NOVEMBER i p 2 T 3 S 4 e 5 P 6 S Vsi sveti Spomin ver. du5 Silvija Karol BoromeJ Ita + Leonard 7 N 8 T 9 T 10 S 11 e 12 p 13 S 25. pobink. Bogomir Teodor Andrej Avell. Sv. Martin C Martin, p. + Stanislav 14 N 15 P 16 T 26. pobink. Albert Mag, Edmund amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Sfote? Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do magij GESSILO SLOV.KATOE DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENTER, GOLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) JTAJSTAKEjfl IN HAJBOE] FRUJUBLJEH ILOVSMSX3 LIST W fDRUZBRIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 219. CHICAGO, ILL., PETEK, 12. NOVEMBRA — FRI DAY, NOVEMBER 12, 1937 LETNIK (VOL.) XLV1. Anglija je končno uvidela, da se mora odločno postaviti na eno ali drugo stran. — Zveza z Ameriko in drugimi demokratičnimi državami se ji zdi najbolj naravna.— Pričakuje se, da bo bolj energično nastopila v Bru- selju. London, Anglija. — Anglija je uvidela, da jo svetovni dogodki silijo k temu, da se mora, ako si hoče ohraniti svoj prestiž, nasloniti in zve-zati s kako drugo močno velesilo, kajti zdi se ji, da je prišel čas, da s svojim omahovanjem ne levo in desno pod pretvezo posredovanja za mir in z izogibanjem vsake odgovornosti n« bo prišla več daleč. Novosklenjena fašistična trozveza in pa vojna na Dalj-njem vzhodu pritiskate na njo, da se mora energično odločiti, na katero stran se naj postavi. Najbolj naravno pri tem se ji zdi, da si pridobi tesnejšo zvezo z Zed. državami, pri čemer bi seveda prišla v po-štev tudi Francija. Da bi sklenila pakt s fašizmom, o tem ni misliti, Rusija ji s svojim komunizmom tudi ne ugaja Preveč: nasprotno pa ima z Ameriko poleg demokratične v^de oblike v skupnem tudi eno močno idejo, namreč željo Po ohranitvi miru. Povrhu te-Pa bi ji tudi ožje trgovske zveze z Ameriko dobrodošle. Kakor kažejo izjave raznih vplivnih angleških državnikov, bo Anglija v resnici skušala, nasloniti se bolj trdno na Zed. države. To je dokazal Pri nekem banketu zadnji torek zvečer min. predsednik N. Chamberlain sam, ko se je izrazil, da je Anglija pripravljena nuditi v polni meri sodelovanje, da se doseže uspeh na bruseljski konferenci deveterih velesil in je dostavil: 'Udeležitev Amerike na konferenci smatramo kot prvi in najvažnejši korak k uresničenju želje,ki jo je izrazil pred-Sednik Roosevelt v Chicagi, po skupnem delu miroljubnih narodov za svetost pogodb in za Poravnavo sporov na miren način." Ako se pomisli, da se je tako izrazil visok državnik, ki MACDONALD _UMRL Znani bivši vodja laboritev podlegel srčni kapi. London, Anglija. — Nagli smrti vsled srčne kapi je podlegel v torek ponoči bivši angleški ministerski predsednik James R. MacDonald. Smrt je 71 let starega moža dohitela na parniku, s katerim se je vozil s svojo hčerjo v južno Ameriko na trimesečne počitnice. MacDonald je bil svoje-časno vpliven vodja stranke angleških laboritov in je kot tak stopil na čelo vladi v letu 1924. Drugi svoj kabinet je sestavil v letu 1929, tretjega pa v 1931. Leta 1935 je prostovoljno odstopil in je njegovo mesto zasedel Baldwin. —-o- VSTOP V AMERIKO JI PREPOVEDAN New York, N. Y. — Priseljeniške oblasti so zadnji torek prepovedale 30 letni Francozinji Magdi de Fontanges I zapustiti Ellis Island, ko je prispela semkaj s parnikom iz Francije. Ta ženska je lansko leto vzpudila senzacijo s svojo izjavo, da sta si stala z Musso-linijem v ljubezenskih odno-šajih; pozneje je bila postavljena pred sodišče, ker je streljala na grofa de Cham-bruna, bivšega francoskega poslanika v Rimu, in ga ranila, za kar se je zagovarjala s tem, da se je grof vmešaval v njeno privatno življenje. Zaradi tega dogodka ji je zdaj prepovedan vstop v Ameriko, toda ženska je vložila na oblasti v Washingtonu priziv. —o- NEUSTRAŠEN DELAVEC PREPREČIL NESREČO West Orange, N. J. — Na nekem 13 ton težkem parnem valjarju, ki se je rabil pri gradbi ceste, se je pokvarila NESREČA SLOVENCA Ubit, ko se je pešcu na cesti. avto izogni) Joliet, 111. — Usodnim poškodbam, ki jih je zadobil pri avtomobilski nesreči, je v ponedeljek zjutraj podlegel mlad1 tukajšnji rojak, 21 letni Jos. Klobuchar, 202 Lime St. Voznik avtomobila, 20 letni John Zupančič, pripoveduje, da je prišlo do nesreče, ko je na cesti 4-A, severno od Lockporta, neki pešec hipoma stopil pred avto. Da se mu izogne, je Zupančič zakrenil avto na stran, pri čemer je prišel do roba ceste in avto se je prevrnil okrog in okrog. Stanje Zupančiča ni resno. 2 vso previdnostjo pretehta zavora, kar bi bilo skoraj po-Vsako besedo, predno jo izgo- vzročilo veliko tragedijo. Valjar je namreč pričel v°ri, potem se mora priznati, vsebujejo te besede globok Pomen. Pričakuje se zdaj le, Anglija pokaže, na kak naČin bo pokazala svojo voljo bolj odločnem nastopu. ^°Žno je, da bo na bruseljski konferenci opustila svojo dosedanjo previdnost in predela vodstvo ter pokazala Ameriki, da je niso samo besede. ye namreč z gotovostjo,da se Amerika ne bo silila v o-spredje, ker se še spominja Namaže, ki jo je doživela v 932 pri posredovanju med .'tajsko in Japonsko, ko jo Je Anglija na lepem pustila na cedilu. fc nekaterih virov ..se trdi, a bo Anglija poleg energičnega stališča v Bruselju Pričela tudi gibanje za ustva-^ltev bloka demokratičnih dr-Zav, ki bi tvoril protiutež fašističnemu bloku. Vračanje °> kako se bo na to °dzvala. je Amerika drčati navzdol s hriba, na katerem je stal, in sicer ravno proti kraju, kjer je bilo kakih 60 delavcev zaposlenih. Le prisotnosti duha operatorja Nicka Chiarolonzio se je zahvaliti, da se je preprečila nesreča. Mož je namreč ostal na valjarju pri njegovem drvenju navzdol in s kričanjem dal znamenje delavcem, da so se ti pravočasno lahko umaknili. -o- 21 AVTOMOBILISTOV OBSOJENIH Chicago, 111. — Rekordno število avtomobilistov, namreč 21, je bilo zadnji torek obsojenih na tukajšnjem varnostnem sodišču zaradi brezobzirnega drvenja ali vožnje v pijanem stanju. Vsem je bilo prepovedano voziti avto za krajšo ali daljšo dobo, poleg tega pa jih je bilo šest obsojenih tudi na zapor, 11 pa na denarno globo. NEVARNA VARNOSTNA NAPRAVA New1 York, N. Y. — Neki Maxine Burak se je v lepem vremenu zadnji torek odpravil na neki pomol ob reki in se vlegel tam, da malo zadrema. Da pa se zavaruje pred padcem v vodo, je privezal okrog sebe vrv in to pritrdil k veliki skali poleg sebe. Namesto pa, da bi ga ta skala varovala, mu je skoraj postala usodna. Možakar se je namreč med spanjem zvalil v vodo in skalo potegnil za seboj; v vodi Pa je nasprotno skala njega potegnila. K sreči je neki mimoidoči videl celi prizor in Buraka še pravočasno rešil. o—— NACIJONALISTI BLOKIRA-LI OBREŽJE Pariz, Francija. — Španske nacionalistične oblasti so obvestile tukajšnjo vlado, da so se ob celem 300 milj dolgem obrežju, ki ga ima še pod kontrolo španska vlada, položile podmorske mine, vsled česar bo za ladje plovba v lojalistična pristanišča nevarna. Vsled te blokade bo španski vladi omogočena zveza z zunanjim svetom 16 še preko francoske meje. BARVARJI NA STAVKI Washington, D. C. — Zgo diti se utegne, da izredno zasedanje kongresa, ki se otvo ri prihodnji ponedeljek, ne bo moglo zborovati, ker čiščenje prostorov v vladni hiši ne bo dogotovljeno. Zadnji torek so namreč delavci, ki barvajo notranjščino, stopili v stavko in sicer zaradi tega, ker so se zaposlovali tudi neunijski delavci. Zadevo je vzel v roke delavski department, ki bo posredoval, da se bo spor končal in delo dogotovilo še ta teden. KR1ŽEMJVETA — London, Anglija. — Hiša, ki jo lastuje tukaj izgnani abesinski cesar Selassie, je na prodaj; bivši vladar je namreč tako .obubožal, da je ne more več vzdrževati. Večino svojega bogastva je razdal med abesinske begunce v Palestini in drugod. — Rio de Janeiro, Brazilija. — V tukajšnji državi utegne priti do diktature, ako bo sprejeta ustava, za katero se točasno izdeluje načrt. Osnutek namreč določa, da se imenuje predsednik za nedoločen čas in se mu poverijo velike pravice. — Pariz, Francija. — Nadvojvoda Ejdvard, ki točasno stanuje tukaj, se očividno namerava vdati s svojo ženo popolnoma privatnemu življenju vsaj za nekaj časa. Sprejemata namreč ne nobenih obiskov in občujeta le s parom najožjih prijateljev. -o- ŠE SO DIVJE DEŽELE NA SVETU New York, N. Y. — S parnikom je prispela semkaj Angležinja Sylvia iz Sarawaka, ki s svojim možem, Chas. Brooke, absolutistično vlada kot kraljica nad nekim divjim plemenom v severozapadnem delu otoka Borneo, kateri leži med Kitajsko in Avstralijo. Kakor ta kraljica pripoveduje, je njena država v resnici še v pravem pomenu divjaška. Možem je v ponos, ako se mo- 'SAMOMORIL SKE ČETE' Dva oddelka kitajskih čet se kljub brezupnemu položaju nista podala. Šanghaj, Kitajska. — Dva dogodka, ki sta se pripetila zadnje dni, pričata o hladnokrvnosti, s katero znajo kitajski vojaki gledati smrti v oči. Prvi se je pripetil v tukajšnjem mestu, drugi v Taijuan, prestolici1 province Šansi. Med tem, ko se je iz Šang-haja umaknilo pred par dnevi kitajsko vojaštvo, je pa v odseku mesta, imenovanem Nantao, prostovoljno ostala še vedno ena njih četa, ki nadaljuje z odporom in se kljub strahovitemu bombardiranju, kakor kaže, ne misli podati. Drugi tak "samoumor" v Taijuan je bil podobe/i omenjenemu. Dasi so kitajski branilci videli, da mesta no bodo mogli več držati, in dasi bi se bili lahko umaknili, so kljub temu ostali tamkaj in se borili, dokler ni padel zadnji mož. Cela dva dni je trajala krvava bitka, ki pa je bila skrajno neenaka: Dočirn je imela japonska vojska moderaa napadalna sredstva,so bili bram-bovcl le slabo oboroženi in so se celo zanašali na starodavni zid, zgrajen okrog mesta, ki pa ga je japonska artileri-ja z igračo pognala v zrak. -o- ALI JE DOM VARNEJŠI OD VOJNE? New Orleans, La. — Neki Wm. T. Kennedy se je udeležil svetovne vojne in se je moral vsled' njenih posledic podvreči 43 operacijam, toda polomil si ni nobene kosti. Zadnji torek pa si je zlomil rebro pri tem, ko je sedel doma in — kihnil. Iz Jugoslavije Suha Krajina bo dobila vodo, tako so določili v Belgradu. Stroški za napeljavo so preračunani na petnajst in pol milijona dinarjev. — Požigalca iz Radomelj so našli.— Smrtna kosa. — Druge vesti. rejo postaviti, da so komu glavo odrezali, in dekle ne bo vzela fanta, ako se ta ne more izkazati z vsaj eno odrezano glavo. — Neverjetno, kaj? Toda, ali smo v naši "civilizaciji" kaj bolji? Kaj pa tako-zvani "junaki" v vojni! Dovolj vode za Suho Krajino Novo mesto, 24. okt. — Kakor se poroča, je finančni minister Letiča v Belgradu v celoti odobril poročilo odnosno predlog bana dravske banovine glede preskrbe prebivalstva z vodo v brezvodnih krajih v Suhi Krajini. Ban dravske banovine je v tem oziru predložil finančnemu odboru obširno poročilo, v katerem ga obvešča, da glede preskrbe prebivalstva z vodo v teh krajih obstoja obširni vodovodni program, katerega najvažnejši del je dovod vode v kraje Globočec, Ambrus, Hinje in Stari Log. Stroški za ta dela vodovodnega programa so pro-računjeni na 15,500.000 din. Dela se bodo izvedla v etapah. Iz tehničnih in gospodarskih razlogov je najprej potrebno zgraditi vodnjake in nabaviti ter montirati naprave za čiščenje, položiti je treba tudi vodovodno mrežo. Stroški za prvo etapo so proraču-njeni na 5,829,671.04 din. Za ta namen pa ima banovina na razpolago samo 4,875.000 din. Da bi se pa kljub temu omogočila izvršitev teh del, namerava banska uprava naročiti pri državni železarni v Vare-ru cevi na 10 letno odplačilo. Stroški nabave cevi so preračunani na 1,098,932.20 din. --o- Pes ga je izsledil Radomlje, 16. okt. — Zad- Petek, vdova po mizarskem mojstru stara 66 let. -o- Drava izroča žrtve Nad falskim jezom je Drava naplavila truplo starejšega moškega, v katerem so okoličani spoznali 55 letnega posestnika Petra Razborja iz Vurmata. Ugotovljeno pa ni, ali je pokojnik postal žrtev nesreče, ali je sam prostovoljno skočil v valove. Pogrešali so ga že tri tedne. -o- Padel s kolesa V ljubljansko bolnico je bil pripeljan 34 letni tesarski mojster Peregrin Kosmatin iz Turnišča pri Kamniku, ki je tako nesrečno padel s kolesa, da se je nevarno pobil po glavi. -o- N AZIJSKO "SVETIŠČE" Soba, ki jo kaže gornja slika, je za nemškega nazija nekak svet prostor. Je to namreč privatna pisarna kanclerja Hitlerja v njegovem bivališču pri Berchtesgaden, Bavarska, kamor se diktator zateče, kadar ima kak važen problem rešiti. Leži blizu avstrijske meja in Hitler lahko skozi okno vidi deželo, v kateri je bil rojen. nji ponedeljek, kakor je bilo že poročano, je gorelo v Radomljah v gostilni "Pri gradu." Vse okoliščine so kazale, da je bil požar podtaknjen, zato so poklicali policijo, ki je privedla s seboj policijske^ ga psa, kateri jih je vodil do gostilne Janežič, 1300- m daleč od požara, kjer je sedel splošno znani požigalec, hlapec Ivan Marolt. Ker ni mogel dokazati alibija, so ga odvedli. Pred enim letom je- bilo v tej vasi sedem požarov zaporedoma. Fanta so zaprli in požari so prenehali. Ko so fanta spustili na svobodo, so se požari spet začeli. -o- Nesrečen padec V Kalobju pri Celju je padel 23 letni delavec Anton Kumper, od Sv. Jakoba pri Kalobju pri delu v kamenolo-mu 20 metrov globoko in se močno poškodoval, da so ga morali odpeljati v celjsko bolnico. Imel je pa še srečo, da je sploh ostal živ. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Josip Frank, sodni poduradnik v pokoju. — V Zgornjem Blatu pri Šmarju je umrl Anton Ser-jak, posestnik star 83 let. — V Ljubljani je umrla Ana Steska, vdova po višjem davčnem inšpektorju stara 82 let. — V Celju je umrla Marija Hitro so ju dobili Iz Št. Vida na Dolenjskem poročajo, da je imel kovaški mojster Ivan Gombač neko i noč nezaželjne obiskovalce, ki so mu pobrali raznega orodja v vrednosti: več tisoč dinarjev. Naznanil je litijskim orožnikom, ki so s kolesi šli na zasledovanje in se najprej oglasili pri posestniku Jože Haupt-manu v Cagovišču pri katerem so našli več ukradenega orodja. Hauptman je priznal, da je v družbi Toneta Jakopina iz Potoka res izvršil vlom pri Gombaču. Aretacija Hauptmana je v celi okolici vzbudila pozornost, ker je bil mož ugleden posestnik in oče šestih otrok. -o-- Pod vozom Težko naložen voz se je prevrnil na 63 letnega posestnika Franca Bračiča iz Brezna pri Vitanju. Bračič si je pri tem nalomil križ in dobil tudi težke notranje poškodbe, katere si zdravi v celjski bolnici. Družinska pratika ZA LETO 1938 je dospela. Zanimiva je kakor vsako leto. Ima 16 strani krasnih slik. Posebno zanimive so slike o pogrebu pok. nadškofa prevzv. Dr. Jegliča. Pratika stane s poštnino samo 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 12. novembra 1937 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1843 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina • Za celo leto ........................................$5.00 Za pol leta ........................................ 2.50 Za četrt leta ...................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto .................................$6.00 Za pol leta ..........................:_____________ 3.00 Za četrt leta ...................................... 1.75 Posamezna številka .......................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1349 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 ——1— _;__y * ________$5.00 _______2.50 _______ 1.50 Subscription: For one year ...................... For half a year —.............. For three months Chicago, Canada and Europe: For one year ...............................$6.00 For half a year ------------------------- 3.00 For three months .._ 1.75 Single copy ......................................- ^c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti d®poslanl na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Filtered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. gledati pohod laži, zavijanj in lažnivih razlag dejstev, ki se dogajajo v Španiji. Že dolgo nam je popolnoma jasno, da nasilje in sovraštvo tvorita obe roki bojnega komunizma, ki je božji sovražnik. To kaže tudi program njegovih pripadnikov. Le žal, da se je naš angleški tisk le prerad dal vplivati dobro plačani boljševiški propagandi. Plemenit dokument, ki ste ga naslovili na škofe vsega sveta, nam je zelo dobrodošel, ker se opira na Vašo avtoriteto in ker predstavlja prepričevalno obrambo katoliške Cerkve in katoliške Španije. Odločili smo se, da ga bomo priobčili tudi našemu narodu in vsem, ki se hočejo stvarno informirati o resničnem stanju v sedanji Španiji. Vaše besede so prinesle jasnost v temo negotovosti, ki je razprostrta nad vsem, kar se dogaja v Španiji. Vi ste doprinesli dokaz, da se protikrščanski duh na življenje in smrt bori proti Kristusovi veri in proti krščanski kulturi. S tem ste tendenciozno poročanje tajnih mednarodnih sil osvetljili kot lažnivo protikrščansko propagando. Upamo, da bo Vaše pisanje odprlo oči nekaterim pisateljem, ki so se v nekaterih katoliških publikacijah izkazali kot slepe nasproti svetim interesom, ki so sredi borbe v vaši do-novini. ^ ^ v iKKfwX! ® Borba za Evropo Najbolj čist človek jo lahko gre pogledat z mirnim srcem. Na preprost, zabaven in domač način, je v njej le povedana, stara a tudi vedno nova zgodba bogatega kmeta, ki stremi za tem, da poišče svoji hčerki-edinki, seveda tudi bogatega in za njegov grunt primernega ženina. Hčerka pa ima druge muhe, ne pozna denarja ampak samo pravo ljubezen. Izbrala je po svojem srcu kočarjevega sina. Da prideta skupaj se poslužita zvijače in prav imenitno potegneta in nafarbata ta starega. Dekle potvarja in hlini bolezen, fant pa postane laži — doktor. Vmes so vpletene druge komične vloge kot vaška klepetulja, ki goni vsakovrstne ženine skupaj iz vseh vetrov. Hribovska kmetica, s svojim trapastim sinom, katerega ho di ponujat in ženit. Dekla, ki je 12 let zastonj garala in ča Pred nekaj dnevi so priobčili pariški listi izvlečke pisem, ki sta jih pariški in westminstrski nadškof poslala kot odgovor na skupno pastirsko pismo španskih škofov. Odgovor je bil naslovljen na kardinala iz Toleda Goma Y. Thomasa. Pariški "LaCroix" priobčuje sedaj obširno odgovore obeh kardinalov, ki poudarjata pomembnost borbe narodne Španije proti boljševizmu. Priobčujemo kratek izvleček obeh pomembnih pisem. Tako pravi med drugim pariški kardinal Verdier: "Pretresljivo pismo, ki ste ga na nas naslovili, je v resnici delo luči. S koliko jasnostjo prikazujete vzroke: ki so v vaši deželi povzročili strašno vojsko, ki še vedne traja! Kolikšno uslugo izkazujete vsem narodom zemlje: katerim v luči dogodkov prikazujete, kam vodi praktično brezboštvo, propad nravi, slabljenje avtoritete in ljubimkanje vlad s temi nauki, ki vodijo v propad in smrt! Je to izredno koristen nauk, ki ga posebno nam dajete. V krvavo rdeči luči vaših dogodkov moremo lažje spoznati nevarnosti, ki nas ogrožajo in mi vidimo jasnejše, kako velika mora biti naša pazljivost in kakšno naše delovanje. Popolnoma jasno je, da je silna borba, ki danes napaja £ krvjo zemljo katoliške Španije, v resnici borba med krščansko kulturo in sovjetskim brezboštvom. Prav to je tisto, kar tej vojni daje izredno veličino ir vašemu zadržanju prav poseben pomen. Ako vaši duhovniki, škofje, redovniki in verniki v stotinah in tisočih umi rajo, ako je toliko prekrasnih cerkva v razvalinah in toliko umetnin uničenih, ako je z eno besedo v tej uri Španije ena sama velika žrtev, ki jo prinaša v zgodovini, je to zaradi tega, ker so jo izbrali božji sovražniki, da bi bila prva žrtev, ki jo prinaša v zgodovini, je to zaradi tega, ker so jo izbrali božji sovražniki, da bi bila prva žrtev na pohodu njihovega uničevanja. Od te misli smo globoko pretreseni in nam vzbuja v naših dušah sočustvo in hvaležnost, ki jo je težko izraziti v besedah. In vendar se sredi tolikega trpljenja in razvalin kaže upanje za boljšo bodočnost vaše ljubljene domovine." Pismo pariškega kardinala izreka v nadaljnjem občudovanje nad junaštvom španskih sinov, ki so pred vsem svetom opravičili slavo viteške Španije. Kri tisočih mu-čencev bo izprosila španski zemlji novega blagoslova. Bodoča Španija bo venčana s slavo mučencev in mnogih junakov in bo lepša, kakor je bila kdajkoli v zgodovini. Westminstrski nadškof Hinsley pa piše med drugim sledeče:. "Od vsega početka nam je bilo jasno, da ne gre v Španiji le za kako državljansko vojno v prilog kake dinastije ali kakega režima in še manj, kar se je varljivo poudarjalo, za demokracijo španskega naroda. V obžalovanja vrednem bratomornem boju smo spoznali strašen pretres, ki maje osnove družabnega življenja, kakor jih prikazuje tudi vaše pismo in ki ogroža obstoj španskega naroda. Prav dobro vidimo, da je bil požar na španskem polotoku podtaknjen od onih, ki hočejo ves svet zajeti v plamene revolucije, pri čemer je krščanska kultura obsojena na pogin. Nismo se pomišljali, da ne bi naših rojakov v tem smislu obvestili in da je tudi naša domovina ogrožena od iste nevarnosti, ki je upropastila Španijo. Kajti pregovor pravi po pravici: "Ako gori plot, ki nas loči od soseda, more naša lastna hiša postati žrtev plamenov." Mi odklanjamo, da bi bili pripadniki kake politične stranke, toda prav jasno spoznamo In nismo od vsega početka nič dvomili, da ni samo katolicizem, ampak vera sploh glavni cilj napadov brezbožnih sil, ki so si Španijo izbrale za tisto strategično točko, iz katere so hotele zažgati svetovno revolucijo v vsej civilizirani Evropi. Cerkev ni navezana na nobeno politično obliko te ali druge svetovne sile. Cerkev je neodvisna od raznih oblik vladavine. Ako pa jo ogroža nevarnost, da bo morala pod rokami komunistov čisto propasti, kakor se dogaja povsod, kjer zmaga komunizem, potem se Cerkev zateka v varstvo oblasti, ki je do sedaj varovala osnove naravnega družabnega življenja. Z bolečino, ki jo presega samo vaša bolegt, smo morali KAJ SO VIDELI MILWAU-ŠKI FIRBCI V CHICAGI? Milwaukee, Wis. Pred kratkim sem čital, da bodo v Chicagi, v šolski dvorani, pri fari §v. Štefana, igrali v nedeljo 31. oktobra igro, "Micki je treba moža". Pograbil me je velik firbec, da bi jo šel pogledat to Micko. Sicer je bila ta igra v Milwaukee igrana letos 4. aprila in bo zopet ponovljena 5. decembra. Ali, vprvič sem imel tak zadržek, da je bila nemogoča stvar' da bi jo bil jaz videl, do druge uprizoritve je pa še predolgo za čakat, če človek ?liši in vidi, da jo' v sosednem mestu igrajo. Povedal sem o svojemu firbcu snemu izmed mojih prijateljev, v nedeljo ob 11. uri dopoldne in kar hitro sem "dobil kompanijo še treh drugih firbcev, v družbi katerih smo čez eno uro že drča-!i po gladki in ravni Highway 11, proti Chicagi. Ob 2. uri popoldne smo se pa že izkrcali ored šolsko dvorano, kjer smo ideli že mnoge Slovence, ki so prihajali v dvorano. Igra je bila napovedana za 2:30 popoldne, CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. — D. S. D. 100% SOLVENTNA IMENIK in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine. Št. l. Društvo sv,. Družine, Joliet, lil. __ Predsednik Louis Martincicli, 1410 N. Center St.; taj. John Barbie, 1303 Vine St.; blagajnik Joseph Ger-š"rh, 401 Hutchinson St. Vsi v Joliet, — Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu ob 1:30 popol. v stari s°li sv. Jožefa. Št. 2. Društvo sv. Družine, Mount Olive, H].: — Predsednik Mike Golda-s|ch, tajnik in blagajnik Sam Golda-p. O. Box 656. Vsi v Mount Plive, 111. Seja se vrši vsako drugo "edeljo v mesecu. r Št. 3. Društvo sv. Družine, La Salle, i •• — Preds. Anton Štrukel, 1101 -]UrSt'' tainik Anthony Kastigar Jr., 46 ?th St. Vsi v La Salte, 111. Seja se rrf ypako drugo nedeljo v mesecu, v s°lski dvorani sv. Roka, ob 1. uri popoldne. Št. 4. Društvo sv. Družine, Bradley, HI.: — Predsednik George Krall, P.O. ®0x 462, tajnik John Zaje, P. O. Box blagajnica Anna Jamničk, Box 368. 111 dvorani. St. lo. Dr-uštvo sv. Družine, South Chicago, HI.; _ Predsednik in bla-|aJnik Frank Cherne, 2672 E. 79th tajnik Anthony Motz, 9630 Avenue L"- Vsi v South Chicago, 111. Seja 6e vrši vsako četrto nedeljo v mesecu. §t. 11. Društvo sv. Družine, Pitts-°Ureh, pa;: _ Predsednik Joseph "avlakovich, 39 Winchell St., Sharps-pUrS> Pa.; tajnik Joseph Widina, 5113 Way, Pittsburgh, Pa., blagajnik ^eorge Weselich, 5222 Keystone St., ^"tsburgh, Pa. Seja se vrši vsako retJo nedeljo v mesccu ob 10. uri do-Po«ne v K. S. Domu, 57. cesta. jj,^- 12. Društvo sv. Cecefije, Joliet, • : — Predsednica Anna Jerisha, 806 , • "roadway Street, tajnica Rose Ba-z0T; 1^19 N. Center St., blagajni-^rka Jennie Krall, 1515 N. Hickory :rstr-,Vse v Joliet, 111. — Seja se vrši Jrj Q drugo nedeljo v mesecu, ob 2. , . Popoldne v dvorani stare šole sv, ><*efa. 13. Društvo sv. Ivana Krstitela, v.^CaEo, m. _ Preds. Andrew Gla-tS h| 1784 W. 21st St.; tajnik John j,- "Sa. 2730 Arthington St.; blagajnik c,ank Puklavec, 1930 W. 21st 1'lacc, trto180' In- ~~ Sc^a se vrŠi- vsako.če~ r-i • ^^^iju v mesecu v cerkveni dvo-111 Sv- Štefana, vogal So. Lincoln St. Št, j^tev. i4_ Društvo sv. Lovrenca, East *■ 'ttsb- ■ — X' Urgb, Pa. Preds. Joseph Pav-Michael blagajni!^ 308 North ave; taj. Michael t- . > 612 Sycamore St., S(|^oIa8 Pavlakovich, 309 Beech St tri ______ _____ lvoi,ZVečcr. na domu sobrata Mihael rjJa Se vrši vsako drugo nedeljo ob 6. 12 Sycamore St. 1 16. Društvo sv. Terezije, Chica- 2323**^— Predsednica Mary Kreincscc. Hi. !3 o ------------------ Am Winchester Avenue, tajnica bu a' Auzelc, 1858 W. Cermak Rd.; 22nRiao'Ca Theresa Pintar, 1930 w. VSi tr- Vse v Chicago, 111. — Seja v Bradley, 111. Seja se vrši vsako Št. 8. Društvo sv. Družine, Rockdale, 111. — Preds. Martin Žagar, 600 Mo'en Ave., tajnik in blagajnik Michael Smajd, 724 Meadow Ave., Rockdale, 111. Vsi v Rockdale, III. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkve-se vrše vsak četrti ponedeljek v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana. Št. 17. Društvo sv. Terezije, Ottawa, 111. — Mrs. Katarina Bajuk, preds.. 28 La Fayette Street, tajnica Mary Skoflanc, 1014 Walnut Street, blagaj-ičarka Katherine Danyun, 1011 Pine Street. — Vse v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayuka. Št. 18. Društvo sv. Družine, Spring-ield, III. — Predsednik Matt Barbo-•ich,' 1504 So. 15th St.; tajnica in bla-gajničarka Agnes Barborich, 1504 So 15th St. Vsi v Springfield, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani. 15th :st Laure St. Št. 19. Društvo sv. Roka, Butte, Montana. — Preds. Stanley Cudic, 111 E. Wollman St.; tajnik Marko Gornik, 1003 E. Galena Ave.; blag. Rose Be-nich, 216 N. Arizona Ave. Vsi v Butte, Montana. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu, v prostorih sobrata John Benich, 216 N. Arizona Ave. No. 20 Lodge St. Peter, Phil. Pa.: — Pres. arid Sec'y- Emilio Guariglia, 1330 Moore St., treasurer Antonio Herri-chetti, 2956 Salmon St., all of Phil. — Lodge mets every third Sunday of the month 2 P. M. at 1217 So. Broad St. No. 21 Lodge St. Bernard, Joliet, 111. President Emery Subar, 1612 Elizabeth St.; Secretary John Rolih, 702 \J. Bluff St.; Treasurer, Frank Ivnik, 1309 Elizabeth St. — Lodge meets every second Sunday at Slovenia Hall 803 N. Chicago St. OPOMBA: Ta imenik se priobči v listu večkrat. Ako kateri izmed uradnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto, da se ista popravi. MIROVNE DELEGATIH JE PRI PREDSEDNIKU Skupina žensk, ki je nedavno obiskala predsednika Roosevelta, p redno Ameriko, da pritisne na tamkajšnje države k sprejemu pogodb za mir. je odpotovala v južno ROJSTNA ,SPRIČEVALA ZA PRISELJENCE m NJIHOVE OTROKE božična i n novoletna voščila polom "Amer. Slovenca"! Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim predvsem moji dragi materi, mojim bratom in sestra ter vsem sorodnikom ter prijateljem in znancem v moji rojstni vasi Malence pri Mariboru, kakor taji po drugih krajih. Naj Božje Dete vse obilo blagoslovi! Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine Ko je pokojni Will Rogers, proslavljeni ameriški humorist, nameraval svoj prvi izlet v inozemstvo, je bila njegova prošnja za ameriški potni list odklonjena, ker ni imel nika-kega rojstnega spričevala. To ga je precej razjezilo in spisal je oster članek, v katerem se je norčeval o ameriških pasportnih pravilih. Kasneje je dotični odstavek oblažil, tako da se je končno glasil: "Ako vidiš fantalina, ki se o-koli potepa s hlačami na sebi ali brez njih, je to precej dober dokaz, da se je rodil — ali ne dokazuje, kdaj ali kje ali od kega se je rodil." Dokazati "kje" in "kdaj" je najbolj važno v vsem tem. Najti kraj rojstva je dostikrat sredstvo, da se dokaže ameriško državljanstvo. Celo tukaj rojeni Amerikanci, katerih a meriški predniki segajo mnogo generacij nazaj, dostikrat najdejo, da je težko dokazati dejstvo svojega rojstva v Združenih Državah. V slučaju otrok tujerodcev nastane težava, ako se je zgodila pomota ob zapisu rojstva oziroma ako ni bilo isto sploh zapisano. Le v zadnjih letih so skoraj vse dvžave uvedle obveznost za zdravnice in babice, da morajo prijaviti zdravstveni oblasti vsa rojstva. Rojstna spričevala se zahtevajo, kadar tukaj rojeni ameriški državljani zahtevajo potni list za potovanje v inozemstvo. Ali dokaz o dnevu rojstya je nekaj, kar človek potrebuje skozi vse svoje življenje. V večini občin se zahteva dokaz o starosti otroka, kadar vstopi v šolo. Ko otrok postane starejši, se rojstna spričevala zahtevajo dostikrat iz mnogih drugih razlogov. Na primer, zakoni o otroškem delu, ki so v veljavi v mnogih državah, zahtevajo, da se doprinese dokaz o staiosti, predno se izda mladeniču ali dekletu do. voljenje za delo (working papers). Takorekoč vse države imajo sedaj starostno omejitev, pravica prihaja v poštev, zlasti ako mladi volilec izgleda premlad, da bi bil zakonite starosti. Pravica do poroke je drug primer, ko treba dokazati starost. Isto velja za ljudi, ki tekmujejo za državne ali federalne službe. Sedaj pa so rojstna spričevala zadobila še večjo važnost v zvezi s prošnjami glede socijalno-varnostnega zakona (Social Security Act.). Za stotisočin ljudi je postalo potrebno, da dokazujejo, da so dosegli starost 65 let, in to še prej ko začnejo dobivati starostne podpore. To je razmeroma lahka stvar za tu-rodne Amerikance, ako njihovo rojstvo je bilo registrirano po predpisih. V mestu New York so, na primer, so sestavili indeks ali imenik iz precej zmešanih zapisov, ki segajo nazaj do 1. 1840 in vsled tega je bilo postopanje za dobivanje rojstnega spričevala tako poenostavljeno, ■ dišču so se v kleti vnele struž-da se vsak zapis more najti v j nice. Ogenj je zajel slamnja-petih ali desetih minutah. Ali čo, na kateri je ležala 68 let-tudi tu se dostikrat dogaja, da na Ana Lesničarjeva, ki je ljudje, ki trdijo, da so se rodili,, stanovala pri Žslarjevih. Do-recimo, 1. 1870, so bili uradno, mači so ogenj kmalu pogasili, prijavljeni od babice kot novo-J toda starka se je medtem že rojenčki še le eno ali dve leti kasneje. Kjer se sploh ne more najti nikakega zapisa, se dostikrat priznava kot zadosten dokaz zaprisežena izjava (affidavit) s strani dveh zanesljivih starejših državljanov, ki sta poznala dotičnika, odkar se je rodil. V slučaju oseb, ki so 65 ali več let stare je seveda skoraj nemogoče dobiti zapriseženo izjavo^ babice, ki je bila pri rojstvu, oziroma sploh dveh oseb, ki bi poznali dotičnika od rojstva naprej. Tujerodci, ki so iz nemarnosti vrgli proč starokrajske dokumente, morajo večinoma pisati na svoj rojstni kraj, da mu pošljejo rojstno ali krstno spričevalo, in morajo priložiti an- Že večkrat smo bili opozorjeni zakaj ne uvedemo v božični številki "Amer. Slovenca" posebne rubrike, v kateri bi rojaki iz raznih krajev Amerike objavjali proti mali odškodnini svoja božična in novoletna voščila in pozdrave svojim dragim domačim v stari kraj. Letos smo sklenili, da to poskušnjo napravimo. Zato bo v božični številki našega lista na razpolago toliko prostora, kolikor bo kdo hotel, za objavo takih božičnih in novoletnih voščil. Za prostor se bo računalo strankam za take objave le toliko, da bo to krilo stroške za prepisa van je, za stavo ter porabo papirja. Cena za objavo takih voščil je: Voščilo do 50 besedi . . Voščilo do 75 besedi . . Voščilo od 100 do 125 besedi . . $1.00 Za daljša voščila kakor 125 besedi, za vsakih 50 besedi po 25 centov več. Da vidite, koliko prostora zavzame voščilo okrog 50 besedi, objavljamo v okvirju tega oglasa vzorec. Tako voščilo je okrog 50 besedi in stane za objavo 50 centov. — Spišite voščilo, potem preštejte besede in z naročilom pošljite potrebni znesek, vse drugo bomo uredili mi. 1 frank poznan, Barberton, Ohio. 50 centov 75 centov Skupina držav, ki so uvedle obvezno registriranje rojstev, tvori takozvani "birth registration area". Večina držav tvbri del iste še le od 1. 1913. Dostikrat zapiski ljudskega šteja u-tegnejo doprinesti dokaz rojstva. Na drugi strani nekatere države, kot na pr. New Hampshire, imajo rojstne knjige, ki v tej državi segajo nazaj do 1. 1640. Skratka, kdorkoli nima rojstnega spričevala, naj si ga pri. skrbi takoj, ne da bi čakal tre-notka, ko ga bo takoj potreboval. Prigtedil si bo s tem nepotrebno zamudo. F.L.I.S. II DOMOVINE Zadušila se je Pri posestniku Jakobu Ža- larju v Brebrovniku pri Sre- trov od omenjene viničarije, ga nabodla na rogove in ga se je ravno pripravljal na močno potisnila ob steno. Fe- trgatev in je v ta namen za- renc je dobil pri tem hude no- kuril v peči, da segreje vodo tranje poškodbe in so ga a PRIPOROČAMO, da naročite našo bo-... ^ žično številko, ki bo vsebovala več lepih zanimivih božičnih povesti in mnogo drugega zanimivega čtiva, vašim domačim v stari kraj. Posamezna številka božične izdaje STANE S POŠTNINO VRED ZA "g /ffcr. stari kraj.......SamO XUC. kar pošljite vred z zneskom za objavo voščila. Zraven pošljite natančne naslove za stranke, katerim bote naročili božično številko. Z božično številko bote naredili svojim domačim in prijateljem v starem kraju obilo veselja. — Naročila pošljite na: Uredništvo "Amer. Slovenca 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois zadušila v dimu. -o- Benciii sta kradla Dva ključavničarska pomočnika sta se 'nameravala udeležiti neke prireditve v Kranju, toda njuno motorno kolo ni imelo bencina. Sklenila sta da bencin kje ukradeta in tako sta se podala v garažo Romana Goloba na Mivki. Pri tem ko sta prelivala bencin iz avtomobila v motorno kolo se je ta vnel, ker sta prišla z gorečo svečo preblizu in naenkrat je bil novi Golobov avto v plamenih. Pobegnila sta in s seboj odnesla celo goreč vrč z bencinom, ki sta ga v razburjenosti pozabila odvreči in v, . eden je pri begu celo izgubil gleski prevod, overovljen od no- - rr ■ t a ™ to • \T , ' . , čevelj. To je pomagalo da so tarja. V slučaju raznih pokra- • jin, kjer je divjala vojna ali re- volucija, se dostikrat dogaja, da se taka spričevala ne morejo dobiti, in tudi v tem slučaju tre. ba zatekati ju izsledili. pod katero nedoletnik ne sme voziti avtomobil. Tudi volilna 'izjavam zadovoljivih svedokov. Taki affidavits se po pravilu ne sprejemajo, razun ako prosilec BOŽIČNA DARILA vašim domačim v starem kraju bodo dostavlje-na hitro in točno brez kakega odbitka na najbliž-nji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile našt cene: Nesreča na cesti Neki neznan voznik je na se k zapriseženim Smartinski cesti v Ljubljani povozil 42 letnega delavca Ivana Jenka iz Predovičeve ulice na Selu. Jenko je dobil hude poškodbe na glavi in je moral v bolnico. dr "So St. ledeljo v mesecu. s- Društvo sv. Družine, Ottawa, 1>rt"d. Louis Basky, 1018 Poplar hut I tajnik .Frank Lcss> 1206 Chest" s . street. Vsi v Ottawa, Illinois. — del- Se Vrši vsako sredo po tretji ne-l es V mesec" v prostorih sobr. Frank s ob Pol 8. uri zvečer. 6- Društvo sv. Družine, Wau- riu . * NLt — Predsednik Anton Ma-So,)i'C'T North Chicago, 111., tajnik Jo-Av" Drašler ml., 925 Wadsworth tiraJi VaukeKan, 111.; blagajnik Joseph CaRo rnSt" 519 ~ 1Cth St" North Ch'" «obot0 ~~ Se^a su vrši vsako 1>rv0 V ITALIJO: Za $ 6.50.................... 100 Lir Za $ 12.25.................... Z00 Lir Za $ 30.00.................... 500 Lir Za $ 57.00....................1000 Lir Za $112.50....................2000 Lir Za $167.50....................3000 Lir Prsu"" v mesecu ob pol osmi uri do Te*,'04- v «ovi V JUGOSLAVIJO: Za $ 2.55.................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20.................... 300 Din Za $10.00.................... 420 Din Za $11.65.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din Pri večjih svotah poseben popust. ZA IZPLAČILA V DOLARJIH: Za $5.00 pošljite............$5.75 — Za $10.00 pošijte............$10.85 . Za $25.00 pošljite............$26.00 Vsa pisma pošijlte na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois lc»th st. šolski dvorani \ I a i a e .J dokaže, da je zaman poskusil dobiti rojstno spričevalo iz starega kraja. ROJAKI SLOVENCI! Kadar želite o. krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastne^ rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam 1 Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787 Uničena viničarija Samotna viničarija last Karla Kodriča v Štatenbergu pri Malcolah .je postala žrtev pla- za pomivanje posode. Iskra ki je švignila iz peči je vnela saje in kmalu je bilo vse v plamenih. Uničeno je vse vinogradniško orodje in več sodov, da znaša škoda skoro 20 tisoč dinarjev. -o- Zasačena Na tomboli v Laškem sta bila prijeta brata Lovro in Ivan.Komovc, ker so ju zasledili, da sta ponarejala tom-bolsk,e karte in si; tako prisvojila glavni dobitek tombole. Nakupila sta seveda več kart in iz njih izrezala številke ter jih spretno nalepljala v prazne prostore. Namesto dobitkov sta morala brata pred sodnika, kjer sta izpovedala, da se jima je tak trik na tomboli v Škofji Loki izvrstno posrečil in sta. tudi "zadela" dva glavna dobitka. Sedaj jima pa sreča ni bila mila. -o- Gornja Radgona Že pred leti je bil na dražbi prodan eden najlepših kosov slovenske zemlje v okolici Gornje Radgone, veleposestvo grofa Korinskega, katerega je kupila uprava dravske banovine. Ta grad so sedaj preuredili v banovinsko hiralnico. Dela so se že pričela in v treh letih. bodo dokončana. -o- Huda žival Posestnik Ferenc iz Cerknice pri Št. Iliju je hotel pomi-menov. Posestnik Kodrič ki!riti zbesnelnega bika. Podiv-ima svoj dom nekaj kilome-' jana .žival je navalila nanj, bolnico silno nevarnem stanju prepeljali v mariborsko bolnico. --o- Nadloga Nadloga ribniška doline in kočevske okolice so zopet letos številne divje svinje> ki so uničile mnogo poljskih pridelkov, zlasti koruze.' Pa tudi medvede §o že opazili kmetje. Pravijo, da jih je v Veliki gori nad 40. Poleg teh nadlog so se zelo razpasli jeleni. Cele črede jih prihaja na zdol-ske njive in uničujejo pridelke. ■-o- 23 vagonov malin Kakor poročajo iz Ljubljane, se je letos izvozilo iz dravske banovine čelih 23 vagonov malin. Deloma so se maline izvažale- v Švico, deloma v Nemčijo in Francijo. Nakup in izvoz so oskrbovale največ hrvatske tvrdke. — Na stotine ljudi, je ostalo kar po celi teden v gozdovih, kjer so tudi prenočevali. Povprečno so posamezniki zaslužili dnevno 30 do 50 dinarjev, kar je za sedanje razmere lep zaslužek. -o- Huda žival V žitnicah v Slovenskih goricah je 11 letni pastir France Ferk iz Sv. Marjete ob Pesnici gnal živino na pašo. Tam ga je napadel razjarjeni bik in ga močno poškodoval. Našli so ga ležati nezavestnega na travniku in ga odpeljali v PIJTE SLOVEČE s II, I1CH PIVO...... na vaših partijah, društvenih veselicah in piknikih, katerega vam pripelje VAŠ ROJAK JOHN KOCHEVAR West Side Distributor of MONARCH BEER 2215 West ^3rd St. Tel. CANal 6177 Chicago, 111. ► Sfrt»$w A . ' = AMERIKANSKI SLOVEL Petek, 12. novembra 1937. ^ i mmm ""Hn ci r»o " ft ROMAN g M® AAA iJUSICa ti Spisala B. Orczy •• Prevedel Paulus \ RAZNOTEROSTI "Vsi vemo," je začel Lenoir mirno, "da bi ne bilo pametno, se lotiti Derouleda brez dokazov. — No, kaj je enostavneje ko prisiliti ga, da sam poskrbi za dokaze o svojem izdajalskem počenjanju —!" "Izvrstno! Krasna misel!" je donelo od vseh strani. "Ampak — kako?" so po-praševal previdnejši glasovi. "Stvar je čisto preprosta! Dajmo mu zadosti dolgo vrv, pa se bo sam obesil!" "Živijo vrv!" so kričali. "Dalje —! Kako mislite?" je ves raz-paljen govoril Merlin. "Takole. Tista ženska — Julietta Mar-ny, kaj ne? — ga je izdala. Iznebiti se ga je hotela. Zakaj? Zato ker ima drugega. Deroulede ji je bil na poti, nadležen ji je bil, — torej jo je ljubil." "No — in kaj hočete s tem?" "Zaljubljeni Deroulede bo vse storil, da jo reši guillotine. To hočem reči." "Seveda!" "Dobro! — Dajmo mu torej zadosti dolgo vrv, pa se bo sam obesil!" "Kako mislite?" je govorilo par glasov. Ni bilo lahko za trapaste možgane teh patriotov, slediti bistroumnemu načrtu orjaškega neznanca. "Mislite da sem pijan ali da govorim neumnosti — ? Le poslušajte me! Mislite si, da stoji tista ženska — Julietta Mar« ny je njeno ime, kajne? — mislite si, da stoji pred sodnim dvorom. Državljan Tin-ville, eden naših največjih patriotov, bere obtožbo: koščeki sežganega papirja, razparana torbica, te stvari je našel Merlin v njeni sobi. Odbor za javno varnost zasodi, da so bili ti papirji pisma, naslovljena na sovražnike republike. To je izdajstvo, in kazen za izdajstvo je guilloti-na, noben ugovor, noben zagovor ni dopuščen. Tako določa točka devete postave o osumljenih. Obsodba se izreče in obsojenec je neizbežno zapadel guillotini. To velja o političnih prestopkih. — Toda, "je nadaljeval orjak mirno s počasnim poudarkom, "toda v navadnih kazenskih zadevah, posebič v pregreških zoper javno nravnost 'dovoljuje postava zagovornika —. Sedaj pa pazite! Ako obtožite Julietto izdajstva, bo kratkomalo obsojena, odvedli jo bodo v zapor. Kaj če bi tedaj Deroulede nahujskal pariško ulico zoper vas —! Znano vam je, kako ljudstvo nori za njim in da nihče ne zna bolje ščuvati in hujskati nego on! Nepreračun-Ijive reči se utegnejo zgoditi! Cisto drugače pa se bo stvar razvijala, ako mu date priložnost za zagovor. — Obtožite Julietto Marny javne nenravno-sti! Dokazov za to imate dovolj: ljubavna pisma, ki jih je sama priznala, sovraštvo, brezimna ovadba —. Mislite da ne bo vstal Deroulede in jo branil in zagovarjal z vso svojo zgovornostjo? Ali ne bo pred vso javnostjo izpovedal, da tista pisma niso bila ljubavna pisma, ampak — kar so zares — pisma na vdovo Capet! ? To bo povedal, samo da jo reši. No — in potem bo za državljana Tinvilla lahka stvar, da se mu dokaže izdajstvo! To je vrv, ki se bo nanjo sam obesil!" Orjak je umolknil. Otrl si je pot s čela in v globokih požirkih vlival žganje v po- sušeno grlo. Besno, podivjano navdušenje je pozdravljalo njegov načrt. Takih besed še niso culi! Da, to je bilo po njihovem okusu! Zvito, prekajeno, hudobno, krvoločno —! Načrt, ki bo zanesljivo uničil osovraženega državljana in ljubljenca poulične drhali! Celo Tinville je bil navdušen in lica so mu gorela. 'To bo vsaj spet zanimiva obravnava! Enolične obsodbe odbora za javno varnost so bile že itak strašno dolgočasne! In Deroulede, ošabni, snažno in čedno oblečeni aristokrat, se bo ujel, nezmotljivo ujel v nastavljeno past! Vse vprek so govorili in podrobno razpravljali o Lenoirovem načrtu, pili žganje, netili sovraštvo in se veselili zmage. Lenoir pa ni mnogo več govoril. Popil je še par kozarcev, želel tovarišem lahko noč in odšel. Molk je legel na družbo, ko so se zaprla vrata za njim. Težki koraki orjaškega premogarja so odmevali iz ulice in zamrli v daljavi. ^ "Kdo pa je ta človek?" je končno vprašal Tinville. Skoraj nihče ga ni poznal. "Podeželski človek iz severne Francije," se je nekdo oglasil. "Večkrat je že bil tukaj, pretečeno leto skoraj redno vsak dan. Mislim da je mesar po poklicu in da je doma iz Calaisa. Državljan Bro-gard ga je pripeljal. In Brogard je dober patriot!" — Drug za drugim so se izgubil člani kluba v temno noč. Zadnja sta bila Tinville in Merlin. "Kaj pravite?" je rekel Tinville počasi. "Lenoir je preveč zgovoren, kaj?" "Nevaren!" "Ampak njegov načrt je dober!" "Držali se ga bomo. Potem pa Pomigala sta si. "Nevaren je —. Jutri ga še pustiva pri miru. Toda potem —!" Tinville si je z značilno kretnjo popravil ovratnik. Nevoščljiv, hudoben, krvoločen izraz je legel na njegovo lice. Merlin se je nasmejal. Kratko sta si patriota pokimala v pozdrav in sta zadovoljna drug z drugim odšla v temno noč. X. OBSOJENA Tisti dan je imel odbor za javno varnost mnogo posla. Petintrideset ujetnikov je zaslišal in obsodil v osmih urah, štiri na uro, približno dvajset minut je potreboval za vsakega obtoženca, da ga je poslal iz življenja v smrt. Tinville, predsednik odbora za javno varnost in obenem javni tožitelj, je samega sebe prekosil. Vsak izmed petintridesetih je bil obtožen izdajstva in zoper vsakega je imel odbor v rokah neovrgljive dokaze. Pri enem par pisem, naslovljenih v tujino in zasačenih na meji, pri drugem par nepremišljenih, nezadovoljivih besed, stara zarjavela sablja, ki so jo kje našli v stanovanju miroljubnega meščana, — to je bil dokaz dovolj, da obtoženec misli na izdajstvo in da je nevaren domovini. PLUG Z RADIOM V argentinskem poljedelskem ministrstvu so razpravljali o načrtu, da bi poljedelske traktorje opremili z radijskimi sprejemniki. S tem naj bi se odpravila enoličnost, ki je zvezana z mnogimi poljskimi deli. Lažje je sicer sedeti na traktorju, nego stopati po neravnih tleh za plugom, a tudi celodnevno sedenje pri prašnem delu te utrudi. Brezžična muzika naj bi olajšala to delo. Predlagatelji menijo, da novote ne bodo ljudje samo veseli, temveč da bo tudi povečala veselje do dela in delovni uspeh, kar bo imelo spet ugodne posledice za dvig poljedelske proizvodnje. -< c -o- NEVIDNI ŽARKI Med nevidnimi žarki pripisuje znanstveni svet velik pomen posebno tistim, ki jih na kratko označuje kot "X"-žarke. Zadnje čase te žarke posebno mnogo u-porabljajo pri preiskovanju in pri kontroli raznih kovin, posebno pa tistih, ki jih človek uporablja za graditev letal. V francoskem zrakoplovnem ministrstvu so sedaj ustanovili celo poseben laboratorij za metalo-grafijo, ali z drugimi besedami laboratorij, kjer preizkušajo s pomočjo "X"-žarkov različne kovine, koliko so pristne in od- porne. S pomočjo teh žarkov je mogoče do največjih podrobnostih ugotoviti notranji ustroj kovin. Za zgraditev letal je vsekakor velike važnosti, če je znano, da je bilo zanj na razpolago samo najboljše gradive. MOČ IN SILA TISKANE BESEDE Eno milijardo 260 milijonov izvodov smo Slovenci doma in na tujem prebrali v 140 letih obstoja našega novinarstva. Kako silna je bila moč tiskane besede in koliko napora in truda so morali premagati možje, ki so ustvarjali našo kulturo in polagali temelje stopnji izobrazbe, je pokazala letošnja novinarska razstava na ljubljanskem vele-sejmu. Bele lise zaplenjenih starih časopisov pričajo o hotenju rodoljubov, uveljaviti našo ma- terino besedo v uradih in šolah, debeli letniki skrivajo v sebi za- centrala klade slovenskega izživljanja od svežih izmišljotin 4 * Iveri. (Dalje) Uspehi, uspehi. Jaz sem imel smolo s političnimi uspehi, pri spisih enako in pri svojem javnem delu, sodi g. Mo-lek. Morda. On je politično socialist, ne komunist. Povsem je vsaj meni jasno in naravno, da on v očeh komunistov ne more imeti — uspehov, naj počne, kar hoče. Naprej," ki je ves le komunističen, n. pr. g. Molka takole štokne: "Nagrado bi zaslužil tisti, ki bi si vzel čas ter se potrudil ugotoviti, kolikokrat Molek ponavlja ena in ista poročila o eksekucijah v Sovjetski Zvezi, če mu hitlerjanska ne dostavlja dosti ." Odloč- preporoda do danes. Skromen 110 da dela komunist Vodnikov začetek, pa orjaška M°lku krivico, če Molek ni- zgradba milijonov izvodov, pot ma — uspehov v njegovih od drobnega lističa do nad 800 °čeh- Vesti ne prihajajo iz nadaljnih slednikov — vsa novi, hitlerjanske centrale, časopisi či pomoči in v druge zbirke narska prizadevnost je vstala jih prinašajo, in to g. Moleknn-še imamo vsi dovolj denar- pred posetniki velesejma in jih objavljaj »pa isem popolnoma kaj kruh,vsak rad vzame med zobe kaj boljšega, sam nisem pri tem izvzkt, ko si poleg sirkove mešte še kakega zajca ustrelim, in dobrega je vse polno prostovoljcem v Madridu od kuretine do rujnega vin-ca in celo šampanjca ... in še "dovolj denarja." Poglejte samole, ljudje božji. "Kje v buržujski vojski na svetu, piše v pismu prostovoljec," se more zgoditi, da si lahko vsak vojak (ne morda kapetan ali general . .) privošči vsak dan steklenico šampanjca? Jaz sem star 33 let in nisem bil nikdar v pomanjkanju. Toda nikdar doseda'j nisem imel možnosti si privoščiti po-žirek šampanjca. Sedaj sem prosti vojak, a ga pijem večkrat kot doma dolenjski cviček. Kljub temu imam vedno denar. Imamo ga vsi. kupujemo najrazličnejše stvari, dajemo denar deci,dajemo ga rde- okrepila v zavesti, da smo Slo venci prispevali lep delež k zgradnji naše nove domovine. POZOR! .t". osne voIitvF 'WWWVWWWWWWWWWWW mt POZOR! Na svetu so nastale zopet zelo napete razmere. Ali vi sledite tem razmeram? Zgleda, da bo vsak čas lahko nastala splošna svetovna vojna. Naš list "AM. SLOVENEC" prinaša o vseh svetovnih dogodkih točna in zanesljiva poročila. Poleg teh vse vrste poučne članke in razne razprave. Posebno zanimiv je v listu roman. Iz domovine in iz slovenskih naselbin po Ameriki prinaša vse razne dogodke in novice. Veliko važnih dogodkov gre mimo vas, če ne čitate dnevno našega lista. Jesenski in zimski večeri so tukaj. Naročite si list "Amer. Slovenec" in krajšajte si z čitanjem istega dolgočasne zimske večere. List stane na leto $5.00, za Chicago in inozemstvo $6.00 in za pol leta $2.50, za Chicago in inozemstvo $3.00. Naročnino pošljite na: UPRAVO "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois. Za ime novega lista-mesečnika šBš S Akcija za ustanovitev novega lista mesečnika se bliža g | svojemu uresničenju. Kakor zgleda, iz sedanjega zanijna- | I nja pride list kmalu v življenje. Izbrati je treba primerno in praktično ime. Ime naj mu izberejo njegovi ustanovni naročniki. Za I | te se smatrajo vsi, ki se bodo priglasili še te dni. Zato hitite vsi, ki se za to akcijo zanimate. Pridružite j 1 se, da bote krstni boter novemu listu. Vsi dosedanji usta- j | novniki in naročniki mu bodo kumovali in ga krstili s svo- | | jim glasovanjem. Svoje mnenje in svoj glas lahko pošljete v pismu, ali j 1 pa potom navadne dopisnice. Najbolje pa je, če kar spodaj I 1 poleg imena, katero se vam najbolj dopade, naredite križec, i j spodaj se podpišite, potem glasovnico izrežite, jo denite v j | kuverto in jo pošljite na Upravo "Amer. Slovenca" in vse 1 | bo v redu. j | Volitve se bodo vršile TRI TEDNE, to je od | 1 3. do 25. novembra 1 i i Samo v tem času prejeti glasovi bodo šteli in se upo- g I števali. Vsak pa lahko sugestira tudi svoje novo ime, ali pa | S glasuje za eno izmed predlaganih imen. GLASOVNICA- UPRAVA "AMER. SLOVENCA" 1849 W. Cermak Rd.. Chicago. 111. Cenjeni:— Podpisani glasujem za ime, pri katerem sem spodaj na glasovnici napravil križ. S spoštovanjem, Podpis ■ Naslov ........... PREDLAGANA IMENA: | "SLOVENSKI PIJONIR" 1 West Allisu, Wis. — ime predlagal č. g-Jacob Čeme, župnik v "NOVI SVET" — predlagal č. g. Jurij Trunk, župnik v Leadvillu, Colo. "NAŠE ŽIVLJENJE" - predlagal č. g. M. J- Butala, Waukegan, 111. "SLOVENSKA STRAŽA" -^lagal č. g. Francis Mažir, župnik v Sigelu, III "BRANIK" ~~ predlagal č. g- A. P. Podgoršek, župnik v Ellinwoodu "SLOVENSKO DELO" - predlagal č. g. Roman Ho mer, OSB. misijonar v Ogeniji "NAŠI SLOVENCI" - predlagal č. g. Ralph Urajnar, OCM, v Carey. "NAŠA SLOVENSKA DOBA" - predlagal Č g Edw. Gabrenja, župnik v New Yorku. "AMERIŠKI ZAPISKI" - predlagal veleč. g. Msgr. Dr. J. L' Zaplotnik v Lindsayu "SVET IN DOM" — predlagal g. John Kramarič, Joliet, 111. Jaz predlagam ime: uverjen, da bi ne objavil pod nobenim pogojem, če bi on vedel, da so le izmišljotine, laži. On vesti1 ne more kontrolirati, kakor jih jaz ne moreni, in najmanj jih more kak komunist sam. Izključeno je, da bi kak socialist imel kakih uspehov pri komunistu, in izključeno je tudi, da bi jaz imel kakih Uspehov v očeh socialista Mol ka. Tudi pri "Proletarcu" je tako, ko ga štrigla radi neugodne sodbe o korajžni Moskvi isti brezpogojni komunistični "Naprej." Uspeh je zelo kočljiva za deva. Naj bi socialisti ali komunisti pridobili za svoje na-ziranje, da ni Boga, tudi zadnjega človeka, bi ne imeli nobenega uspeha, ako je Bog. * Živijo vojska, trikrat živijo ! Trunk mora pa res biti čuden prist. Zdaj je še za vojsko. Ali ima skomine po riče-tu, ko je vendar v zadnji vojski kašo pihal? Res čuden fajmošter. Počakajte malo. V nasprotnih listih je precej poročil od borcev iz Madrida. Vse je sijajno od uspehov do visokih šarš in sanjavih oči Španijolk. Še veliko več, vse pač je regimentno. Ni čuda, da "ljudje po hišah (na Slovenskem) skrivoma prebirajo pisma slovenskih prostovoljcev," in "če bi vlada ne delala takih težav na mejah, bi število prostovoljcev iz Slovenije bilo najmanj desetkrat večje (zdaj jih je baje do tri sto) kakor veselo poroča o veseli vojski v Španiji pohlevni komunist 'Naprej.' Kaj boste mene starega fajmoštra pisano gledali, ko pravim in rečem: živijo vojska! Poglejte v "Proletarca," kjer je :irvi del takega pisma, pa so se še meni pocedile sline v usta. Vojske je vrlo malo, pač pa je miza obložena Vsak dan kakor bogatinova v evangeliju. Še mule ne zmorejo dobrega kruha, toliko ga je, ampak ja . . ." Pravijo, da imamo mi duhovniki nebesa na zemlji, vsaj jaz jih imam v nekem oziru, dasi "poje" " pogostoma sirkova mešta, ampak vsaj mene menda spremlja smola ne le pri uspehih, tudi drugače mora biti z menoj krut kismet, ker v 68. letu sem, 43 let pri fajmoštriji, vedno sem bil vesel, ampak iz svojega žepa še nisem pokusil šampanjca. Škoda, da sem že tako star, in tako zakrknjen fajmošter, še jaz Ibi šel med prostovoljce v Španijo. Boga-mi, nikakor ne mislite, da si jaz iz te sijajne rdeče vojske le norce brijem. Sam urednik "Proletarca" je moral imeti nekaj slin v ustih, ko je zfl uvod pristavil: "Njegov dopis je ekstrenmo optimističen. Je to pač poročilo navdušenega 33 letnega fanta. Ko ga človek čita, skoroda misli, da je vojna v Španiji za lojaliste le malo manj kakor kak piknik." Bogami,pravim in trdim, da sva oba v tem istih misli i*1 istih slin. Živijo toraj vsaj lojalistič-na vojska, ne buržujska, ker ta je meni prinesla ričet, bes jo plentaj. (Dalje prihodnjič) Natakarica: No, poglejte, v kakšni nevarnosti sem. V obeh rokah nesem polno krožnikov. Zdaj bi me lahko poljubovali kolikor bi hoteli. Gost: Jej, je, gospodična Minka . . . taka priložnost in ravno zdaj imam smodko V ustih. DR. J. E. UR3ICH ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in ' —8 ^večer izvzemši ob sredah. RezidenJni telefon: La Grange 3966 Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški angleščini Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ld je bival več let v Ameriki. _ Knjiga ima 295 strani. CENA: Trdo vezan v platno-- $1.50 Broširan mehko - .........$1.25 Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois .1