiti, beda 48.

| Drva pobirati, trud 42.

— 24

Družica.

Drva sekati, poplačana pridnost
36.

Drvar, beda 2.

Dudljar, veselost 20, 61.
Dudljati, sloga 71.

Duh (strah), oddaljen prijatelj
50.

j Duh črn, smrten slučaj 81..
Duh krvav, umor 35.

Duhan (za nosljati), zadrege 90.


! Duhovnik, žalost 12, smrt 2.

;  Duhovnika, posvečenje v —, v
pogubo iti 1.

J Duhovnik biti, dostojanstvo 22,
visok poklic 37.

Duhovnik vojaški, prepir 39.

Duhovnik v ornatu, žalost 9,
beda 12.

Duhovniku izpovedovati se, olaj¬
šanje 79.

Duhovska obleka, smrt 30.

Duhovščina, nič dobrega 20.

j Duša, hrepenenje 60.

Duša pri svetilnici, prepir 36.

Dvoboj, prepir 36; na dvoboj
pozvan biti, nevarnost 36.

Dvojčka, skrb 60, 24.

Duhovska obleka.

Dvokolnieo vleči, skrb in trud
30.

! Dvorana polna, veselje 5.
j Dvorana prazna, žalost 51.

| Dvorišče, bogastvo 10.

| Dvor knežji, varanje 14.
j Dvorna gospa, ponos 79, ne¬
zgoda 82.

Dvorni dostojanstvenik, spletke,
prijatelj, sreča 6, 45.

Dvomi norec, nezvestoba 41.

Dvornik, lahkomišljenost, po¬
guba 39.

Ebenovina, svoj smoter doseči 78.
Eksplozijo slišati, strah 75.
Ekvipaža, nesreča 42, bogastvo 18.
Ekvipaža, v njej se voziti, čast 34.

Ekvipažo kupiti, izguba 54.
Ekvipažo prodati, skopost 25.
Eldorado, sreča 6.

Elizij, veselje 6.

Dvokolnica, pomanjkanje 30.

Dvorana, družba 11.

— 26

Endivijo (solato) jesti, težave 28.
Enook, sreča 11.

Enorog, nesreča 88.

Enorok, blagostanje 15.

Eolovo harpo videti ali slišati,
goljufija 80.

Esenca, zmešnjave 90.

Etui prazen, ukradene reči nazaj
dobiti 22.

Fagot, nanj svirati, veselost 66.
Faktor pri delu, s pridnostjo do-
smoter 46.

Flancati, zdravje 44.

Flancate jesti, gostoljubnost 13.
Flavta, goljufija 75.

Flavta, nanjo svirati, težave 38.
Fotograf) poroka 50.

Fotografija, veselje 61.

Fazan, veselje 52.

Fazanerija, izguba 49.
Feldcajgmojster, čast 1.
Feldmaršal, dostojanstvo 89.
Figa, glej smokva!

Figure videti, darila dobiti 59.
Fižol, prepir 86.

Fižol (bob) jesti, prepir 40.
Fižol saditi, izpolnjene želje 44.

Fotografovati, zmešnjave 55.
Frizer, varanje 9, žalost 9.
Frak, plesno, veselje 50.

Funt (utež), dobra kupčija 39.
Futeral, nezgoda 67.

Emancipacija, goljufija 79.

Ekvipaža.

— 27 —

G.

Gabor (drevo), previdnost 5.
Gabrijel arhangelj, sreča 84.

Gad, bolezen 15.

Galeb (morski ptic), zadrege 14.
Galera, nezgoda 80.

Galerija, izdajalstvo 66.

Galerija slik, užaloščenje 1.
Garje imeti ali videti, skrb 90,
hudobija 76, bogastvo 24.
Garje na glavi, upaj bogastvo 69.
Gaščarica, selitev 78.

Gaščarieo videti, nesreča 25.
Gazela, bolezen 73.

General, prepir 77.

Georgine cveteče, veselje 88.
Gigerl, veselost 33.

Gigerl biti, neumnost 73.
Gigerlov veliko, revščina 81.

Gips, slab svet 78.

Gipsast odtis, prevara 18.
Gipsasta soha, darilo 59.

Glas lep slišati, ravnaj se po
dobrem svetu! 11.

Glas neznan, hvala 53.
j Glas tromb in pavk, sramota 45.

Glasovir (klavir) slišati, oprav¬
ljanje 88.

Glasovir videti, neskrbnost 9,
zamera 20.

Glava gola, zvijača 7, nezgoda
75.

! Glava siva, skrb 56.

Glava z dolgimi lasmi, slabo
stanje 65.

Glavnik, sreča v podjetji 53.

Glavnikar, pritožba 35.

Glavobol, izguba 48.

28

Glažuta, glej steklarna!
Gledalec biti, veselje 20.

Glara.

Gledališka loža, hiba 20.
Gledališko kukalo, novice 75.
Gledati kaj, nezgoda 27.

Gledališče, imenitna družba 4.
Glina (ilovica), bolezen 6.

Glina, ž njo mazati, bolezen 74.
Glino kopati, malomarnost 73.

Gliste (pri otrocih), prepir v
hiši 22.

Gliste imeti, varuj se sovraž¬
nikov! 36.

Globina (jama), škoda 29.

Globus, učenost 88, brezkrajna
pot 90.

Gluh biti, sam sebi zopcrn biti 29.

Gluhota, obrekovanje 27.

Glumač, pregovarjanje 9.

Gneča, prepir 7.

Gnide česati, bolezen 6.

Gnide na glavi videti, zamera'30.

Gnoj, blagostanje, dobra letina
15.

Gnoj iz hleva kidati, previdnost
26.

Gnojiti se, ozdravljenje 25.

j Gnojna jama, premoženje 50.

! Gnojne vile, sreča v podjetji 50,
73, korist 82.

| Gnojni kup, blagostanje 14.

I Gnojni kup na dvorišču ali polji,
blagostanje 17.

Gobo.

— 29 -

Gnojnica, neljubo delo 24.

Gobe, preganjanje 72.

Gobe jesti, sladkosnedenost 31.

Gobe kupiti, poželjenje 25, uža-
lostitev 30.

Gobec (smrček), obrekovanje 9.

Godba, troski 71, neizpolnjeno
pričakovanje 88.

Godbena kapela, veselost 36, 52.

Godbeniki, troski 44.

Gojenec, nezvestoba 3, bolezen
otroška 71.

Gojzd, škoda 86, veselje 23.

Gojzd goreč, nesreča 80.

Gojzd suh, mnogo dela 51.

Gojzdar, sreča 69.

Gojzdni človek, čast 2.

Gojzdni čuvaj, goljufija, tat¬
vina 7.

Gojzdni duh, drži se ugodne
prilike! 7.

Gojzdni rog, ples 15, lov 32,87,20.
Gojzdni sadovi, žalost 38.

Golaš, darilo 58.

Golazen, nezvest prijatelj 89.
Golenica, sreča 70.

Golida, razkrita tajnost 69.
Golida za molzenje, previdnost
ne škoduje! 54.

Golijat, ki sc z Davidom bori,
videti ga, premagal boš vse
težave 66.

Goljuf, napad na življenje 57.

Goljufati koga, goljufiji priti na
sled 49.

Goljufija, nepriličnosti 90.

Golob, sreča 76.

Goloba vjeti, izguba 90.

Golobica, izguba 90.

Golobnjak, ženitovanjo 87.

Goniti na okrog, prepir 83.

30

Gora, nanjo iti, skrb, nezgoda

56, 87.

Gora ognjenik, nevarnost lv.
Gora, po njej navzdol iti, neiz¬

polnjene želje 45, 56.

Gora visoka, razveseljen biti 4.
Gora zelena, korist 2.

Gorčica, zaslužek 24, pomoženje
premoženja 77.

Gorčico jesti, žalost 25.

Gorjanc, gorjanka, potovanje 19.

Gorovje, prepir iskati 10.
Gorski duh, novost 77.

Gos kupiti, dobiček 8.

Gos leteča, pot zaradi dedščine
87.

Gos pečena, blagostanje 43.

Gos plavajoča, dolgo potovanje 66.

Gos zaklati, oprošcenje sovraž¬
nikov 43.

Gosenice nabirati ali uničevati,
korist 1, tatvina 87.

Gosenično gnezdo, neprijetnosti
27.

Gosi pasti, neprijeten posel 25.

Gosi pitati, prevara neumnih
ljudi j 61.

Gosjak, sovražnik 59.

Gosje pero, domače veselje 85.

Gosli, godba 10.

Gosli, lok za — ali strune za
—, nesreča 48.

Gospa, sitnosti 77, ženitovanje 52.

Gospod, neprijaznost 41.

31 -

Gospod biti, razžaljen j e na časti
82.

Gospod velik, norčevanje 50.
Gospodariti, nevarnost 11.

Gosli.

Gospodičina, zakonski blagoslov j
24.

Gospodinjstvo, red 71.

Gost v hiši, zavist 9.
Goste dobiti, prepiri 47.
Gostija, neprijetnosti 85.

Gostilna, potovanje 55, skrb 14,

obisk 54.

Gospa.

— 32 -

Gostilna, v njej se razveselje¬
vati, revščina 48.

Gostilničar, gostilničarka, vese¬
lost 44.

Goščava, suha, sila 49.

Govedina, nič dobrega 89.

Govedino jesti, štedljivost 68.

Govedino peči, dober svet 50.

Govejo živino goniti, pomoč
iskati 37.

Govejo živino pobiti, našopir-
jenost 20.

Govor imeti ali slišati, dobra
kupčija 85.

Grabiti seno, nezaupanje 1.

Grablje, pridnost in delo 30, hre¬
penenje po sreči 80.

Grad, nevarnost 9; vanj iti, ne¬
kaj nenavadnega doživeti 23.

Grah cveteč, veselje 2.

Grah jesti, bolezen 1.

Grah kupiti, skrb 18.

Grah prodati, kmetija 24.

Grah suh, telesna poškodba 3.

Grah surov jesti, telesna hiba 46.

Grah trgati, dobro prijateljstvo 56.
Grah v stročji, delo 80.

Grahova slama, obrekovanje 80.
Grajati koga, ponižanje sovraž¬
nikov 11.

Grajske razvaline, žalost 30,
škoda 74.

I

Granata (pri topničarjih), slabe
novice 17.

Graščina, sreča 41.

Graščino svojo videti, prevara
12, 24.

Graščino imeti, zadovoljna sta¬
rost 9.

Graver kovin, beda 22.

Grb plemski, ponižnost 27.

Grba, grbast biti, zasramovanje
78.

Grbast človek, denar 88 ali
sreča 35.

Grdoba, potovanje 5, bolezen 16,
boj se zlobnih ljudij! 8.

Greben za predivo, preganjanje
18.

Greblja, glavobol 89.

Greda vrtna, previdnost po¬
trebna! 78.

Grenke stvari zauživati, zdravje
25.

Grob, smrt mej znanci 51.

Grob sveti videti, bolečine pre¬
nehajo 58.

Groben kamen.

Gramoz na kupu, nevarnost 74.
Granata (drag kamen), bolezen 48.

Grlica, zavist 75.

Grlica pojoča, zvestoba 60.

Grlo, izpolnitev želja 82.
Grmičevje zeleno, veselje 47, 80.
Grmovje (goščava), sreča 16.

3

34

Grob, v njem ležati, škoda 56.
Groben kamen, blagostanje 86.
Groben napis, izguba prijatelja 33
Groben napis citati, muke 81.
Groben nasip, blagostanje 55.
Grobna lopata, skrb 19.
Grobokop, novica 74.

Grom, če strela udari, tuga 45.
Grom slišati, dobre novice 59.

Groši, premoženje 13.

Grošiček, kes 82.

Grozd, korist 78, veselje pri
otrocih 32.

Harfa, žalost 60, nesreča 69.
Harfenistinja, milost 31.

Harfo svirati, potovanje 48.
Harlekin, lilinjenje 77.
Harmoniko svirati, razveselje¬
vanje 33.

Hči, sreča in veselje 64.

Grozdje jesti, novo znanstvo 32,
dostojanstvo 42.

Grozdje tlačiti, korist 16.

Gruda zemljo, prijatelj umrje 71.
Gube v obrazu, lepota 90.
Gugalica, negotovost 20.
Gugalen konjiček, dobra vožnja
14, blagostanje 28.

Gumb izdelovatelj, izguba 82.
Gumb, škoda 20.

Gumbi, denar 32.

Gumi, izguba 32.

Hermelinast, kožuh, neodkrito-
srčen prijatelj 85.

Herold, novosti|46.

Hibo imeti, sovražnik 44.

Hibo (telesno napako) videti,
zdravje 5.

Hidrant, iznenadenje 16.

— 35

Hijacinta (cvetlica), ljubezen 20.

Hijena, slab značaj 13.

Himno peti ali slišati, zvestoba
v poklicu 10.

Hipohonder, muka za okolico 24.
Hiša goreča, prepir 32.

Hiša podirajoča se, kmetija 7.
Hiša pogorena, veselje 61, dobra
novica 50.

Hiša razdrapana, bolezen, 47, 16.

Hiša stara, skrb 47.

Hiše stare, zaničevanje 19.
Hišica, upanje 5.

Hiši na, zlagane novice 24.

Hišina, ž njo se šaliti, zapreke 19.
Hišni gospodar, zamera 31, po¬
nos 6.

Hišno orodje, ženitovanje 80.
Hišo kupiti,blagoslov 16,korist 25.
Hišo podreti, izguba na premo¬
ženji 85.

Hišo posedovati, skrb 67.

Hišo prodati, izguba 57.

Hišo zidati, blagostanje 5, 77.
Hitrica (hiteti), nesloga 11.
Hitrost, sila 69.

Hlače, krojaški račun 40.

Hlače dobro imeti, veselje 3.
Hlače oblačiti, sreča 46.

Hlače ozke imeti, jetništvo 14.
Hlače raztrgane imeti, škoda 51.
Hlače spodnje, izguba 59.

Hlače za kopanje (plavanje), ne¬
sloga 47.

Hlačnat gumb, sreča 35.

Hlapec.

3

36 -

Hlačnat gumb prišiti, zamera
81.

Hlad, bolezen 30.

Hlapec domači, denar 72.

Hlapec močan, nezvest prijatelj 4. j

Hleb kruha, pomanjkljaj 4, bla¬

gostanje 49.

Hlev, blagostanje 64.

Hmelj, žeja 42.

Hmelj, drog za —, novo delo 48.
Hmelj, vreča za —, veselje 76.
Hmeljar, korist 77.

Hodnik, prepir 70.

Hodnik ozek, teman, smrt 70.
Hoja hitra, zmota 15.

Hoja lahka, bolečina 9.

Hoja počasna, prepir 12.

Hoja po ledu, preteča bolezen 12.

- 37

Hoja po strehi, bolezen 89.
Hoja težka, beda 10.

Hrabrost, zmaga 79.

Hrana dobra, dobro stanje 82.
Hrana slaba, nezgode 28.
Hrast posekati, hrabrost 15.
Hrast suh, bolezen 77.

Hrast zelen, zdravje 81.

Hrastov gojzd, sreča pri pod¬
jetji 78.

Hrastov list, priznanje 63.
Hrbet, batine 52, sramota 11.
Hren strgati, razžaljenje 54.
Hrib, strah 70.

Hrib zelen, lahek zaslužek 7.
Hripavost, korist 44.

Hrom biti, zadrega 47, veselje
17.

Hromega moža videti, revščina

11 .

Hromega videti, pomoč 89.
Hrošč, sovražnik 8, ljubezen 24.

Hrošča letečega videti, škoda 24.
Hrošča loviti, zopernost 31.
Hroščev roj, kmalu dobiš denar
59.

| Hrščati, dobra novica 67.
j Hrt (pes), sreča 25.

Hromeč.

Hruška (drevo), dobiček v kup¬
čiji 85.

Hruške, sitnosti 68.

Hruške črvive, hinavstvo 14.
Hruške jesti, dobiček v kupčiji
54.

Hruške tresti, dobiček v kupčiji
85.

Igra s keglji, škoda 72.

Igra s kockami, izguba 52.

Igra s kartami, zamera 35.

Igra z otroci, družinska sreča 82.
Igra šah, prevara 27.

Igra z žogo, žalost 58.

Igrača, otroke dobiti 35.

Igralec (gledališki), dogodek 24.
Igralnica, nesreča 31.

Ilovica, bolezen 10.

Hruške trgati, vesolje 61

Hudič, goljufija 7, hudobnost 77,
Hudomušnež, goljufija 31, zani¬
čevanje 54.

Huzar, veseli časi 42.

Hvala lastna, nezgoda 90.
Hvaliti kaj, zadrega 88.

Ilovico kopati, denar sprejeti 16.
Ime tuje imeti, neodkritosrčen
prijatelj 30.

Indigo kupiti, čast 90.

Indijan (purman), dobiček 44,
blagostanje 60.

Indijanec, prestrašenje 47.
Infanterist (pešec), bolezen 50.
Ingver jesti, dobrosrčnost 11.
Ingver kupiti, denar 37.

— 39

Inkvizicija, nevarnost 71.
Institut (zavod), prepiri 62.

Igralec (gledališki).

Inštrukcija (navodilo), nesrečen
slučaj 36.

Indijanec.

Inšpektor (nadzornik), pre-
memba v družini 73.

Intabulacija (vknjižba), blago¬
stanje 12.

Intendant, nečimernost 19.
Invalid, žalost 30.

Inventar napraviti, izguba, škoda
29.

Inženir, poplačan trud 70.
Inserat čitati, poročilo 4.

Isker veliko, solze 14.

Iskre leteče videti, sreča 72.
Iskre švigajoče, sreča 73.
Ivanščica, sreča 88.

Ivje, izguba 21.

Izba velika, veselost 86.

Izbirati kaj, nezgoda 21.

Izbica mala, zmernost, skrom¬
nost 68.

Izdajalec, skrb 59, očitajoča vest

11 .

Izdajalstvo, sodnijsko prega¬

njanje 6.

Izsekan gojzd.

— 40 —

Izgnanec, korist 14.

Izgnanje, korist 14.

Izkaditi, žalost 76.

Izkaditi posteljo, korist 2.
Izkopati mri v o, ničvredno živ¬
ljenje 15.

Izločiti kaj, bolezen 28.

Izložiti blago, dobra kupčija 46.
Iznenadenje, bodi oprezen! 37.
Izop (rastlina), zdravje 28.
Izpeljati so v vozu, sreča 27.

Jablan, veselje 22.

Jablan cveteč, sirota postati 59.
Jablan divji, hrepenenje po raz¬
veseljevanji 90.

Jabolčnik (mošt), trud 25.
Jabolčnik piti, bolezen 19.

Izplačati, prijateljstvo 1.
Izpodrsniti, goljufija 61.
Izpovednica, izdajalstvo 48.
Izpovedovati sc, tužnost 15.
Izprijazniti se s sovražniki, mir
23, sramota 69.

Izpuščaj, bolezen 54.

Izpuščaj imeti, skrbi 54.

Izsekan gojzc!, delo 51.
Izseljenec, prememba 33.
Izslikati, slabi časi 21.

Jabolka otresati, priljubljenost

43.

Jabolka suha, hvala 4.

Jabolka videti na drevesu, dobre
novice 5.

Jabolko gnilo, škoda 7.

Jabolko jesti, veselost 8.

Jabolko komu dati, sreča 60.

Jadema ladija (jadernica), ne¬
stanovitnost 47.

Jadrati na ladiji, potovanje 71,
varstvo prijateljevo 54.

- 41

Jagnjed (drevo), sreča 12, visoka
služba 82.

Jagnje (žival), potrpežljivost 21, j
veselje 6.

Jagnje imeti, mir 57.

Jagnje videti, strah (ib.

Jagnjeta imeti, mir 17.

Jagnjeta, skakajoča videti, ve¬
selje 66.

Jagnjeta zaklana, škoda 25.

Jagode rudeče, zadovoljnost 2.

Jagode trgati, iskati, nemir 39.

Jahalni konj, veselje 34 ali
dobra kupčija 8.

Jahalnica, previdnost na pravem
mestu 42.

Jahati, vabilo na lov 4.

Jajca gosja, kmetija 49.

Jajca jesti, žalost 47.

Jajca kuhati, opravljanje 33.

Jajca kupiti, nesreča 17.

Jajca videti, kupčija 17.

Jajčje lupine, smrt 69.

Jakobova hruška, sladkosnede-
nost 40.

Jakobovo hruško jesti, rodovit¬
nost 69.

Japonec.

42

Jamo kopati, laž 71, 81.

Jamo videti, ženito vanje 58;

vanjo pasti, škoda 2.

Jamstvo, dobro življenje 44.
Janež, pravda 78.

Janičar (turški vojak), sovraštvo
63 .

Japonec, potovanje 17.

Jarbola pri ladiji, korist 74; jar-
bola zlomljena, smrt 24.

Jarek, nevarnost 20.

Jarem, težko delo 78.

Jasli, slabi časi 77.

Jasli polne, korist 75.

Jasli prazne, ves trud zastonj

66 .

Jaspis (dragocen kamen), po¬
guba 11.

Jastreb, nevarnost 33.

Jastreba letečega videti, neod-
kritosrčen prijatelj 4.

Jazbec, dedščina 41.
Jazbeca loviti, delo 12.
Jazbeca vjeti, korist 41.
Jecljati, trdni sklepi 63.
Ječa, velika nezgoda 21.

Ječa, v njej biti, prepir 19.
Ječar, prijateljstvo 12.

Ječmen (žito), delo 4.

Ječmen na očesu, sitnosti 14.
Ječmenu zrno, neprijetno izne-
nadenje 51.

43

Jed na mizo nositi, škoda 24.
Jed nezabeljena, dobrota 44.

Jed pripravljati (kuhati), po¬
manjkanje 65.

Jedilna shramba, veselje 12.
Jedilna shramba odprta, tatvina
15.

Jedilna shramba polna, bogastvo
8, 22; prazna, revščina 62.
Jedro, zdravje 22.

Jegulja plavajoča, dolga pot 56.
Jeguljo jesti, korist 5.

!  Jelen bežeč, sovražnik 48.

Jelen severni, sovražnike pre¬
magati 45.

Jelene streljati, čast 7.

Jelenov veliko, gostje 63, 87.
Jelenovo meso jesti, tuga 58.
Jelenovo rogovje, prepir 46, va¬
ranje 12.

Jeguljo videti, težko delo 37.

Jeguljo vjeti, dobro poročilo 18. j j elka? S reča in veselje 54, za¬
dovoljnost 86.

Jelkove veje, blagostanje 33.
Jelkovi storži, zlo 83.

I Jerebica, dobre novico 24.

I Jerebice jesti, veselje 55.

| Jerebika, beda 47.

Jerebiko jesti, neplodovitost 27,
nesreča 47.

| Jermen, korist 20.

Jesen, dolga pot 50.

[ Jesih (ocet), delo 66.

Jelen, lov 16. i Jesih izliti, slaba namera 79.

— 44

Jesih piti, britko delo 30.

Jesti dati, bogastvo 8.

Jesti sam, zdravje 77.

Jesti v družbi, ženitovanje 3.
Ješprenova jed, nezgoda 17.
Jeterna klobasa, škoda 65.
Jeterno klobaso jesti, nezaupanje
45.

Jetika, bolezen 24.

Jetiko imeti, zaupanje v Boga
12, beda 46.

Jetra, dedščina 5.

Jetra gosja, sreča 47.

Jetra goveja, obrekovanje 4.
Jeza,- nezdravo razburjenje 5,

veselje 89.

Jezdec, obisk iz tujine 25.

Jezera ali morja, ribe iz —, do¬
biček 65.

Jezero kalno, bolezen 15.

Jezero, po njem se voziti, bo¬
gastvo 38, 81.

Jezero razburjeno, skrb, nevar¬
nost 12.

Jezik, bolezen 9.

Jež, nezgoda 54, hudobija 15.

Jokajočega slišati, olajšanje 20.
j Jokati se, žalost 3, tolažba 6.

Jordan (reko) videti, zdravje 24.

Jubilej, slovesnost 64.

Jubilejna razstava, dobra kup¬
čija 79.

! Juha vinska, bolehnost 9.
j Juho jesti, ozdravljenje 88,

| sprava 76.

!  Juhteno usnje, stanovitnost 72.

Jurček hrastov (goba), milost
56.

Jurček pravi (goba), sladkosne-
denost 56.

Jutranja zarija, upanje 37.

: Jutranjica (zvezda), sreča 2,
sreča v podjetji 29.

| Jutro lepo, sreča 1, veselje 5.

45

Kabinet, beda, bolezen 20.
Kač veliko, sovraštvo 60.

Kača, neodkritosrčni prijateljij
61.

Kača, od nj e ugriznen biti, obre¬
kovanje 8.

Kača zlata, zaklad najti 70.
Kačji kralj, žalost 42.

Kačji pastir, božja pot 51.

Kačo ubiti, bogastvo 75.

Kad (za vodo), tajne novosti 79.

K.

Kadilnik, pobožnost 65.

Kadilo, znanstvo 9.

Kadilo dobiti, hvaležnost 8.
Kadilo goreče, dobro znamenje
37.

Kadilo v cerkvi, tožba 8.
Kadriljo plesati, veselost 18.
Kafra, bolezen 6.

Kalmuk, nenavaden dogodek 42.
Kamen, izdajalstvo 63.

Kamen dragocen videti, bogastvo
34.

Kamen lomiti, bolezen 79.
Kamen obsekavati, plačilo 33.
Kamenita klada, domač prepir
80.

Kamenita pot ali polje, nezgoda

20 .

Kamenja kup, dobra poroka 4.
Kamenje dragoceno, sreča 70,
gizdavost 15.

j Kamenje metati, nesloga 83.

! Kamenje štirioglato (kvader), ve¬
like zapreke 49.

! Kamiličen čaj, zdravje 54.
Kamnosek, nesreča 73.

Kamorni sluga, svidenje 19.
Kanal, dobiček 44, napredek 2.
Kanape, oblast 12, mir 86.
Kanarček, naklonjenost prijate¬
ljice 18.

Kanarček v kletki, hrepenenje
po prostosti 4.

46

Kamnosek.

Kancelar, čast 87, dostojanstvo j

88 .

Kancelist, obtožba 34.

Kamorni sluga.

Kandelaber, dober svet 3.
Kanon, glej top!

Kapela, mirna starost 87.
Kapelan, dobro življenje 68.

j Kapelnik, veselost 62.
Kapital imeti, revščina 90.

Kandelaber.

| Kapitan, mogočnost 73.
j Kapljice (zdravilo), slabo zdravje

i so!

Kapri (za omako), slabo novice 90.
Kapuca (oglavnica), za ljubezen
se truditi 22.

Kapucinec, nezgoda 8.

Kapun, zamera 40.

Karabinec, prepir 68.

Karafina, neljuba družba 30.
Karati koga, slava 14.

Kardinal, beda 5.

Kardinalov več, jeza 9.

Karfijol, blagostanje, dobro go¬
spodinjstvo 12.

Karmin - barva, veselje 1.


Karp, užitek 38.

Kart razlagateljica, prepir 39.
Karte, pravda 57.

Karte igrati (kartati), nesreča
79, beda 17, prepir 84.

Karte razlagati (polagati), pre¬
vidnost, lahkovernost 76.
Kastor, sreča v podjetji 19.
Kaša, pomanjkanje 76, poškodba
53.

Kaša kuhana, zvesta ljubezen

66 .

Kašo jesti, sreča 35.

Kašperl, beda 8.

Kašperl - gledišče, pomanjkanje

10 .

Kava, pravičnost 72.

Kavalir, na božjo pot iti 20.
Kavarna, novosti 52.

Kavijar, veselje bo šlo po
j vodi 5.

j Kavka, bodi previden! 61.

; Kavo, mlin za —, zamera 84.

' Kavo kuhati, botrinjstvo 26.
j Kavo piti, kraeenje časti 47.
Kavo žgati, dobra kupčija 27.
Kazalec (prst), čuvaj sam sebe!
66 .

- 48

Kazalnik pri uri, pridobitev časa
29.

Kazati na koga, sovraštvo 56.

Kegljati.

Kaznilnica, velika sila 17.

Kazen dobiti, zlo 87. Kegelj, uradno dostojanstvo 17.

Kazen (globo) plačati, čast 78, |

Kip.

Kit.

— 49

Kegljati, izguba 18.

Kegljišče, vesela družba 60.
Kelih zlat, kes, poboljšanje 58.
Kemik, bogato ženo dobiti 68.
Kihati, darilo 28.

Kilav biti, tesnosrčni prijatelji
80.

Kip, težave 60.

Kip prevmen, zapreka 56.
Kipar, priznanje 76.

Kipov veliko, zadrege 13.

Kit, korist 4.

Kita las, zasmehovanje 28, pre-
memba 80.

Kitajec, zadovoljnost 9, prid¬
nost 5.

Kitara, veselost 62.

Kladvo, suženjstvo 49.

Klanjati se, zopernosti 67.
Klečalnik, pobožna molitev 71.
Klepar, družinski razpor 6.

Klepetuljo slišati, korist 49.
Klešče, delo 55.

Kitara.

Klešče kovaške, težko delo 25.
Klet, bolezen 90.

4

- 50

Klet.

Klin (riba), pomanjkanje 90, 69.

Klinček (cvetlica), darilo 39,
dobra kupčija 50.

Klinčke trgati, sreča 58.

Klistira, žalost, bolezen 80.

Ključ, skrivnost 36.

Ključ najti, dostojanstvo 29.

Ključ zlat, visoko dostojanstvo 3.

Ključ zlomljen, veselje 85.

Ključev več, hudobni sovražniki

88 .

Ključi ponarejeni, preteča tatvina

8 .

Ključavnica pri vratih, sprava
45.

Ključavnica viseča, varnost 50.

Ključavničar, neodkritosrčnost
73.

Kljuka za obešati, znanstvo 26,
sreča 86.

Kljuse (konj), beda, pomanj¬
kanje 15.

Klobasa krvava, lakota 89, ali
dobrota 50..

Klobaso krvavo jesti, sreča v
igri 47.

Klobaso krvavo peči, zadovolj¬
nost 29.

Klobasa pečena, dolgo življenje
9.

Klobaso pečeno jesti, dobrote
izkazovati 69.

Klobasice s hrenom, mir v hiši
90.

Klobuk luknjičast, pomanjkanje

20 .

Klobuk nov, žalost 4.

Klobuk od klobučevine,' 7 'dobitek
v loteriji 20.

Klobuk sneti, zabava 9.

Klobuk star, dobiček 67.
Klobukov veliko, dobra kupčija
54.

Klop, zvesta ljubezen 90, uda-
nost, sreča 15.

51 —

Klopčič sukanca, opravljanje 7,
izdajalstvo 27.

Klopotača (kača), obrekovanje
18, prepir 33.

Klošč, beda 37.

Klovn (burkež) v cirkusu, raz¬
posajena veselost 58.

Kmet, bogata žetev 9, sitnosti 33.

Kmet, ki kosi travo, zadovolj¬
nost 75.

Kmet, ki orje, korist 33.

Kmeta videti in ž njim govoriti,
sreča 17.

Kmetica, delavnost 3, blago¬
stanje 44.

Kmetija, v izobilji živeti 47.

Kmetijo prodati, nesreča 28,71,
32.

Kmetov veliko, blagoslov in
sreča 80.

Kmetica.

Kmetovalec pri delu, delavnost
38, bogata žetev 9.

Kmetska deklica, sreča 2.
Kmetska hiša, blagostanje 60.
Kmetska obleka, povišanje 44.
Kmetski škornji raztrgani, škoda
38.

4 *

52 —

Knedel, glej cmok!
Knjig veliko, žalost 40.

Knjiga, korist 54.

Knjige črtati, radovednost 5.
Knjigovez, dobri časi 24.
Knjižnica, bodi previden! 56.
Kobila, potovanje 5, dobiček 25.
Kobilice, škoda 26.

Kocke, ž njimi igrati, izguba 52.

Koča, ljubosumnost 64.

Koča razdrta, zapuščen biti 59.
Kodri, zvesta ljubezen 6.

Kodri sivi, bolezen 29.

Kokarda, veselje 19.

Koklja, dober vspeh 63.

Koklja s piškami, veselje 47.
Kokoš imeti, slabi posli 80.
Kokoš kokodaka,]očo slišati, iz¬
daj alstvo 80.

Kokoši, trud in delo 11.

Kokošij veliko, ljubezen 38.

Kol, prepir 77, ranjenje 83.
Kolač jesti, dobra novica 82.
Kolač peči, veselje 22.

Kolar, bolezen 89.

Koledar, nesreča 74.

Koleno, revščina 14.

Koli (če jib je več), veselje 20.
Kolibri (ptič), revščina 37.
Kolika, domače skrbi 64.

Kolk močan, zdravje 26.

Kolo pri vozu, veselje 22, sreča
pri podjetji 49.

Kolomaz, zdravje 35.
Komandant, glej poveljnik!

i

58

Kolo.

Komar, nezgoda 5/, hudobnost
13.

Komat konjski, prebrisan goljuf

10 .

Komedija, goljufija 89 ali žalost 1.
Komedijant, obrekovanje 9, ne¬
zvestoba 7.

Komedijant biti, goljufija 85, 22.
Komet (zvezda repatica), nesreča
80, prerokovanje 2.

Komisar, srčna bolečina 87.
Kompas, dober svet 60.
Kompliment, glej poklon!

Konj, korist. 19.

Konj bel, smrt 79.

| Konj splašen, izguba 1, nesreča 7.

i Konj star, trud 26.

Konj suh, korist 68.

Konj uprežni, korist 45.

Konj uren, delo 39.

Konj vprežen, dolga pot 23.
Konja divjega krotiti, strasti
brzdati 86.

Konja divjega videti, sovražnik
64, izguba 80.

j Konja imeti, potovanje 45.

Konja krmiti, blagostanje 31.

! Konja kupiti, sreča 80.

— 54

Konja podkovati videti, korist 61.
Konjederec, bodoča škoda 29.
Konjiško sabljo nositi, dobra no¬
vica 33.

Konjska krma, dolga pot 29.
Konjska železnica, po njej se

voziti, dobra kupčija 89.
Konjski lilapec, nevarnost 71.

Konjski hlev, premožen biti 82.
Konjsko kopito, potovanje 55.

Konjsko meso jesti, draginja 9.
Konkurz napovedati, premoženje
pridobiti 62.

Konoplja, hude zmešnjave 11.
Konopljenka (ptič), veselje 75,
78.

Konopneno seme, korist 13.
Konskripcija, glej popis!
Kontrakt, glej pogodba!
Konzistorij, zadrege 14.

Kopalna posoda, bolezen 16.
Kopati se v čisti vodi, dobro
življenje 70.

Kopati se v umazani vodi, muke 9.

Kopelj, nevesto iskati 3.

Kopelj gorka, bolezen 52.
Kopelj mrzla, zdravje 79.

Kopita (črevljarska), škoda 66.
Kopje (sulica), moč in spretnost
39.

Kopriva, razžaljenje 83.

55 —

Koštrun, tolažba 31.

Koštruna izgubiti, škodovati si

Koštruna ubiti (zaklati), žalost

Kotel, ženitovanje 89.

Kotran (kolomaz), bolezen 80.
Kovač, težko delo 65.

Korale, sreča 24.

Korec, bolezen 13.

Korenine, blago 66.
Korenine kopati, trud 9.
Korenje jesti, strah 9.
Koristiti, všeč biti 2.
Korobač (pasji bič), jeza 66.
Korporal, glej desetnik!

Kos (ptič), češčenje 15.

Kos lesa, sreča 84.

Kosa, sreča 4.

Kosilo (opoludansko), zmernost

12.

Kositar videti, velike sitnosti 50.

Kositarsko posodo kupiti, dru¬
žinski razpor 27.

Kositi (opoldan jesti), veselje 6.

Kositi (žito), bogastvo 68.

Kositi nezrelo žito, zdravje 38,
veselje 51.

Kosmato grozdičje (grm), beda

88 .

Kosmulje (grozdič), tolažba 9.

Kost (pisal), slabo stanje 9.

Kostanj, zamera 37.

Kostanj jesti, zaslužek 28.
Kostnica, nevarnost 86.
Koš težko nositi, skrbi 8.
Košarica, glej pletenica!

Kovčeg videti, pot te čaka 38.
Kovina, korist 37.

Koz posestnik, bogastvo

56 —

Koza, sreča 53.

Koza bela, posrečenje 64.
Koza čma, težave 7.

Kozarec (pokal), dobro življenje

C

5.

Kozaški vodja, odlikovanje 55.
Koze (bolezen), glej osepnice!
Koze molzti, čast 5.

Koze pasti, blagostanje 60.
Kozel, domišljavost, ponos 13.

Kozica (posoda), beda 17.

Kozja pogačica (rastlina), muka
75, žalost 1.

Kozje mleko, bolezen 69.

Kožuh, bolezen 69.

Kožuhovina, slabe novice slišati

88 .

Kragulj (roparska ptica), prepir
60.

Kragulja ustreliti, lovska sreča
67.

Kraguljček, razžaljenje na časti
40.

Kralj, dolgo potovanje 12, 72.

Kraljica, dobre prijatelje si pri¬
dobiti 9, 90.

Kramp, bojazen 31.

Krastača (krota), strah 87 ali
zopernosti 4.

Krasti, zoperno delo 9.

- 57 —

Kratkočasiti se, nezgoda 36.

Krava debela, blagostanje 39.

Krava suha, beda in nesreča 42.

Krave debele, sreča 25, plodo-
vitost 27.

Krave pasti, dobiček 32.

Krave suhe, skrb 55.

Kravje meso jesti, zdravje 7.

Kravje mleko, veselje 8; kravje
mleko piti, dobrota 47.

Kravje vime, blagoslov 11.

Kravji hlev, dobra kupčija 56.

Kravo molzti, ljubezen do kme¬
tijstva 34, sreča 82.

Krč, zatiranje 33.

Kreda, dolgovi 87.

Kredit imeti, dobiček 47, korist
77.

Kregati, oštevati, neprijetno delo

10 .

Kremen (kamen), bogastvo 15.

Krepost, bodi previden! 18.

Kresnica, neljubo iznenadenje 79,
sreča v ljubezni 1.

Kreša jedilna, bolezen 86.

Krhljika, nesreča 81.

Kri, neprilika 11.

Kri bljuvati, bogastvo 78.

Kri iz rane tekoča, škoda 64.
Kri na tla kapajoča, zadovolj¬
nost 7.

Kri piti, blagostanje 31.

Kri puščati z rožiči, tožba 43.
Kričanje, blagoslov 75.

Krinka (maska), spletke 1, ne-
odkritosrčnost 37, beda 9.

Krinolina, zasmehovanje 6.

Kristal, potovanje 87, 27.

Kristijan, resnica 18.

Krivico storiti, trmoglavost, škoda
80.

Krivico trpeti, potrpežljivost 16.

Križ, sovražnik 29.

Križ zlat (zaslužni križ), veselje
9.

Krmar (na Indiji), pomoč v sili
45.

Krof (na vratu), neprijetno iz¬
nenadenje 65.

Krofe cvreti, zabava 33.

1  Krofe jesti, škoda 22.

58 —

Krofi, vesela družba 49.

Krog narediti, opravki 59.

Kr oglja, neskončno zabavanje
85.

Krogljasta avba, bodi previden!

37.

Krojač.

Krogljiee (zdravilo) jemati, bo
lezen 38.

Krojač, razveseljevanje 25.

Krokar leteč, skrb 88.

Krokarja slišati, novice 24.
Krokodil, nesreča 90, svarilo 86.

Krompir, beda 42, delo 46.
Krompir jesti, beda 42, škoda 24.
Krompir kopati, trud 9.
Krompir okopavati, blagostanje
62.

59 —

Krona, visoka čast 73.

Kronanje videti, redka čast 6.
Krono nositi, ponižan biti 67.
Kronski lestenec, sreča v lju¬

bezni 53.

Krop, ž njim sc popariti, jeza

Krovec, čast 27.

Krpa na obleki, slabo stanje 84.
Krst, korist 17.

Krsta, beda 66.

Krstilnica, dolgo življenje 34.
Krstni list, botrinjstvo 2.

Krščenica, bodi previden! 80.
Krt, onečašeenje 21.

Krtača, obrekovanje 19.
Krtovina, dobrota 34.

Kruh, blagostanje 49.

Kruh dobiti, izguba 88.

Kruh jesti, bogastvo 15.

60 —

Kruh peči, dobra volja 41.
Kruljev, glej šepast!

Krvaveti iz nosa, sreča 83.
Krvavica (zelišče), veselje 16.

Krvnik, dobra priložnost 50.
Krvnik biti, povišanje 40.

j Krvoločnik, obrekovanje 73.
Ksantipa, večni prepir 25, 9.
Kuhar, ženitovanjo 10.
Kuharica, bodi previden! 58.
Kuhati, potovanje, 59, 72.
Kuhinja, darila 85.

Kuhijska posoda, revščina 10.
Kuhavnica, prepir 20, domači
tatovi 45.

Kukavica, prerokovanje 70.
Kukavico slišati, novost 19.
Kukavico videti, čast 37.
Kumara kisla, bolezen 2.
Kumara zelena, nesreča 28.
Kumarični sok piti, nestano¬
vitnost 24.

Kumare jesti, sramota 1, 90.

; Kumnovec, pohvalno priznanje
72.

Kumnovec nabirati, neljuba no¬
vica 6.

Kumnovec sejati, maščevanje 18.
Kuna, nezvestoba 44.

Kupido, Amor, mlada ljubezen 48.

— 61

Kurba, razveseljevanje 7.
Kurja uš, škoda 90.

Kurje gnezdo, blagostanje 25.
Kuije oko, razžaljenje 55.
Kiuji skopec, škoda 3.

Labirint, veliko veselje 90.

Kurnik, sreča 21.

Kuta meniška, ženitovanje 64.

Kutna (drevo), sitnosti 3, ke¬
sanje 5.

Kutna (sad), nevoščljivost 74,
žalost 44.

Kutne, peške od —, nadležnost
37.

Kvargelj, obrekovanje 37.

Kvarglje jesti, veselje vsled do¬
bička 48.

Kvarglje kupiti, stud 49.

Kvasta na čepici, čast 70.

Kvasta pri pipi, neskrbnost 17.

Kvodlibet, nepričakovane novosti

8 .

Laboratorij, bolezen 77.

Labud, ponos 85.

Labud črn, velika nesreča 1.

Labud pevajoč, smrt 42.

Labud plavajoč, razžaljenje časti
4.

Ladij a, blago v njo vkrcano,
prijatelje pričakovati 6, 13.

Ladija obsedeča na skali, velik
trud in skrb 81, 84.

Ladija plavajoča, nestanovitna
sreča 47, dedščina 62.

Ladija pogrezajoča se, skrb 85.

Ladija zasidrana, vstrajaj! 14.

— 62

Ladijina jadra, neugodne raz¬
mere 68.

Ladijo, most na —, sila 56 in
dobra kupčija 71.

Lajna, plesno veselje 58.

Lakaj, veselje 46.

Lakoto trpeti, premoženje 22.
Laneno olje, korist 60.

Laneno seme, blagoslov božji 55.
Lapuh (rastlina), novo upanje
89.

Larfa, glej krinka!

Lase barvati, hlinjenje 22.

Lase česati, veselje 20, 82.

Lase mrličeve videti, sreča 72.
Lase plesti, prepir 18.

Lase striči, smrt prijateljeva 18.
Lase žgati, muke trpeti 7.

Lasje barvani, pravda 5.

Lasje beli, veselje 89.

Lasje črni, sreča 54.

Lasje dolgi, zavist 9.

Lasje kodrasti, sreča 7, težave
29.

Lasje kratki, sramota 45.

Lase Česati.

Lasje lepo počesani, sreča 71.

Lasje na telesu, bolest 55, nor¬
čevanje 90.

Lasje rudeči, sovražnik 90, ne-
odkritosrčnost 30.

Lasje rujavi, blagostanje 23.

Lasje v čopu, skušnjava 34.

Laskanje, manjkanje časti 11.

Lastavica, blagostanje 65.

Lastavice (če jih je veliko),
skrbi 26.

Lastavieino gnezdo, sreča 55.

Lastavieino gnezdo razdreti, sra¬
mota, hudobija 45.

Lasulja, zvijača 58.

Lasuljo nositi, škandal 38.

Latva, ves trud zastonj 39.

Lavoar, sreča 6, olajšanje 18.

Lavorjev list, oboževanje 82,
sreča 55.

Lavorjev venec, slava, priznanje
65, 84.

Lavorjeva jagoda, izguba 3, spo¬
štovanje 38.

Lavorjevo drevo, pravda 86.

Lazaret, neprijetnost 27.

Laž, sramota 38.

Lažnjivec (lagati se), sreča v
kupčiji 58.

Lecet, glej pernik!

Lectar, glej medar!

Lečo jesti, goljufija 90.

Led, skrb 19.

Led, po njem drsati se, zastonj
upati 50.

Led, po njem hoditi, nevarnost
4.

Ledene sveče, vroča ljubezen
60.

Ledice, mir 15.

Ledice pečene jesti, zdravje 38.

Lekarna, bolezen 83.

Lenoba, smrten slučaj 11.

Leopard, strah 48, nevarnost 31.

Lepiti kaj, prijateljstvo 28.

Lesena koča, zmernost ne ško¬
duje 22.

Lesena soha (panak), novice 17.

Leskovka, zamera 60.

Lesorez (slika), bogastvo 24.

Lesorezati kaj, potrpežljivost 23.

Lesorezec (ksilograf), blagoslov

10 .

Lestvica, dobra služba 29.
Lešnik, blago dobiti 27.

Lekarna.

Lešnike trgati, zadovoljnost 12.

Lešnikov grm, sodnija 12.

Letečega videti, nesreča 69.

Leteti ’(po zraku), blagostanje 3,
veselje 7.

Leteti (po tleh), razveseljevanje
55, 11.

Leteti in na cilj priti, izpolnitev
skromne želje 39.

Leteti in pri tem pasti, nekaj
dobrega preneha 20.

Leteti za sovražnikom, zmaga
18.

j Leteti za vozom, preganjanje 19.
i Letina slaba, varano upanje 14.
t Lev, nesreča 67, samozavest 1.
i Lev krvaveč, sovražnik 78.

64

Lev nas zasledujoč, zapuščenost
62.

Lev rujoveč,prijatelje pridobiti77.

Lev v kletko zaprt, skrb 58.
Lev z mladiči, nevarnost 48.
Levkulja z mladiči, sreča v dru¬
žini 77.

Levovo meso jesti, imenitni pri¬
jatelji 23.

Ležati, škoda 86.

Ležati bolan v postelji, žalost 59.
Ležati na travi, tolažba 4.

Libel (tehtnica vodoravnosti),
pravičnost 73.

Lica očrnjena, tožba 29.

Lica okrogla, zdrava, dober po¬
men 90.

Lica osepničasta, žalost 64.

Lica zarudela, sramota 90.

Lijec, štedljivost 56.

Likalo, dobiček 12.

Liker, bolezen 78.

Lilija, čast 80, nedolžnost 25.
Lilija rumena, izgubljeno za¬
upanje 55.

Lilija zlomljena, zapeljanje 73.
Lim, zlo 53.

Limona, glej citrona!

; Limonada, težka bolezen 89.

Lipa, čast 40.

65

Lipa eveteča, veselje 3.

Lipov cvet, nezgoda 18.

Lipov cvet nabirati, bolezen 71.
Lisica, goljufija 3.

Lisica brez repa, premagani so¬
vražniki 48.

Lisica udomačena, nezvestoba
18.

Lisico vieti ali ubiti, zadovolj¬
nost 26.

Lisičja koža, neodkritosrčnost 33.
Lisičje meso jesti, ženitovanje 8.
Liska (ptič), posebna zadeva 17.
List drevesa suh, bolezen 21.
List drevesa zelen, zdravje 40.
Listek, zaklad 16.

Listino (dokument) dobiti, ded-
ščina 30.

Listje padajoče, bolezen 60.
Lišaj imeti, bolezen 6.

Lišaj videti, korist 16.

Lišček (ptič), domišljija 22.
Lišček pevajoč, vabilo 23.
Lišpati se, bogastvo 66.

Liter (mera), zmernost 14.
Lizun, lastna prevara 28. »
Ljubček, previdnost 6, čast 43.
Ljubezen izkazati komu, naklo¬
njenost 9.

Ljubica, iskren čut 16.

Ljubica lepa, smrt 7.

Ljubimska zveza, hudobni jeziki
80.

Ljubimsko pismo pisati, spletke
'63.

Ljubimsko pismo prejeti, prepir
66 .

Ljubiti, prevara, skrb 50.
Ljubkati koga, dobiček 55.
Ljubosumnost, domač prepir 80.
Ljudje hudobni (črni), skrb 13.
Ljudje neznani, blagostanje 27.
Ljudje veseli, upanje 6.

Ljudje žalostni, zadrega 9.
Ljudska množica, težave 7.
Ljudska veselica, nestanovitna
sreča 90.

Lobanja (mrtvaška glava), de¬
lavnost 84.

Log, čast 8.

Logar, sreča 69.

Lojena sveča, skromnost 57.

Lok (zastreljati), nevoščljivost 68.
Lokomotiva, dolgo potovanje 60.
Lončar, nesreča 12.

Lonec, ženitovanje 12.

Lonec razbiti, premoženje 34.
Lopata, težko delo 45.

Lopov, slabo znamenje 20.
Losos (riba), nesreča v podjetji
80.

5

66

Losos jesti, zabava 6.
Losos loviti, sreča 65.

Lovec.

Lot (pri tehtnici), spoštuj svoje
prijatelje! 21.

Loterija, negotovost 16.

Lovska hiža.

Loterijski list, goljufivo upanje
4.

Lov, nevarnost 7.

J

67 —

Lov na divjačino, tolažba 18.
Lovska hiša, zadovoljno življenje
37.

Lovski pes, prijateljstvo 88 ali
pošteno pridobljeno premo¬
ženje 46.

Lovski rog, razveseljevanje 32.
Lovski tat, sreča 46.

Loz (žival), pritožba 14.

Los, glej srečka!

Luč goreča, sreča 87.

Luč ugasnena, nesreča 60.

Lug, ostro besedičenje 71.

Mačka, neodkritosrčnost, pre¬
vara 14.

Mačke pitati, nehvaležnost 22.
Mačke pri sebi imeti, ž njimi
se igrati, nezvestoba 11.
Madež, neprijetno iznenadenje 1.
Madež na obleki, stroški 78.
Magnet videti, dobrota 40.

Luknja, preganjanje 85.

Luknja globoka, smrt 71.

Lun veliko, premoženje 60.

Luna mrknena, izguba 4.

Lunto duhati, škoda 16.

Lupa (večalo), varanje 56, pre¬
tiravanje 65.

Luža, nesreča 17, hudobno obre¬
kovanje 19.

Luža, po njej gaziti, sreča 90,

20 .

' Lužo preskočiti, veliki nesreči
izogniti se 23.

Magnetna igla, jeza 13.

Major, dolžnostna zvestoba 13,
veselost 21.

Mak, nehvaležnost doživeti 11.
Mak črni, veselje 40, otroški
blagoslov 3.

S*

— 68  -

Mak suh, skrb 35.

Mak tolči, zmaga nad sovraž¬
niki 1.

Malik, prepir 18, neprijetnosti 60.
Malike častiti, ponižanje 57.
Malike moliti, ponižanje 50.
Malike videti, prepir 8.
Malikovalec biti, prepir 20.
Malikovalka, pobožne želje 79.
Malikovalski stolp, nesreča v
kupčiji 29.

Malince, veselje 88.

Malince brati, sreča 8.

Malince črne, veselost 5.
Malince jesti, blagostanje 86.
Malinovec, bolezen 2.

Malopridnež, poroka ne bi ško¬
dovala 71.

Malopridneža videti, bogastvo
44.

Malta za zidanje, sovražnik 11.
Malto delati, prijatelje pridobiti
78.

Malvazijec (vino) piti, izpolnjena
želja 62.

Mandelje jesti, prepir 3.

Mandljevo drevo, upanje 75 r
počitek 33.

Mandelji, trud in tuga 60.

Mapa ali platnice pri knjigi,,
nevarnost 11, 88.

Marjetica (cvetlica), zabava 37.

Marjetice trgati, veselje 37.

Marketendec, nemir 66.

Marketendica, razpor, prepir 67.

Maršal, bogastvo 12.

Marzipan (pecivo), dobro živ¬
ljenje 14.

Maselc (stare mere), kupčija 87,.
korist 71.

Maska moška, nedolžnost za~
peljavati 13.

| Maslenek piti, škoda 58.
i Maslo, vabilo 40.

Maslo surovo, dobiček 54.

Maslo surovo delati, blagostanje
40.

Maslo surovo jesti, izpolnjene
želje 2.

Maslo surovo kupiti ali prodati,
sreča v kupčiji 68.

Maslo surovo na kruhu jesti, do¬
bitek v loteriji 12.

Mast, bolezen 46.

Mast kupiti, goljufija 4.

Mast topiti, smrten slučaj 72.

Masti hleb, nevarnost 5.

Maša sveta svečana, veselje 1.

Meč, čast 21.

Maša sveta tiha, vspeh 2.
Maščevanje, nezgoda 6.
Maškerada, prevara 34. razkošno
življenje 20.

Materina dušica (zelišče), žalost
39.

Materino naročje, potovanje na
. tuje 38.

Materino znamenje, beda 83,
pomanjkljaj 12.

Mati, sreča 8, dobra novica 58,
podpora 60.

Mavrica, sreča 85, sprava 15.

Mazač, goljufija 79.

Mazalo za črevlje, zunanja olika

22 .

Mazilo (dišava), potrata 75.

Mazilo (zdravilo), telesna hiba 67.

Mazilo (dišavo) delati, nečimer-
nost 40.

Mazilo (zdravilo) delati, bolest
26.

Mazinec, prepir 4.

Mecesen (drevo), strah 90.

Meč dobiti, potovanje 2.
Meč nositi, dostojanstvo 12.

Meč rabiti, slava in čast 80.
Meč zlomiti, madež na vojaški
časti 24.

70

Meč, ž njim se boriti, veselje
18.

Med, prepirljivost 15.

Med jesti, korist 44.

Med kupiti, prepir 66.

Med nabirati, kesanje 82.

Med rumena (Messing), koga
premotiti 33.

Medalja, glej svetinja!

Medar, prijateljstvo 34.

Medene (mesingaste) reči, sala,
laskanje 22.

Medved, nesreča v kupčiji 9.

Medveda videti, ki pleše, prepir
31.

Megla, bolezen 90.

Megla nad vodo, dober lov 11.
Meglo dvigajočo se videti, zmeš¬
njave 81.

Meh (kovaški), opravljanje 48,
prepir 46.

Mehovi, veselje 7.

j Mehuiji na roki, neprijetni
gostje 58.

j Mehurji od mila, goljufive ob¬
ljube 72.

| Mejni grof, ponos 88.

Mejnik, bolestna hiba 35.

! Melisa (rastlina), nered 24.
j Melisa vrtna, naklonjenost 56.

| Melisna voda, zmešnjave 25.
i Melona, stanovitnost v ljubezni
| 37.

Melono jesti, hrepenenje po Iju-
| bežni 19.

Melono videti, ozdravljenje 53.
j Menažerija, bolezen 30.
j Menica, neprijetnosti 90, izguba
j 21.

i Menih, tuga 34.

Meniha videti ali ž njim gOA’o-
riti, zavist 43, 21.

Menihov mnogo, neslanosti uga¬
njati 15.

Meniška kuta, hinavstvo 85. hli¬
njenje 15.

71

Menjalnica, sreča 15.

Menih.

Mera, dobra kupčija 24.
Mesar, izguba 25.

Mesarska sekira, nevarnost 31.
Mesarski pes, maščevanje 3.
Mesec padajoč, izguba 58, slovo 1.

Mesec prvi krajec, ljubezen 23.

Mesec rudeč, zamera 2, prepir
15.

Mesec svetel, zasluga 36, dober
dohodek 1.

Mesec teman, slaba novica 82.

Mesee zadnji krajec, nezvestoba
48.

Mesec z dvorom (obročem), va¬
rano upanje 85.

Mesnica, dobro izhajanje 3, 88.

Meso jesti, bolezen 47.

Meso kuhati, blagoslov 11.

Meso kupiti, dobiček 2.

Meso videti, pravda 33.

Mestna hiša, nezgoda 29.

Mestni svetovalec, težave v po¬
klicu 12.

Mesto, sreča 13.

Mesto glavno, bolečina 15.

— 72

Mesto malo, zaslužek 42.
Mesto veliko, potovanje 14.
Meščan, blagostanje 64, 13.
Meščan biti, blagostanje 16,
stroški 13.

Metla, čistost 62.

Metulj, nestanovitnost, bežeča
sreča 82.

Metulje loviti, težave 76.
Mežnar, glej Cerkvenik!

Ministrant.

Mikroskop, zavist 46, šopirjenje
23.

Milar (svečar), red 21.

Milo, zamera 84, prevara 25.
Miloščina, dobiček, korist 24.
Mineralije, razposajenost 81.
Minister, sporazumljenje v za¬
konu 24.

Ministrant, delo 29.

Mir skleniti, čast 7.

Mirta, nevesta ali poroka 14.
Mirta v posodi, sreča v ljubezni
47.

Mirte, krona od — , gospa v hiši
biti 82.

Mirte, šopek od — , ženitovanje 71.
Mirte, vejica od —, zaroka 40.
Mirte, venec od — , veselost 42.
Miš, korist 72.

Miš na polji, izdajalstvo 83.

Miš vjeti, svarilo 56.

Mišnica, sovražnik 6.

Miza polna jedij, veselje 60, sra¬
mota 14.

Miza pogrnjena, vabilo 5.

Miza.

- 73

Miza prazna, poguba 35.

Mizar, dobiček 24, korist 36.
Mizna preproga, pomanjkanje a. j
Mizni prt, užaloščenje 4, skrb 6. j
Miznica, vse delo zastonj 18.

Mitnica, zabava 90.

Mitniška zatvora, potovanje 38.
Mlad biti, starost 31.

Mladenič, vstrajnost 16, hrabrost
34.

Mladeničev veliko, dobri časi 22.

Mlaj (mesec) videti, prememba
v razmerah 5.

Mlatiti žito, skrb 15.

Mleček (rastlino) trgati, nezve¬
stoba 67.

Mlekarica, razžaljenje 66.

Mleko jesti, slabo zdravje 70.

Mleko molzti, srčna bolečina 48.

Mleko piti, veselje 11.

Mleko videti, sreča 28, zdravje 11.

Mlin imeti, bogastvo 12.

Mlin na sapo, blagostanje 73,
potovanje 50.

Ml in  videti, sreča v podjetji 71.
Mlinar, draginja 22.

Mlinarica, zamera 21.

Mlinarski hlapec, goljufija 30.
Mlinski kamen, nezgoda 57, smrt

i 82.

— 74

Mlinsko kolo, nevarnost 66.
Mnenje svoje povedati, težave
19.’

Mlinarski hlapec.

Močnata jed, sreča 40, dobro i
zdravje 34.

Močvirje, bolezen 34, sramota j
4: v njem obtičati, slabi časi j
68 ,

Moda, nepotrebni stroški 26. '

Moderc, bolezen 56, neumnost
14.

Moderc obleči, nečimernost, ne¬
zgoda 7.

Mojster, dobro znamenje 25, po¬
štenost 1.

Moka, sreča 5, blagostanje 38.

Moker postati, korist 5.

Moko kupiti, kmetija 48.

Moko mleti, blagostanje 12.

Moko, shramba za —, red v
hiši 7.

Moko, vreča za —, beda in skrbi
47.

Molitvena Idop, prošnja 70.

Molitvene klopi v cerkvi, ženi-
tovanje 24.

Molitvenik, tolažba v nesreči 7.

Molj, škoda 82, izguba 28.

Molje uničevati, drugim jamo
kopati 59.

Monštranea, dostojanstvo 48, po¬
božnost 24.

Morilec, življenje svoje tvegati 64.

Morje, veselje 5.

Moije mimo, previdnost 53.

Moije razburjeno, prepir 86.

Moije, v njem plavati, bolezen

68 .

Morje, po njem se voziti, ne¬
varnost 1.

75

| Morska voda, zadovoljnost 83.

: Morske ptice videti, nevarno
potovanje 52.

' Morski konjiček, sovraštvo 77.
j Morski prešiček, veselost 29.

| Morski ropar (pirat), veselje 29.
| Morsko vodo piti, zadovoljnost 83.

Morje.

Mornariški kadet, korist 63.

Morska bitka, sreča 13, veselje
44.

Morska deklica, izdajalstvo 5,
zvijača 7.

Morska pena, sreča 1, prevara 12.

Most.

1  Morščak, nezadovoljnost 61, iz-
| kušenost 16.

— 76

Most,' črez njega iti, škoda 72.

Most kamenit zidati, temeljit
značaj 8.

Most lesen delati, nestanovitnost
87.

Most videti, potovanje 48.

Most vzdigljiv, zamera 76, tuga
69.

Mošus, hinavstvo 90.

Mošus duhati, pohvalno pri¬
znanje 43.

Moto vilo, konec zapletk 75.

Motvoz (špaga), prijetno znanstvo
16.

Mozaik (tlak), slabo in dobro se
menjava 10.

Mozeg, sreča 48.

Mož debel, mirno življenje 19.

Mož star, sreča 78, izkušnja 2. j

Mož veliko, odklonite snubača 4. '

Možgani, žalost 29.

Možnar, slabo govoričenje 3.
Mramor, razpor 68.

Mravlja, delavnost 17.

Mravlje pri delu opazovati, velik
vspeh 7.

Mravljišče, slaba družba 10.
Mrena (riba), nevarnost 46.
Mrenica telečja, prepir 78, la¬
kota 75.

Mreža za lov, bolezen, krivica 5.

Mreža za ribarenje, družba 65.

Mrhovina (mrtva žival), žalost
15, upanje na boljše čase 40.

Mrhovino videti, užalostitev 62.

Mrliča oživeti videti, upanje na
svidenje 49.

Mrliča pokopati, blagostanje 18.

Mrliča poljubiti, bolezen 25,
strah 33.

Mrliča videti, veselost 33.

Mrliča videti, ko ga v grob po¬
lagajo, ločitev 6.

- 77 -

Mrtev biti, visoko starost do¬
čakati 57.

Mrtvaška glava, glej lobanja!

Mrtvaška obleka, žalosten slučaj
13.

Mrtvaški oder, žalost 67, 7.

Mrtvaški zvon slišati, žalost 69.

Mrtvašnica, izguba prijatelja 16,
bolezen 7.

Mrzlica, slabo življenje 36.

Mučenik, ločitev 19.

Mučilnica, nesrečna ljubezen 53.

Mučilno orodje, huda žena 12.

Mučiti koga, oprostiti se smrti
55.

Mučiti sebe, trpljenje 61, skrbi 69.

Muf, slabi časi 67.

Muha, jeza 10.

Muhe leteče, vabilo dobiti 18.

Muke trpeti, boj se hudobnih
ljudi j! 1.

Mula, prepir 5.

Mula obložena, ženitovanje 22.

Nabijač (pri puški), izguba 77.
Nabrežje, nevarnost 77.
Nabrežje zidano in zagrajeno,
prememba v sreči 48.

Načrt napraviti, stroški 24.
Nadškof, hitra smrt. 84.
Nadvojvoda, nezgoda 90.
Nadzornik, glej inšpektor!

Municija (streljivo), izguba 17.
Murba, poljski blagoslov 7.

Murček, sumnja 57.

Mušketir (vojak), vojaški nabor
53.

Muškat, trud 72.

Muškatov oreh, prešestvo 8.
Muškatovo vino, darilo 11.
Mušnica, bolezen 4.

Muzika, glej godba!

Nag postati, sramota 15.

Nag biti, beda 81, revščina 27.
Nagega človeka obleči, dobro
84, sila 27.

Nagizdno živeti, sreča 42.
Nagrado komu dati, varuj se
hudobnežev! 12.

Nahod, zamera 81.

— 78 -

Najemnik, izguba pri denarji 61,
ponesrečenje v podjetji 50.

Nabrežje.

Najemnina, slaba kupčija 47.
Najemnino plačati, slaba kupčija
48.

Nabrežje zidano.

Najti kaj, nesreča, izguba de¬
narja 81.

Naklo, bogastvo 56.

Naklonjenec, spletke 40.

Nalezljiva bolezen, veselje do¬
živeti 80.

Nalogo svojo izvršiti, dobra kup¬
čija 26.

Namazati kaj, užalostitev 32.

Naoenik na nosu, dostojanstvo
28.

Napačna pot, preganjanje 21.

Napad, skrbi in tuga 41.

Napadnik, goljufija 57.

Napaka, glej Iliba!

Napako napraviti, neumnost 27.

Napihniti, škoda 43.

Napis čitati, previdnost 45.

Napis na hiši, nevoščljivost 5.

Naprstnik (pri šivanji), delo 15.

Naprstnik (strupena rastlina),
bolezen 75.

Napuhnjen biti, sitnosti raztre¬
sati 43.

Narcisa, blagostanje 14.

Naročje, v njem ležati, ljubezen 8.

Narodno nošo videti, ponos 25.

Nasip pri rudniku, blagostanje 5.

Nasip železnični, bojazen 13.

Naslednika svojega videti, ža¬
losten slučaj 32.

Naslonjač, čast 21, dostojanstvo

11 .

Nastanjenje vojakov, list za —,
vojska 25.

79

Naslonjač.

Nastanjenje vojakov, preskrbo¬
val ec za —, selitev 55.

Natakar, natakarica, neodkrito-
srčnost 84.

Natresati, dobro izhajanje s
predstojniki 56.

Navodilo (inštrukcija), nezgode
36.

Navor, težave premagati 65.

Nebesa, zaupanje v Boga i.

Nebeški ključ, sreča 15, sreča v
loteriji 63.

Nebeško znamenje, škoda 9.

Nebo goreče, zmaga 51.

Nebo jasno, dobiček 4, upanje 1.

Nebo oblačno, bolezen 17, slab
vspeh 61.

Nebo pri procesijah, bolezen 11.

Nečistost, bolezen 6.

Nedelja, vesel počitek 13.

Nedrije ženske, sreča 60.

Nemec, značajnost 2; govoriti ž
njim, čast 30.

Neodkritosrčnost, sramota 72.

Neprijaznost, hladno prijateljstvo
61.

Neprijaznost prijateljev, trdo¬
vratnost 11.

Neprijeten obisk, ljubezen 54.

Nered v hiši, gotov obisk 77.

; Nesramnost, nevarnost 12.

: Nesrečo v igri imeti, sreča v
ljubezni 64.

Nešplja, vabilo dobiti 15.
Netilo, skrb 80.

Netopirja videti, zapreke 55.

80 —

Netresk (na hiši), bolezen 65.
Nevarnost preteča, mir 60.
Nevestin drug, čast 10, 24.
Nevestina družica, upanje 50.
Nevestino opravo šivati, ženito-
vanje 72.

Nevestino opravo videti, zavist

28.

Nevesto videti, veselje 10.

Nevesto videti, da gre k oltarju,
mir 69.

Nevihta, prepir 50, neizpolnjene
upanje 30, žalost 12.

Nevihto slišati, izguba na pre¬
moženji 86.

Nevihto videti, neprijeten slučaj
18.

Nevoščljiv človek, neprijetno iz-
nenadenje 69.

Nevoščljivost, bolezen 67.

Nezmernost v jedi in pijači, bo¬
lezen 17.

Neznanca videti, znanstvo 27.
Nezvestoba, izdajalstvo 51.

Ničel veliko, neizpolnjeno upanje
56.

Ničlo narediti, nečimernost, slab
vspeh 10.

Nit, trud 16.

Njiva neobdelana, varanje 10.
Njiva zelena, sreča 8.

Noč jasna, veselje 17.

Nočna straža, bolezen ali ogenj
17.

Noga, noge, skrb 53.

Noga kriva, nesreča 90.

Noga lesena, beda 40.

Noge bose imeti, nesreča 13.
Noge videti, bolezen 68.

Nogo bolno imeti, potovanje 4.
Nogo si zlomiti, prepir 28.

Nogovica, neprijetnosti 65.
Nogovico plesti, skrbi 47.

81

Noj, zapreke 41.

Nojevo pero ali peresa, lahki
izgovori 82.

Norec, dobra novica 89.

Nos, bolezen 90.

Nos, krvavenje iz njega, čistost
61, sreča 38.

Nos lep imeti, ljubitelj umetnije
biti '75.

Nos večji imeti kakor sicer,
premoženje 6.

Nos velik, prigovarjanje 28, opo¬
min 12.

Noseča žena, bolezen 69.

Nosilnica, nesreča 7, 29.

Nosova dva imeti, zapreka 77.

Notar, dedsčina 29.

Note, glej sekirice!

Nova stavba, čast 13, napredek
v službi 31.

Novinec vojaški, delo 76.

Nož brusiti, pravda, prepir 22.
Nož dobiti, zopernosti 74.

Nož in vilice, vabilo 45.

Nož komu dati, svarilo 38.
Nož lovski, bahanje 80.

Nož najti, pomoč 52.

Nož zarujavel, obrekovanje 37.
Nož žepen, kratenje časti 33.
Nožar, nesloga 29.

Nožnica, škoda 81.

Nuna.

- 82

Nudeljni, glej rezanci! j Nuno videti, žalostno življenje

Nuna, nesreča 76. ; 90.

Občina, prepir 17.

Občinska kuhinja, revščina 49.
Občinski pastir, skrb 4, 87.
Obdarovanje, dobri dohodki 13.
Obelisk, začudenje 26.

Obesiti se, beda 88.

Obešalo za perilo, nevarnost 17.
Obešen biti, malo sreče 75,
čast 4.

Obešenc-a videti, bogastvo 3, ne¬
sreča, skrbi 21.

Obešenec, sprava 36.

Obglaviti, obglavljenje videti,
smrt 5.

Obglavljenje, nesreča 36.
Obhajilo sveto, žalost 90.
Obiskati koga, prepir 9.

Obisk dobiti, bolezen 84.

Objem, sreča 82.

Objeti ljubico (ljubčka), sreča 90.
Objeti prijatelja, zamera 68.
Oblak utrgan, škoda 37.

Oblaki črni, žalost 45, neprijet¬
nosti 89.

| Oblaki rudeči, poročilo 35.
Oblaki sivi, upanje na boljše
čase 79, 7.

Oblaki temni, zmota 74.

Oblate jesti, spoved opraviti 25.
Oblati, pismo na poti 20.

| Obleči se, revščina 10.
Obleganje, skrb 44.

Obleganje vojaško 50.

Obleka (oprava), povišanje 45,
izprehod 66.
j Obleka bela, sreča 75.
i Obleka črna, veselost 35, 56.

; Obleka krasna, ponos 50.

■ Obleka modra, skrbi 88.

Obleka pisana, prijatelj umrje 67.

: Obleka prevelika ali nova,
sumnja 26.

Obleka rudeča, jeza 23.

Obleka zamazana, upanje 43.
Obleka z zlatom obšita, povi¬
šanje, ponos 17, čast 6, sreča
4. ’

83 -

Obleka ženska, veselje 20.
Obleko dragoceno imeti, sreča
22 .

Obleko kupiti, gostija 18.
Obleko novo obleči, prijetnost
16.

Obleko, omara za — , blagostanje
68 .

Obleko praznično nositi, veselje
29.

Obleko raztrgati, nered 26.

Obleko, stojalo za , poroka v
bližini 61.

Obliž na telo polagati, nezgoda
na ulicah 80.

Obljuba, težave 31.

Obljubo dobiti, veselje 62.

Oboroženje, vojaški stan 13.

Obraz bled videti, smrt 29, skrb
7.

Obraz grd, težave 70.

Obraz lep, čast 69, izguba 67.

Obraz rudeč videti, greh 79.

Obraz s pajčolanom prikrit vi¬
deti, sramota 8, 90.

Obraz svoj v zrcalu videti, bo¬
lečina 18, 2.

Obraz tuj, nenavadna hvala 6.

Obrvi, prepir 28.

Obrvi črne, zdravje 27.

Obrvi dolge, sreča 19.

G

84

Obrvi redke, izguba 56.
Obsekavati kaj, tuga 2.

Obsoditi koga, zdravje 24.
Obsojevati koga, zlobne želje 20.
Obtičana ladij a, težave 81.
Obupati, sreča 63.

Obuvalo, odpotovati 77.

Obvezati koga, sreča 41.

Očala kupiti, bodi previden, go¬
ljufati te hočejo! 13.

Očala nositi, preteča nezgoda 88.
Očaran biti, skrb 44, mora 11.
Očarati koga, hrabrost, pogum
37, brezbožnost 37.

Oče biti ali postati, poroka 44.
Očem ali mačeha, nesreča 19.
Očeta imeti, sreča 48.

Očeta mrtvega videti, nečast 9.
Očeta zopet videti, veselje 47.
Oči črne, obdarovanje 36.

Oči modre, ljubezen 60.

Oči prikrite imeti, izguba 11.
Oči slepe, dobra novica 22.

Oči škileče, dolgovi 88.

Oči zajokane, bolezen 46.
Očrniti koga, izdajalstvo 20.
Oder, neizpolnjene želje 31.
Odgonski voz, bolezen 56.
Odkloniti kaj, izguba 1.

Odmev (jek) slišati, nevarnost
44, blebetanje 37.

Odpadki, dobiček 2.

Odpasti od vere, nesreča 37.
Odpust dobiti, dobro opraviti 28..
Odpustek dobiti, tožba 13.
Odpustitev iz službe, strah 32.
Odtis od gipsa, smrt, bolezen 46.
Odtrgati kaj, razžaljenje na časti.
17.

Ogenj, dobiček 9.

Ogenj gasiti, izprijaznenje 52, 69;
Ogenj na nebu, v nemilost prit'

5.

Ogenj na strehi, sreča 10.

- 85 -

Ogenj umetalen, slava 61.
Ogenj videti, nesreča 11.
Ogenj z dimom, zapreke 54.

Ogledalo, poroka 82.

Oglje, prepir 60.

Oglje goreče, sreča 7.

Oglje, shramba za —, zoper-
nosti 8‘1.

Ognjegasca gasečega videti, na¬

grada 44.

Ognjegasec, delo 40.

//

Ognjenik, strah, 10, škoda 13.
Ognjišče, blagostanje 35.

I Ognjišče štedilno, skrb 4.

! Ogorelek (pri luči), nevarnost 7.
I Ograja, zapreke 60.
j Ograja pri vrtu, trud 58, zdru-
| ženje 27.

| Ograja vrtna suha, slabi upi 7.
Ograja vrtna zelena, dobri upi
24.’

Ograjno mrežo videti, oddaljenje
3. ’

Ohromiti, zapreke 35.

Oje pri vozu, trpljenje 1, škoda
7.

Ojstriti kaj, zamera 4.

Oken zapitih veliko, sreča 20.
Oklep, tatvina 8, sila 17.

Oklep nositi, vojaški stan 13.

86

Oknica, posrečiti 73.

Okno, dobra kupčija 32.

Okno razbiti, gostje 68.

Okno zaprto, dvomljiva kupčija
33.

Oko, prokletstvo 12.

Oko izgubiti, nevarnost 13.

Okostje, bolezen 90.

Okraden biti, prijatelj a izgubiti 22.

Omara.

Okradene reči videti ali kupiti,,
naklonjenost 22.

I Okraski, spoštovanje ljudij 12.

Okrožnik lončen, beda 54.

Okrožnik razbit, revščina 18.

Okrožnik srebrn, bogastvo 70;

Okus, prepir 80.

Okvir, nesreča 84.

Olepšava, zakonska sreča 40.

; Olje goreče, tolažba 36.

! Olje jesti ali piti, bolehnost 59.

; Olje sveto zadnje, težka bolezen,
smrt 79.

Oljem, kupčevalec z — , ozdrav¬
ljenje 66.

Oljka (sad), sreča 41.
j Oljkin log videti, nekaj nena¬
vadnega doživeti 5.
i Oljkina vejica, mir in sprava 12
j ali žalost 70.

j Oljnata svetilnica goreča, vroča-
ljubezen 30.

Oljnato svetilnico prižgati, zalju¬
biti se 68.

Omara kuhinjska.

— 87

Oljnato svetilnieo ugasniti, umi¬
rajoča ljubezen 61.

Omara, darilo 36.

Omara kuhinjska, red 5.

Opat.

Omara za posodo, zamera 42.
Omare, boljša prihodnost 72.

Opatinja.

| Omelo, čistoba 71.

| Omotica (omedlevica), pravda
zaradi denaija 29, nezgoda 7.
Onemogel postati, skrb 24, slabi
časi 4.

! Opata videti, spoved 44.
Opatinja, prememba 81.
Opečnica, požar 29.

! Opek izdelovatelj, obisk 30.

Opeka, stroški 62.

Opeko delati, obogatenje 36.
Opera, veselje 36.

Operna hiša (gledališče), gizda-
! vost 47.

j Operno kukalo, radovednost so¬
sedov 75.

| Opica, izdajalstvo 44.

;  Opico imeti (pijan biti), sramota 2.
Opico videti, laskanje 17.

Opij, nesreča 26.

Oponašati koga, prepir 1.
Oporoka, dobro znamenje 13,
dobiček 88.

— 88

Opeko delati.

Opravljanje, sloga 20.

Oproda (nosač orožja), nezgoda
23.

Oprostitev kazni, dobiček 36.

Opica.

Oralo, blagostanje .16, kmetijo
dedovati 31.

Oralo.

Orati, veselje 16.

Orati videti, sramota 1.

Oreh (drevo), muke 90, ozdrav¬
ljenje 17.

Orehe klatiti, skrb 27.

Orehe lupiti, slaba plača za delo
39.

Orehe tolči, denar 54, kmetija 85.
Orehovo jedro, prepir 60, zmaga
nad sovražniki 59.

Orel leteč, nesloga 40.
Orgljar, dobre novice 70.

Orgije slišati, zopernosti 77.
Orgije svirati, kratkočasnost 14.
Orgije videti, prevelika dobrota 62.
Orla ustreliti, veselje lil.

Orla vloviti, dobiček S.
Ornitolog fpoznavatolj ptičev),
elo v e k olj u bn ost 1 '■ ).

Orožniea, nemir 48.

Osat, zopernosti 62.

Oseka morska, ded.ščina 70.
Osepniee imeti, nesreča 61.

- 90

Osepnico videti, stanovsko po¬
višanje 24.

Osji pik, skrb 12.

Osla goniti, pasti, slaba pot 15.
Osla jahati, sramota 79.

Osla kupiti, dobiček 29, 21.

Osla slišati, novica 38.

Oslica, zapuščenost 16.

Oslično mleko piti, dobro živ¬
ljenje 88.

Oslov veliko, sreča 67.

Oslova ušesa, veliko dela 79.
Oslova ušesa imeti, suženjstvo
6 .

Oslu nalagati breme, delo 53.
Ostrige jesti, kupčija 63.

Ostrige videti, potovanje 15.
Ostroge nositi, čast 19.
Ostrožnica (rastlina), veselje 20.
Oteklina, bodi zmeren 80.
Otekline (gnojne) na rokah, ne¬
čistost 39, 50.

Otok lep, obdelan, sreča 32.
Otok zapuščen, revščina 3.

Otroci, ki se igrajo, veselje 40,
previdnost 7.

Otroci mali, skrb 26, odgovor-
j nost 1.

j Otrok, skrb in trud 30.

Otrok jokajoč, sramota 54.
Otrok, ki se igra, veselje, sreča 45.

- 91

Otrok pri krstu, zamena 78.

12 .

Otrok z (lojnico, bolezen 68.
Otroka napraviti, da zaspi, dobra
kupčija 45.

Otroka pestovati, ljubezen 78 ali
zamera 60.

Otroška avbica, prevara 78.

Otroška dekla (varuhinja), ve¬
selo srce 11.

Otroški voziček, nesreča 39.
Otipnen v kolku biti, žalost 58.

Ovce imeti ali pasti, dobiček 27,
veselje 88.

Ovce videti ali striči, kmetija 77.
Ovčarjeva torba, sreča 89.

Ovčja čreda, bogastvo 52, 55.
Ovčja siratka, zdravniški svet 5.
Ovčja uš, jeza 35.

92 -

Ovčja volna, posest 21, red 87.
Ovčji hlev, premoženje 27.
Oven, korist 1. 27.

Oves, revščina 8.

Oves mlatiti, dobra knpčija 4.

Oves raztresati, škoda 34.
Oves sejati, dobiček 6(5.
Ovratnik, tolažba 13.
Ozeblina, uničeno upanje 25
Ozon v zraku, zdravje 4.

P.

Paberkovanje, nepriličnosti 33,
revščina 22.

Padec slišati, izguba 20.

Pafeza (mal napis), škoda 78.

Pajac, razuzdano veselje 58.
Pajčevina, nezgoda 5.

Pajčevino ometati, nesreča 37.
Pajčolan, prevara 43.

Pajek, denar 75, 57.

Pajkov veliko, kmetija 4, uža-
lostitev 56.

Palača, dedščina 41.

Palača, v njej bivati, naklonjenost
ljudij 26.

Palačo imeti, beda 9, nevoščlji¬
vost 4.

Palec (mera), zopernosti 9.

Pajčolan.

Palec na roki ali nogi, veselje
do dela 7.

Palica, dostojanstvo 37.

Palma, mir 77.

Palmova veja, čast 1.

Palmovo perje, korist 29.

- 93

Panak (lesen možieelj), zamera
50.

Pantoflji, zakonski jarem 7.

Papagaj, zasramovanje 26, 12.
Papež, spoštovanje 20.

Papir kupiti, delo 53.

Papir videti, žalost 62.

Papir (listine) urejevati, zamera
36, prepir 13.

Papirjem, trgovec s —, korist 9.
Papirna zaloga, pravda 90.
Papirnica, izguba 20.

Papirnieni mlin, pranemba v
razmerah 10.

Paprika, huda pridiga 12, slabo
stanje 14.

Paradajz (sad), zopernosti 72.
Paradiž, glej raj!

Park, bogastvo 41.

Park, nasadi v njem, prijetno
življenje 68; izpreliajati se v
nasadih, brezskrbno veselje
26.

Parna kopclj, strah 33.

Parnik, veselje 39, 60.

Pas, premoženje 84.

Pas izgubiti, zapreke v ljubezni 7.

94 —

Parnik.

Pasar, bogata žena 89.

Pasja koča, prepiri 29.

Pasja trava, nered 7.

Pastaričica, dobrotnost 9
Pasti koga videti, spoštovanje
44.

Pasti v jamo ali jarek, prega¬
njanje 70.

Pastir, pomnoženje premoženja
12, ljubezen 22.

Pastirska palica, ženitovanje 48.
| Pastirska torba, sreča 89.

| Pašnik, blagostanje 50, delo 51.
I Pašteta, dobro življenje 23, brez¬
skrbnost 7.

Patent dobiti, naklonjeni pred¬
stojniki 29.

Patrona (za streljati), revščina
17, jeza 13.

Pav, izguba K).

| Pavke (pri godbi), prepir 77.
Pavov rep, ponos 27.

Pavovo oko, zamera 10, prepir
13.

Pavovo pero, neumnost 26, ne¬
mir, prepir 23.

Pecivo jesti, dobro življenje 10.
j Pecivo videti, zdravje 11.

— 95 —

Peč gorka, ljuba domačija 51,
dobro življenje 15; greti se
pri poči, rešitev iz nevarnosti
76.

Peč mrzla, tuga 40, žalost 13.

Peč staviti, jeza 5, žalost 31.

Peč v glažuti, opravljanje 60.
Pečat, dodščina 56.

Pečat poškodovan, izguba de- !
n a rja 3.

Pečatni prstan, dostojanstvo 37. j
Pečenka, obrekovanje 57.
Pečenka od mlade živali, lju¬
bezen 88.

Pečenko delati, skrb 67.

Peči, zadovoljnost 28.

Peči kaj dobrega, povabilo 28.
Peči, plošča pri — , trud 15.

Peči, saje v — , izboljšanje raz- j
mer 27.

Pege na obrazu, izguba časa 6. j

Pek, blagoslov 9.

Pekarija, sladkosnedenost pri
ženi 71.

Peklo, tuga 49.

Peklo, iz njega rešen biti. pre-
membe razmer 77.

Peklo, v njem trpeti, bolečine
24.

Pekovska peč, lastnina 34.

Pekovska prodajalnica, kratko
veselje 2.

Pelin, britke izkušnje 77.

Pena, nestanovitna ljubezen 88.

Pena iz ust, prazno besedičenje

8 .

Penica (ptič), obrekovanje 7.

Penjeniea, izguba 64.

Pepel, slab zaslužek 14.

Pepel, posoda za — , smrt 5.

Peresen šop, potovanje ali dolga
pot 14.

— 96

Peresen šop imeti za klobukom,
bolezen 80.

Peresna cev, zaslužek 72.

Peresno omelo, nesrečna lju¬
bezen 31.

Pergament, dedščina, dobra kup¬
čija 37.

Perica, opravljanje 16.

Perilna likalnica (monga), skriv¬
nost 1.

Perilna shramba, red v hiši 32.

Perilnica, veselje 90.

Perilnjak, sreča v podjetji 15.
Perilo prati, prepir 20.

Perilo sušiti ali obešati, zdravje
47.

Perje kupiti, ženitovanje 60.
Perje nabirati, dobiček 6.

Perje leteče videti, bolest 18.
Perje skubiti, bolezen 36, izguba
29.

Pernata metlica, nesrečna lju¬
bezen 31.

S

I

Perilo sušiti.

Pernica, skrivnosti 39, 47.
Pernik (meden), darilo 32.
Pernik kupiti ali prodajati, za¬
mera 42.

Pero, sodnijsko preganjanje 39.
Peruti, dolgo potovanje 51.
Peruti imeti, potovanje 51.
Perutnino pitati, dobro življenje

61.

Perutnino videti, blagostanje 60.
Pes ali psica, nesreča 78, gost 88.

97 —

Pes domači, zvestoba 56, var¬
nost 13.

Pes hudoben, prepirljivost 88.

Pes lajajoč, jeza 21, prepir 23.

Pes prijazen, goljufija 47.

Pes stekel, preteča nevarnost 11.

Pesek, beda 12.

Pesem zložiti, nesrečna ljubezen

68 .

Pesmarica, pobožnost 25.

Pesmi poti, izkušnja 80.

Pesmi slišati, koncert 44.

Pest videti, razžaljenje 8.

Petelina boreča se videti, ve¬
selje 50.

Petelina pojočega videti, gost
65.

Petelina videti, delavnost 40.

Peteršilj, ponesrečeno delo 47.

Peteršilj sejati, beraška palica
51.

Petje slišati, dobro življenje 25.

Peto videti, dolga pot 9.

Petelin.

Pevec, tuga 46.

Pevec cerkven, šala, dovtip 22.
Pevkinja, lahkomišljenost 47.
Peščena jama, bolezen 61.
Peščena n ra, smrt 85, bolezen
61.

Piano svirati slišati, klepetanje

88.

Pijanec.

— 98 -

Piano videti, sitnosti 20.

Pihljač, nezvestoba 88.

Pijača, razžaljenje 6.

Pijača mrzla, čast 1.

Pijanec, bolezen 71.

Pijavka, bolezen -59.

Pila, čast 20.

Pila za les, poroka 89.

Pilar, upanje 14.

Pinja, blagostanje 43.

Pipa pri sodu, spravljivost 75,
zmernost 16.

Pipa za pihati, nesreča 11.

Pipa za pusiti, zdravje 33.
Pipec, bolezen, rana 71.

Pipo basati, prepir v hiši 33.
Pipo razbiti, preganjanje 28.
Piramida, skromnost 34.

Piruhe dobiti, darilo 24.

Piruhi pisani, sreča 7, korist 24.
Pisalna mapa, razkrita tajnost 8.
Pisalno orodje, nevarnost 67.

Pisar, zmešnjava 64, beda 9.

Pisarna, dolgovi 43, pravda 27
Pisati, dobra novica 56.

Pisker, glej lonec!

Piskrovezec, jeza 85.

Pismene znamko (marke), pri¬
jateljstvo, ljubezen 29.

Pismo, novica 39.

Pismo citati, prerokovanje 40.

— 99 -

Pismo od prijatelja, dobre no¬
vice 16.

Pismo pečatiti, skrivnost 22.
Pismo sežgati (raztrgati), malo¬
vredno vedenje 34.

Pismo tuje odpreti, sitnosti 36.

Pismonoša, zdravje 28.

Piska, sladkosnedenost 68.
Pitanje otrok, velike skrbi 51.
Pitanje živalij, dobro življenje 8.
Piti, nezgoda 43.

Piti iz lepe posode, sreča 33.
Piti nezmerno, zaničevanje 72,
77.

Piti pivo čisto, veselost 60.

Piti pivo kalno, bolezen 41.

Piti svežo vodo, zdravje 73.

Piti vino, olajšanje skrbij 17.
Pivec, lahkomišljenost 33, 77.
Pivnina (nagrada), dober svet
33.

Pivo lahko piti, dobre novice 54.
Pivo natakati, dobro znamenje
45.

Pivo piti, zdravje 14.

Pivec.

j Pivovarna, blagostanje 57.

Plačati (denar izdati), hrepe¬
nenje po bogastvu 86.

Plačilo zasluženo dobiti, premo¬
ženje 53.

Plačilo izplačati, premoženje 53.
j Plamen (ognjeno znamenje), ne¬
sreča 4.

i Plamen švigajoč, laskanje 2.

Planjava široka, zadovoljnost
45.

Plašč imeti, dobro življenje 7.

Plašč nov, skrb 31.

I Plašč obleči, opravljanje 15.
j Plašč raztrgan, ločitev 10, 28.

Plašč videti, dolga pot 9.

— 100  —

Plašč.

Plašč, vreča za — , slovo 10, 28.

Platnice (mapa), nevarnost 11,

88 .

Platno belo, zvesta ljubezen 59.
Platno, kupčovalec ž njim, skrbi
in trud 60.

Platno kupiti, prepir 56.

Platno prodati, sovražniki 76.
Platno striči, novolja 66.

Platno, videti je tkati, dobiček 6.

Platno za vreče, revščina 31,
Plavanja učitelj, obisk 57.

Plavanje, šola za — , vadi se! 6'.

Plavati do nekega cilja, dedščin;
62.

Plavati in potapljati se, kazno¬
vana predrzuost 62.

Plavati na hrbtu, varnost 34.
Plavati v toku, predrznost 31 .
Plavica, sovražniki 45.

- 101  -

Plavni los ob vodi, neprijetnosti

61.

Plavž, pijanost 26.

Plaziti se (laziti), plezati kam,
sreča 66.

Pleča močna, sreča 9.

Pleča odsekana, smrt v sorodstvu
3.

Plemenitaš, veselje 27, odliko¬
vanje 20.

Plemenitaš postati, zasramo¬
vanje 5.

Plemenitaški deček, ponos 12.

Plemenitaškik dečkov več, ne¬
navadni dogodki 90.

Ples, na njem biti, dedščina,
sreča 3.

Ples, nanj iti, glavobol 90.

Plesalce videti, smrt 62.

Plesalec, prijetno znanstvo 51.

Plesališče, zasmeh 3.

Plesalni učitelj, zabava 6.
Plesati sam, nečast 24.

Plesalec.

Plesnjivost (zaduhlost), prija¬
teljstvo 90, bolehnost 30.
Pleskanje (namazanje), plačilo

17.

Pleskar, ponižanje 12.

Plesna veselica, sitnosti 6H.
Pleša na glavi, govoričenje 69.
Pletilno igle, zaljubiti se 53.
Pletenica, goljufivo upanje 70.
Pletenico na glavi nositi, nepri¬
jetnosti 9.

Pleve žitne, opravljanje 3.
Plevel, zapreke 19, srčna bolest
75.

Plezati po lestvici, čast, dosto¬
janstvo 12.

Pljuča, poboljšanje 20.

102  —

Pljuvati, pljuvalnik, neprijetnost
36.

Ploha, nezgoda 66, tuga 37.

Plesna veselica.

Plošeevinasta tablica, dolgovi 74.
Plov, zidati kaj 31.

Plovov več, hišo zidati 31.

Pletenica.

Plug, glej oralo!

Pobotnica, dolgovi 43, 45.
Pobotnica podpisana, priznanje
47.

Pobotnico izgubiti, skrbi iznebiti
se 13.

Pobožnost, skrb 76, zdravje 2.
i Pobrati kaj, izguba 65.

Pobratiti se, sitnosti 11.

Počivati, obisk ljubih gostov 66,.
65.

Pod, trud 4.

I Poddesetnik biti, vojska 13.
Podgana, skrivnost 6, pone¬
srečen načrt 6.

Podkev, sreča 59.

Podkovni kovač, pridnost 5.
Podkovski žrebelj, skrb 18.
Podlasica, domač prepir 88.
Podlasica bela, prepir 54.
Podlasico ubiti, bolezen 17.
Podpora, sreča v loteriji 3.
Podreti na tla koga, krivico
trpeti 18.

Podrta hiša, izguba 20, nesreča 74.

103

Podrtija, poroka 21.

Podsedliea (šabraka), laž, pre¬
vara 14.

Podsut biti, slovo 60.

Podveza, sreča v ljubezni 68.

Podzemeljski hodnik, nepri-
ličnost 17.

Pogodbo premeniti, službo me¬
njati 21.

Pogodbo skleniti, skrbi 15.

Pogorišče, selitev 56.

Pogreb, dcdščina 33.

Pogrebna godba, nevesta, naj-
višja želja 90.

Pogrebni sprevod, dedščina 33,
ženitovanje 51.

Pogrebni voz, težavna pot 75.

Pohištvo, nesreča 84.

v

Pohištvo kupiti, nezgoda 80.
Pojedina, čast 40.

Pojesti, krst 80.

Pokal, vesela družba 46, dobiček
ali izguba 37.

Pokal srebrn, dobri časi 34.
Poklicati, škoda 36.

Poklicati koga, opravljanje 7.

Poklone dobiti, nevoščljivost 7.

Pokopališče, hude misli 71, skrbi
58.

Pokoren biti, sramota 86.

Pokoro delati, skrbi 34.

Pokrajina lepa, hrepenenje 66.

Pokvariti kaj, prokletstvo iz
hiše 48.

Pola papirja čista, žalosten slu¬
čaj 18.

Pola papirja umazana, slabe no¬
vice 40.

Poleno, veselost 49.

Polenovka, neumnost 66, bolezen
37.

Poletje, veselje 5, lahkoživnost
15.

Policija, ž njo v dotiko priti 88,
preganjanje 14.

Policista, skrb 17.

- 104

Policista.

Polje meriti, korist 55.

Polje nerodovitno, beda 37.

Polje obdelano, ozdravljenje 37.
Polje obdelovati, delo 5.

Polje rodovitno, dobrota 79.
Polje zeleno, sreča 13.

Poljsko delo, trud 31.

Poljske pridelke videti, tvoja
namera se ti posreči 25.
Poljub, srečna ljubezen 58.
Poljubiti otroka, neodkritosrčnost
3.

Poljubiti roko komu, skrb 17.
Poljubiti ženo svojo, srečna lju¬
bezen 23.

Poljubiti žensko, polivala 7(5.
Poljubovati, prijateljstvo 50.
Polkovnik (obrist), sreča v pravdi
21 .

Polna luna, blagostanje 37.

Polu-brat ali sestra, nesloga v
hiši 18.

Polumesec, nesrečna ljubezen 3.

Polž, vso čakanje zastonj 20, 65.

Polže jesti, bolezen 46.

Polževa hiša, nenavadno darilo
34.

Pomanjkanje trpeti, za zdrave
sreča 54, za bolnike ozdrav¬
ljenje 17.

Pomeranča, veselje 60.

Pomeranče, korist 50.

Pomeranče jesti, napaka 17, 35.

Pomivalnik, revščina 17.

Pomlad, dobre novice 34.

Pomesti sobo, ponos 85.

Pomesti stanovanje, korist 32.

Pomnjenje, tolažba in pomoč v
sili 44.

Pomočnik, veselost 57.

Ponatisniti kaj, strah 52.

Ponižen biti, zaročencem sreča
90, sicer nesreča 1.
j Ponočen metulj (ponočnjak), ne-
| sreča 89.

105

Ponoči hoditi, jeza 49.

Ponočna avbica, delo ustaviti 22.
Ponočna luč, potovanje 4.
Ponočna posoda, sovraštvo 36.
Ponočni ptič (čuk, sova i. t. d.),
zmešnjava 28, strah 78.
Ponočni ptič leteč, izguba 35.
Ponočni ptič pojoč, smrt 39.
Ponočno delo, dober zaslužek 32. j
Ponva, zaslužek 28.

Ponva ob ognji, skrbi 64.

Ponva razbita, dobiček 18.

Ponva za peči, svidenje 18.

Popek cvetličen, dobro znamenje
30.

Popek na trebuhu, opravljanje j
73.

Poper, izguba 12.

Poper jesti, preganjanje 4.

Poper kupiti, opravljanje 15.
Poper mleti, izguba na premo- j
ženji 12.

Popevati, veselost 6, srčno ve- j
selje 3.

Popis, nesloga 20.

Popis pohištva, izgubljena pravda

11 .

Poročiti se, bolezen 64, skrb 66,
zlo 73.

Porodnica, sreča 79.

Poroditi dečka, sreča v podjetji
8, ostati v službi 15.

Poroditi deklico, slabe izkušnje

12 .

Poroka, darilo 37, neodkrito-
srčnost, 70.

Poroko praznovati, darilo 15.
Poroda (sodnija), izguba 88.
Porotnik biti, nezgoda 85.
Porotnike videti, izguba na časti
17.

Popivanje, obrekovanje 20.
Popoludan, gotov dobiček 13.
Poraz, trud 86.

Porcelan, blagostanje 20, kratko
prijateljstvo 54.

Porcelan razbiti, nerodnost 5.
Poročilo dobiti, kupčijo napraviti
20 .

Portret lastni, nesreča 77.

Potret tuj, zamera, 85, 48.
Posestvo veliko imeti, izguba 78.
j Poslanec, samozavest 77.
j Poslanik, opravila 20.

| Poslati kaj, dobro znamenje 61.
Posle v gostilni piti videti, ve¬
selje 6.

— 106 —

Posloviti se, sreča v loteriji 1.
Posluh dober imeti, beda 67.

Posluh izgubiti, nadloge 67.
Poslušati kaj, nesloga 44.
Poslušati pri vratih, sramoto do¬
živeti 86.

Posoda mala, nevarnost 25.
Posoda razbita, mir 80.

Posodo videti, domač prepir 10.

j Posojilnica, bolezen 56.
j Posojilnica knjig, dolg čas 4.
j Posredovalec, nezgoda 71.
j Post, ženitovanje 8.
j Postava, glej zakon!

Postelja, preteča bolezen 82.
Postelja lepa, sreča 56.

Postelja slaba, sramota 71.
i Postelja, v njej ležati, nevarnost
! 14. ’

Postiljon.

107

Posteljna preproga, preteča bo- j
lezen 40.

Posteljo postlali, sreča 70.

Posteljo zapustiti (vstati), ozdrav¬
ljenje 10.

Postiljati, blagostanje 26.

Postiljon, potovanje 77 ali pismo
na poti 14.

Postiti se, bolezen 56.

Postrv, sreča 24.

Posvarjen biti, predrznost 69.

Posvetovalna dvorana, prega¬
njanje 5.

Pošast videti, skrb 48.

Poštni konj, potovanje 48.

Poštni rog slišati, veselje 3, pri¬
čakovanje 6.

Poštni sel, izpolnjene želje 64.

Poštni voz, obisk 77 ali odpo-
tovanje 79.

Pot blatna, žalost 59.

Pot ravna, pravičnost 12, sreča
47.

Potočnice trgati, izguba 43,
zvestoba 68.

Pot (potiti se), bolnikom zdravje
46, zdravim bolezen 64.

Potapljavka (raca), stanovska
prememba 63.

Potna torba, slovo 28.

Potni list, dolga pot 49.
j Potni voz, strah 67.

Potnik, nemir 17, novica 23.

Potok (jarek), slabe volje po¬
stati 77.

Potok, če v liišo teče, velika
skrb 16.

Potok globok, nevarnost 85.

Potok izsušen, pomanjkanje 28.

Potok kalen, izdajalstvo 41.

Potok naraščen, obrekovanje 28.
Potok poln rib, (ledačina 38.
Potok, v njem gaziti, dobra kup¬
čija 83.

Potonka (binkoštna vrtnica),
sreča v ljubezni 34.

Potopiti se, škoda v kupčiji 5.

Potovati, skrbi 18.
Potres, novosti 63.

108 —

Potvica, zdravje 36.

Potvica medena, čast 41.
Potvieo jesti, dobro zdravje 16.
Poučevati koga, vabilo 60.
Povelje, uradno dostojanstvo 22.
Povelje dobiti, blagostanje 26.
Poveljnik, slava 11 ali bojazen
| 21 .’

Povez, važna novica 28.

Poveza slamnata, korist 51.
Povidel jesti ali kuhati, nepri¬
jetnosti 34, skrbi 43.

; Povodenj, nesreča 63, skrb 46,
izguba 33.

1  Povodni mož, nezadovoljnost 50.

S Povoj, veliko otrok 20, 58, skrbi
41.

j Povožen biti. nezgoda 10.

: Povratek s potovanja, iznena-
denje 66.

Povreslo (slanina voz), nepri-
jetne dolžnosti 25.
j Pozdravi, slabo stanje 79.
j Pozdraviti koga, novica 49.

! Pozdraviti znance, blagostanje
! 48.

Pozvanje na dvoboj, povišanje

I 60.

Požeruh velik, rodovitnost 70.
Požigalca zgrabiti, smrt 12.
Požigalec, skrb 45.

Požvečen kruli ali drago pecivo,
dobiček 49.

; Pragozd, varnost 90, zamotanje
! 30.

— 109 -

Prah na cesti, slabo zdravje 17.
Praprot, nemir 21.

Praskati se, upanje na boljše
čase 13.

Prašek (zdravilo), bolezen 62.

Prašič, korist 46.

Prašič divji, nevarnost 4.
Prašiča pitati, korist 2, veselje
32.

Prašiča ustreliti, oprostiti se ne¬

prijetnosti j 15.

Prašiča v blatu valjajočega se
videti, razkošno življenje 33.
Prašiček, korist 37.

Prašičev veliko, nesreča 65,
spletke 47.

Prašičje meso surovo, sramota
j 25.

i Prašičji mehur, bahanja 41, 10.
Prašičji zob, preganjanje 64.
Prašičji želodec, pomanjkanje
! olike 89.

Prašičjo pečenko jesti, dobro
življenje 28.

| Pravda, neprijetnosti 80.
Pravdno zadevo imeti, žalostna
bodočnost 82.

1  Pravljico slišati, prevara 33.
j Pravnik (jurist), bolezen 10.

Praznična obleka, čast, veselje
| 29.

Praznik, skrb 52.

Prazniki, veselje 24.

Preboden biti, beda, opravljanje
64.

Predivo, ženitovanje 79.

Predivo kupiti, dobiček 16.
Predivo presti, dobra gospodinja
27. trud 10.

Prednost pustiti komu, zaniče¬
vanje 72.

Predpasnik, skrb 3.1.

Predprego potrebovati, slaba pot
25, potovanje 33.

Prcdpust praznovati, žalost 17.
Predpustne krofe jesti, ženito-
vanjc 44.

Predstojnik, mir, umirovljina 64.
i Preganjanje, zatiranje 13, dol-
| govi 29.

; Preganjati koga, slaba vest 77.

Pregnanstvo, v njem živeti, ovire
odstraniti 90.

Preja, blagostanje 9.

Preje povez, dolgo življenje H.
Prejo snažiti, potrata 82.

Prejo vezati, zaljubiti se 18.
Prekajeno meso jesti, pomanjkljaj
21, malo veselja 2.
Prekajevalec, dobiček 7.

Preldja, pravda 22.

Prekucniti se, izguba službe 5.
Prelat, čast Ki, veselost 70.
Prcmemba, nesreča 90.

Premog, prepir 60.

Premog goreč, sreča 7.

Premoga prodajalec, nevoščlji¬
vost 64.

Premoženje imeti, prememba 48.
Prenagljenje, darilo dobiti 88.
Prenočišče dobro najti, bolezen 5.
Prenočišče iskati, beda 83.

110  -

| Preobleči se, boljši dohodki 29.
Prepad, nesreča 41.

Prepas, čast 14.

Prepelica, mir 36.

Premog 1 .

Prepelice slišati, pomirljive no¬
vice 29.

Premoga prodajalec.

— 111  —

Prepelice videti, korist 15, ve¬
selje 16.

Prepir mej možmi, zamera 84.
Prepir mej ženskami, klepetanje,
zopernosti 70.

Prepir slišati, razpor 23, dobro
življenje 45.

Prepisati, beda 11.

Preslica.

Prepovedati kaj, ljubosumnost
48.

Preproga, veselje 29.
Preramnica, dobiček 20.
Preslica, uradno dostojanstvo 17.
Preslica (zelišče), varuj se hi¬
navcev ! 32.

Presta z makom, laskanje 62.
Presto jesti, razveseljevanje 87.

Prestol, slava J. visoko dosto¬
janstvo 82.

Prešestovanje, zopernosti 17.

I Pretakniti s slanino (špikati),
pojedina 16.

Pretep, nemirni časi 2!.
Pretepsti koga, nesloga 51.
Pretresanje tal, izguba 74.
Prevlaka posteljna, poroka 4, 6.
Prevoz, škoda 13.

Prevožnja, izguba 13.

— 112  —

Prevrniti kaj, nevarnost 82.

Prežganje (za omako ali drugo
jed) delati, skrbi 17.

Pribiti kaj, slabi časi 33.

Priča biti, skrb 34.

Pričati, slabe novice 17.

Prigovarjati komu, kazen 76.

Prijatelje imeti, sreča 86.

Prijazen biti, žalost 27.

Prijaznost, tuga 27.

Prijor, dolg čas 84.

Prikazen, spoštovanje 4.

Prikuha, varčnost 82.

Priležnica, sramota 2, 36; z njo
opraviti imeti, škoda 78.

Prilizovalee, lastna prevara 28.

Prilizovanje, manjkanje časti 11.

Priljubljen biti, prijetno življenje i
34.

Priljubljen človek, pomanjkanje
81.

Princ ali princesinja, upanje 66.

Pri plavljenje, korist 90.

Pripogniti se, škoda 70.

Pripovedovati kaj, mnogo dela
64.

Prisega, dedščina 28.

Prisvojitev, neugodnost 9, žalost

66 .

Prišiti kaj, lakota 43.

Pritlikavec, neprijetnost 15, pre¬
ganjanje 57.

Prižnica, pobožnost 17, boljša
prihodnost 11.

Procesija, bolezen 10.

j Prod v morji, slaba kupčija 39.
i Prodaja, bolezen 7, previdnost
77.

Prodajalnica, kupčija 73.

Prodati kaj, svarilo 76.

Prognan biti iz dežele, dobiček
14.

Prekleti koga, zamera 52.
Propovednik biti ali ga slišati,
domač prepir 68, strah božji
14, 73.

Prorok, ponižanje 34.
Prerokovanje slišati, skrb 35.
Prositi koga, nesreča 43.

Protin, bolečine 55, nadležnost
20 .

Protin imeti, skrb, žalost 45.
i Prsi boleče, nevarna bolezen 49,

113 -

Prsi doječe žene, zakonska sreča
71.

Prsi lastne, ljubezen 90.

Prsi polne mleka, samskim že-
nitovanje 24, poročenim drugi
stan ali porod 78.

Prst, bolezen 7.

Prst boleč, veselje 61.

Prstan, poroka 24.

Prstan izgubiti, kazen 90.

Prstan komu podariti, zaroka 34.

Prstan najti, darilo dobiti 21.

Prstan poročni, zvesta ljubezen
71.

Prstan zlat, čast 9, priznanje 12.

Prstan zlomiti, prepir 67.

Prstan železen, težko delo 57.

Prste lepe imeti, čast, spošto¬
vanje 11.

Prstena posoda, jeza 25, veliko
kričanje za nič 18.

Pručica, ljubezen 72.

Psa steklega ubiti, zmaga 32.

Psa utopiti, nesreča
vanji 1.

Psalm, izpolnjena
Psalme peti ali slišati,
1, bolečina 40

Ptičje

Psovanje, prepir 20.
Pšenica, blagostanje 83.
Ptič brez perja, skrb 15.
Ptič leteč, trgovina 33.

Ptiči v kletki.

8

114

Ptič na drevesu, žalost 35.
Ptica pitati, družba 47.
Ptiča vjeti, zlo 24.

Ptičar, ženitovanje 70.

Ptiče male iz gnezda vzeti, zlo¬
čin, tatvina 5.

Ptičev veliko, vojska 68.

Puščavnik.

Ptiči prepirajoči se, skušnjava 47.
Ptiči v kletki, mal dobiček 55.

Puščavnik v svoji dolbini.

Ptičja jajca iz gnezdov pobirati,
skrb, škoda 21.

; Ptičja kletka, izguba 6, 78.

Puška.

— 115 —

Ptičja perutnica, korist 72.
Ptičje gnezdo, prememba stano¬
vanja 55.

Ptičje gnezdo najti, veselje 6, 50.
Ptičje strašilo, prevarano upanje
43, naveličan biti 59.

Pudel (pes), zvest prijatelj 50.
Puder, prepir 48, nečimernost 26.
Pumpa (brizgalnica), bogastvo 1.
Punčika (igrača), darilo dobiti
35, zabava 13.

Puran, glej indij an!

Rabelj, glej krvnik!

Rabinec (židovski duhoven), i
sreča 27, dobitek v loteriji 90. j
Raca, laž 43.

Racman, ljubezen 88. : _i

Raco pečeno jesti, blagostanje 76.
Raco plavajočo videti, preklic
obrekovanja 37.

Raco vjeti, divjo ustreliti, oprav- I
Ijanje 66.

Račun napraviti, kupčija 61.

Puriea, prepiri 76.

Puščavnik, skrb 14.

Puščavnik v svoji dolbini, nemir
19.

Puščavo videti, beda 18, skrb 57.
Pušic veliko, raztresenost 60.
Pušica, dedščina 20.

Pušica, ž njo streljati, nesreča 19.
Puška, zapreke 12.

Puškino cev videti, nevarnost 2.
Pušpan, glej zelenika!

Računar, beda 47.

Računih ali šteti, bogastvo vsled
varčnosti 72.

Raglja, svečanost v cerkvi 13.

Raj, veselje 6, sreča 8, dosto¬
janstvo 16.

8

— 116 —

Raj, v njem biti, izveli Čanje 12.

Rak rudeč, neuspešno delo 15.
Rake jesti, nesreča 3.

Rake videti, tuga 4.

Raketa, čast 54.

Raketo letečo videti, vabilo na
ples 5.

Raketo zasmoditi, smeh 52.
Rakev, uboj 44.

Rakev kupiti, bolezen, sila 27.

Rakev zidati, beda 37.

Rakove ščipalnice, preteča zvi¬
jača 19.

Rana, strah 3.

Rana od meča, zmaga 19.

Rana zaceljena, čast 44, beda 83.

Rana zaceljena na obrazu, raz-
por 24.

Ranjenec, počitek 17, blagostanje
65.

Ranjki ali ranjka, mir in delo
61.

Rano zavezati, nehvaležnost 38.

Rastline (zelišča) nabirati, dolgo
življenje 12, korist 50.

Rastline saditi, sreča pri delu 77.

Rastline škropiti, dobra vzgoja
otrok 87.

Rasthne trgati, zamera 39.

Ravnilo, nevarnost 30.

Razbiti kaj, zamera 26.

Razdvojitev, nesreča 20.

Razgled lep imeti, sreča 24.

Razgrajati, sreča 46.

Razparati kaj, skrb 65, ljubo¬
sumnost 17.

Razpelo, pobožnost 51, zaupanje
v Boga 23.

Razpoklina v zemlji, bolezen 61.

Razposajenost, nemir 50.

Razpotje, na povišanje moraš še
čakati! 7.

Razprodaja, bolezen 7.

Razsodbo slišati, telesna hiba 6.

— 117  -

Razsodnik, pravda 36.

Razstava, zadovoljnost 18.
Razsvetljava (iluminacija), žalost
30, zabava 34.

Raztresen biti, sramota 41.
Razuzdanka, bolezen, skrb 13.
Razvalin kup, nesreča 74.
Raženj, prenehano prijateljstvo
10, neodkritosrčnost 10.
Rabarbara, iznenadenje 86.
Rebro, rana 78.

Recept čit.ati ali pisati, ozdrav¬
ljenje 77, sila 27.

Redkev, nepotrebno govoričenje
82.

Rep, varnost 75.

Repa, sreča 60.

Rep uh (rastlina), zdravje 16.
Rešetka (pri ognjišču), bolezen
vsled ožganja 11.

Red (odlikovanje), čast 3, 12.

Redovnik, poroka 48.

Repa.

Reduta (maskerada), spletke 22.
Regiment, dober svet 23.

Reka, pravda 10.

Rekrut, glej novinec!

Rektor, nevarnost ognja 88.
Relikvija, izguba 9, novica iz
tujine 65.

Retnik, sreča 16, dobri dohodki
15.

Repatica, glej komet!

Repna cima, razburjenost 34.
Revež, prepir 73.

Revščina, blagostanje 36, zavist
78.

Rezance delati ali jesti, sreča 14.
Rezance kuhati, dolgovi 30.
Rezanci (nudelni), zapreke 4.
Riba, razveseljevanje 7.

— 118

Ribarska mreža, dedščina 15,
dobra kupčija 65.

Ribe jesti, prepir 25.

Ribe loviti, opravljanje 26, va¬
ranje 90.

Ribe posušene, družba 86.

Ribez (grm), vstrajnost v lju¬
bezni 24.

Ribez (jagode), stanovitnost 12.

Ribič, potrpežljivost 25.

Ribja jajca jesti, iznenadenje 10.
Ribja shramba, dobra kupčija 25.
Ribje glave surove videti, ne¬
sreča 17.

; Ribji trg, sreča 34.

Ribnik, skrb 29.

Risar, korist 12.

I Risati, sreča 69.

: Riž, škoda 4.

Riž jesti, dober zakon 25.

Riž zelen videti, dobra letina 7.
Rjuha posteljna, skrb 6.

Rob brezna, nesreča 72.

Rob sukna ali obleke, blago-
! stanje 17.

! Robec, glej žepna ruta!

! Robidnica (rastlina), tolažba 9.
Ročaj pri orodji, nezgoda 77.
Ročaj pri vrču odbiti, jeza 25.
Ročna dlan, skrb 79.

Ročniki pri telovadbi, moč, ja¬
kost 55.

Rofljanka, na slabem glasu biti
17 ali sreča 3.

Rogač, veselost 90.

Rogelj obleke, skopuštvo 73.

119

Rogove imeti, ženska prevara 17.

Rogovi, nezvestoba 72.

Rojstni dan praznovati, veselje
90.

Rojstvo dečka, smrt prijatelja 2.

Rojstvo kakega otroka sploh,
zamera 4.

Roka, sreča pri delu 58, delo 72.

Roka ah roki čedni, dobiček 3.

Roka ali roki umazani, bolni, !
škoda 34, izguba 30.

Rokav, darilo 50.

Rokodelstvo, delo 70, blago¬
stanje 5.

Rokoviee, nesreča 30, 50.

Rokovičar, častna služba 49.

Roman čitati, ljubezen 54.

Romar, poročilo iz daljave 29,
79, potovanje 53.

Romar mlad, odpovedati se svetu
16.

Romati, beda 17.

Ropar, napad 17, razžaljenje na
I časti 73.

Ropar, od njega vjet biti, izguba
24, nevarnost 51.

Roparski grad, neodkritosrčnost
v družini 68.

Roparsko skrivališče, muka 50.

Ropot, nemir v hiši 25.

Ropot slišati, sreča 84.

Ropotati, zamera 81.

Rosa ali mokrota, darilo 37.

Rov v rudniku, previdnost 75;
rov kopati, bolezen 19.

Rozine jesti ali videti, zvesta
ljubezen 82.

Roža, glej vrtnica!

Rožiče jesti, nadepolna ljubezen
54.

Rožmarinova vejica, žalost 8.

Rožni venec (molek), žalost 81.

Rožni venec (pleten), ženitovanje
17.

| Rsje, prememba 58.

120  —

Rubin (dragocenkamen), sreča 19.
Ruda, dobiček 20.

Rudar, porod 70, korist 15, bla¬
gostanje 50.

Rudečelasec, neodkritosrčen pri¬
jatelj 16.

Rudečiea, ponižnost 90.

Rudnik, blagostanje 5.

Rum, slaba druščina 14.

Rum piti, veselost 16.

Rumen postati, prepirljivost 89.
Rumeniea, sreča 49.

Rumenjak jajčji, jeza 25.
Rumeno vrtnico videti, šala 55.
Rupa (jama za vodo), nemilost
7.

Rušnja, ljubimski dogodki 30.
Rž (zrnje), opravljanje 40.

Rž cveteča, blagoslov 12.

Sablja, slabost 15.

Sablja zlomljena, skrb 30.
Sablja, ž njo se boriti, čast 50.
Sad človeški, bolezen 80.

Sadje jesti, prememba razmer
5.

Sadje nezrelo, bolezen 30.

Sadje sušiti, poguba 10.

Sadje trgati, blago poslati 62,
dedščina 60.

Sadni vrt. kmetija 11, veselje 2,
dedščina 16.

Rž kupiti, dedščina 58.

Rž sejati, bahanja 9.

Rž vezati, zdravje 24.

Rž zelena, nevoščljivost 44.

Rženo klasje, dobiček 66.
Rženo polje, veselje 41.

Sadno drevje, tolažba 7, blago¬
slov 17.

Sadno drevo, vspeli v poklicu

66 .

Safir (dragocen kamen) imeti ali
videti, nadležnost 78.

Salami, nepremišljenost 42.

Salmijak, pijančevanje 40, ne¬
varnost 48.

Salpeter, smrt 39.

Samec, laž 11.

Samec star, vstrajnost 16.

- 121

Samokres imeti ali ž njim stre¬
ljati, pridnost je potrebna! 61.

Sadje trgati.

Samokres videti, sovraštvo 89.
Samomor, nesreča, obup 52.

Samostan, nesreča 5.
Samotežnik (škripec), revščina 60.

Samski biti, veselje 5, prostost

j Sani, vožnja na izprehod 9.

'Sanjska knjiga, izpolnjene želje
26.

j Sardele, sreča 90 ali neljuba no¬
vica 37.

1  Satana videti ali se ga bati,
slaba volja 4, 11.
j Scalnica, veselje 39.

Scalnico piti, zdravje 38.
j Scati, izguba 28.

| Sedeti na prestolu, izguba de¬
narja 24.

Sedlo, darilo 71.

Sekati kaj, užalostitev 8.

Sekira, telesna poškodba 44, 70.
I Sekirice pisati, godbo slišati 88.

122

Sekirice videti, velik vspeh 48.
Sel, slabe novice 14.

Selerija, prememba 27.

Selerijna solata, lakota 39.

kupčiji 63.

Semena, bogastvo 56, sreča v

hiši 24.

Semeni, trgovec s — , skopuh 11.
Senco lastno videti, bolezen 77.
Senen voz, sreča 28, bogastvo 30.
Senena ali slamnata kopica, bo¬
gastvo 27, blagoslov 63.
Senene grablje, sreča v podjetji
50, 73.

Seno, kmetija 52.

Seno lepo, važne zadeve 13.
Seno slabo, slabi opravki 42.
Serail (sultanov), neumnost 22.
Sestra, obisk 46.

Setev zelena, darilo 56, zaroka 6.

Seznaniti se s kom, nesreča 50.
Sežgati kaj, nesreča 54.

Senena ali slamnata kopica.

Sežgati videti, sreča 51.

Shramba obokana, strah 30.

Sidro, pomoč 39.

Silo rabiti, bogatim čast 22,
ubogim denar 44.

Sina oženiti, bolezen 5.

Sina svojega mrtvega videti, ve¬
selost 9.

Sipa, delo 61.

Sir domač jesti, dobiček 19,
dober zaslužek 60.
j Sir jesti, dobiček 9.

! Sir videti, čast 1.

Sir švicarski, dobiček 24. f
| Sirena, izdajalstvo 47.

Sirota, dobiček 20, treba je var- •
stva! 34.

- 123

Sirotišnica, žalostna bodočnost
48, 53, smrt 48.

Sirup, zopernosti 4.

Sirup lizati, nesramnost 77.

Sito, izguba 76, 9.

Sito kupiti, nesreča 16.

Skakati, skrb 16, previdnost 19
svečanost 77.

Skala, na njej stati, trud 58.
Skala, nanjo splezati, trud 24.
Skala v moiji, strah 38.

Skalnat rob, nevarnost 28.
Skedenj, dobiček 22.

Skedenj goreč, mnogo blaga 52.
Skedenj lesen, zadovoljnost 89.
Skedenj poln, dedščina 20.
Skedenj prazen, beda, škoda 75.
Skelet, glej okostje!

Sklada drv, vspeh pri kupčiji
50, korist 87.

Skedenj.

Sklada drv goreča, nevarna bo¬

lezen 33.

Sklada drT.

Skladišče knjig, bolezen 86.
Skleda, vabilo 72.

Skleda polna, obilica 71.

Skleda razbita, strah 85.

Skleda srebrna, pohvala 11.
Skobec, rop 37.

Skobec leteč, potovanje 5, izguba
31.

— 124

Skopuh, bogastvo 90.

Skopuh, ž njim govoriti, škoda
80.

Skopuha poplačati, neprijetnosti
77.

Skopuha videti, nesloga 11.

Skleda.

Skorija kruha, dolgo življenje 90.

Skorija pri kruhu, posest na
deželi 3.

Skorija pri drevesu, dolgo živ¬
ljenje 24.

Skrbi imeti, preteča bolezen 55.

.Skriti se, nesreča 32, nezaupanje
16, 70.

Skrivnost izdati, sramota 86.

Skrivnost izvedeti, dober pri¬
jatelj 52.

Skušnjo napraviti, bogastvo, čast
61.

Slaba družba, beda in pomanj¬
kanje 18.

Slabost, nov klobuk dobiš! 13.

Slačiti se, nemir 68.

Sladkati se, izguba prijatelja
42.

Sladki les, nesloga 3.

Sladkor, laskanje 87, sladke be¬
sede 42.

Sladkor kupiti ali jesti, potrata
28.

Sladkorne mlince jesti, korist 2.

Sladkorovec (rastlina), blago¬
stanje 31.

Sladoled jesti, za bolnike smrt
4, 22, za zdrave sreča 11.

Slama, beda 19.

Slama goreča, zapravljivost 25.

Slamnata streha, nevarnost 1,
neprestan strah 12.

Slamni pletež, sreča, bogastvo
7, 48.

Slamnica, revščina 10.

Slamnico basati, zamera 39.

Slamnik, blagostanje 12.

Slamo prazno mlatiti, nehvalež-
nežem dobrote izkazovati 10.

Slamo za ležišče imeti, revščina
55.

Slap, izprehod 8.

Slana ali led, zapreka 65.

— 125 —

Slana na polji, slabost 58.
Slanik, denar 77, maček 13.
Slanik jesti, darilo 38.

Slanina, previdnost, bolezen 48.
Slaninski cmoki, bolezen 10.

Slasčičai', dobiček 18, 33.

Slaščice, ljubezen, zaljubljen biti
25.

Slaščice jesti, svoj namen doseči
13, prevara 73.

Slavčka prepevajočega slišati,
| novica 90.

; Slavčka v gnezdu videti, sreča
74.

Slavčka vjeti, naklonjena sreča

12 .

Slavčka v kletki imeti, varanje
89.

Slavolok, izdajalstvo 51.

Sled človeške noge, dobrota 29.

Slep biti, smrt v družini 46.

Slep mož, zapreke 14.

Slepar (burkež), dobiček 60.

Slepca videti, izguba dobrih pri¬
jateljev 46.

Slepca voditi, človekoljubnost
35.

Slepcev veliko videti, sovraštvo

21 .

Slika prozorna, veselje 61.

126 —

Slikar, lalikomišljenost 3, zabava
18.

Slikati, nezgoda 78, 3.

Slikati videti, tuga 12, strah 15.
Sliko izgotavljati, dobra kupčija
75.

Sliko kupiti, sitnosti 36.
Sliko svojo videti, sreča 2.
Sliko videti, goljufija 56.
Sliv veliko, smrt 79.

Sliva, bolezen 1, nezgoda 33.
Slive jesti, slabi časi 41.

Slon, iznenadenje 83.

Slona videti, ki pleše, goljufija

70.

Slonov veliko, veselje 22.
j Slonova kost, izguba zob 61,
revščina 27.

Slovo, upanje 24.

■ Sluka, potovanje 27.

; Sluke loviti, slaščica 37.

- 127

Služabnik, delo 80.

Služabnik biti, težko delo 54.

Služabnika videti, mirno živ¬
ljenje 80.

Služabnikov mnogo, poguba,
škoda 26.

Služba, sitnosti 74.

Službo sprejeti, varanje 41.

Smaragd (dragocen kamen), ve¬
selje do krasote 28.

Smejanje slišati, nesloga 64 ali
korist 52.

Smejanje zaničljivo, ne jezi se!
48.

Smejati se, žalost 79.

Smejati se videti, veselje 26.

Smetana, sreča 55.

Smetano jesti, veselje 55.

Smeti, sreča 63.

Smodka, neizpolnjene želje 40.

Smodke, cevka za — , darilo 81.

Smodnik, preteča nevarnost 10.

Smokve jesti ali videti, veselje
73.

Smokve nezrele, prepir 53.

Smokve zrele, kmetija 12.

Smokvino drevo, kmetija 9.

Smolo gorečo videti, bolečina,
nesreča 50.

Smolo videti, žalost 50.

Smrad čutiti, prepir 56, sitnosti
13.

Smrdokavra, veselost 7.

Smreka, izguba 89.

Smrt videti, dolgo življenje 40,
46.

Smrtno sodbo slišati, bolezen 25.

Smuč (riba), prememba 9.

Sneg, ponesrečeno podjetje 25.

Sneg kidati, bolezen 18.

Sneg na poti, užalostitev 89.

Sneg, valjati se po njem, za¬
preke 80.

Snega veliko, neodkritosrčna lju¬
bezen 15.

Snežen zamet, nezgoda 15.

Snežena kepa, žalost 1.

Snop slame, zaveznost, dolžnost
43.

Snope mlatiti videti, božji bla¬
goslov 90.

j Snope r skedenj voziti, dobiček
88 .

Snopje žita, bogastvo 50.

Snopje nakladati, darilo 43.

v

— 128 -

Snopje vezati, novo znanstvo 8.
Snov, bolezen 42.

Soba krasna, v njej zakuriti,
vspeh 61, sreča v poslih 74.
Soba slikana, ponos 46.

Sobica, veselje 47; v njej stano¬
vati, bolezen 24.

Sobica svetla, nerodovitnost 56.
Sobica temna, dobra letina 65.
Sobni slikar, razveseljevanje 46
Sobni strop, nesloga 65.

Sodar.

Sobni tramovi, prememba 60.
Sobolov kožuh, sreča 52, 67.

Sodnij ski pisar.

— 129

Sod brez dna, ves trud zastonj
36.

Sod poln, blagostanje 33.

Sod prazen, pomanjkanje 61.

Sodar, plodonosnost 42.

Sodišče, nesreča 12; pred njim
stati, zamera 73.

Sodnijski pisar, pravda 1.

Sodnijski sluga pri eksekuciji,
strah 63.

Sodnijsko poslopje, neprijetnosti
23.

Sodnik, dobre razmere 52, stroški
80.

Sodno razsodbo slišati, pomagaj
sam sebi! 51.

Sodov obroč, nesreča 75.

Sodov več, pomnoženje bogastva

19.

Sodrgo videti, pretep 88, prepir

11 .

Sok (kakega zelišča) piti, visoka
starost 21, ozdravljenje 71.
Sokol, dobiček 60.

Sokol leteč, goljufija 80.

Sol drgniti, spravljivost 16.

Sol jesti, gostje 7.

Sel potresati, prepir 70.

Sol v kosu, nevarnost 88.
Solata vrtna, trud zastonj 80.
Solato jesti, bolezen 6.

Solato saditi, predrznost 16.

Solnce krvavo rudeče, dobro
plačilo 1.

Solnce mrkneno, kratitev časti

23.

Solncna ura.

9

- 130 -

Solnce pripekajoče, dobrota 16.
Solnce zahajajoče, slovo 31.
Solnce zatemnelo, bolezen 36.
Solnce z neba padajoče videti,
smrt velikega gospoda 16.
Solnčna ura, nestanovitnost 20.
Solnčni vzhod, vesela novica 13,

39.

Solnčni žar, sovražnik 5, raz¬
kritje 90.

Solnčnica (rastlina), nesporazum-
ljenje 19.

Solnčnik, obisk, 87.

Solnik, ne greši zoper svoje
zdravje! 61.

Solnik prevrniti, zamera 16.

Somenj, stroški 43, blagoslov 78.

Sopar, prepir 33.

Sopar videti, da se dviguje, pre-
memba v sreči 9.

Soprog, korist 36.

Soproga, izguba 7.

Soproga grda, skrb 90.
Soproga lepa, dobiček 47.

Somenj.

Soproga noseča, nezgoda 7.
Soprogo pretepati, zamera 2.
Sosed, soseda, zavist 2, prepir 7.

j m tB tu

Somenj.

- 181 -

Soteska, solze 7.

Sovražnika premagati, zmaga 15,
boljši časi 16.

Sovražnika videti, sovraštvo 5.
Spalna soba, obisk 72.

Spalna suknja, pomnožitev dru¬
žine 12.

Spanec, dolga pot 9.

Spati na travi, zaupanje 30.
Spati pri ljubi osebi, skrb 47.
Spletka, znanstvo 10.

Spletke kovati, skrb 57.

Spisi uradni, pravda 17.
Spohotnost ali spohoten biti, sra¬
mota 79.

Spomin dobiti, izguba 78.
Spominek, zaničevanje 7.

Spona, zvestoba 9.

Sprehod, srčna bolečina 9.
■Spremnica, dedščina 30.

Sprevod dolg (pogreb ali pro¬
cesija), dolgo življenje 32.
Spričevalo, skrb 4.

Srajca, sramota 20.

Srajca čista, upanje 40.

Srajca umazana ali strgana, pre¬
pir 90.

Sraka, bogokletje 77.

Sramotni kamen, sramota 17,
revežem korist 80.

Sramoto doživeti, darilo dobiti
36.

Sramovati se, boj se zapeljivca!

10 .

Srbečica kože, napake delati 58.
Srebrn denar, žalost 76.

Srebrna palica, razkošnost 90.
Srebro, sreča 74.

Srečka, nanjo igrati, strah 23.
Srečko dobiti, strahopetnost 52.
Srečo v igri imeti, previdnost 30.
Sredica kruha, nepriličnost 57.

9 *

— 132 -

Sredico kruha jesti, zapreke v
podjetji 87.

Srce iz telesa iztrgati, ločitev 26.

Srce krvaveče, razžaljenje 87.

Srce ranjeno, skrb 73.

Srce utripajoče, bolezen 62.

Srna mlada, dogodek na lovu 21.

Srnjak, blagostanje 40, 21.

Srno molzti, obilost 60.

Srp, sovražnik 15, krotenje jeze
25.

Srp brusiti ab prodati, dobra
kupčija 19, 21.

Sršen, nepribka 62.

Stanovališče, ženitovanje 34.

Stanovabšče zapustiti, stroški 48.

Stanovalnina, zamera 89, težko
breme 33.

Stanovalnino plačati, velika skrb

14.

Stanovanje imeti, veselje 48.

Stanovanje najeti, dobiček 13.
Star biti, blagoslov 69.

Stara žena, nesreča 45, 2&

Starček, visoka starost 44, bla¬
goslov 78.

Stari oče (ded), skrb 88; stara
mati (babica), ljubezen 12.

Starinar (prodajalec), revščina
19.

Starine videti, izguba 50.

Stariše lastne videti, sreča 44.

Stariše mrtve videti, blagostanje
45.

Staro ženo videti, sladkosnede-
nost 88.

Stavbenik, stroški 40.

Stavbišče, bogastvo 77.

Stavo skleniti, škoda in zamera
33.

Steber, kazen 6.

Steber, podirajoč se/ smrt 34.

Steber stoječ, čast 60.

Stegno videti, sramota 66.

133 —

Stekel pes, nevarnost 11.
Steklarna, trud 14.

Steklarna, delavec v njej, sreča 4.
Steklena hiša, bogastvo 90.

Steklenica polna, blagostanje 17.
Steklenica prazna, pomanjkanje
39.

Steklenica razbita, sreča 4.
Steklenica vina, veselje 77.

Steklenica vode, zdravje 46.
Steklenico razbiti, strah 38.
Steklo, poroka 89 in 41.

Stelja od smrečevja, preganjanje
13.

Stena, smrt 3.

Stenica, nadležnost 83.

Stenice loviti, neprijetnost 4.
Stenj pri svetilnici, bolezen 7.
Stenski svečnik, sramožljivost 23.
Steza (brv), nezgoda 17, posre¬
dovanje 7.

Stihe čitati ali pisati, plemenito
mišljenje 16.

Stol, ugodno življenje 85.

Stol, na njem sedeti, prepir 56.
Stolp, glej zvoniki

Stopnice, slovesnost 39.
Stopnice, po njih hoditi, z delom
si pomagati 14.

Stot (peza), nezgoda 26.

— 134 -

Stotni utež, zatiranje 62.

Stotnik, poštenost 18, revščina 3.
Storž, korist 55, sramota 5.
Strah imeti, neodkritosrčen pri¬
jatelj 63.

Straža.

Strah prestati, bolezen 9, pre¬
vara 60.

Strah videti, goljufija 43.
Stranišče, previdnost potrebna 18.
Strašilo, ljubice se naveličati 59.
Straža, na njej biti, težave 46.
Stražni ogenj, nevarnost 54.
Stražnica, varnost 35.

Stražnik, sreča 28.

Stražnik biti, blagoslov 54.
Stražo videti ali srečati, nepri¬
jetnosti 33, 26.

Streha cela, varnost 49.

Streha poškodovana, nezgoda 12.
Strela, če užge, beg, zapor 49.

Strelec, nevarnost 8.

Streljati, lov 87.

Strelni ogenj, zopernosti 89.
Stremen, hitra ježa 45, potovanje 7.
Strešna lina, upanje 41.

Strešna luknja, daljno veselje 14.

— 135 —

Strešne deščice, škoda 65.
Strešni kapnik, bogata žetev 50.
Strešni slemen, škoda 5.

Strešni stol, stalni stroški 54.
Strešno okno, slab glas 51.
Strijc, darilo 36.

Striženje las, izguba časti 59.
Strgalnik, prepir 80.

Stroj, lokomotiva, blagostanje 38,
dobro zdravje 35.

Strojar, težko delo 23, blago¬
stanje 67.

Strugar, posrečeno delo 46.

Strune, veselost, razveseljevanje
62.

Strup, nehvaležnost 87.

Strupena goba, bolezen 4.

Stud imeti pred čem, slabosti 38.

Studenec, blagoslov 40, obilnost

68 .

Studenec izsušen, bolezen 77.

Studenec, iz njega piti, ozdrav¬
ljenje 17.

Studenec kalen, bolezen 24.

Studenec, v njem se kopati,
sumnja 2.

Suh biti, tolažba 77.

Suhljad nabirati, sovraštvo 73.

Suhljatost, dobro gospodarstvo
17.

Sukanec presti, trud 16.

Suknji, podlaga pri —, škoda
33.

Suknji, rokav pri —, obreko¬
vanje 37.

Suknjo črno oblečeno imeti, po¬
greb 70.

Suknjo dobiti, škoda 59.

Suknjo kupiti, revščina 22.
Suknjo s trakovi obšito imeti,
upaje, da prideš iz zadrege 13.
Suknjo strgano imeti, korist 3.
Sukno, vspeh pri podjetji 26.
Sukno izgubiti, nesreča 10.
Suhca, zamera 76.

Sumiti koga, užalostenje 48.

136

Suženj, razvedrilo 8.

Svak, prepir, pravda 48.

Svakinj a mrtva, dobro znamenje o.
Svečanost, dobra novica 19.
Svečar, glej milar!

Svečarja videti pri delu, zado¬
voljnost 14.

Sveče, pogreb 56.

Sveče kupiti, lahkomišljenost 1.
Sveče svetlo goreče, vabilo na
ples 44.

Svečnik, sreča v ljubezni 53.
Sveder, bolezen 79, smrtna ne¬
varnost 75.

Svčt dober, plačilo 85.

Sveti večer praznovati, družinska
sreča 88.

Svetilka, opravljanje 26.
Svetilnica, sreča 17.

Svetilnico prižgati, zaljubiti se 70.

Svetinja, odlikovanje 24.
Svetinjo izgubiti, zavist 47.

Svetilnica.

Svetinjo nositi, želje se ne iz¬
polnijo 6.

137

Svetnika klicati na pomoč, ve¬
selje 27.

Svetnika poljubiti, dobrota 24.

Svetovalec, uradno dostojanstvo

88 .

Svetovati, posloviti se 16.

Svetovna kroglja, zakonski pre¬
pir 8.

Svidenje, veselje 20.

Svilen trak, gizdavost 43.

Svilena obleka, denar 9.

Svileno blago, minljivo bogastvo
4.

Svila, sreča v ljubezni 14.

Šabraka, glej podsedlica!

Šah-igra, bodi previden! 9.
Šahova deska, zabava 42.

Šale (dovtipi), naklonjenost 25.
Šaliti se, zakonska zveza 17.
Šampanjec (vino), nestanovitna
sreča 58.

Svilopredilka (gosenica ali me¬
tulj), dober prijatelj 22.

Svinjak, blagostanje 4.

Svinec topiti (liti), sreča 50.

Svinec videti, izpolnjeno upanje
49.

Svinčena zrnja, nesreča 55 ali
sovraštvo 50.

Svinčnik zlomljen, ponesrečenje
podjetja 77.

Svinje kruleče slišati, ženske
spletke 34.

Svojcglavnost opaziti pri kom,
veselje 6.

Šampinjon (goba), zastonj upati 5.
Šartelj, pojedina 77.

Ščetine videti, sitnosti 45.
Ščinkovec, ljubezen 78.

Ščuka, obisk 24.

Ščurek, zopernosti 5.

Ščurke loviti, prijetno delo 58.
Šepajoč človek, krivica 55.
Šestilo (cirkel), delo trud 28, 55.
Šiba, izplačilo 21, pretep 19.
Širokoustnež, zapeljanje 83,
muka 63.

Šiške, ženitovanje 15.

Šivalni stroj kupiti, zaslužek 10.
Šivanka, srčna žalost 27.
Šivanka, pušica za —, slaba
vest 22.

138 -

Šivati, pravda 46.

Ščuka.

Šivati na stroju, prepir 46, 23.

j Šivilja, opravljanje 4.
Škaf, delavnost 62.

Šivalni stroj.

Škaf drgniti, korist 62.
Škarje, nova obleka 70.

Šivilja.

Škatljica, darilo 76.

Škatljica mala in lepa, darilo 4.
Skodelico kupiti ali darovati,
vabilo 4.

Skodelico razbiti, nesrečno pod¬
jetje 24.

Šepajoč človek.

139 -

Skodelico v darilo dobiti, pri¬
jatelja si pridobiti 58.

Škodo trpeti, sreča 70.

Škof, denar, dostojanstvo dobiti
. I4 '

Škofova palica, ponos, čast 80.
Školjka, sreča 8.

Školjka polna, sreča v podjetji
^ 18.

Školjka prazna, neprijetno izne-
nadenje 13, izguba 14.

Škopa, sramota 77, 88.

Škorec, prazno besedičenje 32.

Škorec bel, gotova novica 24.

Škorpijon, skriven sovražnik
43.

Škorpijon čm, zbadanje prija¬
teljic 12.

Škric, zasramovanje 1.

Škrjancu jajca vzeti, hudobija
17.

Škrjančevo gnezdo, korist 90.

Škrjanec, dobra prihodnost 16.

Škrjanec žvrgoleč, dobro prija¬
teljstvo 26.

Škrnic-elj videti ali narediti,
dobro upanje 50.

Škropilnica, upanje na pridobi¬

tev vrta 85.

Šoja, klepetanje 62, 79.

Šola, sreča 4.

Šola, vanjo hoditi, dobrota 3,
Šolar, red 5.

— 140

Šolska tabla popisana, sitnosti
68, 89.

Šolske klopi, nezgoda, tesno pri
srcu 13.

Šota, slabo upanje 54.

Štorklja, pritožba 19.

Štorklja na hiši, imenitni gostje
9.

Štorkljo vjeti, povišanje 39.
Štrigalica, spletke 34, jeza 35.
Štruca kruha, zdravje 20.

Šum, ropot slišati, nevoščljivost
7.

Šumljanje vetra, nesreča 21.
Šunko jesti, nejevolja 44, žeja
3.

Šolska mladina, mladost je no¬
rost 37.

Šolska tabla, škoda 55.

Špinača divja, razvedritev 19.
Špargelj jesti, veselje 64.
Špargelj saditi, pridobitev 12.
Štafeta, dobro poročilo 87.

Šteti kaj, revščina 29.

Število ali številka, tolažba 37.
Število ali številke videti ali
pisati, sreča v loteriji 3.
Štiriogelnik, premišljeno ravnati
11 .

Številke.

— 141

T.

Tajnik, zaupanje predstojnikov
82.

Tambur, nevarnost ognja 22.
Tapeta, red 72.

Tarča, korist 1.

Tarča, nanjo streljati, svoj na¬
men doseči 49, čast 8.

Tast, tašča, pravda 17.

Taščica (ptič), sreča in blago¬
slov 5.

Tat, prepir 58.

Tatovska svetilnica, neznan so¬
vražnik 19.

Tatu vjeti, nevoščljivost 60.

Tavžentroža (zlati grmiček), de¬
nar 1  77, dolgo življenje 29.

Tehtnica, neodločnost 30, 10.

Tehtnica za seno ali slamo, pre¬
vidnost 11.

Tehtati kaj, razžaljenje na
Tek za stavo, tuea 69.

Tarča, nanjo streljati

Tekač, sovražnik 44.

Tat.

- 142 —

Tekmec, prepir 34.

Tele, kupčija 26.

Tele kupiti, obrekovanje 77.

Tele zaklati, dobri časi 32.

Telečja glava, tolažba 9.

Telečja pečenka, mali pogreški
15.

Telečje meso (teletina), skrb 90.

Telečje pleče kupiti, izpolnjene
želje 41.

Telefon, ljubezen brez upanja ;
75.

t

Telegraf, glej brzojavi

Telesa del, smrt 27.

Telesa del ranjen, na slabem j
glasu biti 47.

Teleta (če jih je več), razvese-
Ijenje 25.

Telica (junica), blagostanje 11. j

Telo človeško, zdravje 18.

Telo človeško mrtvo, skrb 7.

Telo človeško nago, sramota 52.

Telovadba, zdravje 1.

Telovaditi se, gibčnost 13.

Teloh (rastlina), bolečine trpeti
29.

Tema, bolezen 8.

Teman biti, bolezen 30.

Temnica (ječa), radovednost 5.
Tepec, sitnosti 61.

Tepen biti, kazen 7, zapreka 51.
Tepih, glej preproga!

Tepsti žensko, nezvestoba ženska
69.

143 —

Termometer (toplomer), neza¬
upanje 64.

Terno narediti, denar 86.
Terpentin, neprijetnosti 17.

Tesar, slabi časi 36.
Testament, glej oporoka!
Testo, zdravje 38.

Teta, darilo 45.

Tiger, strah in groza 67.
Tihotapec, poguba 65.

Tiran, nesreča 60, božja pot 79.
Tirolec, zvest prijatelj 15, ve¬

selost 76.

Tiskar, sumnja 49.

Tiskarna, nezadovoljnost 33.
Tiskarsko črnilo, čistost 22.
Tkalec, lakoto trpeti 45.

Tkati, vsa pridnost zastonj 46.
Tlaka, trud 9.

Tlakar (polagatelj tlaka) pri
delu, pohvaljen biti 7.

— 144 —

Tnalo, bolest 89, 47.
Toča, izpolnjene želje 8.

Tkalec.

Točiti iz vrča, bolezen 85.

Točo padajočo videti, korist 20.
Tobačni mehur, zapravljivost 39.
Tobačnica, dobrota 35.

Tobačno drevo, zamera 23.
Tobak kupiti, slab svet 35.
Tobak nuhati, dober svet 35.
Tobak pušiti, dolgovi 87, ve¬
selje 1.

Tok (vode), živahna kupčija 75.
Tolar, sreča 29.

Tolmač, obisk 45.

Tolmun, bogastvo 14.

Tombola, slučaj 12, škoda 36.
Top, nemir 18, beda 19.

Top, ž njim streljati, nesreča 25.
Topas (dragocen kamen), ne¬
varnost 31, ljubosumnost 17.

Toplomer, glej termometer!

Topničar, čast 12.

Topničarstvo, delo 33.

Topova kroglja, žalost 10, ne¬
varnost 33.

Torb veliko, izguba 88.

Torba, skopuštvo 5, 13.

Torek, žalost 90.

— 145 —

Tovarna, blagoslov 1, posrečen i e rf , . ,

® - 1 J  Tramvaj, nezgoda 27.

L °'  j Trata, ljubezen 30.

Trava gnila, bolezen 16.

Travnik, zadovoljnost 27.

Tovarnar, vesela novica 90.
Tovor, premoženje 15.

Tožba, tožiti, tugovati, sovraštvo
14, dolgovi 21.

Tožiti koga, nesloga 6.

Tožnik, ponos 16, prepirljiv so¬
sed 13.

Trafika, prazno govoričenje 42.
Trak svilen, ženitovanje 51.
Trak za povezati, zmešnjava
90.

Trakulja, slaba tovaršija 5.

Tornister, neprijaznost 17, breme
63.

Torto jesti, zavist in obreko¬
vanje 7.

Torto peči ali videti, veselje 43.

Trafika.

Trdnjava.

10

.146

Travnik prekoračiti, upanje na
srečo 8.

Travo kositi, kmetija 36, prepir4.
Travo posušeno grabiti, bogastvo
63.

Travo zeleno videti, veselost 60.
Trdnjava, slaba govorica o tebi 8.
Trdnjavica, stanovitnost 83.

Trdnjavsko zidovje, dogodki 64.
Trebuh mal, hud prepir 55.
Trebuh prazen, izguba 11, skrb
64.

Trebuh tolst, lakota 89.

Trebuh velik, blagostanje 80.
Trepalnice, veselje 57.
Trepalnice velike (goste), spošto¬
vanje 66; male, začudenje 13.
Trepetlika, beda 17.

Tresti se, užalostitev 3.

Tresti se strahu, žalost 34.
Trezen biti, bogastvo 85.

Trgovec, dobre novice 38, živ¬
ljenje polno skrbij, premo¬
ženje 50.

Trgovino imeti, delavnost 56.

| Trgovske knjige, dolgovi 79.

Trkati na vrata, varuj se nevar¬
nosti! 54.

! Trn, bolezen 90.

Trn v nogi, sovražniki 3.

Trnek, nevarnost 5.

; Trnje, žalost 59.

Trobelika (strupena rastlina),
dobrikanje, bolezen 75.

Trobenta, nezvestoba 72.

Trobentica (cvetlica), sreča 15.

Trobento slišati, nepričakovana
novica 9.

Trtna korenina, tatvina 70.

Trud imeti s čem, nesreča preti
28.

Truditi se, pohvalno priznanje 44.

Tugovati slišati, ljubezen 80.

Tuje kraje ali mesta videti,
dolga pot 72.

Tujec, pot te čaka 23.

Tulec s pušicami, zaljubiti se 82.
Tulje (zadnje predivo), trud 1.
Tuljenje pasje, slaba druščina
28.

Tulpa, ponos 7, nesrečna lju¬
bezen 23.

Tulpe saditi, lepa žena 7.

Tulpe trgati, neumnost 7.

Tur (gnoječ se) videti, škoda 2.
Turek, sreča pri ženskah 12.
Turšiča, korist, prihranki 5, 80. |

u

Ubiti človeka, brezsrčnost 7.

Ubiti žival, dobiček 23.

Ubog biti, nevarnost 66.

'Učenec, glej šolar!

Učenec (rokodelski), tolažba na
boljše čase 9.

Učenjak, zamera 12.

Učitelj, trud 82.

Učiteljica, strogost 39.

Učiti se, pridnost 26, novica 21.
Ud verižice, dober prijatelj 4.
Udreti se v nesnago, sramota
36.

■Uganjka, nesloga 75.

Ugrizen biti od živali, težave 59.
•'Uhane izgubiti, zamera 28.

Turški cesar, slab svet 21.

Turek.

Uhane najti, dobiček 33.
Uhani, izguba 57.

Učitelj.

— 148 -

Uho bolno, zamera 16.

Ujeda (roparska ptica), sreča 37.

Uhani.

Ujzda, poroka 69.

Uke dobre slišati, občevanje s
pametnimi ljudmi 90.

Ukras, skopost 30.

Ulanec, goljufija 20.

Ulice, veselost 38.

Ulice dolge, ozke, skrb 47.

Ulice videti, sreča na tujem 48.
Umazane roke, delo ne oneča-
ščuje 86.

Umako jesti, skrb 5.

Umetnica, slabo zdravje 28.
Umetnik, prepiri 13.
llmivalna goba, opravljanje 50.
Umivalnik, sreča 6, čistost 3, 7.
Umivati se, dobra vzgoja 2,
zdravje 50.

Umirajočega videti, globoka ža¬
lost 90.

Umor, nesreča 5, strah 13.
Unior izvršiti, dolgo življenje 62.

j Umreti in zopet oživeti, skrb 16.

Umreti sam, beda 7.
j Upadanje vode, konec nevar¬
nosti 60.

Upanje, izguba pri denarji 56.
Upnik nadležen, premagan so¬
vražnik 9.

Upor, slabo 70, tudi dobro 43

Ura, točnost 57.

Urad, skrbi 60.

Uradna pisarna, delavnost 76 ai
dolgovi 43.

Uradnik biti, skrb 24.

Uradovati, odgovornost 66.

Urar, izguba 86.

Uma (ročka — posoda), žalost
90.

Uro z budilom slišati, pozna
sreča 79.

Usekač (za sveče), pomoč se
bliža 12.

149

Usmiljenje imeti, korist, sreča 4.
Usnje belo, veselje 82, pravda
67.

Usta mala, priljubljen biti 11.
Usta velika ali odprta, nesloga
50, baharija 17.

Ustnice blede, bolezen 12.
Ustnice rodeče, zdravje 14.
Ustnice videti, spomin 4.

| Ustrašiti koga, zamera 57.

Ustrašiti se, veselje 90, novica
j 36.

Ustreliti koga, nesreča 68.

Uš, bogastvo 42.

Uš ubiti, prepir 2.

Ušes veliko videti, revežem ne-
; sreča, sicer sreča 22.

Ušesa lepa, velika sreča 77.

' Ušesa odtrgati komu, prepiri
55.

1  Ušesa odtrgati videti, prepir

20 .

Usnje črno, izdajalstvo 26.
Usnje strojiti, slabo stanje 1.

Uradnik.

Ušesa velika, veselje 54.

— 150

Ušesa zamašena imeti, trmo¬
glavost 31.

Uši imeti, revščina 79.

Uši videti, denar 42, dobri do¬
hodki 43.

Usij veliko, bolezen 28.

Uteži pri tehtnici, zvesti slu¬
žabniki 89.

Utica, zaupanje, vera 5.

Utica mala, zadovoljnost 16
sreča 46.

Utoniti, bolezen 19.

Utopljenca videti, sreča 23.
Užigalnice, neprijetnosti 3.

V.

Vabilo dobiti, nepričakovan gost
66 .

Vabiti koga, neredno življenje
25.

Vagon, sreča 72.

Vajeti držati,nesrečo preprečiti80.
Valovitev na morji, ogenj v hiši
70.

Valovje na vodi, škoda 13.
Vampi, škoda 82.

Varovati koga, dobri vspehi 18.
Varovati se, blagostanje 90.
Varuh (jereb), očetovski pri¬
jatelj 22.

Vas, plesno veselje 49, žalost 2,.
Vas gorečo videti, dolga božja
pot 11.

Vaški trg, potovanje 5.

Vatel, goljufija 83.

Vdova (vdovec), poroka 29.
Večerja, potrebno zlo 77.
Večernica, zastonj upati 78.
Vedež (čarovnik), sovražniki 23-
Vedro polno, lenoba 46.

— 151

Vedro prazno, prepir 77. j Vejevje sulio nabirati v gojzdu,

Vedro pri vodnjaku, tuga 44. dobro zdravje 49.

Vedro.

Vejevje suho nakladati, radost
11, delo 34.

Vaški trg.

Veja suha, nesreča 86.
Veja zelena, sreča 14, 68.

Vedež (čarovnik).

Velikan, sreča v podjetji 90.
Velikonočni čas, brezskrbna pri¬
hodnost 13.

Velikonočni prazniki, sreča in
blagoslov 19.

Veljblod, bolezen 50.

Veljblod obložen, zaslužek 44.

Velociped, pogumno podjetje, ne¬
zgoda 16.

Venec, priznane zasluge 15.

Venec darovati, beda 6.

Venec dobiti, čast 72.

Venec od bršljina, upanje na
zdravje 29.

Venec od hrastovega perja, pri¬
znanje 50.

Venec- od lavorike, čast 39.

Venec od mirte, ženitovanje 70.

Venec od vrtnic, veselost 81.

Venec plesti, veselje 9.

Venec pri pogrebu, izguba sta-
rišev 60.

j Veriga železna, zdravje 84.
j Verižica pri žepni uri, poroka
i 56.

j Verižica zlata, dostojanstvo 80.

Vener.

! Veseliti se, beda 13.

Veslati, vabilo 59.

I

j Veslo, težave 65.

| Vesa (luč v močvirji), nestano-
| vitnost 43.

! Vešala, tudi prostor, na katerih
stoje, sramota 18, 3.

Veter, zopernosti 30.

Vetrih, ulom, tatvina 8.
Veverica, iznenadenje 78.

Vezi nositi, sreča 11.

Vezi videti, slabi časi 89.

j

Vozilo (žensko ročno delo), za-
peljanje 89.

j Veža, zastonj upati 40.
j Vica, varuj se hudobnežev 13.
Vidra, sreča 90.

Vidro v jeti, hud upnik 23.
Vihar, slabi časi 77.

Vihar doživeti, zamera 24.

Veverica.

Vijak, zaslužek 65.

Vijolica, sreča 17.

Vijolice trgati, veselje 53.

Vilic nekaj, botrinjstvo 57.
Vilice in noži, rane 8.

Vilice srebrne, čast 9.

Vino belo, nevarnost 22.

Vino kupiti, na dobrem glasu
biti 17.

Vino piti, razveseljevanje 60.
Vino prodati, zlo 9.

Vino rudeče, veselje 33.
Vinograd, žalost 66.

Vinska trgatev, dobra kupčija
17 .

Vinska trgovina, kroti svoj je¬
zik! 37.

Vinska trta, upanje 3, 32.
Vinski ocet, upanje 27.

Vinska trgatev.

Vinski sod, gostje 14.

Visok gospod, znanstvo 78.
Visoka gospa, novosti 81.
Višava, na-njo iti, prepir 58.
Viteška graščina, obisk 25.
Viteške igre, zadovoljnost 45.
Viteške ostroge dobiti, odliko-
j vanje 33.

Viteški grad, obisk 25.

Vitez, velika čast zaradi hra¬
brosti 45, povišanje 25.

Vitez biti, veselje 15.

Vitrijol, škoda 11.

Vizitacija, mučenje 65.

Vjet biti, povratek domov 11.
Vjeti koga, zasledovanje 13.
Vknjižba v zemljiško knjigo,
glej intabulacija!

Vitez.

Vlačuga, sramota 79.

Vlačugar, nestanovitna osocla 14.
Vladati, bolnikom smrt 9, rev¬
nim neizpolnjeno upanje 10,
bogatim srečo 16.

Vladar, ponižanje 57, 3.

Vlak železnični, potovanje 56.
Vlite cmoke jesti, zadovoljnost
47. ’ ” •

Vlkodlak, skopuštvo 22.
Vlomiti, škoda 15.

Vnuk, poroka 37.

Voda čista, zdravje 54.
Voda deroča, nesreča 69.
Voda gorka, zlo 39.

Voda kalna, bolezen 15.
Voda tiha, sreča 30.
Voda velika, nesreča 88.

Vode nabiralnik, poškodovanje

6 .

Vodenica, preteča bolezen 69.
Vodna kača, sovražnik 1, bo¬
lezen 36, 45.

Vodna zatvorniea, prenagliti se
90.

Vodni grmiček, ogenj. 1.

Vodni ptič, nevarnost 70.
Vodnjak, izguba 39.

Vodnjak globok, bogastvo 22.
Vodnjak kopati, revščina 69.
Vodnjak suh, škoda 3.

Vodnjak, vanj pasti, skrb 20.
Vodo mrzlo piti, potovanje 5.

Vodo nositi, nesreča 47, odvis- j Vojak najet, nekrepost

1L

Vodorhet, upanje 25.
Vodovod, skrb 47.

Vohrovt, dolgo življenje 58.
Vohrovt jesti, bogastvo 20.

Vojak, prememba 9, hrabrost
35, 13.

Vojaška parada, dobiček 31.
Vojaška revija, bolezen 18.
Vojaške vaje, nemir 3.
Vojaški šotor, potovanje 18.

Vojaški zdravnik, nesreča 40.

Vojaško plačo prejeti, vojaški
stan 44.

Vojašnica, slabi naklepi 25.
Vojaštvo videti, zopernosti 4.
Vojna (armada), stiska, beda 63.
Vojna korakajoča, previdnost 56.
Vojna na poti, bodi previden! 56.
Vojna v vojski, revščina 73.
Vojska, veliko zlo 19.

Vojska na morji, veselje 44.
Vojskin hrum, novosti 15.
Vojskovati se, sovražnik 45.
Vojskovodja, samozavest 21.
Vojvoda, uradno dostojanstvo 23.
Vola imeti, tuje blago 59.

Vola rujovečega slišati, nesloga
27.

Vola videti, korist 75.

Voleja jama, nevarnost 5.

Vole kupiti, blagostanji' 5.

Vole pasti, dober pomen 59.
Vole rujoveče slišati, nesloga
63, 72.

Voli divji, zdivjani, sovraštvo 5,
nesreča 3.

Voli, kupčevalec z — , razžaljenje
na časti 8.

Voli rejeni, blagostanje 3.

Voli suhi, nerodovitnost 89.

Voli vpreženi, zmešnjava 28.
Volitve, dragoceno podjetje 19.

Volk, goljufija 44.

Volka loviti, boj 24, nevarnost 12.

Volka ubiti, zaničevanje 32.

Volka ustreliti, gostija 50.

Volka vjeti. nevoščljivost 19; v
jamo vjeti, prepir 58.

Volna, dobro življenje 26.

Volne zaloga, s štedljivostjo
prideš do premoženja! 74.

Volnena obleka, obogatenje 16.

Volno presti, čast malemu za¬
služku! 19.

Volov veliko, dobri časi 13.

Volovski hlev, bogastvo 21.

Vosek, plačilo 25, uslužen člo¬
vek 11.

Voščena sveča ugasujoča, škoda
18.

— 157

Voščene sveče goreče, trudu se
izogniti 7, blagostanje 17.
Voščenica, dobri sklepi 25.

Voz, potovanje 30, 79.

Voz na par (avtomobil), sreča 60.
Voz pokrit, oprostitev 52, trud 58.
Voz prazen, pomanjkanje 60.
Voz tovoren, blagostanje 77.

Voz tovoren videti, obogateti 90.

Voz z lestvicama, bogastvo 30,
dobra kupčija 5.

Vozel narediti, zamera 33.

Voziti se v kočiji, poroka ali
krst 1.

Voznik, nesreča 68, jeza 30.

Voznik biti, nezgoda 88.

Vozove lepe videti, važni do¬
godki 37, 86.

Vožnja z zaprekami ali prevrniti
se z vozom, ponesrečenje pod¬
jetja, zlo 64.

Vpisati kaj, previdnost 3.

Voz z lestvicama.

Vpreči konja, nevarnost 14.
Vrabce streljati, nezgoda 64.
Vrabce videti ali loviti, prepir
59.

Vrabcev veliko na strehi, velika

nesreča 55.

Vrabec, goljufija 67.

Vran več skupaj, nevarnost 17.

Vrana, tatvina 49.

Vrana bela, pomanjkanje 29.

- 158 -

Vrana leteča, prijatelji 9.

Vranec (konj), dober zaslužek
82, žalost 47.

Vrani jajca vzeti, dobiček 11.

Vranico jesti, govoričenje 4.

Vranino oko, bodi previden! 13.

Vrano slišati, novosti 13.

Vrano vjeti, nesloga 79.

Vrat, pritisk 59.

Vrat debel, blagostanje 5.

Vrat suh, nesreča 15.

Vrat zakrivljen, zasmehovanje
30.

Vrat zatekel, sreča 2.

Vrata, prijatelj .1.

Vrata nova aii odprta, gostje 4,
nezgoda 20.

Vrata velika, obisk 5.

Vrata zaprta, neprijetno iznena-
dcnje 10.

Vrata za vzdigniti, zvijača 70.

Vratar, jok, neprijetnosti 58,
prepiri 19.

Vratna kljuka, znanstvo 15.

Vrba, žalost 27, 81.
Vrbovje rezati, bolečina 4.

Vrata.

Vrč, korist 88, beda 27.

Vrč poln, izguba 62.

Vrč poln vina, izpolnjene želje

10 .

Vrč poln vode, nesreča 62.

Vrč za pivo, veselost 83.

Vrček (V 2  litra) piva, veselost 31.
Vreča, glej žep!

Vreme lepo, naklonjenost pred¬
stojnikov 50.

Vretence, zatiranje 26.

Vreteno, neumnost 60.

Vrlina suknja, dober prijatelj 62.
Vriskanje slišati, veselje 18.
Vročina, muke 5.

Vročino čutiti, dobrega prijatelja
najti 34, 87.

159

Vrt ali polje gnojiti, bogastvo 42. j Vrtnica divja, nesreča 30.

Vrtnica rudoča, ljubezen 56.

Vrt lep, veselje 36.

Vrt zapuščen, smrt 82.
Vrtinec (veter), smrt 16.

-s//""

Vrtnica stopercsna, spomin na
prijatelja 60.

Vrtnico trgati, veselje 76.
Vrtnična voda, domišljija 11.
Vrtnična vejica, srečna ljubezen
24.

Vrtnar, zamera 44.

Vrtnarica, slaba novica 3.
Vrtnica (grm), krst 80.

Vrtnica bela, odpovedati se ve
selju 63, slab vspeli 67.

Vrvar.

— 160

Vrtoglav biti, bolezen 82.

Vrv, nečast 27.

Vrv vodilna pri vpreženem konji,
neizpolnjena obljuba 80.
Vrvar, zavijanje resnice 50.
Vrvi, plesalec na — , selitev 86.
Vrvica, ljubezen 9; imeti jo
krog pasu, nezadovoljnost 1.

Vrvica zlata, zboljšanje razmer
5.

Vstati iz postelje, bolezen 6.
Vstati od mrtvih, oproščenje
nadlog 7.

Vščipniti se, bolezen 19.

Všeč, če je kaj, očita škoda 24.
Vzgojevatelj, skrb 18.

Z.

Zabava, čast 7.

Zabavo imeti, zamera 84, žalost
4.

Zaboj poln, darilo 22, iznena-
denje 12.

Zaboj prazen, zamera 76, nepri¬
jetno iznenadenje 72.

Zadača, bodi previden! 42.
Zadaviti koga, korist 19.
Zadrega, na cilj priti 10.
Zadušiti se, težave 16, 67.

Zagozda, nevarnost 52.
Zagrinjalo, radovednost 13.

Zaiti kam, neprijetnosti 6.
Zajca domačega zaklati, golju
fija 44.

Zajca letečega videti, strah 39.
Zajca loviti, poroka 48.

Zajec domači, žalost 20.

Zajci domači beli, vesela pri-
hodnjost 28.

Zajci domači črni, žalost 42.
Zajemalnik, dobra kuhinja 88.
Zajkla domača, sreča 51, velika
družina 80.

— 161

Zaklad-kopalec, pismo napoti 23. |
Zaklad kopati, maščevanje 55,
dedščina 60.

Zamorec.

Zajec domači. Zapeljan biti, dobro ime j zgubiti 20.

Zapestnic veliko videti, nepo-
Zaklad najti, beda 22 ali sreča 48. i trebni stroški 53.

Zakladnica, dolgovi 52.

Zakon (postava), opravljanje 15.

Zakopati kaj, pravda 31.

Zakristija, krst 68.

Zaloga, dela v obilici 48.

Zalopniti vrata, škoda 19.

Zamašek, trdovratnost 46.

Zamorca poljubiti ali ž njim go¬
voriti,  sprava. 47.

Zamorec, dobra novica 8, skrb 8.

Zamorka, lahkovernost 12, ve¬
selje 2.

Zanjka, užalostenje 49, spret¬
nost 78.

Zanjko narediti ali nastaviti,
težave 59, sramota 70.

Zapah poriniti, štedljivost 82.

Zapara (opeči se), dobiček 4.

j Zapestnico imeti, sreča 9.
j Zapona, nenadna smrt 12.

:  Zapor, bolezen 69, jetništvo 12.
, Zapovedovati, izpolnjena želja 24.

|

!

11

Zapovedovati kaj, jeza 21.

Zapravljivec, izguba premoženja
33.

Zapreke, varanje 14.

Zaprt biti, škodo trpeti 45.

Zarija večerna, zdravje 20.

Zaroko praznovati, poroka 13.

Zarota, vspeh 24.

Zaroto zaslediti, službo dobiti 67.

Zarujavela Železna posoda, pre¬
pir 54, bolezen 42.

Zastonjalo (španska stena), res¬
nico slušati 9.

Zaslužek, nesreča 11.

Zaslužek dobiti, sreča, poroka 57.

Zaslužek iskati, britkost 19.

Zaslužni križec, odlikovanje 21,
čast 30.

Zaspanost, sramota 15.

Zastava, sreča 38, 7.

Zastava (vjamčenje),posestvo 15.

Zastava vihrajoča, tuga 32.

Zastave društvene blagoslovljene,
dobra kupčija 62.

Zastavnica, beda 63.

Zastavo nositi, spoštovanje 41,
žalost 32.

Zastavonoša, nestanovitnost 34.

Zastrupljenje, izguba prijateljev
in premoženja 46.

Zatilnik (vrat), čast 34, hrepe¬
nenje 15.

Zatilnik odkriti, sramota 31.

Zatilnik si zlomiti, čuvaj se! 18.

Zatirati koga, slabi časi 79/

! Zaušnice deliti, sloga v zakonu 55.

| Zaušnico dati, prepiri 50.

I Zaušnico dobiti, sreča v podjetji
25, darilo 47.

Zavetje, dolga pot 17.

Zavetje iskati pred nevihto,
dežjem ali sovražniki, skrbij
se otresti 14.
j Zavod, glej institut!
j Zavod videti, prepiri 62.

! Zavora, dobiček 47, sreča 27.

| Zavratna ruta, prehlajenje 86.

Zavratnik pasji, svečanost 12.

Zavratnik zlat ali srebrn, veseli
časi 13.

Zavrnen biti pri snubitvi, zasra¬
movanje 11.

Zažgati hišo, vas ali mesto, iz¬
guba 29.

j Zboleti, jetništvo 10.

I Zborovanje, dobra kupčija 43.

Zbosti se, previden bodi! 31.

Zbuditi koga, preteča nevarnosti 3.

Zdihovati, bodi brez skrbij! 44.

Zdravilna zelišča, zamera 21,
korist 17.

Zdravilo, bolezen 46.
j Zdravilo jemati, poročilo 28.

Zdravje, zapreke 80.

Zdravnik, zdravje 12.

Zdravnik za oči, napako popra¬
viti 17.

Zdražba, dober napredek v kup-
| čiji 90.

! Zdrob, neumnost 10.

— 163

Zelen travnik, sreča 82.

Zelena trava, zdravje 4.
Zelenikovo drevo, veliko skrbi
in žalosti 4.

Zelenjava, dobrota 66.

Zelenjave prodajalka, žalost 2.
Zelje, zdravje 86.

Zelje jesti, blagostanje 56.

Zelje rezati, korist 63.
Zeljerezniea, dobiček 8.

Zemljevid, potovanje 22.
Zemeljska kroglja, dolga pot 24.

Zibelka.

Zeljnata glava, pritožba; jesti
jo, tuga 63.

Zgodbe sv. pisma v hiši, blago¬
stanje 39.

Zibelka, krst 48.

Zid, skrb 31, tuga 13.

Zid podirati, korist 3.

Zid postavljati, ženitovanje 24.

! Zidar, zamera 21.

Zidati hišo, sreča 31.

I Zidati cerkev, strah 1.
j Zima, previdnost 56.

Zimzelen (rastlina), prijateljstvo
88, dolgo življenje 4.

Zlat hrošč, dobiček 29.

Zlata ribica, veselje 88.

Zlata vrvica, zamera 27.

| Zlatnina, izguba 30.

Zlato delati, ves trud zastonj 82.
Zlato imeti, blagostanje 61.
Zlato izgubiti, zaničevanje 90, 74.
Zlato najti, sreča 36.

n

- 164

Zidati hišo.

Zlato nositi, ponos 3.

Zločinec, ogibati se 36, nesreča 14.
Zločinec v ječi, nevarnost 13.
Zmaga slavljena, premagan so¬
vražnik 63.

Zmaj, hudobna tašča 59.

Zmaj papirnat, veselje 16.
Zmešan biti, zlo 70.

Zmešnjave videti, smrt 70.
Zmrznjenca videti, trud zastonj 80.
Znamenje nositi, čast 46.

Zob dreti, tatvina 15, smrt 26.
Zobe ponarejene imeti, bolezen 85.
Zobno meso (boleče), prepir 45.
Zobobol, skrb 72.

Zobovje živalsko, pregovarjanje-
77.

Zobozdravnik, laž 37.

Zopernosti, nevarnost 28.

Zos, glej omaka!

| Zrak čist, dobro znamenje 15.

j Zrakoplov, neizpolnjene želje 63.
Zveri, nesreča 67.

Zverinjak, korist 60.

Zvezan biti, velike zapreke 59.
Zvezda, zadovoljnost 36.

Zvezdar (astronom), čast, hvala 26.
Zvezde motne, žalosten slučaj 26.
Zvezde svetle videti, radost 20.

165 —

Zverinjak.

Zvezek (za vpisovanje), delo 46.
'Zvezdni utrinek, prevara 60.

Zvezdo utrinjajočo se videti, uža-
lostitev 78.

Zvezdogledea videti, čast, hvala
26.

Zvijača, ponižanje 34, hiba 38.
Zvon, nevarnost 39.

Zvon slišati, sovraštvo 46.

Zvon večerni, ž njim zvoniti, do¬
biček 6, korist 12.

Zvon večerni slišati, premoženje
pridobiti 7-5.

Zvon vlivati videti, trud 14, 27.
Zvon zvoniti, strah 15, 88.
Zvonar, nezadovoljnost 29.
Zvonček, izguba na premoženji35.

: Zvonik, beda 31.

Zvonik visok, ponižanje 68.
Zvonikov čuvaj, zastonj na po¬
moč čakati 73.

Zvonikova kupola ali streha,
sreča 42.

Zvonenje, veselo poročilo 16.

168

Žaba, užalostiti 26, opravljati 14.
Žaba zelena, zvest prijatelj 33.

Žabica božja, blebetanje 14, ve-
^ selje 29, 24.

Žabo kvakajočo slišati, novice 88.
Žabo skakajočo videti, zamera 3.
Žaga na par, prepir 10.

Žaga navadna, premoženje 60,
_ 58, 76.

Žaga na vodo, veselje 15.
Žaganice, nenravnost 82, neči-
mernost 37.

Žaloigro videti, žalost in beda
28, izguba 16.

Žalost, potrtost 90.

Žalosten biti, zlo 7.

Žalovanje, veselje se bliža 41.
Žalotalna obleka, globoka tuga 66.

ž.

Žamet, glej baržun!

Žanjiee, čast 4, upanje na boljše-
čase 28.

Žejo gasiti, svoj smoter doseči
v  44, 62.

Žejo trpeti, nesreča v podjetji 33,.
Žejo zastonj gasiti, goljufivo
upanje 16.

Železnica, obisk 60.

Železo kovati, beda 78.

Železo lito, vspeh pri delu 15.
Železo topiti, zvestoba 25.

Želod jesti, revščina 13.

Želod nabirati, težave 30.
Želodec, lakota 89, dobri opravki

. 61 -

Želodec videti, izguba 32.

Želva, zadovoljnost 29.

Žemlja, blagoslov 65.

167 -

"mjo videti, zdravje 18.

Železnica.

Žemlje jesti ali prodajati, težave
30, strah 5.

Žena noseča, ozirapolno vedenie
5, krst 58.

Žena ubogljiva, veselje 24.

Žena veliko, opravljanje 12.
Ženo pretepati, dobiček 2.

Ženo staro videti, škoda, izguba35.
Ženo svojo bolno videti, goljufij a 6.
Ženo svojo mrtvo videti, veselje 8.

Želva.

Ženin, žalost 9.

Ženin na ženitovanji, smrt 55.
Ženitovanje, veselje 75.
Ženitovanje praznovati, pogreb
1, 19.

Ženitovanje videti, žalost 90.
Ženitovanjski gostje, revščina 39.
Ženska, zlo 90, hudič 4.

Ženska družba, opravljanje 89,26.
Ženska gizdava, neeimernost 57.
Ženska obleka, nezgoda 86.
Ženska stara, nesreča 45, beda 4.
Ženski samostan, ljubezen 22.
Žensko obleko na sebi imeti,
smrt 4, bolest 77.

Žep, beda 47.

Žep poln, skrbi 89, 51.

Žep poln denarja, zadovoljnost 40.
Žep prazen, slabi časi prete 47.
Žep v suknji, dolgovi 50.

Žepna ruta, nezgoda 26.

— 168

J

Žepni nož, nevarnost 83.

Žetev, blagostanje 25, svečanost
87, izpolnjeno upanje 68, 4.
Žetevna veselica, obisk 60.
Žezlo, vladoželjnost 54.

Žganje, ljubezensko veselje 56.
Žgati kaj, veselje 22.

Žica (drat), skrb 65.

Žid, prepir 9, osleparjenje 90.

Žida viditi, dobro znamenje 7.

Židinjo srečati, izguba 20, ne- j
sreča 40.

Židov veliko, varanje 14, golju¬
fija 87.

Žila odprta, telesna slabost 28.

Žilo odprto videti, v strahu biti 89.

Žilo si prerezati, smrt 66.

Žimnata blazina, sovraštvo 32.

Žimo trebiti, nevarnost 5.

Žirafa, selitev 70.

Žitne kopice na polji, rodovit¬
nost 15.

Žitno klasje, upanje 5.

Žitno klasje nabirati, beda 20.
Žitno klasje polno, blagoslov 28.
Žitno klasje prazno, revščina 19.
Žito domov peljati, dedščina 60.
Žito kupiti, nesloga 72 .

Žito sejati, trud se izplača 26.
Žito v izobilji, dobra letina 46.
Žito zeleno, korist 58.

Žito zrelo, bogastvo 35.

Žito žeti, dobiček 83, blagostanj e 4.
Živ pokopan biti, strah 17.

Živ postati, sreča 47.

Živež nakupovati, stradati 4.
Živali domače, sreča 17, 76.

Živalsko kri loviti, korist 20.
Živina, nesreča 7, beda, izguba 24.

169 —

Živina na paši, zamera 8.
Živinska krma, dobiček 77.
Živinjski gonjač, srčno gorje 17.
Življenje izgubiti, velika nevar¬
nost 48.

Življenje si vzeti, sramota 67.
Živo srebro, nestanovitnost 89.
Život napet imeti, zagovarjanje 13.
Život ranjen imeti, sovražniki 82.
Žleb luknjičast, skrb 13.

Žleb na strehi, škoda 34.

Žleb poln vode, blagostanje in
bogastvo 48.

Žleb prazen, beda 88.

Žlica, dobra jed 37.

Žoga, minljiva sreča 83.

Žogo biti (metati), prepir 50.
Žogo igrati se, tuga in nadloga 41.
Žolč bruhati, skrb 28.

Žolč jemati, zdravje 29.

Žolč razlit, bolezen 29.

Žolica, prevara 21.

Žrebe, sreča 2.

Žrebec, zvit prijatelj 25, bole¬
čine 88.

Žrebelj, korist 17, dobiček 71.
Žrebelj dolg, dolgo življenje 73,
izpolnjena želja 21.

! Žrebelj kriv, čuvaj hišo! 70.
j Žrebelj zabiti, zmešnjave 42.

Žreblje kovati, korist 31.
i Žreti videti, prepir 8.

Žrjav, potovanje 76.

Žulji na roki, blagostanje 87.
Župnik biti, dobro življenje 22.
Župnika videti, zamera 27.
Župnišče, župna cerkev, mir in
zadovoljnost 47.

Žuželka, greh 47.

Žuželkina ličinka, previdnost 37.
Žveplenke, previdnost potrebna!
42.

Žveplo, neodkritosrčnost 49, ne¬
varnost 36.

j Žveplo goreče, bolezen 15.
Žvižgati, zamera 20.

Žvižgati slišati, žalost in tuga
50, 31.

— 170 —

Seznamek sanj

katere so pri človeku najnavadnejše.

Baker.

Berač.

Blato.

Bolan biti.

Borilnica.

Boriti se (z golim mečem)

Cerkev .

Cilinder.

Cvetlice.

Crevlji novi.

Dan '.

Denar.

Denar menjati.

Denar šteti.

Diamant.

Dim.

Doktor.

Dolina.

Drva.

Ekvipaža.

Gledališče.

Goba.

Godbo slišati.

Gojzd.

Golobe dobiti.

Gora.

Gosi peči ali jesti ....

Gostilna.

Graščina.

Grmeti slišati.

Grozdje.

Grozdje trgati.

Grozdje trgati videti . . .

Grozdje videti.

Hiša.

Hudiča videti.

74 Izgubiti ....

1 i Izprehajati se . .

62 , Izpuščaj imeti . .

4 Jadrati videti ladjo
51 Jahalnica ....

75 Jajca kuhati ali jesti

70 Ječa .

89 J esti sam ....

82 Jezero.

6 Kit (riba) . . .

67 : Kita las ... .

5 i Klet.

5 Ključavnica viseča

74 Klobuk ....

78 . Kmet.

26 Knez.

17 | Komedija ....

48 Konfekt jesti . .

38 | Kopati se ...

86 i Kositar (cin) . .

68 Kralj.

77 Kri puščati . . .

7 Kri videti . . .

12 Kruh.

24 Kruh peči . . .

80 Ivvartati ....

90 Ladja, ž njo se voziti

54 Lakota.

9 Led.

54 j Ljubico svojo videti

8 Ljubkati koga . .

1 Malikovalci . . .

2 :  Mavrica ....

77 Med (Messing) . .

14 Megla.

7 Mesec (luna) . . .

7
42
38
48

47
33

8
4

62

55

28

23

3
16

4
21

8

5

63
18
76

64
54
30

3

32

8

16

65

6

7

8
3

22

62

48

— 171 —

Rž  na polji.54

Ruta.13

Sadje.17

Samostan.27

Sani, ž njimi se voziti . . 9

Seno kositi.54

Sežgati. 7

Sirotišnica.9

Smrtno kazen prestati . . 18

Sod. 7

Solnce.87

Spajati zaljubljence ... 76

Spati videti koga ....  47

Srebro.82

Stekleno posodo razbiti . . 77

Steklo.56

Stenica.45

Strahove videti.8

Strela.10

Streljati slišati.22

Svileno blago.2

Svinec.52

Škornji novi.74

Škorpijon.8

Tema.4

Toplice.85

Tožiti slišati. 9

Trava (zelenjava) ....  7

Travnik.87

Trkati.79

Ubiti koga.4

Udarce deliti.42

Udarce dobiti.19

Usnje.^8

Uši.44

Vas.32

Veter ..19

Vino.56

Vino ali kavo piti ... 31

Vešala. 5

Voda.69

Vojake videti.67

172

Volna.48

Vrt videti.8

Vrt, po njem se izprehajati 75

Vrtna zelišča.90

Zaiti.8

Zdravila jemati.75

Zdravilna kopelj ....  60

Zemlja.86

Zlato.75 j

Zvezde.9 I

Zvonik (stolp).43

Zvonovi . 3

Žeja.23

Železo.44

Ženitovanje, na njem biti . 5

Žid.7

Židje.78

Živali štirinogate ....  77

Župnik.70

Sanje, ki se nastopne praznike pripete, pome¬
nijo naslednje številke:

Na praznik Marijinega ob¬
iskanja .28

„ dan Marije Magdalene 26
„ dan sv. Petra v verigah 52
,, praznik Marijinega

vnebohoda.70

„ praznik Marijinega

rojstva.27

,, praznik povišanja

sv. križa.29

„ Vseh svetnikov dan . 90
„ Vernih duš dan ... 1

„ praznik Marijinega da¬
rovanja .72

„ prvo adventno nedeljo . 12

„ praznik Marijinega

izpočetja.17

„ Božični praznik . . 81

,, praznik sv. Stefana . . 9

„ prvi kvaterni dan . . 32

173

Sanje, ki se prvi dan vsakega meseca pripete:

V  januariju.55 I V juliju.17

„ februariju.11 avgustu.8

„ marciju.45 .. septembru.61

„ aprilu. 1 ,, oktobru.78

„ majniku.73 „ novembru.82

„ juniju.22 j ,, decembru.90

Številke dnij v tednu :

Nedelja.13 j četrtek.11

Pondeljek.18 | Petek.10

Torek.15 I Sobota.12

Sreda.42 I

Seznam srečnih

Srečn

V januariju: 1, 3, 7, 27, 31.

„ februariju: 7, 8, 18.

„ marciju: 5, 9, 12, 14, 16.

„ aprilu: 5, 17.

„ majniku: 1, 2, 4, 9, 14.

„ juniju: 3, 5, 7, 12, 25.

in nesrečnih dnij:

dnevi:

| V juliju: 2, 6, 10, 23, 30.

| „ avgustu: 5, 7, 10, 14, 20.

: „ septembru: 6, 10, 13, 18, 30..
;  „ oktobru: 15, 16, 25, 31.

I „ novembru: 1, 15, 25, 30.

; decembru: 10, 20, 29.

Nesrečni dnevi:

V januariju: 13, 23.

„ februariju: 2, 10, 17, 22.
„ marciju: 13, 19, 23, 28.

„ aprilu: 18, 20, 29, 30.

„ majniku: 10, 17, 20.

„ juniju: 4, 20.

! V juliju: 5, 13, 27.

avgustu: 2, 13, 27, 31.

! ., septembru: 13, 16, 18, 26.

„ oktobru: 3, 9, 27.

| „ novembru: 6, 23.

| „ decembru: 15, 26, 31.

Seznamek dnij

v vsakem mesecu in kaj dotične sanje pomenijo.

Prvi mesec januarij ima 31 dnij in o njem pravijo, da se
sanje v nočeh od 3. do 15. lahko na dobro obrnejo. Ostali dnevi
pa ne pomenijo nič dobrega in nič slabega.

Drugi mesec februarij ima 28 (29) dnij in od teli so peti,
šesti, deveti in osemnajsti nesrečni, zaradi tega tudi sanje v teh
nočeh nič dobrega ne pomenijo. Ostali dnevi pa so zelo srečni. V
prestopnem letu., ko ima ta mesec 29 dnij, so posebno srečni prvi
in zadnji (1. in 29.), devetnajsti in dvajseti dan.

Tretji mesec rnareij ima 31 dnij, katerih po izreku vedežev
sta štirinajsti in petnajsti navadno nesrečna ter tudi sanje teh dveh
dnij nič dobrega ne pomenijo.

Četrti mesec april ima 30 dnij ter more dvanajsti in šest¬
najsti dan nekaj dobrega prinesti, ostale nočne sanje pa naj se
glede pomena no razlagajo.

Peti mesec majnik ima 31 dnij ter sanje celi ta mesec nekaj
prijetnega in srečnega pomenijo.

Sesti mesec junij ima 30 dnij ter je devetnajsti dan posebno
nesrečen. Sanje to noči naj se ne razlagajo, številke bi v loteriji
ni česa ne zadele.

Sedmi mesec julij ima 31 dnij, katerih četrti, peti, sedmi in
sedemnajsti so ugodni, ostali pa nič dobrega ne pomenijo.

Osmi mesec avgust ima 31 dnij ter so navadno sedemnajsti,
osemnajsti in devetnajsti srečni, ostali pa nesrečni ter naj se tudi
sanje v tem smislu tolmačijo.

Deveti mesec september ima 30 dnij in je sploh srečen mesec,
če dnevi niso megleni. Tedaj naj vsakdo na to pazi, da v svojo
korist izrabi le jasne dneve.

Deseti mesec oktober ima 31 dnij, katerih prvi, drugi, četrti
in peti morejo nekaj ugodnega pomeniti, pa tudi ostali dnevi niso
nesrečni.

Jednajsti mesec ima 30 dnij ter je od začetka do zadnjega
dne nesrečen. Vendar pa trdijo izkušeni razlagatelji, da sta deseti
in dvanajsti dan pod ugodnimi razmerami lahko srečna ter da
sanje teh nočij pomenijo nekaj prijetnega.

Dvanajsti in zadnji mesec december ima 31 dnij, katerih
skoraj nobeden ni srečen. Le deseti, osemnajsti in devetnajsti dan
.so po trditvi vedežev srečni ter so tudi sanje dotičnih nočij ugodne'.

— 175 —

Razlaganje sanj.

Pomen, ki ga imajo sanje vsak dan v mesecu.

1. Kar se prvi dan meseca sanja, pomeni dobro in veselje.

2. Nič dobrega in nič slabega.

3. Tudi nič posebnega no pomenijo.

4. Upanje na korist in dobiček.

5. Ta dan sanje navadno nič dobrega ne pomenijo.

6. Ravnaj previdno in vse se bo k dobremu obrnilo!

7. Sanje tega dne nimajo ugodnega pomena.

8. Sanje se lahko k dobremu obrnejo.

9. Manj srečne.

10. Sanjo tega dne ne pomenijo nič dobrega.

11. Ta dan vlada slab planet.

12. Ta dan so sanje navadno resnične ter se kmalu uresničijo.

13. Sanje se v pregledni bodočnosti uresničijo.

14. Ta dan sanje navadno niso srečne.

15. Nič dobrega in nič slabega.

16. Sanje o mrtvih so ugodne.

17. Navadno dobre.

18. Sanje o stvareh, ki iz zemlje rastejo, so srečne.

19. Navadno nič dobrega.

20. Se tudi ne dajo na dobro razlagati.

21. Pomenijo nekaj tolažilnega in veselega.

22. Ta dan so sanje po poiunoči ugodne.

23. Ne pomenijo nič.

24. Pomenijo dobro zdravje.

25. Navadno nič prijetnega.

26. So resnične.

27. Pomenijo veselje.

28. Nič škodljivega.

29. Se gotovo uresničijo.

30. (31.) Lepe, prijetne reči pomenijo bolečino in žalost, grde p
veselje.


- 176  —

Razne vrste sanj.

Prva vrsta:  Marsikatere sanje izvirajo iz kake bolezni ali
nastanejo iz prerazgrete krvi. Nezmerno uživanje jedij in pijač
provzročuje vročino in take sanje navadno v spominu ne ostanejo.

Druga vrsta:  Kdor na pljučih ali jetrih boleha ter pri
tem več pije, kakor je potrebno, sanja navadno o vodi in takih
rečeh, ki so v vodi. Take sanje ostanejo do jutra v spominu.

Tretja vrsta:  Kdor ima navado, da je zelo osoljene jedi
in take z močnimi dišavami, tega hudo žeja in se mu navadno
sanja, v  da se z drugimi bojuje ali da opravlja težka dela.

Četrta vrsta:  Kdor zmerno večerja in je zdrav, ima lahke
sanje in te se dajo najlažje razlagati. Navadno se te sanje po¬
navljajo ter le njihov konec v spominu ostane. Kdor se pred
polunočjo zbudi, pozabi vso.

Peta vrsta:  Mnoge sanje izvirajo iz premišljevanja in opa¬
zovanja. Sanjamo o tem, kar smo čez dani videli in natanko opa¬
zovali. To velja navadno o ljudeh melanholičnega temperamenta,
sanje v same pa nič dobrega ne pomenijo.

Šesta vrsta:  Po različnosti stanu in poklica se morajo
sanje tudi različno razlagati. Jedna in ista stvar tedaj lahko raz¬
lično pomeni, n. pr. nekaj druzega za moža kakor za ženo —
nekaj druzega za mladeniča kakor za mlado devico i. t. d.

Uresničenje sanj.

Ni zadosti, da izpoznamo, kaj te ah one sanje pomenijo,
marveč je tudi važno, da poizvemo čas, kdaj naj se izpolnijo. V
tem oziru nas sloviti razlagatelji sanj uče, da se sanje proti jutru
ali o mraku navadno že isti ali drugi dan uresničijo. Sanje po
solnčnem vzhodu se v osmih dneh, sanje pred polnočjo pa celo
po preteku osmih let ponavljajo.

Kdor hoče sanje razlagati, pazi naj na vse stranske oko¬
liščine, na poklic dotične osebe in posebno, ali je v onem prostoru,
kjer so sanje navstale, dober ali slab zrak, kajti ravno ta okoli¬
ščina na kakovost sanj posebno vpliva.

Ravno tako se ne sme dnevni in letni čas prezreti. Ce kdo
n. pr. po zimi o evetečih ali s sadjem obloženih drevesih sanja,
ima to gotovejši pomen, kakor ko bi se to poleti zgodilo. Mero¬
dajne so tudi druge okolnosti, če n. pr. kdo izvršuje delo, katerega
dejanski nikdar ne opravlja.

177 -

O vplivanju planetov na človeka.

Začetek astrologije ali razlaganja zvezd — jednc naj ču¬
dovitejših zmot človeškega duha — sega v najstarejše čase
nazaj. Kitajcem je bila ta veda znana ter so jo 2000 let pred
Kristovim rojstvom gojili, ravno tako Indijci. Pri Egipčanih in
Kaldejcih je bila pa izključna last gotovih vrst, kast imeno¬
vanih, ki so pred navadnimi ljudmi strogo skrivale in čuvale
svoje vednosti v tej stroki.

Latinska imena dnij v tednu so še ostanek iz stare astro¬
logije :

Nedelja — dies solis.

Ponedeljek — dies lunae.

Torek — dies Martis.

Sreda — dies Merkurii.

Četrtek dies Jovis.

Petek — dies Veneris.

Sobota — dies Saturni.

Egiptski razlagatelji zvezd so planete po njihovem odda-
ljenju od zemlje (o kateri se misli, da mirno stoji), na nastopni
način delili:

5. Saturn.

6. Jupiter.

7. Mars.

1. Solnce.

2. Venera.

3. Merkur.

4. Luna.

Po mnenju omenjenih razlagateljev zvezd je vladal vsak
planet jedno uro dne, in sicer solnce prvo, Venera drugo, Mer¬
kur tretjo, luna četrto, Saturn peto, Jupiter šesto, Mars sedmo
in zopet solnce osmo in nadalje potem 15. in 22. uro dotič-
nega dneva.

12

— 178 —

Po planetu, ki v prvi dnevni uri vlada, imenuje se ob
jednem celi dan.

V istem redu se je vladajoči planet celega leta po na¬
stopnem pravilu določil: Ce se letnica s številom 7 deli in je
ostanek 1, potem je vladajoči planet solnce; če ostane po izvr¬
šenem deljenji ostanek 2, je vladajoči planet Venera i. t. d. Oe
je ostanek = 0, vlada dotično leto Mars.

Važna je pri tem konstelacija planetov k drugim zvezdam,
posebno k tako zvanim nebeškim znamenjem, katere tu na¬
vajamo.

Nebeških znamenj je dvanajst, in ta so:

Stari razlagatelji zvezd pripovedujejo o vplivu planetov
nastopno:

S atur  n.

Saturn je mrzel in suh, čustven, hudoben, moškega zna¬
čaja, človeškemu rodu sovražen, počasen; varuje stare ljudi,
rudarje, kmete, priproste osebe; dobro svetuje v prikritih in
tajnih zadevah, podeljuje dober spomin in ima velike izkušnje.
Nadvladuje desno uho, vranico, mehur, kosti in zobe človeške.
Najljubša kovina mu je svinec; barva njegova je črna. Sak¬
sonsko, Bavarsko in Štajersko stoje pod njegovim vplivom.

J u p i t e r.

Jupiter je moški planet, blagonosen, gorak in mokroten.
Nadvladuje duhovnike, pravnike in prebrisane ljudi. V človeku za¬
poveduje pljučam, jetrom, rebrom in moškemu semenu. Njegove
dežele so: Perzija, Ogrska in Španija. Njegova barva je po iz¬
reku jednih modra ali modrozelena, po trditvi drugih škrlatasto-
rudeča. Kovina njegova je lcositar.

179  —

Mars.

Mars je moški,£ škodljiv, močen planet; vroč je [in suh.
Nadvladuje vojake in vse, ki izdelujejo orožje in železne pred¬
mete, tedaj kovače, puškarje i. t. d. V človeku zapoveduje le¬
vemu ušesu, žolču, ledvicam, žilam - odtočnicam in spolskim
udom. Najljubše dežele so mu p okraji nrt na iztočni Evropi in
severna Italija. Barva njegova je rudeča. Najljubša kovina mu
je železo in jeklo.

S o ln c e.

Solnce je moški, blagonosen in vroč planet. Nadvladuje
kralje in kneze ter ima moč nad možgani, srcem, desnim oče¬
som pri moških in levim pri ženskah. Njegova barva je zlato-
rumena. Najljubša kovina mu je zlato.

Venera.

Venera je ženski, topel in mokroten planet; nadvladuje
ženske, pesnike, godbenike in umetnike sploh. V človeku za¬
poveduje maternici, prsim, mehurju, spolskim delom, jetrom in
nosu. Njene dežele so Avstrija, Italija, Švica in Arabija. Njeni
barvi sta zelena in bela. Najljubša kovina jej je baker.

Merkur.

Merkur je brezspolen, dober in hud, kakor je ravno nje¬
gova družba dobra ali slaba. Značaj njegov je hladen in suh.
Nadvladuje vse banke, pisarne, trgovce in računarje. Zapove¬
duje možganom, domišljiji in spominu. Najljubši deželi sta mu
Grška in Egipet. Barve njegove so različne, kovina njegova
je živo srebro.

Luna.

Luna je ženski, blagonosen, nočen planet. Nadvladuje
mornarje, ribiče in ženske, posebno vdove. Veleva možganom,
desnemu očesu pri ženskah, levemu pri moških. Njeni deželi
sta Dansko in Holandija.

12 *

— 180 —

Vpliv planetov na človeka od njegovega rojstva dG njegove smrti,

Luna ima človeka prve štiri leta (po rojstvu) v svoji
oblasti. V tem času letajo otroci sem ter tja ter so nestanovitni
in nemirni.

Merkur nadvladuje človeka naslednjih 17 let (do 21. letal
ter mu podeljuje darove jezika, čutov in mišljenja.

Venera ima človeka nadaljnih 18 let (do 49. leta) v svoji
oblasti. Podeljuje mu darove ljubezni, veselosti in srčne radosti,,
pa tudi trpljenja, tuge in skrbij.

Solnce vlada daljnih 10 let (do 59. leta); človeka, st varja,
bodisi moškega ali žensko, močnega, ponosnega in popolnejšega.
Kdor ni pameten, previden in delaven, ne žanje časti na tem
svetu.

Mars zapoveduje nadaljnih 12 let (do 71. leta); marsika¬
teremu daje slabe lastnosti in šege, zaradi tega so možje, ki so
pod njegovim vplivom, togotni in siloviti ter strastnih lastnostij.

Jupiter ima človeka nadaljnih 15 let (do 86. leta v svoji
moči; sedaj je človek starček ter stoji na vrhuncu človeške-
previdnosti.

Saturn ima konečno oblast nad človekom, ki je suh in
hladen, kakor visoka starost. Človeku podeli dar, da doseže cilj
zemskega potovanja — zemljo, iz katere smo vsi nastali.

Kako moremo najti planot, pod katerim je čil kdo rojen.

Krstno ime te ali one osebe zapišemo na košček papirja,,
in poleg krstno ime njenega očeta. Potem poiščemo v zdolaj
sledečem alfabetu št. 1 izmed črk oziroma števil one, iz katerih
sta te dve besedi sestavljeni, zapišemo števila pod dotične črke
ter jih seštejemo. Dobljeno svoto delimo potem z 9 in ostanek
pomeni planet dotičncga človeka, n. pr.

Karoline J o s e f

10 1 80 50 20 9 40 5 9 50 90 5 6

181 —

Teli 13 števil daje skupaj 375, deljeno z 9 da število 41 z

■ostankom 6. Ta ostanek stoji pri tabeli št. II. pod planetom

Jupitrom in ta je planet, pod katerim je bila Karoline rojena,
koje oče se imenuje Josef.

Ce ne preostaja nobeden ostanek, tedaj je (9) solnce oni
planet.

Tabela  I.

12  3 4 5 6 7 8 9 10 20 30 40 50 60 70 80

A B C (Č) D E F G H I (J) K L M N O P Q R

90 100 200 300 400 500 600.

S (Š) T U V W X Z (Ž).

Tabela  II.

Saturn Jupiter Mars Solnce Venera Merkur Luna

5 6 7 19 29 3 4

Kako se more izvedeti,

pod katerim nebeškim znamenjem je bil človek rojen.

182  —

O vplivu nebeških znamenj na značaj
človekov.

Oven:  Otroci pod. tem znamenjem rojeni so noustrašljivi,
pridobe s svojo ženo in s podjetji ter kupčijo mnogo denarja.

Bik:  Otroci pod tem znamenjem rojeni imajo veselje do
kmetijstva, vinoreje, ljubijo petje in veselost, toda pri ženskah
imajo malo sreče.

Dvojčka:  Taki otroci so nagnjeni k modrosti, učenosti,
umetnijam in spretnosti; uče se dobro, so veseli ter se radi s
telesnimi igrami zabavajo.

Rak:  Otroci, ki so pod tem znamenjem rojeni, imajo pa¬
metno, bistro in nežno duševno nadarjenost, dober spomin, ple¬
menit značaj ter so resnicoljubni.

Lev:  Otroci imajo čut za pravico, so pobožni, bogaboječi
in pametni. Njihov značaj diči velika poštenost in odkritosrčnost.

Devica:  V tem znamenji rojeni otroci so nadarjeni, pa¬
metni, pazljivi, bogaboječi, veseli in umetnijam naklonjeni.

Tehtnica:  Otroci tega znamenja so zelo priljudni,

skromni, tihi, pobožni, ljubijo bolj samoto, pravičnost, resnico¬
ljubje, poštenost ter so usmiljenega srca do revežev.

Škorpijon:  Otroci, rojeni v znamenji škorpijona, so
močnega duha, toda neodkritosrčni, zviti, nagle jeze, maščevalni,
zamišljeni, skrivnostni, tihi in zgovorni.

Strelec:  Taki otroci so pametni, nežno cvetoči in za¬
upanja vredni, poprimejo se vsake reči na pravem koncu, so
previdni in dobrohotni.

Kozel:  Otroci tega nebeškega znamenja so navadno nagle
jeze, zamišljeni in melanholični; radi so klaverni ter resne, tužne
reči premišljujejo.

183  -

Vodar:  Otroci, pod tem znamenjem rojeni, so talentirani
za učenje in vede ter svoje zadeve radi prikrivajo.

Ribe:  Iz takih otrok navadno postanejo spretni in pri¬
jazni ljudje, ki posebno ljubijo duhovne osebe in reveže ter so
nasproti vsakemu postrežljivi.

Kabala.

Beseda Kabala pomeni pri Židih blizo toliko, kakor vedo,
ki se od ust do ust razširja ali katero smo po ustnem poročilu
prejeli. Taki ljudje, ki se s to vedo bavijo, imenujejo se kaba-
liste. Začetkoma so Židje pod kabalo umevali skrivno vedo, ki
govori o najvišjih božjih skrivnostih, katere so bile sicer tudi
patrijarhom znane, toda jih je Bog razodel samo Mojzesu in
jih je Mojzes povedal samo najmodrejšim ljudem izraelskega
ljudstva; od teh so potem po ustnem poročilu prešle na potomce.

Kabala je bila tedaj prvotno nekako bogoslovje (teologija)
ali metafizika, ki se je pozneje prelevila v praznoverstvo ter je
postala njegova služabnica.

Da, mnogo teh zaslepljencev je bilo vsled upanja na do¬
biček tako omamljenih, da so trdno verovali v čiste nemož-
nosti; godilo se jim ni nič bolje, kakor alhimistom, ki so iz nič
hoteli napraviti zlato.

Na tem mestu nočemo nadalje razpravljati o kabali in lo¬
terijski igri; zaradi tega onim, ki hočejo s pomočjo kabalističnih
formul in računov poskusiti svojo srečo, navedemo takozvano
kabalistično triangulo (signum fortunae) in tabelo ,,Cabbala per-
petua. “

184

Signum fortunae.

(Kabalistična triangula.)

90

58 77
37 55

28 83

78 57

40 9 17 35 44 62 70 69 32 84 2 39 18 7 47 66 53

60 59

33 34

24 25

6 8

14 3
11

27 65
74 72

82 15

41 86

5 13

89 80 75 61 52 10

79

50

21

38

16

19

68

56

48

63

71 70
64

73 1
42 81

54 22

45 67

76 20

12 49 30 87 46 20 36 26 43

88
51

34 28

59 35

42

Če hočemo v tem dvojnem trivogelniku številke za pri-
hodno stavo najti, vedeti moramo zadnje vlečene številke, če
je bila n. pr. zadnji pot št. 17 izžrebana, poiščemo v kabalistični
trianguli številko 17 ter od nje naprej 5 sledečih številk šte¬
jemo; številka, ki za temi petimi sledi, je 32 in ta naj se stavi.

— 185 —

Na ta način najdemo drugo, tretjo, četrto in peto številko
n. pr.:

Zadnji pot vlečena št. 70, za prihodnjo stavo št. 18
, 4, . , ' , „ 20

, 56, ., ,. , „ 67

, 90, „ „ „ 39

Ce pridemo pri štetji naslednjih pet številk na vrh trian-

gule, štejemo na sledeči številni vrsti naprej.

Tako pride po številki 90 (glej tabelo!) številka 77 itd., po
številki 53 številka 38 itd., po številki 43 številka 26 itd.

Cabbala perpetua.

(Mesečna kabala).

Kdor hoče s pomočjo te kabale svojo srečo poskusiti, po¬
išče naj mesec, v katerem se bode dotično žrebanje vršilo —
n. pr. mesec september — ter naj si kabalistične številke tega
meseca na papir zapiše, da si more s kombiniranjem številk
ah z navskrižnim množenjem sestaviti številke za prihodnjo
stavo.

Cabbala perpetua:

Januarij.

I 4

6

7 8
8

Marcij.

8  —
0

7 3

1

Februarij.
5 4

9

1  6

8

April.

5 7

1

4 8

3

186

Junij.

i . 8

6

Julij.

1 7

9

6 5

4

Avgust.
3 9

3

6 2

7

September.

~~ 5 ~ O

7

1 3

3

Oktober.
2 4

3

1 6

0

November.
5 6

3

4 6

1

December.

8  1

9

7 5

Astrologična kabala rabija Bichmaela.

Na številke zadnjega žrebanja.

Zapiše se:

1. ) Številko dneva (1 do 31) prihodnjega žrebanja;

2. ) številko meseca, v katerem je bilo prihodnje žrebanje;

3. ) številko nebesnega znamenja, v katerem solnee na dan
prihodnjega žrebanja v resnici stoji;

4. ) številko planeta, ki bo na dan prihodnjega žrebanja
vladal.

- 187

Številke mesecev:

Januarij Februarij Marcij April Majnik Junij
11 12 12 3 4

Julij Avgust September Oktober November December

5 6 7 8 9 10

Vodar

11

Ribe

12

Številke nebesnih znamenj:

Oven Bik Dvojčka

1 2 3

Devica Tehtnica

6 7

Škoipijon Strelec

8 ' 9

Rak Lev

4 5

Kozel
10

Številke planetov:

in planet) se jedna pod drugo zapišejo ter seštejejo, najdena
svota pa se potem petkrat v vodoravni vrsti zapiše.

Pod te svote se zadnje vlečene številke zapišejo (pod
vsako svoto jedna številka), potem zopet seštejejo in te nove
svote so številke za prihodnjo stavo.

V z g  1 e d:

Dunaj, dne 2. julija 1897.

1.) Število dneva, ko bo žrebanje . 2

2. ) , meseca.5

3. ) ., nebesnega znamenja . . 4

4. ) ., planeta . . . . . . 8

Svota . . 19

— 188

Številke zadnjega žrebanja:

19 19 19 19 19

50 53 3 10 4

69 72 22 29 23

Številke pod čilo bi se bile morale dne 2. julija 1897 na
Dunaj staviti.

O p o m b a:

1. ) Ce znaša svota več kakor 90, obrnejo se številke, n. pr.
namestu 92 — 29, namestu 97 — 79 itd.

2. ) Ce znaša svota 99, izpusti se ta številka ter se samo
s štirimi številkami igra.

3. ) Ce je svota večja nego 100, seštejete’ se prvi dve šte¬
vilki in k tej svoti pristavi tretja, n. pr. 157; 1 + 5 = 6, tretja
številka 7 pristavljena da 67.

Ta kabala je posebno za ekstrato pripravna.

Druga mesečna kabala.

189

Tabela sreče

za razlaganje sanj iz posameznih črk in njihovih številk.

Pojasnilo k tabeli.

Ime ali važna beseda iz sanj se zapiše ter se številke pri
posameznih črkah te besede poiščejo. Pii prvi črki se od štirih
ali treh številk vzame najmanjša ravna, pri drugi črki največja
neravna, pri tretji črki najmanjša neravna, pri četrti največja ravna
itd. N. pr. pri imenu Milka:

M 4, 173, L 61, K 46, A 26.

Ko bi se kaka črka ponavljala, vzame se drugi pot na¬
mestil ravne neravna številka, oziroma namestu neravne ravna.
Vzeti se morejo tudi samo najmanjše ali samo največje številke,
ali pa razredno najmanjša, največja, najmanjša, največja itd.,
kajti vse je slučaj, in namen se na jeden kakor na drug način
more doseči.

Igra s kockami

in kako se ž njo izvedo številke, ki naj se stavijo.

Če kdo ne ve, katere številke naj stavi, najti jih more s
kockami na nastopni način:

— 190


Vzame naj dve koclci ter jih vrže. Pike tega prvega lučaja
so označene v nastopni tabeli v prvem navpičnem oddelku. Pri
drugem lučaji se pike seštejejo ter je njih svota v vodoravnem
oddelku z rimskimi številkami zapisana. Kdor na prvi lučaj
n. pr. vrže 2 in 5, poišče naj v prvem navpičnem oddelku te
dve številki; če je, recimo, na drugi lučaj vrgel 4 in 5, iznaša
to 9. Od prvega navpičnega oddelka naj od številk 2 in 5 s
prstom tako daleč gre vodoravno naprej, da pride pod oddelke
z rimsko štev ilk o IX, tako dobi številko 39, ki naj se stavi. Za
vse nadaljne številke se na isti način postopa. Ce se pride na
ničlo, treba je znova metati kocke. Tu sledi dotična tabela:

Tabela za loterijske številke s kockami.

191

Kabalistična tabela številk,

po kateri se z že izžrebanimi številkami morejo dobiti številke
za prihodnjo stavo. Če je bila n. pr. zadnji pot vlečena številka
IT, poišče se ta v tabeli ter se od nje naprej vzame šesta šte¬
vilka, to je 84. Tako se pri vsaki številki ponavlja.

90

75

50

46

36

80

29

Poiskanje številk, ki naj se stavijo.

Marsikateri ljudje menijo, da bodo z izračunanjem dosegli
kak dobitek. Taki računi so težavni, ne glede na to, da je za
nepretrgano stavo na več številk treba veliko denarja in da je
vspeh negotov, ker je od samega slučaja odvisen. Nastopno po¬
da,] amo navodilo k izračunanju številk ter pri tem opazimo, da
hočemo ž njim svojim čitateljem bolj kratek čas delati, ne pa
jim dati nezmotljivo pravilo.

Svetovati je, da človek poskusi svojo srečo le z malimi
vložki, ker pri tem izguba ne more velikanska postati. Največja
neumnost je, če hoče kdo srečo prisiliti, kajti na ta način je
že marsikdo v nesrečo in revščino zabredel. V tem oziru odlo¬
čuje j edin o le slučaj in osebna sreča, in na nobenega izmed
njiju se človek ne sme zanašati.

Številke se na razne načine morejo izračunati; jedenkrat
je ta, drugikrat oni način ugodnejši. Dobro je tedaj, da se ha
dva ali tri načine postopa ter pri onem ostane, po katerem
pride največ številk.

Sicer pa je vse to le za kratek čas in dobitek le gol
slučaj.

..Preveč le škoduje", pravi star pregovor, in to velja tudi
o loterijski igri. Kdor si v glavo ubije, da mora zadeti, dostikrat
ne vpraša, ko bi moral tudi zadnje hlače prodati, da ima le
denar za loterijo. V tem slučaju je loterija prava nesreča za
revnejše ljudi. Dosti slučajev je znanih, da so premožni ljudje
postali vsled loterije berači. Navadno prične tak človek z ma¬
limi vložki ter jih potem vedno bolj zvišuje, posebno če se mu
je kak mal dobitek posrečil — prav tako je, kakor se glasi
prislovica: Ce pomoliš hudiču mazinec, hoče imeti colo roko.

Zaradi tega vsem svetujemo, ki hočejo v loteriji svojo
srečo poskusiti, naj bodo in ostanejo previdni; tudi bi bilo be¬
dasto, ko bi človek razlaganje sanj smatral za nezmotljivo.

193

Pri izraeunanji številk, katere nameravamo staviti, vzamemo
navadno za podlago one številke, ki so bile zadnji pot vlečene.

To izračunanje se vrši na dva načina; v prvem slučaji se
od skupne svote 100 odšteje, v drugem pa se vedno 9 pik
odbije, kjer se je 1 ali več pik nad 9 izračunilo. Če se samo
9 ali manj kot 9 izračuni, ne odbije se nič, marveč se dobljena
številka zapiše.

Prvi način: Drugi način:

88 165 = 1 + 6 = 7

in 77 6 + 5 = 11 — 9 = 2

165 — 100 = 65 tedaj 7 in 2 = 72

Če se več številk mejsebojno izračuni, pridrži se ali sto,
ali pa se k stranski številki prišteje, n. pr.:

56 72 83 ali s prištevanjem 56 72 83

54 65 73 54 65 73

110 137 156 11 38 57

Iz teh številk se z odračunanjem 9 dobe nastopne številke:

110 137 156  ali s prištevanjem 11 38 57

Ti 41 62 11 38 57

Tedaj pri 110: 1 +1 = 2; 1 + 0 = 1, torej 2 + 1 = 21.

Pri 137: 1 + 3 = 4; 3 + 7 = 10 — 9 = 1, torej 4 + 1 = 41.

Pri 156: 1 + 5 = 6; 5 + 6 = 11 — 9 = 2, torej 6 + 2 = 62.

Dvestopne številke ostanejo nespremenjene, tedaj 11 = 11,

38 = 38, 57 = 57.

Tako dobljena števila se od leve proti desni v vodoravni
črti zapišejo ter se posamezne številke s sledečo seštevajo. Če
je svota takih dveh številk večja od 9, odbije se 9 in zapiše le
ostanek. N. pr.:

13

194

195

Te številke se k izžrebanim ali izračunanim številkam pri-
š te jej o. Ce pri odračunanji z odštevanjem 9 pride večja številka
od 90, n. pr. 91, 98, izpusti se 9 ter se samo jednote zapišejo.

K temu računu spada tudi svota vseh zadnji pot izžre¬
banih številk:

08

24

48

56  08 24 48 56 72

72

208

Posamezne številke se seštejejo ter dajo to-le svoto:
8 + 2  = 10 + 4 - 14 + 4 = 18 + 8 = 26 + 5 = 31 + 6 - 37
4 - 7  = 44 + 2 = 46 .

Posamezna števila, z odštevanjem 9 sešteta, imenujejo se
jednostavni račun.

8

6

3  8 je 8; 2 + 4 = 6, 4 -f 8 = 12

9  — 9 = 3; 5 -}-6 = ll~9 = 2;

9  7 4-2 = 9.

mr

K računu se vsa
vzame,

tri števila, ali dva ali pa samo jedno

208

46

254

208

46

28

282

ter se rabijo kot dodatek k izračunanju, ali pa kot samostojne
številke.

Katere številke se pri računu, dvakrat ali večkrat pokažejo,
tiste se v loterijo stavijo. Tudi se navadno še kontrolen račun
napravi in tu se običajno nekaj pik za podlago vzame, n. pr.:

13 *

196

Prva, številka se vedno tudi za številom
postavi, potem pa se po dve in dve šte¬
vilki od leve na desno seštevati, in, kjer
treba, 9 odračuna. Tu n. pr. je prvo število
208, za njim kot prva številka 2, tedaj
skupno 2082; sedaj se računa: 2 + 0 = 2:
0 + 8 = 8; 8 + 2 = 10 — 9 = 1, tedaj 2 in
8 in 1 = 281. Prva številka pride zopet za
celo število, t. j. 2, tedaj 2812, in sedaj se-
zopet računi: 2 + 8 = 10 — 9 = 1; 8 + !
= 9; 1 + 2 = 3, tedaj 1 in 9 in 3 = 193.
Prva številka pride zopet za celo število,
tedaj 1931, in tako se naprej računi, dokler
se prva vrsta 2082 ne ponovi. Od teli števil
se vzamejo ali številke od stranij, tako
zvane čiste, ali pa iz srede, tako zvane
navadne številke. Tukaj n. pr. v vrsti 2812
sta 28 in 12 čisti, 81 navadna številka.
NB. 9 velja ravno toliko, kakor zgoraj 0..

Dostikrat se kolone temeljnih vrst povekšajo, n. pr.:

208 208 208 208

2 8 28 28

_ 1

210 216 236 237

od teh se vzamejo one, ki se v glavnem številu največkrat nahajajo.

Če številna svota seštetih pik znaša 9, 12, 15 ali 18, so-
kolone števil krajše, n. pr.:

246

243

249

648

— 197 —

Dodatek.

90 številk da 90 ekstratov, 4005 amb, 117.480 tem, 2,555.190
kvatern in 43,949.268 kvintern, katera števila sešteta dajo:

90 ekstratov
4.005 amb
117.480 tern
2,555.190 kvatern
43,949.268 kvintern
46,626.033

tedaj štiri dvostopne številke:

46, 62, 60, 33.

Te številke se za mnogotere kombinacije uporabljajo.

Če se pri kombinaciji vsaj tri številke ne ponavljajo, za¬
vrže se ista ter na drug način kombinuje.

198

O loterijski igri.

'Pako zvana mala loterija ali loterija s številkami se jo
najprvo v Italiji pričela, kjer so bile take igre že pred dolgim
časom zelo priljubljene, posebno v Ženovi, od koder je prišla
na Nizozemsko in se je leta 1752. najprvo na Dunaji. potem pa
tudi v drugih avstrijskih mestih uvedla.

Od 90 številk se določen dan 5 izžreba, na katere razni
dobitki odpadejo. Vsakemu je na prosto voljo dano, da stavi
jedno ali več številk.

Stava na jedno številko se imenuje ekstratna igra.
Stavi se na jedno izmed 90 številk, in če ta pride, dobi se
ldkratni stavljeni znesek. Najmanjši vložek je 5 krajcarjev ali
10 vinarjev.

Jednaka igra je klicna igra  ali ekstrato determinato,
kjer igralec na jedno številko stavi ter ob jednem določi, na
kateri ldic bo vlečena. Če dobi, povrne se mu vložek v 67 krat-
nem znesku.

Druga igra je tako zvana igra na ambo,  to se pravi r
stavite se dve številki (ambo solo), in če pridete, znaša dobitek
240krat toliko, kakor je bilo stavljeno. Drug ambo jo ta, da se
3 — 5 številk stavi ter se izmed teh dve izžrebate; v tem slučaji
znaša dobitek samo 8 K.

Pri igri na terno  se dobi, če kdo izmed 5 vlečenih
številk ugane tri. Če so bile samo 3 številke stavljene, dobi se
vložek 4800krat povrnjen.

Druga igra je na k vat o mo, kjer se 4 številke stavijo,
in če te pridejo, dobi se stavljeni denar 60.000krat povrnjen.

Igra na kvinterno  je ta, da se stavi 5 številk, in če
vso te pridejo, dobi se 100.000 kraten vložek izplačan.

Zadnja dva načina se redkokdaj za-se stavita, marveč se
ob jednem na ambe in terne igra.

199

Kdor hoče v loterijo staviti, pove naj kolektantu številke
in način igre, na kar mu bo ta izročil loterijski listek (risconto),
ki je veljaven, kakor kaka druga uradna listina ter v slučaji
prepira odločuje, kajti po izvršenem žrebanji ne veljajo nobeni
ugovori.

Zgodi se večkrat, da se vsled mnogih jednakih stav do-
tične številke zapro, deloma ali popolnoma, na kar se vložek
dobi povrnjen.

Pri igri na ekstrato se navadno stavijo številke, ki že
dolgo časa niso prišle, ker je najbolj verjetno, da te pridejo.
Tudi se ne sme igralec prvega nevspeha takoj ustrašiti, kajti
kakor v naravi se more tudi tukaj vse preobrniti. Tako je tudi
pri loteriji. Pri ekstratu je tako zvana igra z jednakimi jedno-
tami zelo priljubljena, n. pr.: 6, 16, 28, 38, 46, 56, 66, 76, 86
ali 9, 19, 29, 39, 49, 59, 69, 79, 89 itd.

Če se ekstrato večkrat in vedno z jednakim vložkom igra,
je dobiček vedno manjši, kolikor bližje je 14. žrebanje, s katerim
je potem jednak stavljenim vložkom.

Pri jednakcm vložku ima igralec, kolikor dalje časa igra,
toliko večjo izgubo. Da se dobiček doseže, treba je od 14. žre¬
banja naprej vložek nekoliko povišati ; nikomur pa ne svetujemo,
da bi pretirano ali celo previsoko igral, n. pr. podvojeval vložek.
To bi bila hazardna igra, Iti se redkokedaj dobro konča. Zaradi
tega naj se povišanje vložka previdno izvrši, n. pr.:

Nekdo stavi na številko 50 2 K; ker ne pride, stavi drugi
pot 2 K 20 v., tretji pot 2 K 40 v. in tako dalje, če potem
pri 15. stavi zadene, vsaj nima. nobene izgube.

Način stave pri klicni igri.

Pri tej igri je že težavneje kaj zadeti, kakor pa pri na¬
vadni ekstratni igri, čeravno je dobitek večji. Kdor hoče količkaj
previdno igrati v tej igri, stavi naj dotično številko poleg na

— 200  —

posebni klic tudi za navadni ekstrato, ki je mnogo lažje zadeti
ter se tem potom izguba more prej poravnati.

Da se more več številk staviti in je možnost dobitka vslod
tega večja, umeva se samo ob sebi.

V boljšo razglednost o vspehih te igre navajamo nastopno
tabelo.

TP.el  bela

za igro na posebni klic. ::

Igra na dva klica po 1 K.

* V vsaki stavi se 2 K na dva klica s polovico igra. Za dobitke pri
klicu velja tedaj vložek 1 K.

- 201  —

Način stave pri igri na ambo.

Ker ima loterijska igra 90 številk, sestaviti je mogoče
4005 amb. Ambe se tako-le kombinujejo: 1, 2; 1, 3; 1, 5 do

1, 89 in 1, 90. Dalje: 2, 3; 2, 4; 2, 5 do 2, 89 in 2, 90. Potem:
3, 4; 3, 5; 3, 6 do 3, 89 in 3, 90 itd. Tako se dobi 4005 amb.

Verojetnost, da se amba zadene, je 2 : 800 ali 1 : 400, to
se pravi, če jedenkrat dobiš, izgubiš 399 krat ter da bi moral
na 2 K stave priti dobitek 800 K. Toda loterija izplača samo
480 K, tedaj za 320 K manj.

Kdor bi od 4000 amb 2000 stavil, ima polovico upanja na
dobiček, pri tem pa bi še vedno zaigral, ker loterija od do¬
bitkov odbije 40 %•

Igra na terno.

Na isti način, kakor ambe, sestavljajo se tudi terne iz
vseh 90 številk. N. pr.: 1, 2, 3; 1, 2, 4; 1,' 2, 5; 1, 2, 6 do 1

2, 89 in 1, 2, 90. Potem: 2, 3, 4; 2, 3, 5; 2, 3, 6; 2, 3, 7 do

2, 3, 89 in 2, 3, 90. Dalje: 3, 4, 5; 3, 4, 6; 3, 4, 7; 3, 4, 8 do

3, 4, 89 in 3, 4, 90 itd. Kdor bi hotel na ta način vse terne

kombinovati, našel bi, da jih je 117.480.

Kdor bi hotel na vse staviti, in sicer le po 10 h za vsako,
znašal bi skupni vložek 11.748 K, zadel pa bi 10 tern po 480 K,
skupaj 4800 K. Izguba bi bila tedaj 6948 K.

Verojetnost, da zadenemo terno, je 1 : 117.480 ali z dru¬
gimi besedami: Nekdo bi vsak teden stavil jedno in isto terno,
recimo na Dunaj. Izpustiti ne sme niti jednega tedna. Da bi
zadel to terno, moral bi po računu verojetnost! staviti 117.480
tednov ali 2259 let.

Loterijsti naj se pri stavi tern blagohotno ozirajo na na¬
stopno

Ig*r*aln.o tabelo

z ambo-terno z ekstratom v treh številkah,

v kateri so pri vseli žrebanjih stavi amba z 10 v., tema z 20 v.,
ekstrato-stava pa se za vse 3 številke od jednega do druzega
žrebanja povišuje, kakor sledi:

če še v štirih številkah na ambo z 20 v. in na temo z
20 v. igra, dobi se 8 K za ambo in 240 K za temo; če se v
petih številkah na ambo z 20 v. in na terno tudi z 20 v. igra,
izplača loterija za ambo 4 K 80 h in za terno 96 K.

Naglašamo še jedenkrat, da je neumnost, če kdo previsoko
stavi, namreč prevelike vložke na gotove številke tvega, kajti
sreča se ne da prisiliti.

203 —

Izžrebane številke kot vzorec.

Marsikateri igralec si jemlje izžrebane številke rad za pod¬
lago prihodnjih ter po njih sestavlja nove za prihodnjo stavo. V
ta namen podajemo nastopno tabelo:

Loterijska tabela za ambe.

204 —

Recimo, da so bile dne 5. januarija 1898 v Pragi številke
13, 5, 38, 77, 63 izžrebane; kako naj se vzamejo kot vzorec za
prihodnjo stavo?

Na tabeli naj se najprvo poišče debelo tiskana številka 13,
pod katero najdemo številke 2, 46, 57, 81, katere naj se za
ambo porabijo. Druga 5 ima pod seboj 38, 49, 73, 84, ki se
tudi lahko stavijo. Na isti način se zgodi s 3., 4. in 5. številko,
tako se dobi 5 številnih partij.

Nastopna tabela se ravno tako rabi.

— 205

Tabela,

po kateri so se ambe in terne zadele.

85  86  87  88  89  90

7  2  6  1  5  18


— 206 —

Raba ie tabele.

Dne 22. januarija 1898 so bile na primer v Pragi nastopne
številke izžrebane: 33, 67, 51, 10, 58.

Te številke si vzamem za vzorec ter najprvo na tabeli
poiščem debelo tiskano 33, pod katero najdem 42; potem
vzamem drugo izžrebano številko 67, pod katero stojita 77 in
70; pod tretjo 51 najdem 69 in 60, pod četrto 10 stoji 22 in
pod zadnjo 58 je 61. Nove številke so tedaj 42, 77, 70, 69, 60,
22 in 61. — Za podlago naj se vedno one številke vzamejo, ki
so bile zadnjipot izžrebane, ter naj se nove vedno tja stavijo,
kjer so bile stare izžrebane, n. pr. dunajske na Dunaj, graške v
Gradec itd.; vsakdo se bo prepričal, da bo s to metodo imel
vspeho. Zadenejo se s to tabelo lahko ekstrati, ambe in terne.

Loterijska igra po Fechtnerju.

Vzamejo se številke zadnjih dveh stav, zapišejo jedna
pod drugo ter pristavijo v tretjo vrsto in sicer: pod drugi klic
19, pod tretji 31, pod četrti 41 in pod peti 88, potem pa se
seštejejo. N. pr. v zadnjih dveh stavah so prišle številke:

Sedaj deli prvo število z 2, ostale štiri pa s 3:

10 22 40 57 70

Ce pri deljenji ostane kak ostanek, prišteje se k dobljeni
številki, n. pr.: 19:2  = 9, ostanek 1 + 9 = 10. Ta igra je
samo za ekstrate namenjena ter se ž njo veliki dobički dajo
doseči, če se vložki po pametni metodi od stave do stave po¬
višujejo. Treba je samo izžrebane številke od letos in lanskega
leta pregledati, da se vsakdo o resničnosti te metode prepriča.

207

Sicer se pri vsaki stavi ne posreči, gotovo pa pri četrti, dosti¬
krat pa že pri drugi in tretji. Včasih prideta dve, včasih samo
jedna številka. Bistroumnosti vsacega igralca prepuščamo, da
polagoma vredi svoje vložke, in le redkokdaj bo imel nevspehe.

Loterijska igra po Boldu.

Kako sc iz številk zadnje stave, n. pr. tržaške za Trst,
graške za Gradec itd. more pet številk za novo stavo določiti.

Kako se prva številka najde.

Dve najvišji številki zadnjega žrebanja sešteti daste za
prihodnjo stavo številko prvega klica, n. pr. 3, 12, 18, 34, 45;
tedaj 84 + 45 =4.79. Izjema: če je svota teh dveh največjih
številk večja od 90, seštejejo sc številke od love na desno; pri
tem seveda ničle ne veljajo.

N. pr. 61 in 30 je 91, številka 9 in 1 daste 10, in to je
iskana številka. Ali 80 in 20 da 100; 1 + 0+ 0 = 1. — Šte¬
vilki 59 in 42 skupaj daste 101; 1 + 0 + 1 = 2.

Kako se druga številka najde.

Posamezne številke vseh neravnih številk v zadnjem iz¬
žrebanji se seštejejo in svota z 2 pomnoži. Če je pa prvotna
svota višja od 45, ostane brez pomnožitve v veljavi. N. pr. 19,
24, 37, 43, 77. Neravne številke so: 19, 37, 43, 77, tedaj 1 + 9
+ 3 + 7 + 4 + 3+ 7+ 7 = 41; svota 41 z 2 pomnožena da 82,
in to je druga številka, ki naj se stavi. Svota neravnih številk
pri 17, 29, 37, 59, 77 je 57, in ta je prava iskana številka, ker
je višja od 45.

Kako se tretja številka najde.

Vse številke zadnjega žrebanja se pravilno seštejejo, svota
pa s 5 deli. Tako dobljena številka je tretja, ki naj so stavi.


— 208 —

Slučajni ostanek pri delitvi se izpusti. Recimo, da so zadnje
izžrebane številke:

17

29

37

59

77

219 : 5 = 43 je iskana številka.

Kako se najde četrta številka.

Vseh pet številk se jedna pod drugo zapišejo in z na¬
vpično črto v dve polovici ločijo, kakor to kaže zdolaj navedeni
primer. Svota prve vrste in druge vrste ter še 14 skupaj dajo
dotično 4. številko.

svota prve vrste 11
„ druge , 22

11 22

skupaj 33;
prišteje še 14
da 47

k tej se

Kako se najde peta številka.

K najmanjši izmed zadnji pot izžrebanih številk se pri¬
šteje še 5, kar da iskano novo številko. N. pr.: 14, 47, 53, 60,
63. Najmanjša številka je 14 + 5 = 19.

V zadnji stavi so bile tedaj n. pr. nastopne številke iz¬
žrebane :

37 19 59 22 31 da

13 35 55 44 76

4 41 71 52 47

78 53 34 37 3

15 65 33 58 24

5 58 44 57 18

6 48 43 49 9

5 62 41 57 8

— 209 —

Častiti čitatelj naj te .številke sam nekaterikrat preračuni,
da se tako bolje privadi ter stvar razume.

Ko bi — kar se jako redkokdaj zgodi — pri izračunanji
prišle dve jednaki številki, igra naj se samo s štirimi ter naj
se dvakratna številka posebej stavi ekstrat. Recimo izračunajo
so 10, 48, 44, 56, 10. Stavijo naj se 10, 48, 44, 56, še ekstrat
pa 10.

Dodatek.

Ce so številke dobro izračunjene, odbije naj se od vseh
razven najmanjše 2, k najmanjši pa naj se prišteje 1.

14

210

Razlagatelj planetov.

A. Z ja, m oški spol.

Januarij in februarij.

Nebesno znamenje: vodar.  Vladajoči planet: Saturn.

Deček v zadnjih 14 dneh januarij a in prve dni februarija
rojen, je navadno zamišljenega značaja, čuti in strasti se v njem
počasi vzbuja,]o, toda so vstrajni in delovanje njegovo je stano¬
vitno in mnogo izda. Le redkokdaj postane duševno popolnoma
samostojen. Ta samostojnost obstoji v tem, da more človek —
neodvisno od naravnih zakonov — soditi o svojih činih. Volja
zahteva prostost ter more človek dobro opustiti ter ravnati po
nagonu, volja pa ostane mrtva, ker bi sicer človek hotel le to,
kar je dobro. Naj tedaj volja deluje ali ne, vedno tajna ostane,
ker ni prosta vpliva čutnih nagonov, saj smo mi ljudje in spa¬
damo mej čutne stvari, iz česar sledi, da moramo na usodo
(fatum) verovati, ker nam duševna prostost (moč volje) manjka.

Deček, ki je bil v zgoraj omenjeni dobi rojen, je navadno
zgovoren, spreten ter se lahko uči. Mnogo gleda na red in
čistobo telesa, perila in obleke, ter ima veselje do poljedelstva
in vrtnarije. Sreča ga čaka pri ženitvi, posebno s kako vdovo.
Varuje naj se padca in vode. če je bil pred solnčnim vzhodom
rojen, je navadno velikodušen, prispe do visokih častij, ki pa
ne trajajo dolgo.

Če doživi 30. leto, živi potem do 80. leta; všeč mu jo lov
in družba, sreča mu je naklonjena. V svojem rojstnem kraji no
ostane, veliko zavidnežev ima. Prepire mu planet obeta. Pri
kmetiji je priden ter se mu dobro godi. V mesecih september,
oktober, februarij, junij in julij naj se ženi in sicer z žensko, ki
je bila v jednem tu navedenih mesecev rojena. S svojo ženo
ima več hčera kakor sinov; svoje zadeve obdržuje za-se. S

— 211

svojimi brati in sestrami bo pravdo zaradi dedščine imel ter bo
svoje stariše, brate in sestre preživel. V nedeljo naj nikdar
nove obleke ne obleče, sicer bi postal bolan in čmeren v novi
obleki.

Od nebesnih znamenj so zanj ugodna: V kozlu naj potuje,
v vodarju, škorpijonu in strelcu ima svoje bogastvo, v ovnu
konec svojega življenja. Rak, lev in devica pomenijo zanj prepir
in pravdo.

Dobri njegovi meseci so: januarij, februarij, majnik, okto¬
ber in november, če mesec stoji v znamenjih rib, dvojčkov,
škorpijona in strelca. Vse srečne zadeve naj pri novi luči prične.
Dobre njegove dežele so: na zahodu, jugu in severu, tam naj
svoje premoženje naloži ter se ženi. Na vzhodu pa bi postal
bolan ter trpel škodo. Najboljši njegovi tedenski dnevi so: po¬
nedeljek, sreda in četrtek.

Dobra njegova leta so: 2, 4, 5, 7, 8, 10, 11, 12, 14, 16,
19, 21, 23, 24, 26, 27, 29, 30, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 45,
47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 56, 57, 58, 59, 61 do 69, 71, 72,
74, 75, 76, 78. V teh letih more vse z dobičkom pričeti, kot
zgradbe in jednaka podjetja.

Saturn je prvi planet, opustoševatelj narave, strupen je
ter velika nesreča imenovan. Redkokdaj je videti; osmi del
solnca je, ter ljudem prinaša bolezni, sovraštvo, jetništvo in
•druge nadloge. Ure Saturnove so:

V nedeljo: zjutraj 5., 12.; popoludne 7. ura.

„ ponedeljek: ., 2., 9.; „ 4., 11.

torek: „ 6.; „ 1., 8.

„ sredo: ., 3., 10.; „ 5., 12.

„ četrtek: ., 7.; „ 2., 9.

., petek: „ 4., 12.; „ 6.

„ soboto: „ 1., 3.; „ 3., 10.

V teh urah naj nič ne prične, posebno ne jemlje zdravil.
Vodar človeku visoko starost in škodo vsled povodenj
•obeta.

14 "


— 212  —

Pr or okovanj e:

Ne zaupajte ljudem, ki se Vam dobrikajo; hočejo Vas-
goljufati ter okrasti, toda ukradene reči dobite pozneje zopet
nazaj. Usoda Vam je naklonjena, ker so Vaše namere vedno
hvalevredne, zaradi tega Vam bo Vaša krepost tudi k zmagi
pripomogla. Vi nameravate nekaj opustiti ali pričeti, toda to se
Vam bo še le pozneje z velikim trudom posrečilo; potem bodete
mnogo zadovoljnejši, kakor dosedaj. Veliko neprijetnega sto do¬
živeli, toda to sedaj preneha. Doživeli bodete veselje, da bodete
videli svoje sovražnike ponižane, ter bodete vzlic vsej zavisti
in brez tuje pomoči dobre kupčije napravili. Nepričakovan do¬
godek, ki Vas bo silno osrečil, bo neko znanstvo, ki Vas bo
razvedrilo ter Vam dalo gotovost, da bodete v bodočnosti po¬
polnoma srečni in se Vam bodo vsa podjetja posrečila.

Februarij in marcij.

Nebesno znamenje: ribe.  Vladajoči planet: Jupiter.

Deček v zadnjih 14. dneh februarija rojen, je navadno
hladnokrven, tihega značaja; čuti njegovi se počasi vzbujajo,
ostanejo pa trajni; strasti njegove počasi navstajajo, odločnost
njegova ni velika. Čeravno nič posebnega ne dovrši, razumeva
vse lahko in dobro ter ga povsod radi vidijo. Dolgo se pre¬
mišlja, predno se za svoj poklic odloči; z njegovim značajem
se najbolj strinja učenje bogoslovja in zdravništva. Nagnjen je
samstvu, dela malo ter se velikemu trudu rad ogiblje. V mnogih
rečeh ima srečo, n. pr. pri nakupovanji in prodajanji, pri že¬
nitvi, imenitni ljudje so mu naklonjeni, srčen je in veliko pre¬
pirov mu preti. Sreča njegova je nestanovitna; rad je vesel ter
pijačam udan, milosrčen ter ljubi godbo, lov in ribarenje. Do
visokih častij pride in v svojem rojstnem kraji ne ostane. Konj
in govedi naj se varuje, ravno tako psov. Postal ho oče več
sinov, nego hčera; v njegovem 30. letu ga bo huda bolezen
napadla, in če jo prestane, dočakal ho 80. leto. Sel bo na velika

213

potovanja, v 26. letu se bo poročil ter se dvakrat oženil. Od
.svojega tasta sme pomoč pričakovati.

Navadno je pri svojem delu hude jeze, toda pravičen ter
nikomur ne škoduje. Nagnjen je boleznim v glavi, hrbtu, že¬
lodcu, ledvicah in nogah. Dolgo ne bo ležal ter bo iz samega
strahu svoj konec pospešil.

V mesecih: februarij, marcij, april, majnik, julij, november
in december mu bo sreča naklonjena, tedaj dobro stori, če se
v njih poroči

V sredo naj nove obleke no obleče, to bi mu nesrečo na¬
kopalo.

Srečna njegova nebesna znamenja so: oven, bik, rak,
strelec in ribe; v teh naj se oženi ter vse drago prične, n. pr.
kupovanje, prodajanje. V znamenjih vodarja in tehtnice naj ni-
česa ne prične. V znamenji kozla se mu bogastvo obeta, v
dvojčkih in levu prepir. V znamenji škorpijona bo srečno po¬
toval. Njegove dobre dežele leže na .jugu, severu in vzhodu,
nikdar pa ne na zapadu.

Njegov planet Jupiter pomeni bedo in nesrečo, trudapolno
in nemirno življenje.

Njegova dobra dneva v tednu sta četrtek in petek; dobri
meseci so februarij, marcij, julij, november in december, če stoji
mesec v ribah, raku, strelcu in kozlu, če naj kaka stvar dolgo
traja, pričeti jo mora pri novi luči.

Dobra leta njegovega življenja so: 3, 5, 9, 11, 13, 16, 18,
21 do 23, 25 do 27, 29, 31 do 37,' 39, 41 do 51, 53, 54, 56, 59,
61, 62, 64, 69, 71, 72, 73, 75 do 79, 81 do 86.

Jupiter se velika sreča imenuje, človeku daje lepoto, bo¬
gastvo, čast in visoko starost. V njegovih urah se moramo
poročiti.

Jupitrove ure so:

V nedeljo: zjutraj 6.; popoludne 1., 8.

„ ponedeljek: ,. 3., 10.; 5., 12.

.. torek: „ 7.; ., 2., 9.

214

3Iarci,j in april.

Nebesno znamenje: kozel. Vladajoči planet: Mars.

Deček v zadnjih 14 dneh marcija ali prvih 14 dneh aprila
rojen, je navadno vročekrven; njegovi čuti in strasti hitro
vsplamte, ne trajajo pa dolgo; delovanje njegovo je nestano¬
vitno ; s svojo dobrohotnostjo si mnogo prijateljev pridobi, toda
vsled prepirov jih bo izdal. Dobro jaha in pleše, uren je v be¬
sedi in dejanji. Ženskemu spolu je zelo udan, in ta mu je tudi
naklonjen.

Vzvišenim in plemenitim sklepom je lahko pristopen, le¬
poto in potratnost zelo ljubi, radodarne roke je, toda pri tem
previden.

V svojem 28. letu naj se oženi; živel bo, razven malen¬
kostnih prepirov, v srečnem, zadovoljnem zakonu.

Njegova dobrohotnost mu bo velikokrat škodovala, toda
to škodo bo kmalu zopet poravnal. Postal ne bo niti bogat niti
reven ter bo pred svojo ženo umrl.

če stoji solnce v biku, ima srečo in dobiček v vseh za¬
devah, na suhem in na vodi; veliko otrok mu je namenjenih.

če stoji pa solnce v devici, varuje naj se vseh jedi in
pijač, posebno vsake nezmernosti.

V znamenju tehtnice smehlja se mu zakonska sreča, v
škorpijonu mu preti huda bolezen, v strelcu ima tudi srečo v
zakonu, tu more vse z dobičkom porabiti, tudi sme na poto¬
vanje iti; ravno tako se mu bo v znamenji vodarja dobro go¬
dilo. V znamenji rib mu sreča ni posebno naklonjena. V vzhod¬
nih pokrajinah ima srečo, in če doživi 24. leto, dosegel bo starost
70 let. Njegove bolezni so v nogah, na glavi in glede posluha.
Vzrok njegove smrti je navadno vodenica, rak ali kamen.

215

V soboto naj no ve obleke ne obleče, k oj- bi ga sicer glava
bolela. Njegova nebesna znamenja so: v znamenji tehtnice naj
se ženi; v dvojčkih in ovnu bo srečno potoval po suhem; v
levu, raku in strelcu ima srečo pri podjetjih. V devici, kozlu
in biku ima srečo pri kupovanji in prodaji; v vodarju in ribah
ga čakajo bolezni; v škorpijonu naj ženitovanje praznuje. Nje¬
gove dobre smeri so: vzhod, zahod in sever; tam naj se ženi
in svoj denar naloži.';

Dobri njegovi meseci so: januarij, februarij, junij, sep¬
tember, oktober, če je mesec v tehtnici, škorpijonu, raku, levu
ali devici. V teh mesecih more vse dobre reči pričeti ter bo
imel lepe vspehe.

Njegova srečna leta so: 2, 5, 7, 8, 11, 13, 16, 18, 19, 21,
23, 25 do 27, 29, 31, 33 do 35, 37, 39, 41 do 43, 45 do 47, 49
do 52, 54 do 63, 65, 67 do 69, 71, 72, 74, 76 do 79. V teh
letih more vse, kar je dobro, pričeti.

Ure Marsove so:

7.; popoludne 2., 9.

4, 11.; „ L, 6.

4., 11.; „ 3., 10.

1., 8.; „ 7.

5., 12.; „ 4., 11.

2., 9.; „ 1, 8.

6.; „ 5., 12.

V teh urah sme vse pričeti, le na vodo, bodisi reka, bodisi
jezero ali morje, ne sme iti. Oven je šesti gospodar, ki nad¬
vladuje zakonske, trgovce, pravde, vojsko, prepire in težave
življenja.

April in majnik.

Nebesno znamenje: bik.  Vladajoči planet: Venera.

V nedeljo: zjutraj

„ ponedeljek:

„ torek:
sredo:
četrtek:

„ petek:

„ soboto:

Deček, zadnjih 14 dnij aprila ah prvih 14 dnij majnika
rojen, je hladnega, melanholičnega značaja. Njegovi čuti in želje
se počasi vzbujajo, delavnost njegova je vstrajna. Dečki so

— 216

pozneje navadno male postave, veselega in zaljubljenega zna¬
čaja, veliki ljubitelji godbe, igri zelo udani, se srečno oženijo
ter so dobri vojaki. Navadno postanejo bogati ter so posebno
na tujem srečni. Veliko sreče imajo pri vdovah, toda pri tem
dozi ve veliko neprijetnostij. Izmed njihovih otrok je več dečkov
kakor deklic ter svoje sovražnike srečno premagajo. Tak otrok
ima srečo pri kupčiji ter upanje na dedščino, skoro nikdar tam
ne ostane, kjer je rojen, marveč se živi na tujem. Varuje naj
se železa in psov. Dobro je zanj, ako se poroči z žensko, ki je
v nastopnih mesecih rojena: v februariju, majniku, avgustu,
oktobru in decembru, ker te so dobre gospodinje.

Bolezni njegove so: mrzlica, glavobol, zobobol, otekline,
vodenica, trganje po udih. Nesreča ga večkrat zadene.

V sredo naj nikdar nove obleke ne obleče, to mu nakoplje
bolezen in nesrečo. Dobra nebesna znamenja so mu: v vodarju
in kozlu ima srečo pri visoki gospodi; v znamenji bika, raka
in leva naj stopi v zakonski stan, v ovnu naj prodaja in ku¬
puje, v tehtnici, škorpijonu in strelcu ga čakajo prepiri, v ribah,
dvojčkih in devici bo trpel škodo.

Dobri meseci so: januarij, marcij, april, julij, september, .
november in december. Dobre pokrajine leže na severu, zapadu
in vzhodu. V teh krajih naj se ženi in svoj denar naloži. Dobri
dnevi v tednu so: ponedeljek, sreda, petek; te dni more vse z
dobičkom pričeti.

Dobra leta so: 2, 4, 6, 8, 9, 11, 13, 14, 16, 18, 19, 21,
22, 24, 26 do 29, 32, 33, 35, 36, 39, 40, 44, 47, 48, 53, 54, 57,
59, 60, 62 do 67, 69, 71 do 80, 83, 85, 87 do 89.

V teh letih more vse srečno pričeti.

Ure Venerine so:

V nedeljo: zjutraj 1., 9.; popoludne 7.

„ ponedeljek: „ 6.; .. 4., 3).

„ torek: „ 3., 10.; .. 1., 8.

„ sredo: „ 7.; ,. 5., 12.

„ četrtek: „ 4., 11.; „ 2., 9.

217 —

V petek: zjutraj 1., 8.; popoludne 6.

„ soboto: „ 5., 12.; ,, 3., 10.

V teh urah sme vse z dobičkom pričeti, le ne po vodi
potovati, to bi mu lahko nesrečo nakopalo.

Bik človeku veliko premoženje donaša in redko blago.
Venera je peti planot ter se mala sreča imenuje. Ce Venera
pred solncem stoji, jo večernica. Stvarja vesele in zaljubljene
ljudi.

P ro rokovanj  e:

Nagnjeni ste k bogaboječnosti, znate previdno in pametno
govoriti ter se radi tužnim mislim udajate. Svoje posle z veliko
previdnostjo opravljate ter Vas ljudje spoštujejo, vendar bodete
pa tudi nevoščljivost doživeli ter preganjanje trpeli. Že od mla¬
dosti ste moder. Tuja roka Vas bo do srečo pripeljala. Godbo
ljubite, lepe obleke so Vaše veselje, zaradi tega ste tudi na
dobrem glasu. Ce bodete preveč prosto razodevali svoje' misli,
nakopali si bodete sovražnike, ker ste bili predobrosrčni. Nikdar
ne bodete posebnega premoženja pridobili, vendar pa bodete na
osebe naleteli, celo na take, ki bi Vam morale hvaležne biti in
ki Vas bodo vzlic temu in ne glede na Vašo poštenost zavi¬
dale; toda vse bodete premagali. Ponujali Vam bodo ljudje celo
dokaze svojega prijateljstva, toda o priliki se na njihove žepe
ne zanašajte. Bodite konečno prepričani, da bodete doživeli vi¬
soko starost, uživali pravo srečo, ker bodete povsod zmagali.

Majnik in junij.

Nebesno znamenje: dvojčka.  Vladajoči planet: Merkur.

V zadnjih 14. dneh majnika ali prvih 14. dneh junija
rojen deček je lahkoživega značaja, bistroumen in srečen tudi
v pisanji in računanji, v znanstvenih zadevah in tujih jezikih,
toda veternjak in nestanoviten. Ljubi slikarijo, godbo in ples,
ravno tako veliko družbo; hude jeze je, toda hitro dober; dobro¬
srčen je in raje s tujimi ljudmi občuje, kakor s svojimi sorod-

— 218

niki. V svoji domovini nima sreče ter pride vsled svoje žene
do premoženja. Prepirov in nevoščljivcev bo dosti imel, vendar
bo vse srečno premagal. Dobro bi bilo za njega, ko bi se po¬
ročil z ženo, ki je v jednem nastopnih mesecev rojena: v ja-
nuariju, majniku, novembru ali decembru. Njegova dobrohotnost
mu bo veliko škodovala; če preživi 28. leto, doživi 56. leto, in
če to prestane, živel bo 80 let.

Kot mož bo dosegel uradno službo in dostojanstvo, pri¬
dobil si bo s svojo delavnostjo ljubezen in spoštovanje pred¬
stojnikov in sodrugov. Hladnost nasproti prijateljem mu bodo
za ponos računali, kar mu ne bo koristilo. Za svojo družino
ima srce, vendar pa tega dostikrat ne pokaže.

Osepnice, glavo- in zobobol, bolezni v vratu, trganje v
rokah in nogah, bolezni pljuč in jeter ga bodo zelo nadlegovale.
Varuje naj se vode, železa in psov.

Dobra njegova leta so: 2, 5, 8, 10, 11, 13, 14, 16, 19 do

21, 23 do 29, 31 do 33, 35, 36, 38, 39, 41, 42, 44, 46 do 48, 51

do 54, 56 do 59, 61 do 75, 79.

V ponedeljek ne sme nič novega obleči. Sreda in četrtek

sta njegova dobra dneva. V znamenji leva je dobro zanj, če
odide na potovanje; v ovnu, raku in dvojčkih naj se ženi in
opravke prične. V vodarju bo imel srečo, nenaklonjeni pa so
mu strelec, devica, škorpijon, bik in kozel.

Srečne smeri so mu: vzhod, zahod in sever. Njegov planet
je Merkur, ki osrečuje ljudi, posebno trgovce, toda je zelo ne¬
stanoviten.

Ure Merkurjeve so:

— 219 —

Pr or oko vanj  e:

V zadostni meri bodete popolno srečo uživali; razumevanje
more v tem trenotku za izpoznanje veljati, toda vedeti morate,
da bodete v kupčiji in vseh podjetjih imeli veliko sreče in se
Vam bo vse dobro izšlo. Kmalu bodete novico o neki dedščini
izvedeli, kar Vas bo zelo veselilo. Sovražnikom izkazujte do¬
brote, kajti v nesreči jih bodete lahko rabili. Svoj poklic več¬
krat menjate, toda posreči se Vam, karkoli pričnete, ker ste
pod srečnim planetom rojeni, ter bodete visoko starost doživeli.
Vaš planet Vam celo vrsto srečnih dogodkov prorokuje, na¬
menjena Vam je bliščeča se usoda, katero pa si morate z
dobrim vedenjem zaslužiti. Žrtvujte dol svojega časa delu, pri
tem pa se dajte od zelo nadarjenih 1 j udi j voditi. Dedščina, ki
Vam bo pripadla, napravila Vam bo to veselje, da bodete ž
njo naredili dobre kupčije. Pozneje Vas bodo marsikatere zo-
pernosti zadele, toda Vaša dobrohotnost nasproti nesrečnim Vam
bo spoštovanje vseh ljudij pridobila.

Junij in julij.

Nebesno znamenje: rak.  Vladajoči planet: luna.

Deček, rojen zadnjih 14 dnij junija ali prvih 14 dnij julija,
je navadno hladne narave, strasti in čuti se pozno v njem pro-
bude, čilavost njegova je majhna. Mladostna leta mu prijajo;
tu je zdrav, krepak in zadovoljen, uči se primerno zadostno.
Izbere si poklic, ki ni posebno težaven, potem pa svoje dolž¬
nosti zvesto izpolnjuje. Postal bo dobrohoten oče in gospodar.
Pri vojakih ima navadno zaradi svoje srčnosti in poguma srečo,
varuje pa naj se ognja, da si ne škoduje. V mladeniških letih
nima posebne sreče, udan je pijančevanju; potoval bo po suhem
in po vodi, namere njegove so velike ter je velikodušen. Nad¬
legovale ga bodo bolezni srca in želodca, kašelj in krč. V du¬
ševnih in vojaških zadevah je dober svetovalec, visoki gospodje
ga čislajo, če sam lahkomišljeno ne zapravi sreče. Ljubi godbo,

— 220

prijateljem je zvest, v mnogih zadevah ima velike skrbi in
dostikrat škodo. Zaradi neke dedščine ga mnogi zavidajo. Če
doživi 40. leto, postane 89 lot star. Veseli ga stavbinstvo, dve
ženi sta mu namenjeni, s katerima srečno živi, vendar pa mu
je malo otrok namenjenih. Dobro je zanj, če vzame tako ženo,
ki je rojena v mesecih marcij, april, majnik, junij ali julij. Če
je bil zvečer rojen, postane skop, ljubi družbo ter igro. Huda
nesreča ga čaka, kateri le komaj uide, če ni posebno previden.
V torek naj nove obleke ne obleče, sicer bi si očesno bolezen
ali kako drugo nesrečo nakopal.

Srečna nebesna znamenja so mu: v levu, v ovnu, v devici
naj se poroči, naj prodaja ali kupuje; v biku in raku naj ni¬
česar ne prične, v strelcu in škorpijonu naj po suhem potuje.

Srečne njegove smeri so: jug, vzhod, zahod; tam naj se
ženi in svoj denar naloži.

Dobri meseci so: februarij, april, majnik, julij, oktober in
november.

Dobri dnevi v tednu so: nedelja in četrtek, tu sme vse
pričeti, posebno ako stoji mesec v devici, kozlu ali dvojčkih.
Kadar mlaj nastopi, naj se zaroči; vse, kar bo pri novi luči
pričel, posrečilo se mu bo gotovo.

Njegova dobra leta so: 2, 5, 7, 9, 14, 16, 19, 21, 23, 24,
26, 27, 29 do 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 45, 47 do 54, 56 do 59,
61 do 66, 70 do 89.

Ure lune so:

_ 221

H o r o s k o p:

Vi radi drugim usluge izkazujete, toda te Vam slabo po-
vračujejo. Plemenito mišljenje in častilakomnost, da hočete svo¬
jim činom prednost pridobiti, vedno Vaše strasti nadvladujeta
ter Vas večkrat od veselic zadržujeta, h katerim ste povabljeni.
Pomirite se, živite tiho in bolj za-se, to bo za Vas ugodna pre-
memba. Čuvajte se one osebe, ki Vas hoče varati; posrečilo so
Vam bo, da jo izveste. Pozvan bodete, da odpotujete, tor bodete
tem potom neprijetne novice slišali, toda konečno se jih bodete
veselili, ker bo dotična prememba le koristna za Vas. Zaradi
neke zadeve ste nezadovoljni, toda vse se bo na dobro obrnilo.
Veliko skrbij in neprijetnosti ste imeli, pa za to se ne brigate
in to je prav, kajti po mnogih raznih bojih bodete več sreče
doživeli, kakor ste jo dosedaj imeli. Zapleteni ste bili v neki
prepir, toda ostanite hladne krvi, v kratkem se Vam bo po¬
srečilo, dokazati svojo pravico. Prijetna poročila Vas čakajo,
pridobili si bodete premoženje; srečna starost Vas čaka.

Julij in avgust.

Nebesno znamenje: lev.  Vladajoči planet: s o In c e.

V zadnjih 14. dneh julija ali prvih 14. dneh avgusta rojen
deček zagleda v planetu solncu, v kolikor moremo slednje takim
smatrati, luč sveta. Vročega temperamenta je, čuti in strasti se
v njem lahko vzbude, čilavost njegova je velika. Posebno rad z
imenitno gospodo občuje, ponosen in samozavesten je. V srednji
starosti je najbolj srečen, toda sreča njegova je nestanovitna;
vsakdo ga ljubi in spoštuje, švojeglaven je ter hitre jeze, toda
ravno tako spravljiv. Zelo predrzen in samozavesten je, pri tem
srečen in zavidan. Redkokdaj ostane v rojstnem mestu. Z že¬
nitvijo veliko premoženje pridobi in upanje ima do dedščine.
Resnico ljubi, zaničuje laž in zaradi tega bo dosti sovražnikov
imel. Če se je ob večernem mraku porodil, postal bo večkrat
vdovec ter več žena imel. V pisanji, računanji, zemljepis ji in

drugih predmetih bo veliko nadarjenost kazal. Od onih, katerim
izkazuje dobrote, bo malo hvale žel; bogat bo postal ter na
tujem škodo trpel. Njegove bolezni so v želodcu, glavi, očeh in
zobeh. Dobro bi se oženil z nevesto, ki je rojena v mesecih:
februarij, majnik, julij, oktober ali november, in sicer v svojem

25. letu. V trgovini in pri kupčiji nima posebne sreče, poprej
že pri kmetijstvu. Železo mu je škodljivo.

V četrtek naj nove obleke ne obleče, to bi mu ne bilo
koristno.

Dobra njegova nebesna znamenja so: v levu, ovnu in de¬
vici naj se ženi, naj prodaja in kupuje, v biku in raku naj ni¬
česar ne prične, toda v strelcu in škorpijonu naj potuje. Srečne
njegove smeri so: vzhod, zapad in jug, tam naj se poroči in
svoj denar naloži.

Dobri meseci so: februarij, april, majnik, julij, oktober in
november. Dobra dneva v tednu sta nedelja in četrtek; v teh
sme vse pričeti, tembolj, če solnce v devici, kozlu ali dvojčkih
stoji. Ce je mlaj, naj se ženi, in vse, kar prične pri novi luči,
bo ostalo trajno.

Srečna njegova leta so: 2, 5, 7, 9, 11, 16, 19, 21, 23, 24,

26, 27, 80, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 50, 52 do 55,
57 do 59, 61 do 69, 70 do 89.

V teh letih vsak njegov trud dober sad rodi, solnce ima
veliko moč, še večjo, če stoji v levu. V vodarju je brez moči.
Uce glej spredaj junij -julij !

Opomniti je še, da se pri otroku že za časa izpozna, da
bo iz njega postal pameten človek, ki dobro ve, kaj mu je
storiti, ki porabi svojo mladost za učenje, in mu zaradi tega
tudi sadovi njegove pridnosti ne uidejo. Kot mladenič je v lju¬
bezni navadno nestanoviten, občuje rad z ženami, in sicer za¬
radi tega, ker bi se mej njimi rad odlikoval, kajti zaradi svoje
godbene nadarjenosti, telovadbe in drugih ved, ki ga z nekakim
svitom obdajajo, je jako priljubljen. Varuje naj se prevelike
samopašnosti in štedljivosti, ki hoče vse za-se imeti in drugim
noče ničesa privoščiti.

— 223 —

Avgust in september.

Nebesno znamenje: devica.  Vladajoči planet: Merkur.

Deček, zadnjih 14 dnij avgusta ali prvih 14 dnij sep¬
tembra rojen, je navadno vročekrvnega temperamenta, pameten,
nadarjen, toda nestanoviten. Njegovi čuti in strasti so hudi,
njegova čilavost pa nevstrajna. Posebno veselje ima do kme¬
tijstva in vrtnarije ter se vsemu jako kmalu priuči.

V mladeniških letih je zelo velikodušen ter požrtvovalen,
da bi drugim iz nesreč pomagal, zaradi tega si tudi kmalu
njihovo ljubezen in naklonjenost pridobi. Ce je bil pred soln-
čnim vzhodom rojen, je navadno ošaben, dospe do visokih
častij, ki pa dolgo ne trajajo. V najboljših letih pride do pre¬
moženja; če 32. leto doživi, postane blizo 80 let star.

Veselje ima do lova in ribarstva, je rad v družbi ter godbo
ljubi. Njegova nenavadna sreča mu veliko zavidnežev nakoplje,
zaradi tega ima dostikrat prepir; v svojem rojstnem kraji redko¬
kdaj ostane. Vsa poljska dela in kar se s pomočjo ognja pri¬
dobi, mu je ugodno ter mu nakloni srečo. Dobro je zanj, če se
poroči z deklico, ki je rojena v mesecih: februarij, junij, julij,
september ali oktober. Mej njegovimi otroci bo več deklic kakor
dečkov ter se bo zaradi neke dedščine moral pravdati. Ce pride
do javne službe, je priden in delaven ter svoje dolžnosti zvesto
izpolnjuje. Vsemu plemenitemu je pristopen ter hoče le dobro
storiti. Ker je nestanoviten, menjavata se kaj hitro pri njem
žalost in veselje. Kar prične, uneto izvrši, toda če hitro nima
pravega vspeha, odneha njegova unetost. A' poznejših letiii
ima veliko sreče. V nedeljo naj nove obleke ne oblači, to bi
mu le bolezen in zamero provzročilo.

Njegova ugodna nebesna znamenja so: V kozlu naj potuj'-,
v vodarju, škorpijonu in strelcu bo prišel do bogastva, v raku,
levu in devici bo imel prepire.

Dobri meseci so mu: januarij, februarij, majnik, oktober
in november, če mesec v vodarju, ribah, dvojčkih, škorpijonu
ali strelcu stoji. Vse dobre reči naj pri novi luči prične.

Dobre njegove smeri so: zapacl, sever in jug, tam naj se
ženi ter svoje premoženje naloži. Njegovi najboljši dnevi v
tednu so: ponedeljek, sreda in četrtek.

Srečna leta so mu: 2, o, 7, 8, 10 do 12, 14, 16, 19, 21, 23,
24, 26, 27, 29 do 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 45, 47 do 54, 56 do
59, 61, 69, 71, 72, 74 do 76, 78. Tu lahko vse prične, n. pr. se
ženi, zida itd.

Dobre ure glej pri januariju-februariju!

P r o r o k o v a n j e:

Ne dajte se od blišča bogastva preslepiti ter ostanite s
tem zadovoljni, kar je za navadno življenje potrebno. Mislite si,
da je preobilnost zlo, katerega nas nebo obvaruje, če je nam
ne podeli. Bogati sicer ne bodete postali, toda zadovoljni, ker
ne bodete trpeli revščine in ker bodete uživali pravo srečo.
Marsikaterega nasprotnika imate, ki je ljubosumen na Vas,
vendar Vas to ne sme vznemirjati, ker se mu ne bo nikdar
posrečilo, da bi Vam resno škodoval, tako da bodete vedno
zmagali. Namenjeno Vam jo zdravje in dolgo življenje, ter se
Vam bo marsikatera želja izpolnila. Vaš planet pravi, da niti
v poželjenji, niti v žalosti ne poznate mere, ter pozabite, da
čas olajša žalost in veselje in da vsak trenotek, naj ste še tako
mladi, pomeni izgubo jednega dela Vaše življenjske dobe; vse
se pogrezne v prepad preteklosti ter se nikdar več no povrne.
Vedno morate pomisliti, da je sreča, ki Vas čaka, od Vaših
dobrih šeg in navad odvisna.

September in oktober.

Nebesno znamenje: tehtnica.  Vladajoči planet: Venera.

V zadnjih 14. dneh septembra ah prvih 14. dneh oktobra
rojen deček je navadno vročekrven. V mladosti bo spoštovan,
smisel ima za umetnijo ter je spreten, prenaša marsikatero pre¬
ganjanje, posebno od svojih sorodnikov, toda pri tem je po-

— 225 —

trpežljiv. Priden je in delaven ter ni niti pijančevanju niti kaki
drugi strasti udan.

Nebesno znamenje tehtnica pomeni modrost in um, zmer¬
nost in nravno življenje, srečo in blagor tudi pri najmanjših
podjetjih. Planet Venera ima dobre lastnosti, katere podeljuje,
če temu planet Mars ne nasprotuje.

Pod vplivom teh merodajnosti rojen mož je navadno mino-
besedičen, kar se mu dostikrat po krivičnem tolmači za ošab¬
nost. Ljubezen do ljudij čuti, posebno do takih, kateri so njemu
nasproti odkritosrčni.

Oženiti se more s 25. letom, namenjen mu je zadovoljen
zakon, toda žena mu kmalu umrje. Zaradi svoje dobrohotnosti
bo marsikatero škodo trpel, da, celo svoje premoženje bo iz¬
gubil, toda pridobil si bo novo. Posebno bogat ne bo nikdar,
pa tudi ne reven ter bo vedno v svoji domovini živel.

Ce je solnee v znamenji bika, čaka ga dobiček in sreča
pri vseh podjetjih na suhem in na vodi; v znamenji device naj
se varuje vročih jedil in pijač, tudi naj nič važnega ne prične.

V znamenji tehtnice ima srečo pri ženitvi, v škorpijonu mu
huda bolezen preti; v strelcu mu je sreča mila, vse lahko
prične, tudi potovati sme, vsako podjetje je vspešno. Isto velja
o znamenjih ovna in vodaija. V znamenji rib ga sreča zapušča.

V vzhodnih pokrajinah ga sreča išče, in če doživi 24. leto,
postal bo 70 let star.

Bolezni mu prete v nogah, v glavi, v posluhu, v obistih.

V soboto naj nove obleke ne obleče, sicer bi ga glava
bolela.

Od nebesnih znamenj so mu ugodna: v tehtnici k zaroki,
v dvojčkih in ovnu k srečnemu potovanju, lev, rak in strelec za
vsa podjetja, devica, kozel in bik za ugodno prodajo in naku¬
povanje, škorpijon za ust.vaijenje zakonov. V vodarju in ribah
ga čakajo bolezni.

Dobre smeri so: zahod, sever in vzhod, tam naj se ženi
ter svoje premoženje naloži.

15

Dobri meseci so: januarij, februarij, junij, september, oktober,
če luna v znamenji tehtnice, škorpijona, raka, leva ali device
stoji. V teh mesecih sme vse, kar je dobro, pričeti, in dosegel
bo ugodne vspehe.

Srečna leta so mu: 2, 5, 7, 10, 11, 13, 16, 18, 19, 21, 23,
25, 27, 28, 31, 33 do 35, 37, 39, 41 do 43, 45 do 47, 49 do
52, 54 do 63, 65, 67 do 69, 71, 72, 74, 76 do 79.

Venerine ure glej april-majnik!

Oktober in november.

Nebesno znamenje: škorpijon.  Vladajoči planet: Mars.

V zadnjih 14 dneh oktobra ah v prvih 14 dneh novembra
rojen deček pride pod vlado planeta Marsa na svet in je na¬
vadno hladnega, melanholičnega temperamenta; njegovi čuti in
strasti se počasi vzbujajo, toda vztrajajo; čilavost njegova je
mala. Po navadi je dobrega spomina; kdor mu je všeč, tega
ljubi odkritosrčno, resnično in zvesto. V vojaškem stanu ima
povprek srečo, zemeljsko bogastvo ga mika, toda bogat postane
še le na starost. Čuva naj se strupenih živalij in nagle jeze.

Bolezni njegove so: mrzlica, kašelj, bolečine v križu, ko¬
lika kamena, srčne in ledične bolezni. Mars ima vse bolezni.

Oženil se bo dobro ter več dečkov kakor deklic mej otroci
imel. Mnogo nevoščljivcev si bo nakopal ter bo na svojem pre¬
moženji škodo trpel. Dobro bi bilo za njega, ko bi se v me¬
secih: april, majnik, september, oktober in december poročil,
kajti ti so zanj najsrečnejši. Njegovo nebesno znamenje mu ne¬
srečo obeta vsled psa, ali sploh vsled strupene živali. Tudi
železo mu je nevarno.

Nestanoviten je, vsled tega padajo in se dvigujejo valovi
njegove sreče; celo njegovo življenje je kakor vreme v mesecu
aprilu.

V nedeljo ne sme nove obleke obleči, sicer bi dobil glavo¬
bol ali prepir.

227 —

Dobra nebesna znamenja so mu: v škorpijonu naj kupuje
in prodaja; v biku naj se zaroči; v ovnu mu huda bolezen
preti; v dvojčkih naj po suhem potuje, v raku in levu mu je
sreča v vsakem oziru naklonjena; v ribah in tehtnici ima pre¬
pire, v kozlu, vodarji in devici mu jo potovanje na vodi
ugodno.

Dobri meseci so: marcij, april, avgust, oktober in no¬
vember.

Srečne smeri so: vzhod, zahod in sever; tam naj se poroči.

Dobra dneva v tednu sta: torek in četrtek; tu sme vse
dobre reči pričeti.

Srečna leta so mu: 2, 6, 8, 9, 11, 13, 14, 16, 18, 19, 21,
.22, 24, 26 do 29, 32, 33, 35, 36, 38, 39, 41, 42, 44, 47, 59, 60,
63, 65, 67, 69, 71 in 80. V teh letih mu je sreča naklonjena,
tedaj naj vse v njih prične, kar naj bo trajno. Mars je tretji
planet ter se mala nesreča imenuje.

Marsove ure glej pri marciju- aprilu. V teh urah naj ni¬
česar ne prične.

Pr or oko vanj  e:

Ker Vaše odkritosrčno in dobro srce vedno razkriva Vaše
misli, pretrpeti ste morali marsikatero neprijetnost. Varovati se
morate takih ljudij, ki se Vam dobrikajo, kajti ti Vas hočejo
premotiti. Vaš planet Vam za prihodnost mnogo sreče obljubuje.
Premagali bodete svoje sovražnike ter mnogo veselja doživeli.
Kar Vas sedaj vznemirja, izšlo se bo na Vašo korist. Konec
Vašega življenja bo brez nezgod. Planet, ki je za časa Vašega
rojstva vladal, je v mnogih ozirih premenljiv in nestanoviten.
Pod njim ste hude in nagle jeze postali. Manjka Vam potrpež¬
ljivosti, da bi počakali na boljšo službo, kar Vam škoduje,
ker ne poznate nevarnostij, v katere lahko vsled strasti za¬
bredete. Velika častilakomnost Vam je prirojena, ki Vam k
temu pomore, da ima Vaše delo vedno pravo veljavo.

15 *

— 228 —

November in december.

Nebesno znamenje: strelec.  Vladajoči planet: Jupiter.

Deček v zadnjih. 14 dneh novembra ali prvih 14 dneh
decembra rojen, zagleda luč sveta pod znamenjem strelca in
pod vplivom Jupitra ter je navadno od narave strasten, vroče¬
krven, čuti in strasti mu hitro vsplamte, toda ne vstrajajo;
čilavost njegova je velika. Tak otrok je, kakor pravijo, pod
dobrim planetom rojen. Jupiter telesno lepoto podeljuje, modrost
in vse dobro, znamenje strelca pa daje tudi so veselega duha,
tako da bi le zanemarjena vzgoja ali slabi vzgledi mogli usodo
uničiti, ki je pod tako ugodnimi pogoji naprej določena.

V tujini tak človek srečen postane, če se potrudi; s svo¬
jimi ženami bo postal oče mnogih otrok, toda ž njimi bo tudi
mnogo sitnostij doživel. Vsled padca mu nezgoda preti, tedaj
naj bo previden. Tudi prepir zaradi neke dedščine mu planet
prorokuje.

Če doživi 27. leto, ki je zanj nevarno, imel bo najmanj
dvoje žena, in če doseže starost 52 let, postane lahko 80 let
star. Na vodi ga ne čaka sreča ter mu na starost mnogo bo-
leznij preti.

Veliko zaupanje ga čaka, posebno glede varilstva, kar mu
bo nakopalo marsikatero skrb in delo. Dobro bi bilo zanj, ko
bi se poročil z žensko, ki je v mesecih: februarij, april, julij,
oktober ali november rojena; take žene so navadno dobre go¬
spodinje.

Če v petek obleče novo obleko, čaka ga prepir in nesreča.

Dobra nebesna znamenja so mu: strelec, kozel, vodar; v
biku  in raku bo svoj konec našel. V dvojčkih, levu ali devici
naj se ženi; v tehtnici, škorpijonu ali ribah bo škodo trpel, v
ovnu ga bo nesreča zadela.

Dobre smeri so: zahod, jug in vzhod; tam naj si išče
nevesto.

Srečni meseci so: januarij, april, avgust, september, oktober,
če je luna v strelcu, biku. škorpijonu ali tehtnici. Dobra dneva
v tednu sta: torek in četrtek.

Najsrečnejša njegova leta so: 3, 5, 9, 11, 13, 16, 18, 21,
22, 25, 27, 29, 31, 33, 34, 36, 39, 41, 43 do 47, 49 do 52, 54,
56 do 59, 61, 62, 64 do 69, 71, 74 do 76, 78, 79, 83

Jupitrove ure glej februarij - marcij!

December in januarij.

Nebesno znamenje: kozel.  Vladajoči planet: Saturn.

Deček v zadnjih 14 dneh decembra ali prvih 14 dneh ja-
nuarija rojen, pride v znamenju kozla in pod vplivom planeta
Saturna na svet.

Od narave je navadno globoko zamišljen in resen, čuti in
strasti so mu počasi vzbujajo, niso silovite; čilavost njegova je
jaka in vstrajna.

Duševna njegova nadarjenost je velika; pridnost se pri
njem že zgodaj razvije; nič mu ne dela težav, karkoli je sploh
mogoče izvršiti. Strogo pošten je ter pri tem, kar je sklenil,
vstraja. V ljubezni svojih čutov ne kaže rad ter je vzlic svoji
notranji veselosti na zunaj bolj melanholičen. Čast m bogastvo
ga mikata, spomin ima dober ter posebno rad z imenitnimi
ljudmi občuje. V svojih srednjih letih bo najbolj srečen, toda
sreča njegova ni stanovitna, ker se mnogo sovražnikov trudi, da
bi mu jo kalili. Redkokdaj v svojem rojstnem kraji ostane: z
ženitvijo si premoženje pridobi ter ga velika dedščina čaka.

Če je bil zvečer rojen, postal bo nekaterikrat vdovec ter
tako več žena preživel. V pisanji, računstvu in drugih vedah
je zelo nadarjen ter je duh njegov posebno razvit. Bolezni nje¬
gove so: v želodcu, srcu, hrbtenici, očeh in zobeh. Dobro bi
storil, ko bi vzel tako ženo, ki je rojena v mesecih: februarij,
april, majnik, julij, oktober ali november; take so dobre hišne
gospodinje.

— 280 —

A’ svojem 25. letu naj se zaroči. V kupčiji mu sreča ni
posebno zvesta, železo mu je sovražno. V mladosti bo kmetijo
clobil ter mu življenje na deželi dobro de.

Y  četrtek naj nič novega ne obleče; v novi obleki ga ne¬
sreča čaka.

Ugodna nebesna znamenja so mu: lev, devica, oven, v
njih naj se zaroči, prodaja in kupuje; v znamenji bika in raka
naj nič ne prične; v strelcu in škorpijonu bo dobro potoval.

Srečne smeri so vzhod, zahod in jug; tu naj se ženi in
svoje premoženje naloži.

Dobri meseci zanj so: februarij, april, majnik, julij, oktober
in november.

Dobra njegova dneva v tednu sta: nedelja in četrtek. Ta
dva dnova sme vse pričeti, kar hoče, posebno če luna stoji v
devici, kozlu ali dvojčkih. Ce je mlaj, naj se zaroči; vse, kar
bo pri novi luči pričel, ostalo bo trajno.

Srečna njegova leta so: 2, 5, 7, 9, -11, 14, 16, 19, 11, 28,
24, 26, 29 do 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 45, 47 do 54, 56 do
59, 61 do 66, 70 do 89.

Ure glej pri juniju-juliju !

15. Za žen skI spol.

Januarjj in februarij.

Nebesno znamenje: vodar.

Deklica, v zadnjih 14 dneh januarija in prve dni februarija
rojena, pride v znamenji vodarja in pod vlado planeta Saturna
na svet. Tak otrok je navadno svež in živahen, razburljiv, toda
pri tem dobrohoten; odrasla deklica je redna in čista v gospo-

- 231 —

dinjstvu, srečna v zakonu ter ima mnogo pridnih otrok. Postave
je krepke ter jej nezgoda preti.

Ce pride zvečer na svet, naznanja jej planet bogastvo in
dva moža.

Varuje naj se štirinogih živalij; če doživi 24. leto, postane
80 let stara.

Z mlinaijem, ribičem ali lovcem se bo srečno omožila ter
veliko otrok rodila. V srednjih letih jo bo huda bolezen mučila,
toda dobro vzgojeni otroci jej bodo mnogo veselja napravili.
Ljubi godbo in petje, ima lep glas ter sama rada poje. Do
24. leta naj se omoži. Nastopni meseci so za to ugodni: febru-
arij, april, majnik, avgust, september, november. Možkim je
naklonjena in vsem ljudem priljudna, sovraži pa hudobneže; v
govoru je prijazna, oblači se dobro ter jej je sreča mila. V ne¬
deljo naj nove obleke ne oblači, to bi jej škodovalo.

Ugodna nebesna znamenja so: kozel, vodar, škorpijon in
strelec, v teh bo bogata postala; v biku in dvojčkih naj potuje;
v raku, levu in devici bo prepire imela.

Dobri meseci so: januarij, februarij, majnik, oktober in
november, če luna stoji v vodarju, ribah, dvojčkih, škorpijonu
ah strelcu. Vse stvari, ki naj se dobro izidejo, se morajo pri
novi luči pričeti.

Srečne smeri so: zahod, sever in jug; tu naj se moži
ter svoje premoženje naloži.

Najboljši njeni dnevi v tednu so: ponedeljek, sreda in če¬
trtek. Srečna ura je 11.

Srečna njena leta so: 2 do 5, 7, 8, 11, 12, 14, 16, 18,
21, 23, 24, 26, 27, 29 do 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 45, 47,
48 do 54, 56 do 59, 61 do 69, 71, 72, 74, 75, 86 in 87.

V teh letih more vse z dobičkom pričeti.

Saturn je prvi planet, v naravo donaša škodo ter je zelo
hud. Redkokdaj je videti ter se velika nesreča imenuje. Člo¬
veku nalaga bolezni, sovraštvo in razne neprijetnosti.

Ure Saturnove so:

V nedeljo: zjutraj 5., 12.; popoludne 4., 11. ura.

Nebesno znamenje: rib e.

Deklica, rojena v zadnjih 14 dueli februarija ali v prvih
14 dneh marcija, pride na svet, v znamenji rib in pod vlado
planeta Jupitra, ki ljudem podeljuje lepoto, bogastvo, čast in
visoko starost. Taka deklica je navadno jasnega temperamenta,
toda zelo boječa, rada laskanje moških posluša ter je vsled tega
redkokdaj srečna; le poročena je zadovoljna.

Vsake vroče pijače naj se varuje, ker si ž njo srečo lahko
prežene. V rojstnem kraji ne ostane, marveč pride v tuje kraje.
Ze v mladosti jej nezgode prete. Možila se bo dvakrat; z jed-
nim možem bo imela veliko težav in zopernostij.

Če je bila po dnevu rojena, rodila bo več dečkov kakor
deklic ter prvi otrok navadno umre. Pri delu je pridna, v sta¬
rosti bo postala kilava, kap jo bo zadela ter jo bodo srčne bo¬
lečine nadlegovale. Štirinoga žival jej bo osodcpolna postala.

Tujim ljudem bo več dobrot izkazala kakor svojim, rado¬
darna bo nasproti revežem, bojazljiva, nepremišljena in strastna,
vendar pa hitro potolažena. Družbo ljubi. Do 24. leta naj se
omoži; 28. leto je srečno za-njo; če to preživi, postala bo 80 let
stara. Najboljši mož za-njo bi bil umetnik, mlinar, logar ali
človek, ki ima na vodi svoj zaslužek ter je v mesecih januarij,
marcij, avgust ali september rojen; s takim možem, ki v višini
dela, imela bi nesrečen zakon.

V sredo ne sme nove obleke obleci, sicer bi jo glavobol
ali kaka druga bolezen napadla.

Nastopna nebesna znamenja so njena: oven, bik, rak,
strelec; v znamenji rib naj se zaroči in vse drago prične, v
znamenji tehtnice naj kupuje, v vodarju naj vsako podjetje
opusti. Zadeta od nirtvouda bo umrla; v kozlu bo obogatela;
v levu in dvojčkih bo imela zamere in v škorpijonu sreče na
potovanji.

Dobre njene pokrajine so na jugu, severu in vzhodu; tam
naj se moži in svoje premoženje naloži. Njen planet Jupiter
bedo in revščino pomeni; celo njeno življenje bo neprestan trud
in nestanovitno.

Ugodni meseci so: februarij, marcij, julij, november in de¬
cember, če stoji luna v znamenji raka, strelca, ovna ali rib. V se,
kar naj bo trajno, mora pri novi luči in resno, ne pa lahko¬
miselno pričeti.

Srečna leta so jej: 3, 5, 9, 11, 13, 16, 18, 21 do 23, 25,
27, 29, 31 do 37, 39, 41 do 51, 53, 54, 56, 59, 61, 62, 64, 69,
71 do 73, 75 do 79, 81 do 86.

Jupiter se imenuje velika sreča; človeku lepoto, bogastvo,
čast in visoko starost podeljuje. Jupitrove ure so:

5' nedeljo: zjutraj 6.; popoludno 1., 8.

Ribe so vodeno znamenje, ki pomeni skrivne sovražnike.

Marcij in april.

X ebesno znamenj e: k o z c 1.

Deklica v zadnjih 14 dneh marcija ali prvih 14 dneh
aprila rojena, pride na svet v znamenji ovna pod planetom

— 234 —

Marsom, ki ljudem podeljuje bogastvo, ob jednem pa škodo,
prepire in nezgode.

Taka deklica je navadno lepe postave in ravno tako le¬
pega obraza, ima dobro čuvstvo, hitro vzbujene čute, s katerimi
na-se veže moške, vendar pa je njena sreča v tem oziru ne¬
stanovitna; njena čilavost in delavnost je od dobre ah slabe
volje odvisna. Če se omoži, čaka jo mnogoštevilen zarod; kot
gospodinja je pridna in delavna.

Če pride po noči na svet, je osoda njena srečna; z mo¬
žitvijo in dedščino ima sitnosti. Njeni čestilci so zviti, trije
možje so jej namenjeni. Če doživi 29. in 55. leto, postane 79
let stara.

Tudi sama je zvita in ni vedno odkritosrčna; svojih ob¬
ljub se ne drži, hitro je jezna, pa ravno tako hitro dobra.
Ošabna je ter veselo družbo ljubi. Prišla bo v tuje dežele,
imela bo več otrok ter jih v tujih mestih preskrbela.

Njene bolezni so na ledicah, v želodcu in glavi ter mrzlica.
Poji naj se čveteronogih in strupenih živalij. Zabava se in pleše
rada. Pri svojih otrocih bo malo veselja doživela; neko dedščino
bo dobila, ki pa jej ne bo koristila. Za moža naj vzame človeka,
ki je rojen v mesecih: februarij, april, junij, julij, september ali
december.

V soboto ne sme nove obleke obleči, če si noče kake bo¬
lezni nakopati.

Dobra njena nebesna znamenja so: tehtnica, v kateri naj
se zaroči; v dvojčkih in ovnu naj gre v tuje dežele; v levu,
raku in strelcu ima glede vsake zadeve srečo; v devici, kozlu
in biku naj kupuje in prodaja; vodar in ribe jej bolezni dona-
šajo, v škorpijonu pa naj ima ženitovanje.

Srečne smeri so: zahod, sever in vzhod; tam naj se moži
in svoje premoženje naloži.

Dobri njeni meseci so; januarij, februarij, junij, september
in oktober, če stoji luna v tehtnici, škorpijonu, raku, levu ali
devici; v teh mesecih more vse z vspehom pričeti.

Srečna njena leta so: 2, 5, 7, 8, 11, 13, 16, 18, 2;], 25 do
27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 41 do 43, 45 do 52, 54 do 62,

65, 67 do 69, 71, 72, 74, 76 do 79. Tu sme vse pričeti.
Marsove ure so:

V nedeljo: zjutraj 7.: popoludne 2., 9.

., ponedeljek: ., 4., 11.; „ I., 6.

., torek: ., 6., 10.; „ 3., 10.

„ sredo: ., L, 8.; „ 4., 7.

,, četrtek: ., 5., 12.; ,. 2., 11.

.. petek: 2., 9.; ., 1., 8.

„ soboto: ., 6.; „ 5., 12.

A* teh urah ne sme ničesa poskusiti. Mars bogastvo pode¬
ljuje, pa tudi mnogo prepirov in sitnostij, katere tudi oven
označuje.

April in majnik.

Nebesno znamenje: bik.

Deklica, rojena v zadnjih 14 dneh aprila ali prvih 14 dneh
majnika, pride v znamenji bika pod planetom Venero na svet.
Navadno je veselega temperamenta, ki ljubi zabavo, tudi neko¬
liko nečimernosti jej ne škoduje. Ce se omoži, ima zdrave,
lepe in vesele otroke, ki so jej le na radost. Ljubi družbo in
ples, ima lep glas za petje. Pridna je, pa tudi zvita, kar ji na¬
koplje veliko sovražnikov. Varuje naj se velike živali, sicer je
pa njeno življenje srečno, če si sama ne prežene naklonjene
joj sreče.

Če doživi 25. leto, postane lahko 90 let stara. Ce je bila
po noči rojena, porodila bo kot žena dvojčke ter bo več hčera
kakor sinov imela.

Najhujše njene bolezni so: oteklina, glavo- in zobobol,
bolezni vratu, skorbut in trganje po udih.

A 7 ' sredo naj nove obleke nikdar ne obleče, sicer bi jo
glava bolela ali kaka druga nesreča zadela.

Dobra nebesna znamenja so: vodar in kozel; v znamenji
bika ima pri imenitnih ljudeh srečo; v znamenji raka, leva in

ovna naj kupuje in prodaja; v tehtnici, devici, škorpijonu in
ribali ima prepire. Dobro bi bilo zanjo, ko bi si izvolila moža,
ki je v juliju, septembru, novembru ali decembru rojen.

Srečne smeri so: vzhod, zahod in sever, tam naj se moži
in svoj denar naloži.

Dobri dnevi so: ponedeljek, sreda in petek; tu sme vse
dobro pričeti.

Najsrečnejša leta so: 2, 4, b, 17, 23, 33, 37 do 40, 42,
44, 66, 67, 69, 71 do 80, 85 do 89.

Venera se mala sreča imenuje. Njene ure so:

V nedeljo: zjutraj 5.; popoludne 7.

Bik dajo človeku bogastvo in zemeljske zaklade.

Majnik in junij.

Nebesno zn amonj o: dvoj  č k a.

Deklica, v zadnjih 14 dneh majnika ali prvih 14 dneh
junija rojena, pride v znamenji dvojčkov in pod vlado planeta
Merkurja na svet.

Taka deklica ima navadno močne, toda ne vstrajne nagone;
zvita je, predrzna, premetena in nestanovitna. Ge se pa omoži,
potem svoje otroke dobro vzgojuje; v gospodinjstvu gleda na
red. Drugim ljudem zna dobro svetovati, potrpežljivo prenaša
zopernosti, posebno obrekovanje sovražnih ljudij. V najboljših
letih bo prišla do premoženja ter skoraj nikdar tam ne ostane,
kjer je rojena, marveč pride v tuje dežele: več deklic kakor
dečkov bo imela. Vsled neke krivične sumnje bo morala veliko

237

pretrpeti. V 19. letu naj se poroči, dva moža sta jej namenjena.
Dobro bi bilo, ko bi si za moža izbrala kakega trgovca, uče¬
njaka, godbenika ali zlatarja, ki je rojen meseca mareija, aprila,
avgusta, oktobra ali novembra. V mladosti bo mnogo boleznij
prebila: zobobol, bolečine preko pasa in srčne bolezni. Če do¬
živi 28. leto, postala bo tudi 70 let stara.

V  ponedeljek naj nič novega no obleče, to bi jej ne liasnilo.

Dobra nebesna znamenja so: v znamenji dvojčkov, raka

ali ovna naj se zaroči, kupuje in prodaja; v biku naj nič važ¬
nega ne prične; v strelcu in ško:pijonu naj po suhem potuje.

Dobre in srečne smeri so: vzhod, zahod in jug; tam naj
se moži ter svoje premoženje naloži.

Srečni dnevi so: iebruarij, april, majnik, julij, oktober in
november.

Dobra dneva v tednu sta: nedelja in četrtek; tu sme vse
dobro pričeti, posebno če je mlaj v levu, devici, ovnu, kozlu ali
v dvojčkih.

Najsrečnejša leta so: 2, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 16, 19, 21, 23,
24, 26, 27, 29 do 31, 33, 35, 37,' 39, 41, 43, 45, 47 do 50, 52,
do 54, 56 do 58, 61 do 69, 71. 72 in 89.

V teh letih naj vse važne zadeve prične. Merkur je šesti
planet, ki ljudem sicer podeljuje učenost, toda jih ne stvarja
za dobre prijatelje.

Junij in julij.

Nebesno znamenje: rak.

Deklica, v zadnjih 14 dneh junija ali prvih 14 dneh julija ro¬
jena, pride v znamenju raka in pod vlado planeta lune na svet.
Navadno je hladne narave. Čuti njeni se počasi vzbujajo, toda
trajajo. V razveseljevanji ni posebno strastna, vsaka zabava jej
ugaja, če se le ni treba posebno truditi. V ljubezni je stano¬
vitna ter svojemu izvoljencu zelo udana; značaj njen je po¬
vprek plemenit. V gospodinjstvu se jej vse posreči: cela hiša
je redna in čista ter otroci dobro vzgojeni, tako da se sme mož

Julij in avgust.

Nebesno znamenje: lev.

Deklica, v zadnjih 14 dneh julija ali prvih 14 dneh av¬
gusta pod planetom solnea rojena, je živahna in hude jeze,
toda dobrohotna, vesela ter bistre glave za učenje. Čuti njeni
niso stanovitni. Čeravno ljubi družbo, je vendar delavna in
dobra gospodinja. Posebno veselje ima do kmetijstva; otroke
svoje za izvrstne ljudi vzgoji. Vendar ima malo sreče, dosti
sitnosti in le na starost živi brez skrbi.

Varuje naj se strahu, obrekovalcev in opravljivcev; tudi
voda in železo sta zanjo nevarna. Tuji ljudje jo bodo bolj ljubili
kakor lastni.

Bolezni njene so: v želodcu, zobeh, srcu, izpuščaji, bolezni
na očeh in v glavi.

Če doživi 22. in 30. leto, postala bo 80 let stara.

Dobri meseci so: februarij, april, majnik, julij, oktober in
november.

Srečna dneva sta: nedelja in četrtek, posebno če luna
stoji v znamenjih device, kozla ah dvojčkov.

Najsrečnejša leta so: 2, 5, 7, 9, 11, 13, 14, Iti, 18, 19,
21 do 23, 25, 26, 28, 29, 30, 31, 33, 34, 36, 38 39, 41 do 43,
46 do 48, 51, 52, 54 do 59, 61, 62, 65, 68 do 80.

V četrtek naj nič novega ne obleče, da ne postane bolna.
Lev, devica in dvojčka so jej za zaroko ugodni: kozel, strelec

Julij in avgust.

Nebesno znamenje: lev.

Deklica, v zadnjih 14 dneli julija ali prvih 14 dneh av¬
gusta pod planetom solnca rojena, je živahna in hude jeze,
toda dobrohotna, vesela ter bistre glave za učenje. Čuti njeni
niso stanovitni. Čeravno ljubi družbo, je vendar delavna in
dobra gospodinja. Posebno veselje ima do kmetijstva; otroke
svoje za izvrstne ljudi vzgoji. Vendar ima malo sreče, dosti
sitnosti in le na starost živi brez skrbi.

Varuje naj se strahu, obrekovalcev in opravljivcev; tudi
voda in železo sta zanjo nevarna. Tuji ljudje jo bodo bolj ljubili
kakor lastni.

Bolezni njene so: v želodcu, zobeh, srcu, izpuščaji, bolezni
na očeh in v glavi.

Če doživi 22. in 30. leto, postala bo 80 let stara.

Dobri meseci so: februarij, april, majnik, julij, oktober in
november.

Srečna dneva sta: nedelja in četrtek, posebno če luna
stoji v znamenjih device, kozla ah dvojčkov.

Najsrečnejša leta so: 2, 5, 7, 9, 11, 13, 14, Iti, 18, 19,
21 do 23, 25, 26, 28, 29, 30, 31, 33, 34, 36, 38 39, 41 do 43,
46 do 48, 51, 52, 54 do 59, 61, 62, 65, 68 do 80.

V četrtek naj nič novega ne obleče, da no postane bolna.
Lev, devica in dvojčka so jej za zaroko ugodni; kozel, strelec
in škorpijonu jo na potovanji varujejo; bik in rak pomenita
zanjo nesrečo.

Ure solnca so:

— 240 —

Avgust in september.

Nebesno znamenje: devica.

Deklica, ki je v zadnjih 14 dneh avgusta ali prvih 14
dneh septembra rojena, zagleda luč sveta v znamenji device in
pod vlado planeta Merkurja.

Taka deklica je hladnega temperamenta, previdna v vsem
delovanji ter stori vse, kar prične, v popolnem prepričanji. Iz¬
vrstna žena je, ljubeča mati, zvesta prijateljica in stroga gospo¬
dinja, ki vzdržuje hišo v čednem redu ter ima lin okus. Pri
vsem tem pa je svojeglavna in trdovratna, tako da jo oni, ki
no pozna njenega srca, smatra za ošabno in ponosno. Otroci
njeni so dobro vzgojeni. V 20. letu bi se morala omožiti, v sred¬
njih letih bo najbolj srečna. Do kupčije ima navadno ve lik o
veselja in ker ima pri tem srečo, pridobi si pri tem premoženje.

Voda jej je škodljiva; moškemu spolu je udana ter godbo
in petje ljubi. Ce doživi 26. leto, verojet.no je, da bo 80 let stara.

Tam, kjer je bila rojena, navadno ne ostane; vsled ded-
ščine bo premožna postala, toda sreča njena je nestanovitna. V
srednjih letih bo največ veselja doživela; dva moža sta jej na¬
menjena, ter bi se najbolje s takim poročila, ki je meseca ja-
nuarija, aprila, majnika, junija, novembra ali decembra rojen
ter je umetnik, trgovec ali rokodelec. V četrtek naj nove obleke
ne obleče.

Srečna njena nebesna znamenja so: devica, tehtnica in
dvojčka; v teh jej je sreča mila. V levu in vodarju bo bolna; v
kozlu, ribah in ovnu bo prepir imela in škodo trpela; v škor¬
pijonu jej je sreča na vodi naklonjena, v biku in strelcu pa bo
dobro kupovala.

Dobre njene pokrajine so: na jugu, vzhodu in zapadu;
tam naj v zakonski stan stopi ter svoje premoženje naloži.

Dnevi v tednu so zanjo dobri: ponedeljek, sreda in petek;
v teh dneh more vse s srečo pričeti: možiti se, zidati ali
potovati.

241

Srečni meseci so: april, majnik, junij, september, novem¬
ber in december, če stoji luna v znamenjih dvojčkov, tehtnice,
device, strelca, škorpijona, raka ah kozla.

Srečna leta so mu: 4, 7, 8, 10, 12, 13, 16, 18, 21 do 23, 25
do 27, 29, 31 do 39, 41 do 51, 53, 54, 56, 61, 62, 64, 67, 70 do
73, 75 do 80. V teh letih sme vse pričeti, posreči se jej vse.

Merkur je šesti planet ter človeku daje nadarjenost za
umetnijo in druge vede.

Ure Merkurjeve so:

September in oktober.

Nebesno znamenj e: tehtnica.

Deklica, ki je v drugi polovici septembra ah prvi polovici
oktobra rojena, pride v znamenji tehtnice in pod planetom
Venere na svet. Venera je znamenje veselja ter na človeka
dobro vpliva. Tehtnica pravičnost, delavnost, zmernost in dobre
šege pomeni, pa tudi srečo in čast. Tak otrok je ognjevit, la h ko
razburjen ter za vse dobro in lepo unet, vendar pa ne posebno
požrtvovalen.

Laskanje moških rada posluša, svojim tovaršicam je pa
manj naklonjena; navadno je pobožna in bogaboječa ter zaradi
tega spoštovana, če se omoži, postane pridna gospodinja ter
svojo otroke pošteno vzgoji. Godbo zelo ljubi, rada je vesela
ter je plesu udana. če doživi 28. leto, postane 78 let stara. V
24. letu naj se poroči. Prišla bo v tuje kraje, kjer jej bo prvi
otrok umrl. Štirinoga žival jej z nesrečo preti, ravno tako bo
vsled ognja in vode škodo trpela. V mesecih: januarij, februarij,

16

april, majnik, junij in oktober naj se moži ter najbolje s takimi
možmi, ki imajo prosto obrt ali pa na vodi delajo; tudi lovski
in trgovski stan jej je ugoden. Če so je po noči porodila, bolje
je zanjo, kakor po dnevu. Njen planet Venera pomeni bogastvo.

Venera je 5. planet, ki je solncu najbližji; če hiti pred
solncem, je danica ter se tudi lucifer imenuje; za solncem pa
jo večernica.

V soboto naj nove obleke ne obleče, sicer bi jo glava
bolela.

Dobra nebesna znamenja so: v tehtnici naj se zaroči; v
dvojčkih in ovnu bo srečno potovala; v levu, raku in strelcu
ima v vseh zadevah srečo; v devici, kozlu in biku bo srečna
pri prodajanji in nakupovanji; vodar in ribe jej bolezen pri¬
našajo.

Dobre smeri so: zapad, sever, vzhod; tu naj ženitovanje
praznuje ter premoženje naloži.

Srečni dnevi v tednu so: ponedeljek, sreda, petek. Tu
sme vse srečno pričeti: zaroko, zidanje, potovanje i. t. d.

Dobri meseci so: april, majnik, juni, september, november
in december, če stoji luna v dvojčkih, tehtnici in devici, ali v
strelcu, raku, škorpijonu in kozlu.

Najsrečnejša njena leta so: 3, 5, 10, ld, 13, 15, 16, IH,
21, 22 do 27, 29, 81 do 33, 35 do 37, 39, 41 do 51, 53, 54, 56
do 59, 61, 62, 64 do 69, 71 do 73, 75 do 79 in 82.

Venera je dober planet. Otrokom daje lepo postavo, dela
ljudi vesele in zaljubljene, toda tudi mnoge bolezni pošilja, kot:
jetiko, bolečine preko pasa in v zobeh i. t. d. Venerine ure glej
april-majnik.

Oktober in november.

Nebesno znamenje: škorpijon.

Deklica, zadnjih 14 dnij oktobra ali prvih 14 dnij no¬
vembra rojena, pride v znamenji škorpijona in pod vlado pla¬
neta Marsa na svet. Hladnega temperamenta je ter se raje
prijetnim nego neprijetnim vplivom uda. Navadno ima dober

— 243

spomin in je v ljubezni zvesta in vstrajna; v zakonu ima srečo,
skrbna žena je in ljubeča mati svojih mnogoštevilnih otrok.

V 25. letu naj se poroči, to je njeno srečno leto. V tuje
kraje pride ter bo po svojih sorodnikih dedovala. V občevanji
je ponosna in celo ošabna, potratna glede obleke ter ima zaradi
.svoje nagle jeze malo prijateljev. Ugodno zanjo je, če se omoži
z osebo, ki je meseca februarija, majnika, julija, avgusta ali no¬
vembra rojena ter je ali umetnik, ali trgovec ali pa izvršuje
prosto obrt. Če preživi 24. in 55. leto, postane 86 let stara. Kot
mlada deklica pride med tuje ljudi, v mnogih ozirih bo srečna,
pa tudi hude bolezni prestala; za mnoge dobrote bo malo hva¬
ležnosti žela; za ljudi se malo briga, vendar ima pa vsled svoje
nagle jeze dosti prepirov ž njimi.

Pri kmetijstvu nima sreče, tudi v zakonu se jej posebno
dobro ne godi. Neki pes jo bo v nesrečo spravil, ravno tako
jej je železo sovražno. Po suhem in na vodi bo mnogo po¬
tovala.

A’ nedeljo naj nove obleke ne obleče, drugače jej glavobol
ali prepir preti.

Dobra nebesna znamenja so: v škorpijonu naj kupuje in
prodaja; v biku naj se zaroči; v ovnu jo huda bolezen čaka;
v dvojčkih naj potuje; v levu in raku je v vsakem oziru srečna;
v ribah in tehtnici bo pravdo imela; v kozlu, vodarju in devici
bo po vodi srečno potovala.

Dobre smeri so: zahod, sever, vzhod; tu naj se moži.

Srečna dneva v tednu sta: torek in četrtek; tu more vse
srečno pričeti.

Najsrečnejša leta so: 2, 4, 6, 8, 9, 11, 13, 14, 16, 18, 21,
22, 24 do 31, 33, 35, 36, 38, 39, 40, 42, 44, 47, 48, 53, 54, 57
do 60, 63, 64, 66, 67, 71 do 80, 83. V teh letih jej je sreča
naklonjena.

Mars je tretji planet ter se mala nesreča imenuje. Človeku
pošilja prepir in neslogo.

Marsove ure so:

IG*

— 244 —

November in december.

Nebesno znamenje: kozel.

Deklica, zadnjih 14 dnij novembra ali prvih 14 dnij de¬
cembra rojena, zagleda luč sveta v znamenji strelca in pod
planetom Jupitrom. Navadno je živega in strastnega tempera¬
menta ter velike čilavosti, ki pa ni vstrajna. Ljubezen in so¬
vraštvo jednako ognjevito izraža, potem pa se njena razbur¬
jenost kmalu poleže. Ne boji se dela in truda, toda vstrajna ni.

Gizdavost in zunanji lišp sta jej ljuba; vsled ostrega je¬
zika si mnogo sovražnikov nakoplje ter mora marsikatero grenko
požreti. Sicer je dobra gospodinja, skrbi za red ter otroke lepo
vzgojuje. V zakonu je srečna in zadovoljna. Hudobna žival jej
z nesrečo preti; poškodovala se bo na telesu; tudi naj se vroče
pijače varuje. Imela bo dva moža in šele v 21. letu k oltaiju
stopila.

če preživi 27. leto, postala bo 70 let stara.

Vode naj se čuva, kajti na njej nima sreče. Veliko bo
morala vsled zobo- in glavobola pretrpeti.

V petek naj nove obleke ne obleče.

Dobra njena nebesna znamenja so: strelec in devica; v
škorpijonu in vodarju naj gre na potovanje; v biku, kozlu in
levu jo bogastvo čaka; v raku, dvojčkih, ribah in tehtnici naj
se moži, kupuje in prodaja.

Dobri meseci so: januarij, marcij, april, julij in december,
če je luna v kozlu, levu, biku ali vodarju.

Srečne smeri so: vzhod, jug in zapad; tu naj se moži ter
svoj denar naloži.

Dobra dneva v tednu sta: ponedeljek in četrtek; tu se
jej vse k sreči obrne.

Srečna njena leta so: 2, 3, 7 do 9, 13, 15 do 19, 21 do
23, 26 do 29, 31, 33, 34, 36, 37, 39, 41 do 66, 68, 69, 71 do
79. Ce doživi svoje 9. in 59. leto, postane 79 ali 80 let stara.

Ure Jupitrove glej pri lebruariju-marciju!

December in januarij.

Nebesno znamenje: kozel.

Deklica, zadnjih 14 dnij v decembru ali prvih 14 dnij v
januariju rojena, pride v znamenji kozla pod planetom Satur¬
nom na svet. Navadno je hladnega temperamenta, čuti njeni
se počasi vzbujajo, toda so globoki in vstrajni. Veliko strasti
jo nadvladuje, posebno skopuštvo. V ljubezni je zvesta, moži
se pozno, postane pa izvrstna gospodinja, ki je čednostna in
bogaboječa. Dva moža sta jej namenjena; če doživi 32. leto,
postane 88 let stara; imela bo mnogo otrok ter več dečkov
kakor deklic. Do 33. leta jo čakajo skrbi in tuga, potem pa se
jej na bolje obrne. Pridobi si celo premoženje.

V rojstnem kraji ne ostane, tudi očetovega posestva ne
deduje, marveč se na tujem omoži. Voda in ogenj jej bodeta
škodovala ter naj se četveronoge živali varuje. Godbo zelo ljubi.

S svojimi sorodniki bo zaradi dedščine pravdo imela. Vsled
padca se bo poškodovala.

Srečno bi se s takim možem poročila, ki je v mesecih:
januarij, februarij, april, majnik, september, oktober ali no¬
vember rojen, če izvršuje prosto obrt, pa tudi z učenjakom se
jej bi dobro godilo. Vsled lastne krivde bo mnogo nezgod
imela.

V nedeljo naj nove obleke ne obleče, pa tudi bela obleka
bi jej glavobol provzročila.

- 246 —

Dobra nebesna znamenja so: v škorpijonu bo dobro pro¬
dajala in kupovala; v dvojčkih naj potuje; v raku in levu ima
v vseh rečeh srečo; v tehtnici in ribah jo pravda čaka; v kozlu,
vodarju in devici ima na vodi srečo.

Dobri meseci so: marcij, april, majnik, avgust, oktober in
november. Dobre smeri so: vzhod, sever in zahod; tam naj k
altarju stopi.

Dobra dneva v tednu sta: torek in četrtek; ta dva dneva
sme vse dobro pričeti.

Najsrečnejša leta so: 2, 6, 8, 11, 13, 14, 16, 18, 19, 21,
22, 24, 26 do 29, 32 do 40, 42, 44, 47, 48, 53, 57 do 67, 69,
71 do 88. Ta leta naj porabi, ker so jej naklonjena.

Ure Saturnove so:

V nedeljo:

„ ponedeljek:
., torek:

„ sredo:

četrtek:

,, petek:

„ soboto:

zjutraj 7.; popoludne 2., 9.

, ' 4, 11.; „ 6.

. 4, 11.; „ 3., 10.

- 1., 8.; 4., 7.

, 5., 12.; , 4, 8.

., 4, 11.; “ 5., 6.

.. 3., 10.; ., 5., 12.

247 —

Kiromancija

ali umetnost, iz črt roke citati in prorokovati.

Kiromancija je umetnost, da se iz črt roke izpoznava in
prorokuje, kar je bilo v skrivnostih osode sklenjenega o bodoči
sreči ali nesreči kakega človeka.

Ce si ogledamo dlan, zapazimo na njej vzbokanja, črte in
ravnote, ki so posebno na levi roki izražene; zaradi tega se
tudi vedno levica za prerokovanje vzame. Na njej 7 vzbokanj
najdemo, ki so vplivu ali vladi tega ali druzega planeta pod¬
vržena ter se tudi po njem imenujejo. Glavni pogoj za ugodno
razlaganje je, da so čista, brez pik, madežev, znamenj ali za¬
motanih črt.

Tako se n. pr. 1.) največji hrib pod palcem imenuje Ve¬
nerin hrib, in če je čist, t. j. ostro omejen, pomeni veselost in
priljubljenost pri mladih in starih ženskah; če je črta z malimi
črticami pretrgana, pomeni to nejedinost v zakonskem stanu.

2. ) Hrib pod kazalcem je Jupitru posvečen ter se Jupitrov
hrib imenuje; ta hrib čist pomeni resen značaj v zvezi z dobrot-
nostjo, častilakomnostjo in hrepenenjem po vzvišenih rečeh; od
množice prečnih črt, žarkov in križev je vspeh razlaganja
odvisen.

3. ) Mali hribček pod srednjim prstom, Saturnov hrib ime¬
novan, pomeni miren, ravnodušen značaj, skromno življenje,
srednje razmere in spoštovanje okolice.

4. ) Hrib pod zlatim prstom je solnčni hrib in pomeni
minljivo srečo pri imenitnih ljudeh. Prečne črte v njem nazna¬
njajo spletke in nemirno življenje.

5. ) Vzbokanje pod mazineem se imenuje Merkurjev hrib
ter prorokuje zemeljske zaklade, dobro kupčijo, dedščino in
srečo v loteriji. Mnogoštevilne prečne črte v njem značijo
sladkosnedenost. modrost in zvijačo.

6. ) Sredi dlani in sicer pod glavno črto je Marsov hrib;
pomeni srečo v vojski in v boji z neugodnimi življenjskimi
razmerami. Maroge na njem pomenijo silovito ali pa slavno
smrt na bojnem polji.

7. ) Ob strani roke je lunin hrib ter gre od zapesti proti
mazincu na robu dlani. Pomeni potovanje v tuje dežele in raz¬
uzdanost. Prečne črte ali madeži na njem značijo bolehnost,
samstvo in zopernosti s podložniki.

Sploh vse maroge, pike in znamenja v teh hribih in črtah
nekaj slabega in neprijetnega pomenijo.

Pomen ort za prerokovanje.

Tako zvani hribi na dlani nam dajo sredstva za izpo-
znanje, kakov značaj ima dotična oseba, razne črte pa in glo-
bokejše brazde, katere pri vsakem človeku bolj ali manj raz¬
vite najdemo, nam značijo, da izvemo, povemo bodočo osodo
te ali one osebe. Po vsakojaki globočini, dolgosti ali smeri, če
je kriva ali ravna, ima tudi poseben pomen, če smo uganili
značaj posameznega človeka iz navedenih hribov, smo kot ve-
deži pri prorokovanji bodoče osode dotičnikove že na dobičku,
ker si s tem že lažje osnujemo dotično sodbo. (Pozneje bodemo
nekaj primer navedli, da bo častiti čitatelj lažje razumel, kako
to mislimo.)

Nastopne črte razločujemo:

a)  Črta življenja,

b)  Marsova črta,

c)  ženitovanjska črta,

d)  častna črta,

e)  ljubezenska črta (Venerin pas),

f)  črta zaslužka,

g)  Saturnova ali osodna črta.

— 249

h)  črta zdravja ali jeter,

i)  mizna črta,

j)  črta glavo,

k)  črta delitve.

Glavna ali črta življenja se vleče ob Venerinem hribu;
paralelno ž njo, toda manj izražena, je Marsova črta; ženito-
vanjska črta izvira pri robu dlani ter vodi do Jupitrovega
hriba, v katerem izgine. Častna črta ljubezenski pas naravnost
reže ter gre v lunin hrib, črta zaslužka pa izvira v členkovem
pregibu ter gre preko luninega hriba. Črta sreče je stranska
črta življenjske črte, ki reže glavno črto ter v jednaki smeri
teče, kakor črta jeter. Paralelna z ženitovanjsko črto je črta
mize, toda daljša od prve. Blizo členka, obkrožajoč zapest, je
črta, ki se delna črta imenuje.

V nastopnem hočemo poskusiti, da pojasnimo posa¬
mezne črte.

črta živijenja.

Ta črta se tudi srčna črta imenuje ter ima svoj izvir pod
palcem na Venerinem hribu. Črta življenja se zaradi tega zove,
ker se po njej stanje življenja sodi.

če je jasno izražena, če je dolga, nepretrgana, brez ma¬
dežev in bradavic in je posebno začetkoma male brazde ne
motijo, pomeni dolgo življenje, stalno zdravje in visoko ter za¬
dovoljno starost.

Če je pa kratka ter od drugih črt presekana, če so v njej
bradavice in če je modrorudeča, pomeni slabo zdravje, mnogo
boleznij in rano smrt. če se ta znamenja opazijo pri starejšem
človeku, soditi se sme, da je bilo njegovo dosedanje življenje
zelo nemirno..

Če jo življenjska črta z ono glave združena, pomeni to
žalostne dogodke v poznejših letih; če je močno in nenavadno
zakrivljena, nastopile bodo nezgode, ki bodo britko zadele dru¬
žino dotično osebe.

— 250

Če je ta črta začetkoma šibka ter postane vedno močnejša,
znači to bolehnost v mladosti ter zboljšanje zdravja v poznejši
starosti.

Če od te črte stranska črta proti kazalcu teče, pomeni za
poznejše čase dobro življenje, bogastvo, čast in srečo.

Če od nje jednake proge proti srednjemu prstu teko,
pomeni to hudobnega človeka, kateremu se je najbolje iz¬
ogniti.

Če se od črte življenja dve močni črti proti pregibu roke
zapazite, reči se sme, da bo dotičnik bogat in srečen v bo¬
dočnosti, če si bo sam k temu s pridnostjo pripomogel.

Če jo črta življenja pri pregibu močna, na konci šibka,
sicer pa čista in nepretrgana, pomeni to v poznejših letih bo¬
lezni. na starost pa zopet okrevanje.

Široke in močne črte življenja kažejo moč in pogumen
značaj, ki bi v vojski rad poskusil svojo srečo, ki pa ne zna
krotiti svoje nagle jeze.

Temna barva te črte znači bolezni; če od nje mnogo brazd
gre, pomenijo te za dotičnika ljute strasti v poznejših letih.

Marsova črta.

Ta ne predolga, jasno vidna, močna črta pomeni, da bo
dotična oseba v bodočnosti mnogo nezgod morala prestati, ki
bodo zahtevale vso njegovo moč in odločnost, če je ta črta
kratka in pretrgana, znači nesrečo, če je pa dolga, srečo v
vojski, v pravništvu, v zdravilstvu, pa tudi bogastvo, dedščino
ali zakonsko srečo. Zenski obeta vojaka za moža.

Če te črte ne zapazimo, sklepati smemo, da je dotična
oseba tih in miroljuben človek. Fino zavita črta znači veselje
v prihodnosti; njena rudeča barva pomeni udeležbo pri voj-
skinih zadevah.

Svetlorudeča ali modrasta barva te črte, če je zelo raz¬
drapana, pomeni mladost polno skrbij. Če jo brazde križajo, ki
se ob palcu vijejo, obeta stalno zdravje in jakost v starosti. Če

— 251  —

od Marsove črte gre ravna stranska črta, ki se s svojim kon¬
cem dotika črte življenja, sklepati se sme na blagostanje in
častne službe.

Če gre ta črta do vrha roke, pomeni veliko delavnost v
bodočnosti, če je pa majhna, zanikerna ali šibka, je znamenje
mirnega, toda nepomenljivega življenja.

Ž e ni t o v a n j s k a črta.

Ta črta, če je dobro vidna, pomeni srečo v zakonskem
stanu. Včasih ni sama, marveč v zvezi s sosedno črto mize; v
tem slučaji znači srečno, neskrbno življenje v zakonu. Če je
črta kratka ali mala, vendar pa vidna, pomeni nesrečen zakon;
zakrivljena ali k mizni črti obrnjena, znači zakonsko zvezo s
starejšo osebo, vdovo ali vdovcem.

Ce to črto prečna brazda reže, naznanja samski stan, na¬
sprotno pa jasno vidna in nepretrgana, da se bo dotičnik
kmalu oženil.

če se obrne proti zemeljskemu griču, pričakovati se sme
pozna, toda srečna poroka; popolnoma zakrivljena črta kaže
nestanovitnost tako v zakonu, kakor v ljubezni.

Če se ta črta v dve paralelni črti deli, stori dotičnik naj¬
bolje, če se izogne zakonskemu stanu, ker sme v njem samo
skrbi in zopernosti pričakovati.

če teče ta črta pod mazincem, pomeni možu, da bo dobil
devico, — ženski, da bo dobila samca v zakon. Če je črta že
koj začetkoma razdeljena, potem pa se zopet združi, znači to
zakon z vdovcem, oziroma vdovo.

Če se ta črta, pričenši sredi dlani, vije proti vršini roke,
je znamenje, da bo zakon vsled nezvestobo nesrečen. Če se pa
pod mazincem viličasto razdeli, pomeni, da bo dotičnik kot
snubač odklonjen, oziroma da bo odklonila snubače.

Ce ta črta popolnoma manjka, pomeni to dotičniku, da bo
ostal neoženjen (neomožena).

252

častna črta.

Jasno izražena, dolga, nepretrgana častna črta obeta na¬
klonjenost imenitne gospode, posebno če iz dveh ali treh para¬
lelnih črt obstoji. Ženski naznanja v tem slučaji, da bo imela
bogatega in imenitnega snubača.

Šibka častna črta pomeni čast, če je pa začetkoma za¬
krivljena, izgubo dobrega imena zaradi ljubimskih zadev.

Če častna črta naravnost teče, prereže ljubezenski pas ter
se konča v Jupitrovem hribu, pomeni to za poznejše čase na¬
klonjenost vplivnih oseb in častne službe. Če so samo sledovi
te črte opaziti, značijo nedosežne časti ali častne službe, ki so
težko doseči.

Zavita ali kriva častna črta nestanovitno srečo pomeni.

Nenavadno krepko izražena častna črta je znak nizke,
nepomenljive službe.

Rudeča barva te črte znači čast in vojskino slavo, če črta
do Jupitrovega hriba ne sega, pomeni izgubo časti vsled sreče
v ljubezni.

Ljubezenski pas.

Kjer ta črta manjka, sklepati smemo, da dotična oseba'ne
mara za drugi spol ter je zelo krepostna. Če ljubezenski pas v
Jupitrovem hribu preneha, pomeni zakon z imenitno osebo. Če
manjka ta črta do polovice, pomeni srečo v ljubezni, če je pa
dvakrat vidna, kaže udanost k razuzdanju. če se ta črta na-
mestu v Jupitrovem hribu pod mazincem izgubi, pomeni nena¬
vadno srečo v ljubezni; če je pretrgana in jasno vidna, pone¬
srečene ljubezenske dogodke, če jo pa druge črte križajo, znači
malo sreče v ljubezni; če je samo sreda ali konec pasu viden,
pomeni pozno poroko.

Nerazdrapan. jasno viden ljubezenski pas naznanja za¬
ljubljenega človeka, ki ima srečo pri ženskem spolu; bradavice
ali maroge v tem pasu obetajo zapreke v ljubezenskih zadevah.
Ce ta črta pod srednjim prstom izvira, pomeni možu, da bo

— 253  —

vzel staro devico, ženski pa, da bo dobila vdovca ali starega
samca za moža. Če se ta črta pod mazincem konča, soditi
smemo, da bo dotičnik dobil ošabno in ponosno ženo; če se ta
pas z ženitovanjsko črto združi, pomeni pač bogastvo bodoče
žene, toda tudi vladoželjnost (pantofelj).

Črta zaslužka.

Ta črta pomeni, če je lahko vidna, poznejšo priliko, da
si bo mogel kdo premoženje pridobiti. Ce se črta ne opazi, je
znamenje, da dotičnik vzlie pridnosti ne bo do ničesar prišel.
Ce je ta črta ravna in nepretrgana, znači zadovoljnost, pri¬
dobljeno z lastno pridnostjo. Če se ta črta močno proti vrhu
roke obrne, sklepati se sme iz tega na marsikatero neprijetnost
v poklicu, če se pa proti notranji dlani zakrivi, znači precejšno
izgubo v kupčiji.

če se ta črta takoj pri pregibu ne kaže, marveč šele na
dlani, pomeni to, da bodo ljudje zelo zlorabili zaupanje do-
tiene osebe.

Kratka in neznatna črta zaslužka naznanja, da bo do¬
tičnik imel veliko dela in truda, toda malo vspeha in sreče.

Ce je črta močno razbrazdana, pomeni poznejši zaslužek
v imenitni hiši, v kateri je mnogo uslužbencev.

črta sreče.  (Saturnova črta imenovana.)

Pri nekaterih ljudeh se ta črta popolnoma pogreša; take
osebe pač ne smejo na bodočo srečo dosti upati. Popolnoma
razvita in od življenjske črte preko črte glave do mizne črte
tekoča, se tudi redkokdaj opazi, pomeni pa nenavadno re¬
li ko srečo.

Ta črta navadno paralelno s črto življenja teče in v tem
slučaji smemo vspehe v poklicu in zadovoljno življenje v bo¬
dočnosti pričakovati.

254  —

Ce ta črta teče do ljubezenskega hriba, pomeni mnogo
sreče v zakonu.

Ce se slično kotu zavije, pričakovati sme dotičnik srečo
v igri (loteriji).

Šibka, razklana črta pomeni srečo v ljubezni in poroko z
bogato nevesto (ženinom).

Ce se navzgor razdeli, pomeni dedščino v poznejših letih,
če teko pa razdeljene njeno črte navzdol, ima smisel, da bo do¬
tičnik dobil veliko denarja, katerega bo pa vsled nesrečnih špeku¬
lacij zopet izgubil. Ce se ta črta koncem roke prične, pomeni
srečo na potovanji in na tujem, če se močno vije, naznanja
mnogo pustolovskih dogodkov.

Ce se v črto glave izteka, pomeni bistroumnost; če je na
dolgo raztegnjena, varčnost; če v mizni črti preneha, znači
družinsko srečo in pomnožitev blagostanja.

Če gre do prvega členka srednjega prsta, naznanja na¬
predek, pa tudi skopega in samopašnega človeka.

Jeterna črta  (črta zdravja).

Če je ta črta pravilno razvita, kaže trdno, trajno zdravje,
posebno zdrav želodec,’zdrava jetra in pljuča, če jo začetkoma
črta življenja križa, pomeni nevarno notranjo bolezen, če po¬
polnoma manjka, zapustil bo dotičnik ta svet v samoti, če je
pa koj v začetku pretrgana, znači slab želodec, iz katerega
razne bolezni prihajajo. Dvojna črta jeter naznanja trdno zdravje
pljuč in jeter, kar obeta visoko starost, če se navzgor deli, na¬
znanja zadovoljnost v hiši. če dela s črto glavo kot, pričako¬
vati sme dotičnik veliko število otrok. Če je ta črta kratka in
ostra, pomeni zgodnjo poroko; pri starejših ljudeh veliko ve¬
selja pri otrocih.

če so črta zdravja pričenja v Venerinem griču, naznanja
srečen zakon in zadovoljno starost; če se z življenjsko črto
veže, pomeni več sreče kakor pameti pri dotični osebi. Če pa

ni z nobeno drugo črto v zvezi, oseba nima nobene nadarje¬
nosti za vede.

če ta črta do konca dlani pod mazinee sega, sklepati
smemo iz tega na nestanovitnost tega človeka.

M i z n a črt a.

Dolga mizna črta pomeni veliko srečo v domovini; če je
pa pretrgana in malo vidna, izpodbuja k potovanju v tuje de¬
žele. Ce od nje stranske črte k luninemu hribu teko, svarijo
dotičnika, naj se varuje nezmernega uživanja opojnih pijač.

Ce se ta črta takoj v začetku pod mazincem razdeli, pri¬
morana bo dotična oseba, iskati si svoj kruh na tujem. Če ima
ta črta oboke ali ostro kote, skrbeti bo moral dotičnik nemalo
za pridobitev živeža; če je črta bleda in v sredi razdeljena, je
to znamenje, da bo oseba v svojo zabavo potovala: neznatna
črta pomeni podložnost in stalno odvisnost. Koj v začetku
krepka črta znači, da bo dotičnik imel veliko otrok; na koncu
razdeljena črta obeta čast in bogastvo v starosti. Madeži v črti
svarijo pred pregrešno ljubeznijo, če so pa madeži mali, ima
oseba zmožnost za pomnožitev človeškega rodu. če se črta
kakor kača vije, pomeni nezvestega in nestanovitnega človeka;
če konča med srednjim in zlatim prstom, obeta protin: če teko
stranske črte proti Venerinemu hribu, svarilo je pred razuzda¬
nostjo v ljubezni.

Če ta črta popolnoma manjka, bilo bi to znamenje, da
dotičnik v spolskem oziru ni dosti krepak.

Črta glave.

Če je ta črta jasno izražena, znači veselo bodočnost; če je
v sredi močno obokana, pomeni visoko, toda skrbi polno sta¬
rost. Če jo črta sreče križa, pomeni težavo v boji za zaželjeno
srečo, in če sega do luninega hriba, sklepati se sme, da je
oseba odkritosrčna in da na osodo drugih ugodno vpliva.

— 256

Če je ta črta čista in gladka, znači prebrisano in odprto
glavo; nasprotno pomeni nenadarjenega človeka.

če se ta črta proti srednjemu prstu krivi, je dotična oseba
strastna in prepirljiva.

Če se od te črte manjše črtice proti mizni črti dele, skle¬
pati smemo na zvit in neodkritosrčen značaj, čeravno pri tem
prebrisanost ni izključena.

če ta črta popolnoma manjka, pomeni nezadostno duševno
nadarjenost in jednake napake ter slabosti.

Črta delitve.

Ob strani, ločena od drugih črt, je črta delitve, če je
jasno izražena, pomeni trdno voljo in samozavest. Te črte na
obeh rokah pomenijo starost dotične osebe, če sta tedaj po
dve črti na vsaki roki, znači to, da dotienik sme na starost
76 let upati.

Če je ta črta neznatna in malo vidna ali če popolnoma
manjka, sklepati se ne sme na smrt v mladosti, marveč na
zadovoljnost in mirno življenje.

Globoke brazde v tej črti oznanjujejo zavist in sovraštvo,
mali križi v njej pa ljubezen in prijateljstvo.

Krogi in trivogelniki v tej črti pomenijo, da smo skrivaj
gojeno upanje opustili. Razdeljena, razkosana črta znači, da se
bo dotičnik moral od svojih ljubih ločiti, ker bo moral v tujini
svojo srečo iskati, če je ta jednaka verigi, zapustila bo oseba
svoj dom ter se čislana in bogata povrnila.

T r i v o g e 1 n i k (triangula).

Razven teh črt razločevati moremo na dlani dvoje figur,
katere prej omenjena črta stvarja, katerih jedno imenujemo
trivogelnik ter obstoji iz črte jeter, zaslužka in glave.

Če je ta trivogelnik jasno viden, pomeni dober in jasen
temperament; če je nenavadno velik, znači moško moč in od¬
ločnost; majhen trivogelnik je znamenje neodločnosti, plašlji-
vosti in malodušnosti.

257  -

Če so koti trivogelnika zadosti zaprti ter pri tem ostri,
pomeni to čast in ob jednem zaljubljenost.

Če je samo zgornji kot zaprt, ostala dva pa ne, ima do-
tičnik navadno več sreče kot pameti.

M i z a.

Ta figura je trivogelniku slična ter jo stvarjajo črte živ¬
ljenja, glave in sreče.

Ravna, jednakomerno izražena, zamotanih črt, madežev in
bradavic čista miza znači veliko srečo v zakonu in domačiji,
če je oblika mize drugačna, ima nasprotni pomen. Široka miza
veselje in srečo v kupčiji obeta ter svari pred zapravljivostjo.

V začetku, t. j. pri palcu ozka miza, ki pozneje širša po¬
stane, pomeni revščino v mladosti in bogastvo v starosti. V za¬
četku široka in proti koncu ozka miza ima nasprotni pomen,
namreč, da bo dotičnik na stara leta vedno bolj reven.

Ozka miza je znak ne posebno srečnega zakona, in sicer
zaradi skoposti in bojazljivosti.

Razne figure in znamenja, n. pr. manjši trikoti, križi i. t. d.
v njej nič dobrega ne pomenijo ter se iz njih sme na sovraž¬
nike in druge neprijetnosti sklepati.

N ohtovi.

Kakor črte na dlani, imajo tudi nolitovi poseben pomen
za bodočnost in značaj človekov; zaradi tega o njih v kratkem
nastopno navedemo:

Dolgi, beli nohtovi so znamenje slabega zdravja sploh,
kateremu lahko nevarnost preti; če so skoraj prozorni, so dokaz
pomanjkanja krvi in slabih živcev.

čedni, skrbno gojeni nohtovi so znamenje reda in neči-
mernosti; črni nohtovi značijo pridnost in štedljivost. Beli ma¬
deži na nohtovih pomenijo srečo, črni nesrečo.

17

Rudeči, skrhani, raztrgani nohtovi naznanjajo človeka hude
jeze in strastij, ki pa se hitro da potolažiti. Veliki, zakrivljeni
nohtovi pomenijo ošabnost in napuh, kakor tudi pretirano sa¬
mozavest.

Mali, mehki in zakrivljeni nohtovi značijo ponosen značaj
ter častiželjnega, svojeglavnega človeka. Mali, okrogli nohtovi
so znamenje nezadovoljnosti in malomarnosti.

Debele nohtove imajo ljudje, ki imajo smisel samo za
materijalnost in uživanje, ne pa za kaj vzvišenega; tudi se iz
njih sme na lenobo sklepati.

Dolgi, ozki nohtovi značijo veselje do ugibanja ter ved-
nostnega raziskavanja.

Dolgi in pri tem debeli nohtovi so znamenje trdnega te¬
lesnega zdravja in veselosti.

Dolgi, široki in mehki nohtovi nam povedo, da dotičnik rad
zapravlja.

To so glavna pravila kiromancije. Treba je pred vsem za¬
pomniti si, kaj posamezni znaki pomenijo. Kdor se za stvar
zanima ter ima dober spomin, navadil se bo kmalu, iz roke
prorokovati — tudi ko bi bile črte zelo zamotane — ter bo
mnogo pripomogel k zabavi in razveseljevanju v raznih družbah.
Pridobil si bo tudi lahko naklonjenost drugega spola, če bo na
prijeten način znal izraziti prorokovanje.

V boljše umevanje tu nekaj vzgledov navajamo.

M1 a d e m u deklet  u.

Če opazujem razne črte Vaše lepe roke, najdem solnčni
hrib gladek in čist, kar mi je jasen dokaz Vaše veselosti in
odkritosrčnosti, ki je vsake zvijače in hudega namena prosta.
Črta življenja, od katere tečeta dve precej krepki stranski črti
proti zapesti, Vam prijetno blagostanje in resnično srečo za bo¬
dočnost obeta, če bodete sama s pridnostno in strogo vestnostjo
k temu pripomogla. Ta črta se sicer proti koncu s črto glave
spoja, kar znači, da Vas v poznejšem času marsikatere nezgode

— 259  —

čakajo, toda v luninem hribu Vaše dlani je nekaj tenkih, krat¬
kih zamotanih črtic, ki mi pravijo, da ste vstrajna in potrpež¬
ljiva ter da bodete premagala one nezgode.

Če nadalje opazujem hribe Vaše dlani, vidim, da je Sa¬
turnov hrib raven in gladek, kar pomeni nenavadno vzgojevalno
nadarjenost. Pri tem je Vaša ženitovanjska črta polna prečnih
brazd, iz česar smem sklepati, da se no mislite možiti. Toda to
pri Vas ne velja, kajti one brazde se z mizno črto vežejo, kar
zopet pomeni srečen zakon. Ker pred vsako poroko mora lju¬
bezen biti, preiskati moram Vaš ljubezenski pas, in tu vidim,
kar se redkokdaj zgodi, da ta črta na Vaši dlani popolnoma
manjka. Iz tega smem z gotovostjo sklepati, da ste moškemu
spolu do sedaj malo naklonjena. Da tedaj poizvem osodo Vaše
ljubezni, povprašati moram drugo črto za svet in tu najdem, da
je črta jeter jasno izražena, in to mi dokazuje, da se bodete
kmalu poročila. Vidim pa pri tem, da bodete morala veliko
zaprek odstraniti, predno dosežete svoj srečni cilj; oblika Ju¬
pitrovega hriba mi razodeva, da Vam bo pri tem Vaša krepka
volja in eneržija pomagala.

Marsova črta je ostro izražena, ne da bi bila dolga, kar
podpira mojo trditev, da Vas čakajo neprijetnosti, pri katerih
bodete morala vse svoje sile napeti, da jih premagate.

Na Venerinem hribu mal križ opazim, kar potrjuje moje
prerokovanje, kajti to pomeni veliko dobrotljivost Vašega srca.

Pri zemeljskem hribu one znamenite podolgaste črte po¬
grešam, ki značijo udanost in pokorščino; očito imate nagib k
oporekanju, pri tem pa ste zvesta in poštena. Častna črta pred
Jupitrovim hribom preneha ter naznanja, da Vam bo sreča
prave ljubezni nadomestila zunanji blišč in da bodete v inte¬
resu prave sreče odklonila imenitnega snubača.

Mizna črta je dolga ter jedno gornjo stran dlani z drugo
sklepa. Jz tega smem soditi, da Vas velika sreča čaka, posebno
v domačiji, in ker to črto križa črta sreče, imela bodete več,
kakor je treba za življenje.

ir*

— 260 -

Kar se tiče Vaše starosti, opazim pet delilnih črt, in ker
vsaka izmed teh pomeni 19 let, določena Vam je starost 95 let.
V dehii črti vidim male križe, tedaj se smete do pozne starosti
na ljubezen in prijateljstvo drugih zanašati.

Posebno me veseli, da na Vaši roki vidim toliko dobrega
in prijetnega za Vašo bodočnost, ter se Vam za potrpežljivost
zahvaljujem, s katero ste poslušala moje prerokovanje.

Drug vzgled.

Draga gospodičina! Črte na Vaši dlani mi mnogo pri¬
jetnega in laskavega pripovedujejo, zaradi tega pa tudi srečo
zaslužite, ki se Vam v tako veliki meri ponuja.

Življenjska črta Vam stalno zdravje, dolgo življenje in ve¬
selje obeta. Da ste bila v nežni mladosti bolehna in slabotna,
to naj Vas ne moti, kajti sedanje Vaše okrepčano zdravje Vam
mora zadostno nadomestilo za to biti.

črta glave sicer nestanovitnost kaže in navidezno se z
drugimi ljudmi rada šalite, toda to se brez slabega namena zgodi.
Izvrstno jasno pamet imate ter se rada s tajnimi vednostmi
bavite.

Mizna črta mi razodeva, da bodete imela mnogo otrok;
tudi bodete veliko časti doživela ter na starost bogata postala,

Jeterna črta Vam krepko zdravje obeta ter razodeva, da
ste zaljubljene nravi. Črta sreče je tako nediskretna, da mi
pravi: Vi darov ljubezni preveč ne uživate ter ste modra in
bistroumna. Sreča Vam hoče trajno naklonjena biti, črta ženi-
tovanja pa razkriva, da niste sovražna ljubkanju.

Malo razvita Marsova črta pravi, da ste mirna in miro¬
ljubna, da razumete srečo ceniti, in da bo Vaša roka revežem
vedno odprta.

Gospodu.

Že prvi pogled na Vašo dlan mi kaže, da opravljate posle,
pri katerih ni treba posebnih telesnih močij. Vaš poklic r prvi

- 261  —

vrsti premišljevanje in delo z glavo zahteva, bradavica na
Vašem solnčnem hribu pa mi razodeva, da raje pustite druge
za Vas delati, kjerkoli je to mogoče. To sploh o Vašem delo¬
vanji velja in to omenjam, da Vas za bodočnost svarim, da se
varujete te okoliščine, ker bi Vam lahko osodepolna postala.

Vaša črta glave, ki je posebno izražena, Vam bo omo¬
gočila, da opustite ono slabost, in to Vam bo pri vseh podjetjih
in špekulacijah naklonilo srečo in vspeh. Na nekem mestu se
Vaša črta glave z ono sreče križa, kar razodeva, da se bodete
morali dobro potruditi, predno dosežete omenjene vspehe.

Vaš Saturnov hrib ima križe in jamice, ki razodevajo veliko
naklonjenost do ženskega spola, in Vaša nepretrgana in jasna
ženitovanjska črta mi pravi, da se bodete kmalu poročili. Upam,
da Vas znamenja ljubezenskega pasa, ki Vam obetajo mnogo
sreče v ljubezni, ne bodo zapeljala k nestanovitnosti; to bi Va¬
šemu dobremu imenu škodovalo ter oviralo Vaše častihlepne
namene. Vaš zakon bo le tedaj srečen postal, če se samo iz
ljubezni poročite, kajti viličasta razdelitev Vaše ženitovanjske
črte naznanja, da marsikatera tuga čaka Vašo bodočo soprogo.

Črta življenja je nenavadno zakrivljena; zaradi tega Vam
moram, žal, povedati, da nezgode prete Vašemu družinskemu
življenju. Mogoče so bodete morali kmalu vojske udeležiti, kajti
Marsova črta je mala in rudeča. Posebno Vas moram prevelike
zaupljivosti pri podjetjih svariti, kajti Vaša črta zaslužka pravi,
da bo nekdo nesramno zlorabil Vaše zaupanje.

črta sreče Vam mnogo dobrega obeta; kaže mi sicer
pozno, toda znamenito blagostanje in srečno bodočnost. Razde¬
litev te sreče mi razodeva, da bodete v poznih letih dedovali,
in sicer s strani svoje soproge.

Neznatno razviti Venerin hrib znači duševno ravnotežje,
črta jeter pa zdravje obljubuje, če bodete krotili nagnenje do
pijač, kar razodeva m izna, črta.

Vaši lastnosti sta tudi pogum in čilavost; to kaže črta,
ki od Marsovega hriba teče.


— 262 —

Ne pozabite tedaj svetov, katere Vam naznanjajo črte na
dlani, ter mi ne zamerite, da sem moral tudi nekaj neprijetnega
Vam povedati.

Konečno Vam morem še nekaj veselega naznaniti, namreč,
da bodete dosegli visoko starost, kajti črta delitve Vam za¬
dostno starost do 70. leta obeta.

Mladi vdovi.

Pravijo, da je jako zanimivo razlagati bodočnost mladi
vdovi; vsaj meni bo to prijetno, ker na prvi pogled z Vaše
lepe roke čitam, da Vas čaka srečna bodočnost.

Žalostni dnevi so minuli, sledila jim bo zadovoljnost,
združena z blagostanjem.

Vaš solneni hrib ima nekaj brazd, kar razodeva nestano¬
vitnost in radovednost, toda katera gospa je teh slabostij prosta?
Zato je pa Saturnov hrib čist, gladek in raven, kar pomeni
vzgojevalno nadaijenost in molčljivost

Venerin hrib vrhu tega duševni mir in malo naklonjenost
nasproti moškemu spolu znači, kar mi razodeva, da bi moral
mož, ki bi Vas v drugič hotel k oltarju peljati, biti človek od¬
ličnih lastnostij. Sicer menim, da ne bodete mogla lahko ostati
brez moškega varstva, ker v Jupitrovem hribu izvirajoče črte
pravijo, da ste bojazljiva in neodločna v viharjih življenja. Tudi
tri črte na krajnem hribu pohlevnost in popustljivost nazna¬
njajo in črte v luninem hribu so mi porok, da vstrajno prena¬
šate velike nezgode, da ljubite hišni red in ste štedljiva. Tri
črte na Jupitrovem hribu veselost značijo. Pri takih lastnostih
se lažje da sklepati na veselo bodočnost, kakor pri otožnem
človeku.

Tudi Vaša življenjska črta srečo in blagostanje naznanja,
isto tudi dve črti, ki iz nje tečeta proti zapestju. Toda sreča je
tudi od Vas same odvisna, ker si jo morate tudi zaslužiti.

Marsova črta žalostno mladost in za pozneje udeležbo pri
vojskinih dogodkih pomeni. Mogoče izvira to iz Vaše naklo-

— 263  —

njenosti vojaškemu stanu. Vaša ženitovanjska črta Vam za po¬
znejša leta zelo srečno zakonsko življenje obeta, ker se pa deli,
ne smete koj prvega snubača vzeti, ker bi to za Vas osodo-
polno postalo.

Častna črta je nekoliko zakrivljena ter pravi, da bi prvi
snubač škodoval Vašemu dobremu imenu, častilcev se Vam ne
bo manjkalo ter bodete že o pravem času ljubezensko srečo našli.

Vaše črte na roki neprestano in vstrajno delo naznanjajo.
Črta sreče Vam za pozna leta neko dedščino obeta, Zato Vam
črta jeter stalno in krepko zdravje obljubuje. Ostale črte pa
pravijo, da bodete šla v tuje kraje in da bo to zavist in ljubo¬
sumnost provzročila. Upajmo pa, da se to tako kmalu ne zgodi,
ter da bodemo z Vašimi izvrstnimi lastnostmi še dolgo časa
veseli skupaj ostali in se veselili Vaše srečne bodočnosti.

Razlaganje kart

z navadnimi (marijaš-) kartami.

O štirih barvali sploh.

Za razlaganje kart po nastopnem načinu so najpriprav-
nejše tako zvane francoske karte, katerih je 32. Kakor znano,
razločujemo štiri vrste ali barve teh kart, in sicer: srce, karo,
pik in želod ali tref. Vsaka teh barv ima po jedno sedmico,
osmico, devetico, desetico, fanta, damo, kralja in asa.

Vsaka navedenih kart za-se ima poseben pomen. Srce
sploh nekaj dobrega, veselega, prijateljstvo ah ljubezen pomeni;
karo: denar, premoženje, srečo; pik: upanje, novice, potovanje
na železnici ah peš; tref: zvijačo, varanje, nezvestobo, žalost
in trpljenje, bolezen in smrt.

Te lastnosti dobe pri polaganji kart vsled sosedstva z dru¬
gimi kartami določeno obliko in pomen, poostrujejo ali manj¬
šajo ; ravno tako izvir, vzrok in nasledke, kakor tudi stranske
okoliščine označujejo, ki so v zvezi s tem ali onim dogodkom;
da, celo mogoče je, da posamezni pomen karte vsled njenega
sosedstva dobi ravno nasprotni pomen, kakor ga ima sama
za-se. Tako n. pr. pomeni tref-as najslabše, kar je sploh na
svetu mogoče; zlo, bolečine, žalost, nesrečo, bedo in revščino.
Oe pride pa na levo te karto srčna osmica, pomeni potem vesel
strah ali prijetno iznenadenje. K aro-desetica denar in bogastvo
pomeni, če leži pa poleg fanta, znači naklonjenost ali blago¬
hotnost.

Iz teh vzgledov more vsakdo spoznati, kako more okolica
smisel in pomen karte predrugačiti, oziroma na-njo vplivati,
in da vsakdo, ki hoče pravilno razlagati karte, mora pred
vsem vedeti:

— 265 —

1. ) Kateri pomen ima vsaka karta za-se.

2. ) Kateri pomen dobi vsled sosedstva drugih kart, po¬
sebno onih, ki leže na levo roko, oziroma neposredno nad ali
pod njo.

O štirih barvali v posebnem.

S r e e.

Srce-sedmina:  Iskrena, odkritosrčna ljubezen. — Ce
pride polog nje srčna osmica, pomeni poljub, če pride zraven
pa še srce - devetica, je znamenje, da pride dotičnica v drugi
stan. — V zvezi s karo - sedmieo zaročni prstan pomeni; s pik-
sedmico spolske poželjivosti; s tref-sedmieo pa laskanje, uljud-
nost, neodkritosrčnost.

Srce-osmica:  Prijeten, vesel dogodek; v čem ta obstoji,
o tem določuje jedna glavnih kart.

Sree-devetica:  Nasledek spolne ljubezni; v zvezi s
karo - desetico zaslužek v denarji ali veliko premoženje; s karo-
devetico dober vspeh pri podjetji, ki se strinja z upanjem
onega, ki hoče svojo bodočnost izvedeti. Ce pade poleg nje
pik-sedmica, znači izpolnitev upanja; v spremstvu pik-osmice
naznanja veselo potovanje (izlet na deželo) ali zabavo. Ce ima
poleg sebe pik-desetico, obljubuje dovoljenje k potovanju, in
če jo spremlja pik-as, pomeni pismo od botra. Ce pade poleg
njo kaka tref, osobito tref-desetica, končala se bo kmalu neka
zamera.

Sree-desetica  ženitovanje ali zaroko pomeni. — Ce
pade poleg nje kaka karo, naznanja preskrbljenje vsled službe,
in sicer v zvezi s sedmieo manj dobro, z osmico boljše in z
devetico prav dobro preskrbljenje. Ce je ta karo-desetica ali
celo as, obeta visoko službo, ki je vplivna in v zvezi z velikim
dostojanstvom.

č'e jo spremlja' kaka pik-karta, pomeni rokodelstvo ali
meščanski obrt, in sicer s sedmieo neznaten, z osmico razcvi-
tajoč se in z devetico razvit obrt. Ce leži poleg nje tref-sedmica,

znači domač prepir ali zamero; v zvezi s tref-osmico neza¬
dostne dohodke, s tref-devetieo pa zakonsko nezvestobo. Če
pade poleg nje tref-desetica, naznanja nered v gospodinjstvu,
če pa tref-as, preti ločitev zakona.

Sr c e-fant  misli, mišljenje, namere in čute pomeni. Ra¬
čuna se k srčnemu kralju ali k srčni dami, kakor je ravno do
jednega ali druzega bližji; in znamenja, ki obkrožujejo to karto,
pomenijo lastnosti dotične osebe. Če so sosedne karte srčne,
značijo dobrohotnost in naklonjenost — karo samopašnost
pik ljubosumnost — tref zlobnost, varanje, nevoščljivost in
maščevalnost.

S r c c - d a m a zastopa osebo, v katere interesu se karte
polagajo, seveda če je ženska, sicer pa je žena dotične osebo,
ki si da karte razlagati; če je ta samec, pomeni njegovo lju¬
bico ali neA r esto. sploh pa ono žensko, po kateri njegovo srce
hrepeni.

Srčni kralj  ono osebo pomeni, kateri se karte razla¬
gajo, če je moški, v nasprotnem slučaji pa soproga oziroma
ljubčka, ženina in sploh izvoljenca.

Srčni  as  hišo ali mesto znači, kjer kdo stanuje, če je
poleg srce - secirnica, pomeni zadovoljnost s stanom; če pade
zraven srce-osmica, znači družinsko slovesnost; z devetieo v
zvozi mnogo otrok, in spremljan od srčne desetice ali asa trdno
zdravje in visoko starost obeta. V  zvezi s karo - sedmico prido¬
bitev male, s karo-osmico večje, s karo - devetieo prav velike
hiše znači.

če ima karo - desetico ali as v bližini, naznanja prilastitev
velike kmetije. Če leži poleg nje pik - sedmiea, se dotičnik
kmalu seli ali pa kraj zapusti, v katerem stanuje; s pik-osmico
pomeni selitev v bližnje mesto, z devetieo v oddaljeno mesto,
z desetico v tujo deželo in z asom v tuj del zemlje. — Če leži
poleg tref-sedmiea, pomeni rušitev domačega miru; z osmic-o
in devetieo svari, naj bode dotičnik z lučjo in ognjem previden;
z desetico rubežen domačije in z asom sodnijsko prodajo do¬
mače hiše.

— 267  —

Iv a r o.

Karo-sedmiea: Korist v kupčiji. V zvezi s srčno karto
prijetno kupčijo znači; s pik-sedmico častilakomnost, s tref-
sedmieo skopost in blagoklepnost.

K ar o-osmič  a:  Pričakuj posest, premoženje ali plačan j e
terjatev!

Karo-devetiea:  Sreča in čast, korist in izdaten za¬
služek. — S srčno sedmico v zvezi zadovoljnost in potrpežlji¬
vost pomeni; s srčno osmico neprijetno iznenadenje; s srčno
devetico izgubo v denarji vsled strastne ljubezni; s srčno de¬
setico izboljšanje razmer vsled poroke; s srčnim asom gradbo
nove hiše. — Če leži poleg karo - sedmica, pomeni pridnost;
karo-osmiea rešitev iz skrbij; spremljana od karo -devetice re¬
šitev iz smrtne nevarnosti; če je poleg karo - desetica, denar in
blago, katero si morem s potovanjem ali kupčijo pridobiti; s
karo - asom zaslužek v denarji ali pa kako listino ali pisateljsko
delo. — S tret- sedmico: velika strast do igre; s trof- osmico:
prevelika potratnost v jedi in pijači; s trof-devetico: globa za¬
radi nepremišljenega govora, zaničevanje ali obrekovanje; s
tref-desetico: krajša kazen v ječi; s tref-asom: daljša kazen
v ječi.

Karo-desetica  naznanja, da bodemo dobili nepričako¬
vano dedščino ali denar in bogastvo. Ge leže poleg še druge
karo-karte, posebno še pomešane s srčnimi kartami, pričako¬
vati smemo nenavadno bogastvo; poleg fanta naklonjenost in
priljubljenost znači.

Karo-fant  smisel, misli, namere in čute karo - kralja ali
karo-dame pomeni, katera teli kart bliže njemu leži; nižje
karte blizo njega lastnosti one osebe značijo, katero karta po¬
meni. Srčne karte naznanjajo ljub pomen, karo. samopašnost,
pik ljubosumnost in tref zlobnost, varanje, zavid in maščevalnost.

K aro-dam  a je soproga karo-kralja, imenitna gospa ali
bogata vdova. — S srčno sedmico jo ta rulada, s srčno osmico
nenavadno lepa in s karo-sedmico je v tridesetih letih; s karo-

osmieo dobrodelna in ljubeznjiva. S pik-sedmico nekaj nad
štirideset let; s karo osmieo ponosna in domišljava; s tref-sed¬
mino je petdeseto leto prekoračila in s tref-osmieo je svojeglava
in prepirljiva. Če se karo-dama s karo-kraljem snide, pomeni
to srečne dogodke ali srečen izid neprijetnih zadev, katere je
skupina kart provzročila. Tako snidenje kart se srečna mari-
jaža imenuje.

K ar o-kralj  imenitnega gospoda pomeni, predstojnika,
visokega uradnika, kavalirja ali kneza, katerega lastnosti zna-
ci j o nastopne karte: srčna devetica dobrohotnost in popustlji¬
vost, karo-devetica plemenitost in uslužnost, pik-devetica stro¬
gost in pravičnost, tref-devetica pa neprijaznost in škodoželjnost.

K aro-as  sploh srečo pomeni, katere kakovost sosednje
karte označujejo. — S srčno desetico srečen in zadovoljen zakon,
s srčnim asom visoka služba, s karo-devico dedščina, s pikovo
desetico pridobitev velike hiše ali dobre kmetije, s tref-desetico
velik dobitek v loteriji in s trefovim asom ugoden izid važne
pravde.

Včasih ta as darilo ali nekaj jednakega pomeni, katero
vodno od one dame ali kralja prihaja, ki je v bližini tega asa.
— S srčno sedmico naklonjenost in ljubezen prijatelja ali pri¬
jateljice znači, s srčno osmieo nekaj posebnega, okusnega in s
srčno desetico darilo za god ali rojstni dan. S karo-sedmico
ima to darilo malo, s karo-osmieo srednjo in s karo - devetico
veliko vrednost ter je v tem slučaji tudi lahko denar. S pikovo
sedmico je dobro došlo, s pikovo osmieo je bilo pričakovano in
s pikovo devetico je iznenadilo. S tref-sedmico le manj zado¬
voljuje, s tref-osmieo se ne ceni in s tref-devetico je neprijetno
in nezadovoljnost vzbuja.

Pik.

Sedmi  c a izprehod, izlet ali malo potovanje pomeni. —
Če leži poleg takih kart, ki imajo globokejši pomen, znači to,
da se bo poprej povedano kmalu izpolnilo. Ge jo srčna osmica

269

spremlja in je v bližini kralj ali dama, govorila bo dotična
oseba kmalu z onim, katerega pomeni dotična karta. S karo-
osmico molčljivost in s tref-osmieo obrekovanje naznanja.

O s mi c a pot ali kratko potovanje znaei; s srčno karto v
zvezi naznanja, da gremo radi na pot; s karo - kartami, da je
potovanje po opravkih, katero moramo izvršiti; s trefovo karto,
da potovanje ne bo imelo zaželjenega vspeha.

Devetica  pri samskih osebah ljubosumnost pomeni. S
srčno sedmico znaei, da bo ljubezen bolj vsplamtela ali da bo
bolečina olajšana; s karo-sedmico obeta ugoden konec; s pik-
sedmico je ljubosumnost neopravičena, s tref-sedmico pa opra¬
vičena. če leži poleg srčne osmice, nepričakovan obisk na¬
znanja. Če je v zvezi s srčno devetico, povrne se sin ali hči s
potovanja. Ce je zraven srčne desetice, povabljen boš na ženi-
tovanje, s srčnim asom pa oddaljeno sorodstvo pomeni. Če pade
poleg nje karo - osmiea, ima smisel, da bo dotičnik dobil ali¬
mentacijske stroške. V bližini karo - desetice pomeni, da se bo
dedščina izpodbijala ali da se bo več dedičev k nji oglasilo. S
karo-asom v zvezi razlago dopušča, da bo dotičnik vslcd kon-
kurza nekega dolžnika trpel veliko škodo.

Desetica  dolgo potovanje naznanja. S srčno sedmico
znači, da gremo radi na potovanje; s srčno osmico bomo na
potovanji veliko zabave imeli; s srčno devetico, da nas bo na
potovanji sin ali hči spremljala, s srčno desetico pa, da bo žena
naša spremljevalka. S srčnim asom v zvezi nam obisk starišev
ah tasta ali tašče obeta. S karo-sedmico naznanja, da bo po¬
tovanje srečno; s karo-osmico, da nas bo potovanje veliko de¬
narja stalo; s karo-devetico, daje  potovanje v trgovskih poslih:
s karo - desetico, da gremo zaradi dedščine na pot; v bližini
karo-asa pomeni, da hočemo s tem potovanjem doseči nakup
kmetije ali industrijskega podjetja. S pikovo sedmico smo se
nenadoma na potovanje odločili; s pikovo osmico, da bodemo
pozneje še nekaj potov imeli; s pikovo devetico je potovanje
še dvomljivo; s pikovim asom, da je nepričakovano pismo
vzrok temu potovanju. S trefovo sedmico v bližini je znamenje,

m —

da ne gremo radi na potovanje; s trefovo osmico bodemo mo¬
rali na potovanji mnogo potrpeti; s trefovo devetico, da sploh
ne bodemo šli na potovanje ali pa še-le potem, ko bodemo
premagali mnogo zaprek. S trefovo desetico bo dala pravda, s
trefovim asom pa smrt kakega sorodnika povod potovanju.

Fant  pomeni smisel, misli, mišljenje, namero in čute
pikove dame ali pikovega kralja, kakor smo to že prej pri
srcu in kari omenili.

Dama  je soproga pikovega kralja, če je pikov as v bli¬
žini, sicer pa znanko ali prijateljico onega, ki si da karte raz¬
lagati. S srčno sedmico je mlada, s srčno osmico ima dobro
srce; s karo-sedmico je v tridesetih letih, s karo-osmico bo
veliko premoženje dedovala; s pikovo sedmico je okrog 40 let
stara; s pikovo osmico je v svojih sklepih nestanovitna. Stre¬
lovo sedmico je 50. leto prekoračila in s trefovo osmico je pre¬
pirljiva in svojeglavna.

Kralj  prijatelja ali sorodnika pomeni, ki nam dobro hoče.
S srčno devetico je obrtnik, s karovo devetico trgovec; s pikovo
devetico vrtnar ali kmetovalec; s trefovo devetico vojak.

Ce pade pikova dama pod ali nad pikovega fanta, znači
to, da je gospod zaročen.

As pismo pomeni, kojega natančnejši pomen naznanjajo
nastopne karte: S srčno sedmico je ljubimsko pismo; s srčno
osmico je v pismu voščilo k imendanu ali sicer kakemu vese¬
lemu dogodku; s srčno devetico krstni list pomeni; s srčno
desetico ženitovanjsko pogodbo, s srčnim asom pa kupno po¬
godbo ali listino glede nakupa neke hiše. — S karo-sedmico
je v njem prošnja za podporo ali malo posojilo; s karo-osmico
se trgovskih zadev tiče ter se v njem kaj ponuja ali pa tirja;
s karo - devetico se opominja, naj se dolg poplača; s karo-de¬
setico srečko pomeni, s karo - asom pa patent ali služben dekret.
— S pikovo sedmico provzročuje, da nas pismo iznenadi; s
pikovo osmico nas k potovanju poživlja; s pikovo devetico se
roka k spravi ponuja ; s pikovo desetico pa potni list, delavsko
knjižico ali sploh legitimacijo znači.

S trefovo sedmico nam pismo bolezen ali telesno poško¬
dovanje naznanja; s trefovo osrnico smrt; s trefovo devetico
odpoved; s trefovo desetico neugoden izid pravde ali policijske
zadeve znači; s trefovim asom pa pravdne spise ali oporoko
(testament).

Ce je pa poleg pikovega asa tref-fant, pomeni pismonošo
ali sela, ki nam prinaša kak dokument.

Tref ali želod.

Sedmi  ca  solze pomeni; s srčno osmico so to soize lju¬
bezni ali veselja; s karovo osmico solze veselja; s pikovo
osmico solze bolečine ali ljubosumnosti in s trefovo osmico solze,
katere pretakamo vsled britkosti, bolečin, tuge ali žalosti.

O s mi c a bolezen pomeni. — S srčno sedmico je ta kratka
in brez nevarnosti; s karo-sedmico je dolga, ki pa srečno pre¬
neha; s pikovo sedmico dvomljiva, t. j. ne izboljša se, pa tudi
ne shujša; s trefovo sedmico je neozdravljiva, smrtna. S srčno
devetico zamero znači, katero bodemo zaradi sina ali hčere
imeli; s karo - devetico čmernost zaradi neopravičene terjatve;
s pikovo devetico jezo zaradi govoričenja in s trefovo devetico
nezadovoljnost zaradi slabega ravnanja z nami.

Deveti  e a slab izid ali izgubo znači. Od srčne sedmico
spremljana neuslišano ljubezen pomeni; če leži poleg nje srčna
osmiea, ponesreči se nam kako podjetje ali zabava; s srčno
devetico v zvezi nam pravi, da se nam pohotne namere n •
bodo posrečile; poleg srčne desetice naznanja, da se bo name¬
ravana poroka razrušila; s srčnim asom pa, da nam bo stano¬
vanje odpovedano. S karovo sedmico goljufijo v kupčiji in iz¬
gubo v loteriji naznanja; s karovo osmico izgubo ali vsaj ve¬
liko negotovost pri posojenem denarji; v sosedstvu karove
d vetice pretečo goljufijo; s karovo desetico veliko osleparjeni'
ali preveliko cenitev premoženja; poleg karo-asa, da neka
sreča ne bo dolgo trajala. S pikovo sedmico pravi, da bo nek;;
pot ali neko podjetje brez vspeha; zraven pikovo osmice, da

ne bodemo mogli iti na nameravano potovanje; s pikovo de-
vetieo, da se bodemo s prijateljico ali prijateljem sprli; s pikovo
desetico, da bodemo zaradi prevelikih zaprek morali potovanje
opustiti; s pikovim asom izgubo važnih pisem ah listin. V so¬
sedstvu trefove sedmice malo časti pomeni; s trefovo osmico
zaničevanje, s trefovo desetico neprijetne stroške in s trefovim
asom sramoto in zaničevanje.

Desetica  prepir pomeni. Nasledek tega prepira nastopne
karte pomenijo: s srčno sedmieo se bo vsled prepira zakonska
jedinost ojačila; s karovo sedmieo ugodno rešitev naznanja; s
pikovo sedmieo bo hladnejše razmerje posledica in s trefovo
sedmieo sovraštvo in nesloga. V zvezi s kako osmico nepriča¬
kovano ustno novico naznanja, ki je pri srčni osmici vesela,
pri karovi srečna, pri pikovi dobro došla in pri trefovi nepri¬
jetna. V zvezi s srčno devetico otroško bolezen, sina ah hčere,
znači; s srčno desetico v sosedstvu divji zakon (na levo roko)
naznanja; če je srčni as poleg nje, pomeni hišo, ki je na slabem
glasu. Ce je poleg karove devetiee, prete davki; s karovo de¬
setico vojaško nastanjenje obeta in s karo-asom preti rubežen.
V bližini pikove devetiee neugodno vreme naznanja; poleg
pikove desetice neprijetno delo ah trud; zraven pikovega asa
pa sramotilno pismo. S trefovo devetico nemir po dežeh na¬
znanja in s trefovim asom vojsko.

Fant  smisel, mišljenje, mish, namere in čute trefove dame
ah trefovega kralja znači, kar večja bližina prve ah zadnjega
določuje, kakor smo to že pri ostalih barvah povedali.

Dama  vdovo pomeni, katere lastnosti nastopne karte do¬
ločujejo: s srčno sedmieo mladost, s srčno osmico lepoto in do¬
broto; s karovo sedmieo starost okrog 30 let, s karovo osmico
bogastvo; s pikovo sedmieo starost okrog 40 let, s pikovo
osmico nestanovitnost; s trefovo sedmieo je že 50. leto preko¬
račila, in s trefovo osmico je svojeglavna in prepirljiva.

Kralj  duhovna ali sodnega gospoda pomeni, katerih
lastnosti nastopne karte določujejo: v spremstvu sedmice je
samec, osmice oženjen in devetiee vdovec, in sicer: v spremstvu

273  —

srčne devetice dobrohoten in zaljubljen; če je devetiea karova,
je premožen in prijeten; s pikovo se da prenašati in s trefovo
devetico je zvit, nevoščljiv in maščevalen. Če je trefov kralj
v zvezi z desetico, znači to sodnijo ali sploh oblastnijo; s srčno
desetico je'deželna ali okrajna sodnija, s karovo desetico dav¬
karija, s pikovo desetico vojaška oblastnija ah policija, s trefovo
pa župni urad.

As nezgode, stiske, trpljenje, nesrečo, bedo in revščino
pomeni. V spremstvu srčne sedmice nevarne ljubimske dogodke
obeta, s srčno osmico veselo presenečenje ali strah, s srčno
devetico težak porod. Srčna desetica v njegovi bližini nesrečen
zakon naznanja. S karo-sedmico plačilni rok pomeni; s karo-
osmico potrebno jamstvo; s karo - devetico ječo zaradi dolgov;
s karo - desetico zastavnico in s karovim asom pretečo draginjo,
če ima pikovo sedmico zraven sebe, pripravljeni moramo biti
na tatvino ali goljufijo; poleg pikove osmice neljubega soseda
naznanja in zraven pikove devetice sitnosti s posli. S pikovo
desetico gostilno ali javen prostor pomeni. V spremstvu piko¬
vega asa nam preti z uničenjem poljskih pridelkov vsled toče.
Trefova sedmica poleg njega pretep naznanja; trefova osmica
težko telesno poškodbo; trefova devetiea smrt ali pogreb, in
trefova desetica žalost.

18

274 —

O polaganji kart v posebnem.

O pri tem potrebnih pripravah.

Ce smo spoznali karte v različnih njihovih legah in mej-
sebojnem razmerji, prestah smo največje težave, katere imamo
pri razlaganji kart, ter sedaj lahko hitro pridemo do pravcatega
smotra. Kakor v navadnem življenji, če potujemo, dostikrat do
razpotja pridemo in ne vemo, katera pot je prava, ter zaradi
tega dostikrat na napačno stran krenemo, ki nas ne vodi do
pravega cilja, tako se tudi pri predmetni vednosti lahko pride
na kriva pota, če človek ni zadostno in pravilno poučen; tedaj
stvar drugače razlagamo, kakor je v resnici. Začetkom se temu
res težko izognemo, toda pridne vaje, ki vse premagajo, tudi
tukaj pomorejo, da znamo iz leg in razmerja kart pridobiti si
pravo shko ter dotičniku natanko razložimo njegovo bodočnost.

Pred vsem moramo na nastopno paziti:

1. ) Na mešanje kart;

2. ) na vzdigovanje ah delitev v tri kupčke;

3. ) na vzdigovanje kupčkov in ogledanje spodnjih kart;

4. ) na temeljne obrise slike, ki si jo hočemo pridobiti in
ki se iz spodnjih kart da spoznati;

5. ) iz polaganja kart in razlaganja njihovega pomena;

6. ) iz raznih poskušenj s kartami v potrdilo, da so izra¬
žene misli pravo.

Mešanje kart.

Karte se morajo posebno skrbno mešati, posebno nove,
še nerabljene karte, ki so po barvah vrejene; če jih le površno
mešamo, ostanejo posamezne barve skupaj, tako da pri pola¬
ganji srce poleg srca, karo poleg kare i. t. d. leži; to razlaganje
jako obtežuje. Tedaj pridno mešaj! Pri razlaganji kart naj se

- 275  —

le v najskrajnejši sili take karte rabijo, s katerimi se tudi druge
igre igrajo, ker jih igralci tudi po barvali zlagajo, kar lahkemu
tolmačenju kart ni ugodno. Najbolje naj dotične karte samo v
jedini predmetni namen služijo ter se vselej prav dobro pre¬
mešajo.

Ko so karte dobro premešane, dajmo jih oni osebi v roko,
ki hoče svojo osodo izvedeti, da jih tudi ona še jedenkrat pre¬
meša ter pri tem koncentruje svoje misli na predmet, o ka¬
terem hoče imeti pojasnilo. Na to naj razlagatelj karte znova
premeša ter jih položi pred onega, ki hoče osodo povprašati.

O vzdigovanji in kupčkih kart.

Ona oseba, ki si da karte razlagati, vzdigniti mora s
hrbtom navzgor ležeče karte od leve na desno dvakrat, da trije
kupčki nastanejo; pri tem naj z vso odločnostjo misli na to,
kar hoče iz kart izvedeti.

Ogledanje spodnje karte pri treh kupčkih.

Od treh napravljenih kupčkov se najprvo oni vzdigne, ki
na levi strani leži; pri tem si spodnjo karto dobro pogledam in
zapomnim, ali pa, da varneje postopam, si jo na pripravljen
košček papirja zapišem, ter takoj začnem razlagati, kakor smo
v prvem oddelku povedali.

Potem se drugi kupček na desni pogleda in obrne, spodnje
•štiri natanko zapišejo in njihov pomen pove. Potem se ta
kupček zopet na lice kart položi in prvi kupček na-nj tako
done, da pride lice spodnje karte na hrbet zgornje karte. Ko-
nečno se srednji kupček obrne, ogledam si dve spodnji karti,
zapišem si jih na papir ter njiju pomen razložim. Slednjič tudi
ta kupček na ostale karte tako položim, da leži lice spodnje
karte na hrbtu zgornje karte.

18 *

276  —

Temeljni načrti skupne slike po pomenu spodnjih kart.

Pomen devetih kart, katere sem si pri vzdigovanji treh
kupčkov zapomnil, skušam sedaj v neko zvezo spraviti. S tem
temeljne načrte k oni sliki pridobim, katero hočem izvesti, ker
ž njimi označim one glavne dogodke, ki bodo še-le pravo
obliko dobili vsled kart, ki bodo poleg označenih devet ali pa
neposredno nad ali pod njimi ležale.

Iz tega je lahko razvidno, da je od navedenih devetih
kart veliko odvisno in da so za celo razlaganje kart odločilne;
da, na njih sloni celo poslopje, kajti v zvezi ž njimi bodo so¬
sednje karte še-le celo sliko prav živahno napravile.

Vsled tega priporočamo, naj se pridno vadijo v razlaganji
omenjenih devetih kart vsi oni, ki se hočejo gladko izvežbati
v tej vedi. Da se lažje umeva, kako se ta nalog reši, navajamo
tu neki vzgled:

Recimo, tri spodnje karte prvega kupčka so: karo-osmiea
(denar, ki ga bodemo dobili); srčni fant (misli, namere i. t. d.)
in pik-sedmiea (pot, malo potovanje). Štiri karte desnega
kupčka so; karo-fant (tudi misli, namere i. t. d.); pik-devetica
in pik-as (preteča izguba vsled konkurza) in karo-kralj (ime¬
niten gospod). Spodnji dve karti tretjega kupčka so: karo-de¬
setica in srčna desetica (končana zamera). Temeljna misel slike,
ki naj si jo osnujem, bi bila tedaj:

Neki gospod (vprašatelj) namerava (srčni fant) na poto¬
vanje (pik - sedmi ca) zaradi dolžnega denarja (karo-osmica) iti,
ki mu ga je imeniten gospod (karo-kralj) dolžan in o katerega
slabih razmerah (karo-as s pikovo devetico) je od nekega člo¬
veka izvedel. Imenitni gospod namerava (karo-fant) dotičnika
z obljubo se odkrižati, toda če odločno vprašatelj postopa, dobil
bo svoj denar (srčna in trefova desetica).

Polaganje kart in njihov pomen.

Ge je z onimi devetimi kartami popolnoma jasno dognana
ona glavna misel, katero hočemo natanko izvedeti, vzamemo

- 277 —

zopet vseh 32 kart, ki so s hrbtom navzgor obrnjene, ter jih
od leve na desno tako v štiri vrste položimo, da je v vsaki
vrsti po sedem kart. V roki nam ostanejo še štiri karte, katere
posamezno s hrbtom navzgor položimo na srčnega kralja, srčno
damo, srčni in pikov as. Ko bi se zgodilo, da jedna ali več
teh štirih ravnokar navedenih kart manjka, denejo naj se ostale
karte vedno na najvažnejše ter naj se pri tem ozira na prvih
devet temeljnih kart, ki označujejo glavno misel.

Potem se te štiri karte jedna za drugo pogledajo ter z
licem navzgor na svoj prostor nazaj položijo. Pri tem moramo
skušati, njihov pomen spraviti v zvezo s temeljno mislijo, ker
je mogoče, da slednja vsled njih dobi posebno obliko in pomen.

Potem se prične s pravcatim razlaganjem kart; pri tem
se mora na nastopno paziti:

1. ) Če je oseba, ki si da karte razlagati, gospod, pričnemo
pri srčnem kralji, v nasprotnem slučaji pa s srčno damo, ter se
z razlaganjem tako nadaljuje, da se od skupine prvih devetih
kart preide na drugo skupino ter skuša dobiti zveza s temeljno
mislijo, katero stranske okoliščine pojasnjujejo in natančneje
določujejo.

2. ) Če srčni kralj ali srčna dama ne leži, marveč je jedna
zadnjih štirih kart, s katerimi se druge pokrivajo, prične se s
srčnim fantom, ki v tem slučaji zastopa manjkajočega kralja
oziroma damo, potem se pa z razlaganjem v zgoraj označenem
smislu nadaljuje.

3. ) Ko bi tudi srčni fant manjkal ter bil mej štirimi zadnjimi
kartami, prične se pri srčnem asu, ki označuje hišo ah domovje
onega, ki si da karte polagati.

4. ) Kakor ravno razmere nanesejo, prične se lahko tudi z
ono karto, na kateri leži srčni kralj ali srčna dama. Takih
okoliščin tukaj ne moremo podrobne navesti ter so od prebri¬
sanosti razlagateljeve odvisne.

5. ) Ne sme se samo na stan, marveč se mora tudi na
starost, poklic, razmere, nagnjenosti i. t. d. one osebe ozirati, ki

- 278 -

si da karte razlagati, kajti le tako je mogoče, posamezne oko¬
liščine v harmonično soglasje spraviti.

6. ) Ravno tako je treba, natanko zapomniti si temeljno
misel prvih devetih kart in pa lastnosti dotienikove, da se po¬
samezni pojmi ne zamotajo.

7. ) Vse dame veljajo za soproge kraljev jednake barve,
toda le tedaj, če so prav blizo njih ali pa v isti vrsti, da mej
njimi tri, k večjemu pa pet kart leži. V nasprotnem slučaji pa
so sorodnice, prijateljice ali neveste ter vedno samskega stanu.

8. ) Praviloma se pomen posamezne karte predrugači vsled
one karte, ki leži na levi strani od nje, ah pa neposredno nad.
ali pod njo.

9. ) Sedmice in devetice vseh barv imajo vedno velik
vpliv na glavno misel razlaganja in na posamezne skupine
kart, v katerih se nahajajo; treba je tedaj nanje posebno paziti,
kajti včasih imajo večji pomen kakor pa vse druge karte.

10. ) Za pojasnitev in razlaganje posameznega dogodka in
bodočnosti je redkokdaj vseh 82 kart treba. Najbolje je, da se
v prvi vrsti oziramo na onih devet kart, katere smo si zapom¬
nili pri vzdignjenji treh kupčkov.

To so glavne točke, na katere je pri razlaganji kart paziti.
Omeniti hočemo še z nekaterimi besedami način, kako se po¬
men kart predava.

Rekli smo že, da so razlagatelju kart le nekateri temni
podatki za temeljno misel dogodkov na razpolago, ki se morajo
še-le v celoto spojiti ter s pomočjo domišljije okrasiti; posa¬
mezne skupine kart mora v složno sliko zvezati, ki z njegovim
pojasnilom dobi še-le življenje. Razlagatelj mora v okrašenje
skupne slike marsikaj navesti, kar v kartah ni niti z jedno
besedico povedano in kar takorekoč mora iz glavne vsebine
čutiti, da spravi pomen posameznih skupin v pravo zvezo ter celo
razlaganje postane verojetno. Kdor hoče tedaj karte dobro razla¬
gati ter vzbuditi radovednost in zadostno zabavo, navadi naj se:

1.) Da hitro kakor vojskovodja, ki po prvem pogledu na
bojišče že začne manevrirati, izvrši svoj nalog;

- 279 —

2. ) da si osnuje sodbo in sklepe, za katere ima dosti snovi
iz glavne misli in pa novih kart ter njihove okolice;

3. ) da gladko in prijetno pove tek dogodkov ah razvoj
osode, katero hoče prerokovati.

Po tem kratkem nasvetovanji se k glavni stvari zopet
obrnemo.

Da more razlagatelj o tem, kar je pri polaganji kart iz¬
vedel in razkril, dati obširno pojasnilo, položi naj karte še
drugi- in tretjikrat. Pri tem ponavljanji je treba, da se pri me¬
šanji kart, vzdigovanji in tolmačenji spodnjih devetih kart, ka¬
kor tudi pri polaganji in razlaganji vseh 32 kart strogo pazi
na temeljitost in formalnost, kakor prvi pot.

V tem slučaji marsikatero stvar jasneje poizvemo, o kateri
smo pri prvem polaganji še v temi tavali, ter se še bolj pre¬
pričamo, da ima to, kar smo prvi pot prerokovali, opravičeno
podlago. Pri tem nadaljnem poizvedovanji o dogodkih ah osodi
je dobro, da ostanemo pri prvotni temeljni mish, katero smo
pridobili iz prvega razlaganja devetih glavnih kart in njihove
okolice, ter na tej podlagi naprej zidamo in strogo pazimo, ali
se karte tako vrste, da se glavne skupine strinjajo s prvotnimi
svojimi pomeni; kajti le tedaj smemo pričakovati, da bo prero¬
kovanje zadostovalo našim pričakovanjem.

Poskušnje s kartami, da se prepričamo, ali je razlaganje

pravo.

Poleg trikratnega polaganja kart so takozvane poskušnje
v navadi, da se docela prepričamo, ah nismo pri poizvedovanji
osode in zasledovanji posameznih dogodkov zašli na napačno
sled ter vsled tega tudi izrekli napačnega prerokovanja.

Važna taka poskušnja je tako zvana srčna.  Daje nam
sicer le mal pregled onih dogodkov in okoliščin, katere smo že
poprej izvedeli, toda pripisuje se jej velika zanesljivost ter se
smatra za dokaz, da smo pri razlaganji pravilno postopali. Ob¬
stoji pa v nastopnem:

280 —

Pri gospodu se srčni kralj, pri gospej ali sploh ženski
osebi pa srčna dama iz cele igre vzame ter z licem (podobo)
navzgor na mizo položi. Potem se ostalih 31 kart dobro pre¬
meša ter tudi na mizo položi; vzdigniti si potem damo od leve
na desno tri kupčke ter jih potem ravno tako od leve na desno
v jeden kup zopet združimo, ne da bi pogledah kako karto.

Potem se od teh skupnih, s hrbtom navzor ležečih kart
zgornji dve nepogledani na srčnega kralja oziroma damo križem
položite.

Na to se od kupa zopet zgornje karte odprte nad kralja
oziroma damo v jedni vrsti polože, ravno tako nadaljne tri
zgornje karte pod kralja ali damo. Konečno se še po dve karti
v jedni vrsti s kraljem na levo in desno položite, pusti pa se
toliko prostora mej kraljem ah damo ter teh dveh kartah, da
imate na kralju ležeči nepogledani karti zadosti prostora, ko ju
pogledam položimo jedno na levo in drugo na desno tik kralja
ah dame.

Položene karte so tako v tri vrste razdeljene; v prvi vrsti
imamo tri, v drugi sedem, v tretji zopet tri, skupaj tedaj tri¬
najst kart.

Na kralju ali dami ležeči dve karti denemo poleg kralja
in oziroma dame tako, da zgornja leži na desni, spodnja pa na
levi strani glavne karte.

Potem se razlaganje prične, in sicer pri srčnem kralji ali
dami ter se pomen teh kart vedno primerja z glavno mislijo,
katero smo iz prvotnih devet kart pridobili. Če se oba pomena
strinjata, dokazuje to, da je bilo naše prvo razlaganje pravo.

Druga  poskušnja se tako-le vrši: Vseh 32 kart dobro
premešamo ter jih damo vzdigniti osebi, ki si da razlagati, tako
da trije kupčki nastanejo; te kupčke zopet na zgorajšnji način
v jednega združimo. Potem dotičnik iz vseh kart devet potegne,
katere pogledane na mizo v treh vrstah po tri in tri položimo.
Če teh devet kart dopušča jednak pomen, kakor pri trikratnem
polaganji kart, soditi smemo, da je izrečeno prerokovanje v
bistvu pravo. Opomniti moramo, da ta poskušnja le takrat

- 281 -

velja, če so mej devetimi kartami tri jednake, namreč tri sed-
mice ali tri osmice, devetice, trije fantje, tri dame, trije kralji
ali asi.

Te karte prerokovanje potrjujejo in pričakovati smemo,
da se bo uresničilo. Tega se smemo tem gotoveje in tem hitreje
nadejati, kolikor višje vrednosti so dotične tri karte, tedaj pri
sedmicah najmanj, pri asih najbolj; ter pri tem večina barv in
vrednost kart odločuje. Z večino srčnih ali karo-kart smatrati
smemo izid srečnim, veselim; z večino pikovih kart povoljnim,
trefovih pa nepovoljnim, nesrečnim. Le-te dve okoliščine nado
opravičujete, da se bo prerokovanje izpolnilo; brez njih pa se
mu ne sme dosti pomena pripisovati.

Tre tj a poskušnja je nastopna: Vseh 32 kart se dobro
premeša ter naj jih oseba, ki si jih da razlagati, v tri kupčke
vzdigne, katere potem zopet v jeden kup od leve na desno
združimo, ne da bi katero pogledali. Potem karte s hrbtom
navzgor v roko vzamemo ter tri zgornje pogledamo. Če sta dve
jednaki barvi, vzame se ona večje vrednosti ter na mizo po¬
loži. Ko bi bile vse tri karte jedne barve, vzamejo se vse tri,
ravno tako, ko bi bile raznih barv pa jednake vrednosti, n. pr.
trije asi, trije kralji, tri dame i. t. d. Tako se nadaljuje, dokler
nimamo na mizi 18 kart.

V boljši pregled jih marsikdo v polukrog postavlja, toda
to je brez pomena ter smemo pri tem postopati, kakor nam
je drago.

Če na ta način nismo dobili zadostnega števila 18 kart,
pustimo izvoljene na mizi ležati, ostale pa zopet dobro preme¬
šamo, jih damo od dotičnika v tri kupčke vzdigniti ter jih
zopet v jeden kup zložimo. Sedaj se prične znova navedeno
postopanje ter toliko časa nadaljuje ah ponavlja, da imamo
18 kart. Več ko trikrat pa se karte ne smejo mešati. Če v treh
poskusih ne dobimo zadostnega števila kart, t. j. 18, ponesrečila
se je poskušnja. če imamo pa potrebno število kart, položimo
jih v jedno vrsto ter pričnemo, če je vprašatelj gospod, od
srčnega kralja, če je oseba ženskega spola, od srčne dame, ko


— 282 —

bi pa teh ne bilo mej dotičnimi kartami, pa od srčnega fanta
kot njujinega zastopnika šteti. Šteje se skozi celo vrsto in sicer
pri moškem do pet, pri ženski do tri, ter se tako najdene karte
jt'dna poleg drage polože. Tako razvrščene se potem razlagajo
in njihov pomen primerja z izidom prvotnega polaganja kart.
Če se oba pomena v glavnih točkah strinjata, upati smemo, da
je prerokovanje pravo.

Četrta  poskušnja se tako-le napravi: Vseh 32 kart se
dobro premeša, od vprašatelja v tri kupčke dvigne ter potem
zopet v jeden kup združi. Potem se z licem navzgor od vrha
na mizo v štiri vrste po osem kart položi in pri prvi v prvi
vrsti od leve na desno prične šteti: sedem, osem, devet, deset,
fant, dama, kralj, as, sedem, osem i. t. d. Karta, ki se s
številno besedo strinja, se vzame in na stran položi. Barve so
pri tem brez pomena. Če se na ta način dajo vse karte stran
vzeti, misliti si smemo, da bo prerokovanje imelo dober vspeh.

Peta  poskušnja: Karte se mešajo, dajo vzdigniti ah jih
sami vzdignemo. Potem jih s hrbtom navzgor posamezne na
mizo tako položimo, da so v dveh vrstah po štiri jedna poleg
druge. Na te isto tako drugih osem, potem tretjih osem polo¬
žimo, konečno pa zadnjih osem z licem navzgor na osem
kupčkov po tri karte denemo. Ko je vseh osem kupčkov tako
narejenih, vzamemo z raznih kupčkov po dve in dve jednaki,
t. j. po dve sedmici, po dve osmici, po dva kralja i. t. d. ter jih
stran položimo, spodaj ležeče karte pa na kupčkih, s katerih
smo jih vzeli, obrnemo, da leže z licem navzgor.

To stranj emanje se mora jednakomerno vršiti, da proti
koncu ni morebiti že jeden kupček porabljen, na drugem pa še
tri ali celo štiri leže. če je na ta način mogoče, po dve karti
vse stran vzeti, dokazuje to, da se je prerokovanje obneslo in
da se bo zadeva dobro končala.

283  —

Pomen kart.

Srce.

As: Ljubimsko pismo ali list z dobro novico.
Dvojka:  Sovražena zveza.

Trojka:  Zaželjeno snidenje.

Četvorka:  Spomin na lepo preteklost.
Petorka:  Srečna poroka.

Šestorka:  Ljubezen, prijetno znanstvo.
Sedmič  a:  Velika sreča.

O srni ca: Razodetje ljubezni.

Devetič  a:  Red v domačiji.

Desetica:  Ženitovanje.

Fant:  Zvest ljubimec.

Dama:  Nežno prijateljstvo.

Kralj:  Nežna, iskrena ljubezen.

Karo.

A s: Navadno pismo.

Dvojka:  Skrivnost.

Trojka:  Novo prijetno znanstvo.
Četvorka:  Smešen dogodek.
Petorka:  Mala zamera.

Šestorka:  Nepričakovana sreča.
Sedmič  a:  Tujec ali novica iz tujine.
O srni ca: Velika ljubosumnost.

D e ve tiča:  Veselost.

Desetica:  Dolga pot.

Fant:  Tekmec.

Dama:  Neodkritosrčna prijateljica.
Kralj:  Nezvest ljubimec.

284  —

Pik.

As: Velika tuga.

Dvojka:  Nezasluženo predbacivanje.

T r o j k a: Opravlj anj e.

Četvorka:  Skrivna skrb.

Petorka:  Siten človek.

Šestorka:  Bolehnost.

Sedmica:  Poniževanje, razžaljonje.

O srnic  a:  Goljufija, izdajstvo.

Devetič  a:  Sovražnik, sovražnica.
Desetica:  Velik strah, težka bolezen.
Fant:  Neumen človek.

Dama:  Žalostna ženska, vdova.

Kralj:  Vdovec, star samec kot snubač.

Tref.

As: Darilo.

Dvojka:  Bolestno slovo.

Trojka:  Skrivna želja se izpolni.
Četvorka:  Zapreke.

Petorka:  Botrinjstvo.

Šestorka:  Visoko dostojanstvo.
Sedmica:  Odsoten prijatelj ah prijateljica.
O srnica:  Prihod ljubčkov.

Devetiea:  Nepričakovana dedščina.
Desetica:  Dobiček v loteriji.

Fant:  Zvest prijatelj.

Dama:  Imeniten naklonjen ec.

Kralj:  Redek prijatelj.

- 285

Pomen kart y zvezi z dragimi.

Srčni as poleg karo-asa pomeni pismo, ki nas doma čaka;
če je srčna sedmica v bližini, je to ljubimsko pismo. Srčna
osmica ali devetica iznenadenje znači. če pride več srčnih kart
skupaj, pomenijo srečo v ljubezni. Če je trefova karta zraven,
pričakovati smemo dobiček v denaiji. Če so pa karo- ali pik-
karte v bližini, bati se nam je neprijetnega iznenadenja. Srčna
desetica ženitovanje napoveduje in če je kralj blizo, snubi
vdovec dotičnega dekleta; srčni fant v bližini pa pravi, da
neka vdova želi samca dobiti za moža. S pikovo karto v zvezi
znači bogastvo in blagostanje.

Pikov as pomeni darilo; ali sme to mož ali ženska pri¬
čakovati, to naznanja bližnja karta, kakor tudi pričakujmo ded¬
iščino, če pikovemu asu sledi kmalu trefova devetica.

Karo-as navadno pismo naznanja. Sledeča karta pravi,
ali je odpošiljatelj moškega ali ženskega spola.

Rudeče karte sploh nekaj veselega, črne pa nekaj žalost¬
nega, neprijetnega pomenijo.

če so štiri dame skupaj, značijo prepir in besedičenje;
štirji fantje pretep in ljubosumnost. Karo-as s karo-osmieo
veselo novico obeta. Srčni as s pikovo damo naznanja obisk
neke gospe. Srčni as v zvezi s srčnim fantom: zmago. Srčni
as in srčna devetica s srčnim fantom: srečno ljubezen. Pikov
as s pikovo osmico in desetico: veliko nesrečo. Trefov as in
pik-fant: prijateljstvo. Srčna sedmica in desetica: prijateljstvo
samske ženske. Srčna sedmica s karovo damo: naklonjenost
omožene ženske. Karo-sedmica s srčnim kraljem: odloženo
zaroko. Tri devetice ali desetice: srečen izid. Trefova desetica
in pikov kralj: darilo. Trefova desetica s trefovim fantom: za¬
ljubljenca. Pikova desetica s karo - fantom: resne bojazni. Srčna
desetica s trefovim kraljem: odkritosrčno prijateljstvo.

286  -

Razlaganje sanj
v 90 podobah.

Voz. a  Mačka.

Mia tič. Keglji.

— 287  —

Pogreb. Pokopališče

Tlllpe. ' Dftnnpnu vri

Denarne vreče.

Košarica, i Veliblod.
Čoln. Grm.

Orati. -j 9 Turek.

Zelišče. 1  Likalo.

Potnik. i >y  Krsta.

Citrone. -*■ * Svetilniea.

O

Biljard igrati, -j q  Šotor.
Zvezde. -* u  Por. postelja.

— 289  -

Hiša na gori. n« Lestenec.
Izpovednik. Mesnica.

Švicarski sir. n a  Zajec.
Jajca. Sultan.

Vojašnica. Škaf.

Pismonoša. Jezdec.

Veiti se. o/> Gospa.
Zob. Vrtnar.

Mošnja za
denar.

qq Pipa. Piti.
66  Očala.

Menih. 04 Zastava.
Krtača. Pek. peč.

- 291  -

Pismo.

Plavati.

Grad.

Hruška.

Ulnjak. Nizki čreviji.

Volk. Bajonet.

19

Ostroga, jij  Koklja. Zibeljka.

Gojzd. Zajec zaizzuv. Kumare.

Harfa.

Hudič.

Poljubovati. ka  Pantofelj.
Ključavnica. ' Potna torba.

Dekla. Skle- xcy  Kocko,
dicazakavo. ****  Brana.

Žezlo. k a  Knjiga.

Pritlikavec. Grablje.

— 293  —

Drsati so. /»a  Jerebica.
Pručica. Železnica.

Krava. Šestilo.

Podkva. 00  Snop.

Naklo.

Moderc.

Sfi Sveče.
013  Ključ.

Suho drevo. Uhani.

Ura (žepna). ' Bučica.

Žaga mala. kd  Cvetlice.
Rog (kifelc). 1(30  Kelih.

Umet. ogenj, ni Grb.
Dudlja. Mrjasec.

294

Mlekarica. p  « Nočna po-
Labud. soda.

Postelja.

Sedlo.

Srajca.

Vrč za čaj.

Tehtnica vo-
doravnosti.

Žag’a
Čokolada.

296

Strgalnik. or* Cedilnik.
Pož. brizgija. Bodalo.

297

Trompeta.

Presta.

Glasovir.
ač.

Metla.

Cvet. košarica.

Qiy  Šola.

° * Bobni (pavke).

Bruno.

*- ^ Steklena hiša.

Orjak.

Opica.


Koleki za dobitke

Določba v postavi zahteva, da se morajo vsi dobitki, ki

Za. zneske nad 8000 K se mora od vsakih 400 K plačati
več 2 K 50 h in velja manjši ostanek od 400 K za celega.

L 4 LV l\J  Iv r— ■  f   r   r—■        i  '

ffiOli^MtOt-OCOOOSffiSIl^MIOMOOOOVtSv^OJK)'-^

Seznam izžrebanih loterijskih številk na Dunaji, v Pragi, v Linču in Brnu.

Izžrebane številke v c. kr. loterijskem uradu na Dunaji od 1894, do 1898.1.

Izžrebane številke v c. kr, loterijskem uradu v Pragi od 1894. do 1898,1.

rHCMCO' ! ^PlDCDtHQOC50rHCMCO^PiDCDtHaOC50rHDlCO^pLOCD
T—i  t-h t— i t— i t— i tH v— i t— t t— i h  CM CM G'-! GM CM GM Dl

Izžrebane številke y c. kr. loterijskem uradu y  Linču od 1894. do 1898.1.

Izžrebane številke y c. kr, loterijskem uradu v Brnu od 1894. do 1893.1.

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA