teto XXV.
inozemstvo 75 lir), za 'k leta 35 lir, za 'h leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Te-
pokrajino: letno 70 lir (za TRGOVSKI LIST Uredništvo: Ljubljana,
Številka 100.
Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregor, čičeva ul. 27. Tel. 47-51. Rokopisov ne vračamo. —
Plača in toži se v Ljubljani	Časopis	za	trgovino,Industrijo.	SfiSuKS
L O N C E S S I O N A R I O E S C L U S I V O per la pubblicitč di provenienza italiana ed e»tera: II IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) 1STITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.	|	|	in	inozemstvo	ima	ISTITUTO	ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaromi 10.
Liubliaria. petek 18. decembra 1942-XXI
Predpisi	za	n
gibanja	in	biv
Ivfiaia vsak torek
Važni sklepi za preskrbo in prehrano
Pod Ducejevim predsedstvom je imel medministrski odbor za vzpo-reditev in preskrbo, za razdeljevanje in cene važno sejo, katere so se udeležili vsi pristojni funkcionarji.
O stanju prehrane je poročal Minister za kmetijstvo in gozdove. Stanje je na vseh področjih v glavnem normalno. Odbor je odobril prizadevanja, da se poveča število obednic za delavce, zaposlene v vojni industriji. Preskrbovanje teh obednic je prevzelo kmetijsko ministrstvo. Posebno ugodno so se razvijale podjetniške obednice za rudarje. Dalje se je poskrbelo za redne dobave šolskim okrepčevalnicam GILa, ki je mogel postreči 2 milijona učencev z jedjo, kakor je to naročil Duce.
Odbor je odobril načrt kmetijskega ministra za povečanje posevkov in obdelane površine v vseh občinah Italije. Kmetijsko ministrstvo je nadalje poskrbelo, da ima zanesljive podatke glede prehrane, da more izvesti vse svoje načrte.
Poveljnik nacionalne gozdarske milice je poročal o pridelavi ter razdeljevanju drv in premoga. Odbor je ugotovil, da se je storilo vse potrebno, da se določijo enotno cene lesa za proizvodnjo, v trgovini na debelo in za konsum za vso Italijo. Proizvodnja se razvija ugodno, razdeljevanje pa se stalno zboljšuje, kakor je ugotovil odbor.
O razvoju tipizacije je poročal drž. tajnik Amicucci. Naglasil je, da se tipizacija v industriji najlepše razvija in da odjemalci nabavljajo v velikih količinah tipizirane izdelke ter da jim ti ugajajo tako po ceni kakor tudi po kakovosti. Odbor je z zadovoljstvom odobril dosedanje delo in dal navodila za bodoče. Odredil je ne-izpremenjene cene in omejitev izdelave tistih vrst izdelkov, ki so najkoristnejši in jih prebivalstvo največ zahteva.
Odbor je končno odločil, da mora veljati enotno merilo za določanje cen žitaricam, ki naj veljajo za najemnike. Od prihodnje žetve dalje naj najemniki pri dajatvi lastnikom najetih zemljišč vzamejo za osnovo cene žit, pri tem pa naj izključijo državne nagrade za večjo pridelavo. Te nagrade morajo po mnenju odbora ostati najemnikom.
Prihodnja seja medministrskega odbora bo 28. decembra.
Ustanovitev uradov drž. blagajne v Ljubljani
Rimska »Gazzetta Ufficialec je objavila kralj, uredbo, s katero se ustanavljajo državne blagajne in odseki Kr. pokrajinske blagajne v Ljubljani, Dalmazii in Fiume. Pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino se ustanovi Pokrajinski blagajniški urad na podlagi zakona z dne 4. junija 1925 in naslednjih zakonskih sprememb. Nadalje se ustanovi tudi Kr. pokrajinska blagajna. Ti uradi bodo poleg dosedanjih poslov opravljali tudi vse funkcije, ki jim bodo dane po sporazumu s finančnim ministrstvom — glavno blagajniško ravnateljstvo na podlagi ureditve Ljubljanske pokrajine z dne 3. maja 1941.
Visoki komisar je izdal naredbo o bivanju in gibanju tujcev v Ljubljanski pokrajini.
Najvažnejša določila naredbe so naslednja:
§ 1. Za tujce se štejejo vsi tisti, ki so ali so pred 1. septembrom 1939 bili državljani kake tuje države, razen če so si pozneje pridobili italijansko državljanstvo, in osebe brez državljanstva.
§ 2. Vendar se za tujce ne štejejo tisti, ki so bili pred razsulom jugoslovanske države njeni državljani, so bili rojeni in na dan
11.	aprila 1941-XIX pristojni na ozemlju, priključenem kr. Italiji s kr. ukazoma z dne 3. maja 1941-XIX 291 in z dne 18. maja 1941-XIX št. 452 ter so tamkaj stalno bivali vsaj 15 let in bili tamkaj na dan 11. aprila 1941-X1X.
Po § 3. se morajo tujci v 24 urah po prihodu v pokrajino osebno zglasiti pri oblastvu javne varnosti kraja (v Ljubljani pri Kr. kvesturi) ter dati svoje podatke. Ista obveznost velja tudi za tujce, če prelože svoje bivališče iz ene občine v drugo.
Od te dolžnosti so po § 4. oproščeni tujci, ki samo potujejo skozi pokrajino in ki se iz zdravstvenih razlogov ne morejo odzvati. Slednji pa morajo predložiti zdravniško izpričevalo’.
Kaj se mora navesti v prijavi, ki mora biti pismena, določa § 5.
Iz § 6. Oblastvo, ki prevzame prijavo, mora po pregledu listin in po ugotovitvi tujčeve istovetnosti izdati prejemno potrdilo, če ni nikakega zadržka za njegovo bivanje v pokrajini. To potrdilo dokazuje, da je tujec zadostil svoji dolžnosti. Ce tujec preloži svoje bivališče v drugo občino, se to potrdilo tam odvzame.
Po čl. 7. morajo imetniki preno-čevališč in zavodov, ki prenočujejo ljudi, opozoriti tujca o njegovih dolžnostih in zahtevati predložitev prejemnega potrdila (po § 6.) in iz potrdila vpisati podatke v osebno knjigo prenoče-valcev. Potrdilo morajo tujci predložiti v 24 urah, sicer mora imetnik prenočevališč o nepredložitvi obvestiti oblastva.
Oblastvo javne varnosti more po § 8. vsak čas povabiti tujca, da predloži svoje listine.
(§ 9.) Kdor iz katerega koli vzroka sprejme tujca v službo, mora v 3 dneh po sprejemu sporočiti oblastvu osebne podatke tujca in nadrobno navesti, v kakšni službi se tujec uporablja in koliko časa bo predvidoma zaposlen.
Prav tako mora v 24 urah sporočiti, če je službeno razmerje prenehalo. Izpolnitev teh predpisov ne odvezuje tujca od dolžnosti osebne prijave.
Posebno važen je čl. 11., ki določa: Kdor odstopi po kakršnem koli naslovu tujcu lastnino ali užitek kmetijskih ali stanovanjskih nepremičnin, mora to pismeno naznaniti oblastvu ter navesti osebne podatke tujca in vsebino odstopne pogodbe. Naznanitev se mora napraviti tudi, če je obvezna zaprosba predhodne pooblastitve za odsvojilne pogodbe, ustanovne ali prenosne pogodbe o stvarnih pravicah na nepremičninah ali o rabokupih o njih, ki so sklenjeni na več ko 5 let in tudi takrat, ka-
dar je pri prodajah na javni dražbi zdražitelj tujec.
§ 12. Visoki komisar lahko prepove vsem tujcem ali posameznikom bivanje v določenih, občinah ali krajih. Tujci, ki prelomijo prepoved, se lahko odstranijo po organih javne varnosti ali pa tudi internirajo ali izženejo.
Na obmejnih prehodih in v vežah prenočevališč morajo biti vidno nabiti predpisi §§ 1. do 8. in
12.	in 13. te naredbe.
Tujčev izgon, ki ga odredi sodno oblastvo po bivših jugoslovanskih zakonih, je vedno dokončen.
Ro § 16. se lahko nadalje izžene in pošlje s prisilno potovnico ali zastražen na mejo tujec, ki je bil obsojen zaradi zločinstva, če je ovaden zaradi prestopka predpisov o bivanju tujcev, če se ne more. izkazati ali je brez sredstev, če je prestopil odredbo o odstranitvi, internaciji in iz razlogov javne varnosti.
Členi 17. do 24. navajajo nekatere podrobnosti glede izgona tujcev.
§ 23. določa med drugim: Tujci, ki so na dan objave te naredbe. že v pokrajini, si morajo v 30 dneh priskrbeti potni list ali drugo enakovredno listino o istovetnosti,
Pred vojno je šlo 60 odstotkov vsega blagovnega prometa jugovzhodnih držav po morju. Zaradi vojne je bil ta promet večinoma pretrgan. Naravno je zato, da so vse prizadete države posvetile tem večjo pažnjo zboljšanju suhozem-nega prometa, od česar je bil odvisen tudi napredek njih domače trgovine. Prometno politična vprašanja so zato v vseh jugovzhodnih državah v ospredju javnega zanimanja. Dominantna vloga pripada pri tem Donavi in njenim večjim pritokom, ker je jasno, da bi večina vsega blagovnega prometa med jugovzhodnimi državami in Veliko Nemčijo šla po Donavi. Zato se tudi pričakuje, da bo Nemčija pomagala premagati vse ovire, ki danes otežujejo promet po Donavi. A tudi jugovzhodne države same gledajo na to, da bi olajšale promet po Donavi in njenih pritokih. Tako si prizadeva Madžarska, da napravi plovno reko Tiso, Romunija pa pripravlja velik prekop, po katerem bi mogle pluti do 1000 tonske ladje od Bukarešte do Donave. Znan je tudi načrt, ki hoče ustvariti po Timoku, Moravi in Vardarju vodno cesto, ki bi vezala Egejsko morje z Donavo. S tem bi se ovinek po Donavi skozi Dardanele v Egejsko morje skrajšal za 1400 kilometrov. Poleg tega pa je še vse polno manjših načrtov, ki naj bi omogočili lokalne dostope do Donave.
Za vodnimi cestami gre posebna važnost železniškim zvezam. V tem oziru je na najboljšem Madžarska, ki ima gosto železniško omrežje, večinoma normalno-tirno. Tudi vozovnega parka ima Madžarska zadosti. Vendar pa se Madžarska s sedanjim stanjem ne zadovoljuje, temveč hoče vsaj glav-
iz katere je razvidno njih državljanstvo in ki jo je izdala država, kateri pripadajo, če nimajo državljanstva pa država, v kateri redoma bivajo.
Poleg tega se morajo do vštetega 28. februarja 1943 prijaviti pri oblastvu.
Po §§ 26. in 27. morajo imetniki prenočevališč v 24 urah po preteku gornjega roka (28. 2.) zahtevati od tujcev prejemno potrdilo, tisti, pri katerih so tujci na dan uveljavitve te naredbe v službi, pa opraviti naznanilo v 10 dneh po 1. odstavku § 23. Če so bile nepremičnine odstopljene tujcem pred uveljavljenjem te naredbe in je odstop še v veljavi, se mora opraviti naznanilo po § 11. v roku 10 dni po uveljavljenju te naredbe.
§ 30. navaja kazni za kršitev te naredbe. Kršitve se kaznujejo s kaznijo zapora do dveh mesecev, šaino ali združeno z denarno kaznijo do 5 tisoč lir.
Kazni izreka po § 31. v Ljubljani Kr. kvestura, v drugih občinah pa okrajno oblastvo prve stopnje. V primerih §§ 20. in 21. pa Vojaško vojno sodišče.
Ta naredba stopi v veljavo na dan 1. januarja.
ne proge razširiti v dvotirne. Poleg tega so v programu tudi lokalne zboljšave železniškega prometa. V bivši Jugoslaviji je bilo železniško omrežje neprimerno manj gosto, poleg tega pa je bilo veliko ozkotirnih železnic, ki so blagovni promet zelo ovirale, ker je bilo potrebno dvojno prekladanje blaga. S staro Romunijo in z Albanijo bivše jugoslovanske železnice sploh niso imele zveze, z Bolgarsko in Egejskim morjem pa samo eno, in sicer enotirno. K Jadranskemu morju je vodila normalno-tirna železnica samo do Spalata in Sebenica. Približno enako je bilo stanje grških železnic. Romunija in Bolgarska imata transverzalne zveze od zapada na vzhod ‘er večje število železniških zvez, ki se opirajo na ti glavni železniški žili. Samo ena železniška zveza pa vodi iz Bolgarske proti Carigradu in samo ena od Focsani v Černo-vice. Ni pa železniške zveze, ki bi vezala severni in južni breg Donave. Samo pri Ruščuku je velik železniški splav iz dveh ladij.
Za vse te države je izpopolnitev železniškega omrežja silno važna tudi zato, ker bi železnica odprla naravna bogastva teh krajev. Bolgarska pa potrebuje nove železnice tudi zato, da zboljša svoje zveze z novo priključenimi kraji.
Od najvažnejših železniških načrtov je načrt, da se zgradi most med Giurgiu in Ruščukom. Most naj bi služil ne samo železniškemu prometu, temveč tudi voznemu. Romunija pa polaga važnost na zgraditev mostu pri Turn Severinu, ki bi jo vezal s Srbijo. Uresničenje vseh teh načrtov pa zahteva silno velike finančne žrtve, zlasti še, ker primanjkuje večini teh držav železniškega materiala.
Cena ESTS » 60
J ugovzhodne države posvečajo nadalje svojo pozornost tudi izgradnji cestnega omrežja, ki jo v večini držav zelo nepopolno. Razen na Madžarskem ni modernih cest, ki so le v bližini redkih velikih mest. Za transport blaga je nujno, da se zgrade dobre dovozne ceste k velikim ladijskim na-kladiščem ter k železnicam. Na programu vseh jugovzhodnih vlad so zato cestne gradbe. Ker je zgradba cest mnogo cenejša od zgradbe železnic, dajejo ponekod novim cestam celo prednost pred novimi železnicami.
Pri izpopolnitvi svojega cestnega in železniškega omrežja morejo računati jugovzhodne države tudi na pomoč Italije in Nemčije, ki sta zainteresirani na čim boljši zvezi z jugovzhodnimi državami. Posebno Italija je že dosedaj dokazala, da ne misli na zboljšanje svojih zvez z jugovzhodnimi državami samo teoretično ter se more zato reči, da se bo zboljšal promet v jugovzhodnih državah v znatni meri zaradi pomoči, ki jo bo nudila in jo nudi jugovzhodnim državam Italija.
Obrtnike,
ki prodajajo neposredno potrošnikom r&cionirane tekstilne in oblo-čilne predmete ter kovčege in torbe iz usnja ali kože, opozarjamo, da morajo dodatno k že predloženemu inventarju predložiti, ako tega še niso storili, Pokrajinskemu svetu korporacij še prijavo točk v blagu in v nabavnicah, ki so jih imeli po stanju o polnoči 31. oktobra 1942-XXI.
Prijavo je podati takoj v dvojniku na posebnih obrazcih, ki se dobe v pisarni Združenja trgovcev.
Odprava samorodnih trt na štajerskem
Na zborovanju vinogradnikov v Mariboru je govoril vinarski strokovnjak iz Klosterneuburga dr. Zvveigel o škodljivosti samorodnih trt. V zadnjih desetletjih so se te trte v Evropi zelo razširile, zlasti v Franciji, kjer se je s samorodnicami zasajena površina povečala od 30 na 300 tisoč hektarjev. Sa-morodne trte so sicer zelo odporne in jih tudi ni treba škropiti, zato so pa zdravju škodljive. Sa-morodne trte je zato treba zatirati.
Po sedanjih predpisih se morajo vse samorodne trte iztrebiti do konca 1. 1946. Sama prepoved pa ne zadostuje, temveč se morajo dati vinogradnikom tudi posebne vrste plemenite trte, ki je odporna proti trtni uši. V nemških trt-nicah so se že vzgojile takšne trte, treba pa bo še mnogo dela in iznajdljivosti, da bo dosežen popoln uspeh.
Dvig bolgarske zunanje trgovine
V mesecih januar-september 1942 je Bolgarska uvozila 379.000 ton blaga v vrednosti 8925 milijonov levov proti 303.000 tonam v vrednosti 6365 milijonov levov v istem času lanskega leta. Izvozila pa je Bolgarska v istem času letos
304.000	ton blaga v vrednosti 7989 milijonov levov, lani pa le 277.000 ton v vrednosti 4770 milijonov levov. Tako bolgarski izvoz ko uvoz sta se torej močno dvignila. Trgovinska bilanca pa je bila pasivna za 936 (lani za 1386) milijonov levov.
Zboljšanje prometa na Jugovzhodu
Iz italijanskega gospodarstva Hranilnica v Triestu je praznovala te dni stoletnico svoje ustanovitve. Ob tej priliki sta izročila predsednik in generalni direktor hranilnice Duceju vsoto 1 milijona lir kot poklonitveno darilo hranilnice. Po odredbi Duceja je od te vsote dobilo Občinsko podporno društvo v Triestu 500.000 lir, GIL za šolske obednioe 250.000 lir in Fašistična zveza za podporni urad za bojevnike in njih družine tudi 250.000 lir.
Ustanavljanje delavskih kuhinj v velikih industrijskih središčih Italije se po smernicah Duceja vedno bolj pospešuje. V letošnjem januarju je bilo v vsej Italiji komaj 800 delavskih kuhinj, v katerih je prejemalo hrano 260.000 delavcev. V novembru pa je število delavskih kuhinj naraslo že na 2581, v njih pa se je hranilo že 550.000 delavcev.
V okviru nedavno sklenjene pogodbe med Italijo in Švico je bil sklenjen tudi dogovor o bodočem transferu finančnih terjatev. Od donosa švicarskega kapitala v Ita liji bo dovoljeno na posebnem kli ringu transferirati 50%, drugo polovico tega donosa pa bodo Svi carji uporabili za razne investicije in naložbe v Italiji.
Po navodilih vlade se je izvedlo žigosanje delnic družbe S. A. Bem berg v Milanu, pri kateri je bil poleg italijanskega in nemškega kapitala udeležen tudi švicarski, francoski in angleški kapital. Del nice so se žigosale, da se ugotovi, koliko delnic pripada državljanom sovražnih držav. Z žigosanjem se je ugotovilo, da je 7400 delnic last francoske družbe »Sopra«, 100 delnic pa neke francosko-ameriške družbe. Žigosanje teh delnic se je odreklo in so bile proglašene kot neveljavne. 8000 je delnic, ki so bile last angleških državljanov, pa sploh niso bile predložene za Žigo sanje.
V španski zunanji trgovini za vzema Italija že drugo mesto, ta koj za Nemčijo. L. 1940 je Italija uvozila iz Španije blaga za 15.95 1. 1941 pa že za 49.42 milijona pezet. Španija pa je uvozila iz Italije 1. 1940 blaga za 23.21, lani pa za 17.06 milijona pezet.
Španija poveiuie svoie trgovinsko brodovje
Tik pred izbruhom državljanske vojne je imela Španija primeroma zelo majhno trgovinsko brodovje, ki je. bilo poleg tega zelo zastarelo. Vsa tonaža španskega trgovinskega brodovja je tedaj znašala komaj 1.1 milijona ton. Samo 20°/o vsega izvoza in 35% vsega Špan skega izvoza je moglo prepeljati to ladjevje. Španija je bila zato prisiljena, da je samo za prevoze blaga plačevala na leto znatne zneske deviz. Kako zastarelo je bilo špansko trgovinsko ladjevje, kažejo naslednje številke: 30% vseh ladij je bilo nad 25 let starih, od 15 do 25 let starih je bilo 42 odstotkov in samo 2 odstotka ladij je bilo manj ko pet let starih. Med državljansko vojno se je špansko trgovinsko brodovje še zmanjšalo. Po končani državljanski vojni si je španska vlada zelo prizadevala, da zopet poveča trgovinsko ladjevje. Ta prizadevanja so bila tudi uspešna in špansko trgovinsko brodovje se je do konca 1. 1941. zopet zvišalo na 920 ladij z 1,056.000 brt. Ni torej še doseglo stare višine, vendar pa je bilo znatno večje ko takoj po držav ljanski vojni.
Španska vlada naravno s temi uspehi ni mogla biti zadovoljna in je zato izdelala načrt, po katerem bi se špansko trgovinsko brodovj'* v 8 do 10 letih povečalo na 2 milijona ton, da bi moglo prepeljati polovico vsega španskega izvoza, in uvoza. Največja ovira za dosego tega cilja so bili visoki produkcijski stroški španskih ladjedelnic. Vzrok teh visokih stroškov je bil v zastarelosti ladjedelnic ter pomanjkanju železa in jekla. Zato je bilo treba riziko lastnikov ladjedelnic znižati ter omogočiti večjo storilnost ladjedelnic. Ob koncu državljanske vojne so mogle španske ladjedelnice zgraditi samo za
80.000	brt ladij na leto.
Španska vlada je zato ustvarila posebne kredite za gradnjo ladij ter začela izplačevati posebne pre mije za prevoz blaga. Dovolila pa je lastnikom ladij še številne druge ugodnosti. Še vedno pa ni grad-
nja ladij v zadovoljivi meri napredovala in zato je, španska vlada s posebnim zakonom vključila v svojo akcijo za povečanje ladjevja Nacionalni industrijski zavod ter mu dovolila v ta namen kredit 80 milijonov pezet. V začetku novembra pa je objavila španska vlada dekret, s katerim se morejo ladjedelnice proglasiti kot nacionalno važne, če se zavežejo, da v treh letih zvišajo svojo storilnost za najmanj 20 odstotkov. Nacionalno važna podjetja pa uživajo velike ugodnosti in zato se je začela med španskimi lastniki ladij in ladjedelnicami živahna agitacija za zvišanje španskega trgovinskega brodovja. Središče te agitacije je postal Bilbao. Ustanavljajo se sedaj nakrat nove ladjedelnice, stare pa razširjajo svoje delavnice. Velika konjunktura, ki vlada sedaj za prevozne ladje., je to nenadoma nastalo agitacijo spremenila naravnost v mrzlico. More se zato z zanesljivostjo računati na uspeh te akcije in na povečanje španskega trgovinskega brodovja.
Nove prodajne cene
za kvas
Kakor smo obveščeni, je Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino z odločbo z dne 10. decembra odobril nove prodajne cene za kvas, in sicer Lir 16.50 za 1 kg paketiranega kvasa postavno tovarna kvasa. V tej ceni so vključene državna in pokrajinska trošarina ter skupni davek na poslovni promet in embalaža, dočim občinske trošarine niso vključene.
Obveščeni smo nadalje, da bodo tovarne kvasa zaračunavale novo ceno začenši s 16. decembrom t. 1.
Radi lažjega obračunavanja poštnine oziroma tovornine in ostalih stroškov odpreme, bodo tovarne te stroške pavšalirale v njih približni višini.
Gospodarske vesti
,,R EGI ST listnice z notesom
v pravem usnju so najlepie darilo. - Velika izbera raznih modelov
barva, plcsira in kemično s n a ž i obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce ovratnike in manšete. Perc, suši, monga in lika domače perilo
le v 21 urah
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šclenburgova 3 I bUcTletos" vplačanih do’30.' septem
Hrvatska državna banka je ob
javila, da začne likvidirati terjatve hrvatskih in madžarskih trgovcev, ki izvirajo iz časa pred 10. aprilom 1941,
Prodaja železa in železnih predmetov je na Hrvatskem blokirana. Vsi proizvajalci in trgovci morajo v 10 dneh prijaviti svoje zaloge centrali za železo in kovine. Nadalje so se že izdelali načrti za zbiranje starega železa.
Bolgarsko zavarovalništvo bo po izjavi bolgarskega pravosodnega ministra reorganizirano. Novi zakon bo zboljšal garancije za zavarovance ter vseboval nove določbe o ustanavljanju zavarovalnic.
Neposrednih davkov je bilo na Bolgarskem vplačanih v prvih 9. letošnjih mesecih 2.7 milijarde levov (lani v istem času samo 1.670 milijonov). Posrednih davkov pa je
Romuniji 93 milijonov, od katerih je obrodilo 59 milijonov.
Znana madžarska delniška družba Ganz & Co, ki izdeluje električne predmete, stroje, vagone in ladje, je na izredni glavni skupščini zvišala svojo glavnico od 12.86 na 17.17 milijonov pengo.
Stekleno volno, ki se zlasti uporablja kot zelo dober nadomestek za izolacijski material, je pred sedanjo vojno izdelovala v Nemčiji samo ena tovarna. Sedaj pa ima Nemčija že 22 takih tovarn, ki so sedaj ustanovile skupno organizacijo.
Nove davke bo uvedla Madžarska, in sicer davek za one, ki so oproščeni vojaške službe ter davek na vojne dobičke, ki ga bodo morali plačevati Židje. Donos obeh davkov se računa na 30 milijonov pengo.
Železniško omrežje Nemčije je
znašalo 1. 1937. 54.500 km. Z zasedbo novih pokrajin se je zelo povečalo železniško omrežje, ki je sedaj pod upravo nemških železnic. Samo v Protektoratu, Nizozemski, Belgiji in Franciji je sedaj pod upravo nemških železnic 161.000 km železniškega omrežja.
Zavod za proučevanje vprašanj, ki so v zvezi s proizvajanjem celulozne volne, se je ustanovil v Miin-chenu.
Poseben zavarovalni zavod se je
ustanovil v Ukrajini. Poleg vseh poslov obveznega zavarovanja bo novi zavod opravljal tudi posle zasebnega zavarovanja.
Španska vlada je zaradi dobrega pridelka plutovine zopet dovolila svobodno trgovino s plutovino. Letošnji pridelek plutovine znaša 3600 ton, lani pa se je pridelalo samo 3160 ton plutovine.
Proračun Združenih držav Sev. Amerike za 1. 1943./44. bo znašal velikansko vsoto 100 milijard dolarjev. Proračun se je tako zvišal zaradi vojnih izdatkov in zaradi izdatkov po zakonu o posoji in zakupu.
Telefon št. 22-72.
P U E N O d GOMBAČ
OU<:nA[,IŠKA 14
r
ovarna
oli
)a in
pločevinastih sodov
HROVAT & KOMP.
LJUBLJANA
Cenj. občinstvu sporočam, da imam na zalogi vsakovrstne
moške klobuke
lastne izdelave.
Popravljam, barvam in oblikujem po naj novejših fazonah.
Za obisk se priporočam
FRANC BERNIK
k I o b u I a r
LJUBLJANA VII, Celovška c. 47
bra za 3.5 milijarde levov, za 1.2 milijarde več ko lani. Ker so se sedaj zvišale takse na tobak in na alkohol, se pričakuje, da bo donos neposrednih davkov še bolj na-| rasel.
Da se zagotovi zadostna količina
I drv za letošnjo zimo, je bolgarska vlada izdala naredbo, s katero se odreja civilna mobilizacija za vse gozdne in lesne delavce v starosti od 16 do 70 let. Trgovinsko mini-| strstvo pa je odredilo, da dobe gospodinjstva samo določene količl-| ne drv.
Poštne in brzojavne pristojbine I so se v Romuniji s 1. decembrom zvišale za 75 do 100 odstotkov. To zvišanje ne velja za uradne pošilj-I ke in brzojavke ter za časopise. Letošnja romunska sadna letina je dala 62.000 vagonov sadja, od | katerih se bo porabilo doma 47.000 vagonov, izvozilo pa se bo 15.000 vagonov. Vseh sadnih dreves je v
NAJBOLJE JAMSTVO PROIZVODA JEST I5KUSTV0 IZRADBE USTANOVLJENI USPJEH
PERA
"AURORA”,
POZNAT JE 25 GODINA
A
FABBRlCft 'ITUIANA M PENKE A SERBAI0I0
' S	T	°-RI	v	0
l»fA;ii*^i'litJ>.» - TlirtR^USOPtNK«
-f	n'*	>-■___________;
g
KNJIGOVEZNICA
tiudske tiskarne
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6 a)Knjigoveški oddelek:	b)	Torbarski oddelek:
Vezave vseh vrst od preprostih do razkošnih *
Zaloga poslovnih knjig in ra-striranih papirjev za knjigovodstvo..
Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnic in sličnih galanterijskih izdelkov.
Solidno in priznano deJo.
S
CHN£)D£R Si VEROVSEK
TRGOVINA Z ŽELEZNINO
SL J II15 L J ANA
| In vendita In tutte le farmacle Oobi se * «seki lekarni
sil mio bambino & a letto con 1’influenza... 'Moi otrok je zbolel za influenco...
Le cosi dette forme influenzali compren-dono, accanto alla vera Influenza. quel coraplesso di malattic invernali rappre-sentate da tosse, febbre, faringitl, tra-cheiti, bronchiti
In tutti i malanni da raffredamento 6 rimedio sovrano la
Tako zvane oblike influence obsegajo, poleg resnične influence, še množico eintskih obolenj, kakor_[so kušelj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis.
i
Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga
RODINA
NA DROBNO
NA DEBELO
E’INUTILE SOFFRIREl
ZAKAJ BI TRPELI!
Contro U raffreddore e le forme Influenzali
Zoper prehlad in oblike in/luence
Izdajatelj »Konzorcij Trgov.kega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Ples«, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna >Merkur<, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.