Gostilničarski Vestnik
Strokovno glasilo »Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani"
Oglasi se računajo * oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstne m delu m na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa.
Telefon 39—1 4.	Cek<	rag>	št_	12>03|.
Štev. 7.-8.
Ljubljana, dne 21. septembra 1934.
Leto IV.
Zagreb lfas kliče!
Prvovrstno blago!
Nizke cene!
Predsedstvo Državne zveze gostilničarskih združenj kraljevine Jugoslavije sklicuje dne 23. in 24. oktobra t. 1. v Zagrebu vsedržavni gostilničarski kongres, ki se bo vršil pod predsedstvom neutrudljivega in požrtvovalnega predsednika g. Mih. Nikoliča.
V teh jesenskih dnevih, ko bo kraljevski Zagreb posebno očarljiv, se bo v tem lepem in razkošnem mestu zgrnilo na tisoče in tisoče tovarišev iz vseh krajev naše širne domovine, da skupno izpovedo svojo voljo in zahtevo, da hočejo tudi oni živeti.
Polagali bomo račune o delu, izvršenem od zadnjega kongresa v Beogradu, ko smo prvič kot stan stopili samostojno na plan. Ponovili bomo prisego, da ne bomo mirovali toliko časa, dokler se ne usliši najbitnejših naših zahtev.
Ponovili in poglobili pa bomo tudi tovariško ljubav, saj se bodo znašli zopet stari in preizkušeni prijatelji iz daljnega in slavnega carstva Dušana Silnega, iz junaške Šumadije in Crne gore, iz ponosne Bosne, 'od sinjega Jadrana, iz ravnih in plodovitih poljan Srema, Bačke, Banata, Posavine in Podravine, kakor tudi iz obmejnih pokrajin Slovenskih goric: in Triglava.
Tovariši iz Zagreba Vas kličejo, da Vam odprejo svoja srca, ki bijejo z gorkim utripom, ki vžiga pogum in samozavest za bodočnost.
Pridite vsi, ki se zavedate svoje dolžnosti do sebe, do družine in do svojega s skrbmi in težavami preobloženega stanu. Na kongres privedite tudi svojo družino. Ne pozabite na Vaš naraščaj, da bo še v poznih letih pričal o trdi borbi, ki jo bijete za Vaše pravice in obstoj.
Predsedstvo zveze.
Poziv zagrebških tovarišev na kongres!
»Dobrodošli na kongresu gostilničarjev v Zagrebu!“
Predsedstvo Državne zveze gostilničarskih združenj kraljevine Jugoslavije v Beogradu je sklenilo v sporazumu z upravnim odborom združenja gostilniških podjetij na področju Trgovske-industrijske zbornice v Zagrebu, da se skliče dne 23. in 24. oktobra 1934 v Zagrebu kongres gostilničarjev iz cele države. Ta novica je navdušila posebno Zagrebčane, ker se jim bo nudila prilika, da bratsko pozdravijo in sprejmejo svoje drage stanovske tovariše.
Po zaključku zadnjega kongresa v Beogradu leta 1933. naj se po možnosti skliče vsako leto kongres v drugem kraju naše države in sicer z namenom, da se člani iz raznih krajev spoznajo in da z neposrednim stikom vzbude stanovsko zavest in izmenjajo misli o vseh perečih vprašanjih našega stanu.
Težko stanje naših obratov povezano je z ostalimi gospodarskimi panogami, in borba, ki nam je vsiljena, zahteva, da delamo z vsemi silami za gospodarsko in moralno zboljšanje današnjega časa. Gostilničarji kot del našega naroda, ki pridejo po svojem poklicu in dnevnem občevanju z različnimi gosti v stik, lahko koristijo sebi in splošnosti.
S tem pozivamo najsrčnejše vse člane Državne zveze gostilničarskih združenj kraljevine Jugoslavije, in sicer vse hotelirje, restavraterje, kavar-narje, gostilničarje, lastnike penzijo-nov, bufetov, lastnike narodnih kuhinj in krčmarje iz cele kraljevine, da prisostvujejo vsi na kongresu v Zagrebu, ter kličemo:
»Dobro došli in na svidenje v belem Zagrebu!«
Teodor Kaufmanu,
podpredsednik Državne zveze gostilničarskih združenj kraljevine Jugoslavije.
Dnevni red kongresa
ki se vrši dne 23. in 24. t. m. v Zagrebu v dvorani na trgu kralja Aleksandra št. 3 in sicer:
1. Otvoritev kongresa in pozdravni govori g. Mihajla Nikoliča, predsednika Državne zveze in g. Teodora Kaufmanna kot domačina in podpredsednika Državne zveze.
2. Poročilo o delu Državne zveze v preteki, letu. Referent gen. tajnik g. Veselin Sekulovič.
3. Trošarinsko vprašanje z obzirom na uredbo o višini in načinu pobiranja banovinske trošarine. Referent g. Ciril Majcen, Ljubljana.
4. Davčna in taksna vprašanja, banovinske, občinske in ostale doklade. Referent g. A. Peršič, Sarajevo.
5. Novelacija obrtnega zakona in izdaja pravilnikov za gostilničarstvo. Referent g. dr. Lj. Božič, Vel. Bečke-rek.
6. Tujski promet in predlogi o sanaciji gostilničarstva. Referent g. T. Kaufmann, Zagreb.
7. Socijalno zavarovanje gostilničarstva. Referent g. V. Bogdanovič, Skoplje.
8. Položaj gostilničarstva in ovire njegovega napredka. Referent g. A. Peteln, Ljubljana.
9. Današnje prilike gostilničarstva in avtorski honorarji. Referent g. V. Papič, Zagreb.
10. Hotelirstvo na Jadranu. Refe-ent g. A. Beranek, Selce.
11. Značaj stanovskih gostilničarskih organizacij. Referent g. P. Petkovič.
12. Zadrugarstvo. Referent g. Dj. Pany, Sušak.
Polovična vožnja na kongres dovoljena
Pri zaključku lista smo prejeli ravnokar od Državne zveze sporočilo, da je g. minister prometa dovolil s svojo odločbo B zak. Br. 858 od 8. septembra polovično vožnjo po vseh železnicah za udeležence kongresa gostilničarjev dne 23. in 24. oktobra v Zagrebu.
Udeleženci kupijo na odhodni postaji celo karto in obenem tudi železniško legitimacijo O. br. K. 13. V
Zagrebu se karta ne sme oddati, temveč jo je dobro shraniti, železniško legitimacijo pa je treba pustiti po predsedništvu kongresa žigosati.
Ugodnost polovične vozne karte traja od začetega 21. oktobra in do končanega 28. oktobra. Udeleženci imajo polovično vožnjo v vseh vlakih razen v ekspresnih vlakih. Jadranska plovitba je tudi dovolila polovično vožnjo.
K. ČERMELJ
LJUBLJANA
DVORAKOVA ULICA 12
Telefon interurban štev. 34-50 Brzojavi: Čermelj, Ljubljana
TRGOVINA VINA IN ŽGANJA m- NA DEBELO -m
Vedno v zalogi:
Ljutomerske specialitete, fina namizna vina, dolenjski cviček. kakor tudi raznovrstno žganje, špirit, rum, liker
VERMUT VINO-PELINKOVEC LIKER
KongrCS V Zngrebu ! Točna postrežba! Zahtevajte ponudbe!
Glasom dospelih obvestil Državne zveze iz Beograda in Udruženja v Zagrebu, ki vodi vse predpriprave, sporočamo, da se bo tega kongresa udeležilo še večje število gostilniškin podjetnikov iz cele države, kakor lansko leto v Beogradu, ko so mnogi tisoči napolnili zborovalni prostor. Zagrebški hotelirji so v svoji velikodušnosti in gostoljubnosti znižali za udeležence kongresa v svojih hotelih 50 odstotkov od prenočnin, dočim se bodo dobili obedi v prvorazrednih restavracijah od 10 do 15 Din, večerja pa že od 10 Din dalje. Polovična vožnja na kongres je obljubljena in pričakujemo vsak čas tozadevni odlok prometnega ministrstva. Program samega kongresa je določen, vse ostale kongresne prireditve pa bomo objavili takoj v početku meseca oktobra v našem glasilu. Pri sestavi celotnega programa je nastala radi odsotnosti nekaterih članov v kongresnih odborih, ki so poklicani na orožne vaje, zamuda. Vsekakor pa lahko že sedaj omenimo, da dobi članstvo vsaj majhno sliko o predvidenem programu. Dne 23. oktobra dopoldan bo seja upravnega odbora Državne zveze, kjer se bodo prečitali referati in resolucije, popoldan pa je sestanek delegatov vseh gostilničarskih združenj
« © ® «
zAl£MSK0
I ' n no.*
| I I I ' 1	^	u*
Po volji vinogradnikov se obeta na Gorenjskem letos izborna vinska kapljica
in poverjeništev naše države, da se resolucije skupno predebatirajo. Zvečer istega dne je predvidena v velikem Narodnem gledališču slavnostna predstava na čast udeležencev kongresa. Priredila se bo najbrže kaka opereta, morda celo »Pri belem konjičku«, ki prikazuje prizore iz gostilniškega življenja. Drugi dan, dne 24. oktobra ob 9. uri se bo pričel kongres v obširni dvorani bivšega hrvat-skega Sokola na Trgu kralja Aleksandra 3. Zvečer po možnosti skupna večerja, katere se lahko udeleži vsak udeleženec. Seveda je ta program razen kongresa in sestanka delegatov še netočen in ga bo mogoče ugotoviti, ravno radi gori navedenega vzroka, šele koncem tega meseca, in so tedaj spremembe mogoče.
Po našem proračunu z ozirom na znižane cene prenočišč odnosno prehrane in z ozirom na polovično vožnjo bi stalo dvodnevno bivanje v Zagrebu za udeleženca kvečjemu 150 dinarjev.
Pozivamo zadružne uprave, kakor tudi posamezne člane, da vrše že sedaj najbolj živahno agitacijo za čimbolj častno udeležbo v Zagrebu.
Kar se tiče prenočišč priporočamo vsakomur, da se prijavi pr| svojih združenjih najkasneje do 14. oktobra, dočim naj združenja pošljejo točne sezname oseb, kakor tudi o številu sob in postelj najkasneje do 16. oktobra zvezni upravi v Ljubljani. Vsled velikega navala bodo vse sobe v hotelih oddane. Zato bi se morali udeleženci kasneje zadovoljiti s prenočišči v privatnih stanovanjih.
Prosimo Vas, da se odločite takoj za udeležbo na kongresu, da ne ovirate dela knogresnih odborov in da se ne nakopiči nepotrebno delo ravno v zadnjih dnevih pred kongresom, ki so namenjeni drugim opravkom.
Gostilničarji Dravske banovine, sprejmite vabilo Vaših zagrebških tovarišev in ga ne odklonite! Drugo leto pa bo Vaša naloga, da pripravite vse za čim večjo in dostojnejšo manifestacijo gostilničarskega stanu v Ljubljani.
Nova uredba o zaščiti kmečkih dolžnikov
Na podlagi § 63 finančnega zakona za l. 1934/35 je ministrski svet na predlog kmetijskega ministra, prosvetnega ministra in ministra za trgovino in industrijo izdal tole uredbo o zaščiti kmeta:
Čl. 1. 1. Kmetje bodo plačali svoje dolgove po določbah te uredbe.
2. Ta uredba odreja način plačevanja dolgov kmetov, ki so jih napravili pred 20. aprilom 1932 in se nanaša na osebe, ki so z izkazilom (čl. 6) dokazale, da so bile v času zadolžitve kmetje.
Kdo je kmet po tej uredbi
Čl. 2. 1. Za kmeta se v smislu uredbe smatra vsaka oseba, ki obdeluje zemljo sama ali s člani svoje rodbine, in katere obdavčenje dohodkov izvira iz poljedelstva (vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva, živinoreje itd.), če njena posest ne presega 75 ha obdelane zemlje, oziroma pri rodbinskih zadrugah 200 ha obdelane zemlje.
2. Omožena žena, ki živi skupaj s svojim možem, se smatra za kmetico samo tedaj, če se ima njen mož po določbah te uredbe smatrati za kmeta in če nujno skupno obdavčenje dohodkov pretežno izvira iz poljedelstva.
3. V maksimum obdelane zemlje se vračuna osebno imetje kmeta in imetje njegove žene in otrok, če žive z njim v hišni skupnosti.
4. Kmetje v zrnislu te uredbo so tudi: a) osebe, ki zaradi bolezni ali zaradi pomanjkanja delovnih sil svojih in svoje rodbine ali zaradi drugih nepremagljivih zaprek obdelujejo svojo zemljo s pomočjo drugih oseb, dalje mladoletni otroci kmeta za dobe mladoletnosti;
b) osebe, ki se kot starešine zadruge ali kot člani, ki žive v hišni skupnosti, bavijo z drugim stranskim gospodarskim poslom, kakor s prodajo, hišno industrijo, ribarstvom, prevozništvom, prodajanjem itd., da bi svoji zadrugi ali družini, ki je ohranila svoj kmetski značaj, pridobili več zaslužka
5. Pri oceni obdavčenega dohodka se ne jemlje v račun davek, ki ga kmet plača na hišo, v kateri stanuje, in ki se nahaja v okolišu (rajonu) mesta ali trga, če letni čisti dohodek, ki služi za davčno osnovo, za to hišo ne presega 10.000 Din.
Odplačevanje dolga
Čl. 3. 1. Kmet bo plačal svoje dolgove upnikom na tale način:
I. Denarnim zavodom in bankam:
a) 6% ne obresti za dobo od .23. novembra 1933 do 15. novembra 1934 za dolg, dognan v zmislu petega odstavka tega člena.
b) V dobo po 15. novembru 1934 v 12 letih z letnimi odplačilnimi obroki (anuitetami) na podlagi priloženega načrta A. (Glej spodaj!) Prva anuiteta se mora plačati najkasneje do 15. novembra 1934, ostale pa najkasneje do lf. novembra vsakega leta.
II. Ostalim upnikom bo plačal:
a) 3 in pol odstotka obresti za do-
bo od 23. novembra 1933 do 15. novembra 1934 za dolg, dognan v zmislu petega odstavka tega člena.
b) V dobo po 15. novembru 1934 v 12 letih z letnimi odplačilnimi obroki (anuitetami) po priloženem načrtu B. (Glej spodaj!) Prva anuiteta se mora plačati najkasneje do 15. novembra 1934, ostale pa najkasneje do 15. novembra vsakega leta.
Podrobne določbe
2. Če je dolžnik z upnikom dogovo-i ril zase ugodnejše pogoje glede : obrestne mere ali vračila dolga, bo ' plačeval te dogovorjene zneske. Če i je pa dogovoril daljše roke izpačila j dolga od tistih, ki jih določa prvi od-I stavek, se dolžno izplačilo vrši po do-
govorjenem roku, tako da se v to j svrho obrestna mera, če je višja, zniža na tisto mero, ki jo določa odsta-: vek prsi.
3. V maksimalne zneske letnih j anuitet se morajo vračunati tudi vsa j ostala postranska plačila ali dajatve,
I na katere se je dolžnik obvezal poleg j obresti, kakor provizijo, kazni, režijski stroški in slično.
4. Obresti bo plačal dolžnik enkrat i ali večkrat vsako leto, kakor je zanj I najugodnejše. Izvzemši za menične I dolgove pri denarnih zavodih bo p!a-i čeval dolžne obresti v tromesečjih, ki
si jih dolžnik sam izbere v vsakem letu, za leto 1934 bo pa plačal obresti najkasneje do 15. novembra 1934. Prvo odplačilo glavnice bo plačal dolžnik najkasneje do 15. novembra 1934, ostala letna odplačila pa v teku leta, vendar najkasneje do 15. novembra vsakega leta. Pri dolgoletnih amortizacijskih hipotekarnih dolgovih bo plačal dolžnik obroke z obrestmi v dogovorjenih rokih.
5. H glavnici dolga, kakor obstoji na dan uveljavljenja te uredbe, se bodo prištele neplačane in še ne zastarele obresti do 23. novembra 1933, in sicer obresti do 20. aprila 1932, v kolikor ne presegajo višine, dopuščene po obstoječih zakonih, in obresti od 25. aprila 1932 do 23. novembra 1933, v kolikor ne presegajo višine določb čl. 3., odst. 1 do 3 zakona o zaščiti kmeta od 19. aprila 1932. Glavnici dolga se bodo prišteli tudi pravočasno prisojeni pravdni in izvršilni stroški, nastali do 23. novembra 1933, dalje nastali izdatki za prijavo zavarovanja, javne dajatve, takse za postavitev pod hipoteko ali izvršbo (knjižba in predzaznamba) ter vsa druga plačila, ki jih izvrši upnik. Na
j ta način povečana glavnica je delež-i na istega reda prvenstva kakor pr-; votna glavnica, hipotekirana ali ' predzaznamovana (knjižba, predza-! znamba).
6. Upniku, ki je po 20. aprilu 1934 dobil od dolžnika plačane obresti,
' predpisane po določbah § 3., odst. 1 j do 3 zak. o zaščiti kmeta od 19. apri-la 1932, se odbijejo presežki od glav-i nice dolga.
j Postopanje z meničnimi dolgovi
7. Po meničnih dolgovih se morajo , razen plačanih odplačil dolga in
obresti v zmislu odst. 4 izdati še nove menice, in sicer s podpisom, ka-
Odplačilni načrt A
Na temelju 6% obrestne more so plačuje 12 let, počenši s 15. novembrom 1935 anuiteta (letni odplačilni obrok), za vsakih 100 Din dolga ta-ko-le:
				O	rt bD
Leto	glavnica	anuiteta	na obrest	*c > rt bo rt E	O T3 G> C rt </> o
1.	100,—	7	6.—	1,—	99,—
2.	99,—	8	5.94	2.06	96.94
3.	96.94	9	5.82	3.18	93.76
4.	93.76	10	5.63	4.37	89.39
5.	89.39	12	5.36	6.64	82.75
6.	82.75	12	4.96	7.04	75.71
7.	75.71	14	4.94	9.46	66.25
8.	66.25	14	3.97	10.03	56.22
9.	56.22	16	3.27	12.63	43.59
10.	43.59	16	2.62	13.38	30.21
11.	30.21	16	1.81	14.19	16.02
12.	16.02	17	0.98	16.02	—
Odplačilni načrt B
Na temelju 3 in pol odstotnega obre-stovanja se plačuje 12 lot počenši s 15. novembrom 1935 letni odplačilni obrok (anuiteta) za vsakih 100 Din dolga tako-le:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
C
>
rt
100,—
97.50
93.91
89.19
83.31 76.23 68.90
59.31 49.39 39.12 27.49 14.65
3
C
rt
6
7
8 9
10
10
12
12
13
13
14
15
.n
o
a
c
3.50
3.41 3.28 3.12 2.92 2.67
2.41 2.08 1.73 1.37 0.96 0.55
B
>
rt
M
n
2.50
3.59 4.72 5.88 7.08 7.33
9.59 9.92
10.27
11.63
13.04
14.65
rt
bo
O
<11
C
rt
97.50
93.91
89.19
83.31 76.23 68.90
59.31 49.39 39.12 27.49 14.65
kor na starih menicah, če pa to ni mogoče, pa s podpisi enake vrednosti. Denarnim zavodom se morajo izdati nove menice s trimesečnim rokom, če ni sklenjen s kmetom ugodnejši rok, drugim upnikom pa z letnim rokom, računajoč od dneva dospelosti prejšnjih menic. Ce dolžnik tega ne stori, ima upnik pravico, tožiti ga za plačilo menične terjatve. Dolžnik ima pravico v roku 15 dni od dneva sporočitve tožbe izdati upniku novo menico, mora pa poravnati stroške protesta in tožbe. V nasprotnem primeru in če ne bi tako ravnal, izgubi v drugem tromesoč-nem roku zaščito po tej uredbi. Spor o vrednosti novih predpisov ureja na zahtevo te ali one stranke sresko sodišče, kjer ga ni, pa prvostopno (okrožno) sodišče, ki je pristojno za tožbe v izvenspornem postopku.
8. Pred uveljavljenjem te uredbe že iztožene in ne poravnane menice mora dolžnik zamenjati z novimi menicami v roku 30 dni od dneva pravilno izročenega mu opomina glede menice, ki je prijavljena sodišču in zabeležena v seznam v zmislu ured-be o podaljšanju rokov za iztožene menice kmetov, objavljene 19. maja 1933, in uredbe o ukinitvi zastarelosti kmetskih menic, objavljene 11. maja 1934. Dolžnik, ki ne ravna po prejemu opomina tako v roku 30 dni, izgubi pravico do olajšav po tej uredbi. Določbe odstavka 7 se bodo izvajale tudi tu. S sprejetjem teh menic upnik ne izgubi zavarovanja, ki si ga je že prej pridobil na izvršilni način.
Odgovornost poroka
9. Porok ali solidarni dolžnik, ki ni kmet, odgovarja za obveznosti enako kakor glavni dolžnik oziroma sodolžni kmet. Ce upnik ne bi hotel sprejeti vsote, ki mu jo dolžnik izroči v smislu določb odstavka 4, oziroma nove menice po odst. 7 ali 8, položi dolžnik to vsoto ali menico pri sreskem sodišču, v čigar- področju se ima obveznost izvršiti. To polaganje ima isti pravni učinek kakor polaganje pri sodišču po običajnem civilnem pravu. O upravičenosti polaganja odloči sodišče v izven pravdnem postopku, če se položitev izvrši pri njem.
Izguba zaščite
10. Ce upnik ne bi hotel sprejeti vsot, ki mu jih dolžnik dolguje v smislu predpisov odst. 4 oziroma nove menice, bo dolžnik v smislu odstavka 7 in 8 te vsote oziroma menico položil pri sreskem sodišču, če pa tega ni, pri. sreskem načelstvu, na čigar področju mora svoje obveznosti izpolnjevati. Ta polog ima isti pravni učinek kakor polog pri sodišču po splošnem civilnem postopku. O pra-voveljavnosti pologa odloča sodišče v izven pravdnem postopku, če je bil polog izvršen pri njem.
11. Ce dolžnik ne položi letnega obroka dolga v 30 dneh od dneva dospelosti, ima upnik pravico prisilnega izterjanja tega obroka v smislu čl. 6, odst. 1. Dolžnik, od katerega se trije letni obroki po vrsti izterjajo prisilno, izgubi pravico posluževati se olajšav te uredbe.
12. Ce so na podlagi terjatev proti zaščitenim kmetom izdane hipotekarne založnice, se rok za njihovo plačilo podaljša, v kolikor bi prej dospele, do konca plačilnega roka po določbah tega člena.
Dolgovi do 2000 Din
Cl. 4. 1. Izjemno od čl. 3 bo kmet, ki je na en dolg ali pa na več dolgov dolžan do 2000 Din, plačal ta dolg v 4 letih v enakih letnih obrokih, in sicer prvega izmed njih do 15. novembra 1934, ostale pa do 15. novembra vsakega prihodnjega leta. Za takšne dolgove mora dolžnik plačati 6 odst. obresti na način, kakor je naveden v 4. odst., 3. čl. V letu 1934 mora kmet za take dolgove plačati 6 odst. obresti do 15. novembra 1934 za višino dolga, določenega v smislu čl. 5, odst. 3.
2. Ce dolgovi takega kmetskega dolžnika presegajo 2000 Din, ima pravico do olajšav čl. 3, odst. 1, v kolikor višina celotnega dolga dokaže z izkazilom občinske oblasti, potrjenim
od sreskega načelstva. Občinske oblasti bodo izdajale ta izkazila na podlagi potrdil upnikov o dosedanjih plačilih (priznanice, menice, obračuni itd.), ki jih mora dolžnik predložiti, kakor tudi na podlagi pismenega zaslišanja in pismenih izjav upnikov, ki jih dolžnik navede.
3. Ce dolžnik ne plača letnega obroka dolga v roku 30 dni od dneva dospelosti, ima upnik pravico do prisilnega izterjanja, in sicer v smislu čl. 6, odst. 1. Dolžnik, od katerega se dva letna obroka po vrsti izterjata prisilno, izgubi pravico do olajšav te uredbe.
Terjanje višjih obresti je kaznivo
Cl. 5. 1. Pogodba o obrestih na dolgove, naštete v čl. 1, odst. 2, je neve-I ljavna, če dogovorjene obresti prese-! gajo mero, določeno v čl. 3, odst. 1,
| oziroma v čl. 4, odst. 1. Večje obresti j se ne smejo prisoditi ne zavarovati ne ; izvršilno izterjati, pa čeprav bi bile J dogovorjene kakorkoli, j 2. V kolikor se po kazenskem zakoniku ne kaznujejo s strožjimi kaznimi, se bodo kaznovali za prestopke v j smislu kazenskega zakonika z zaporom do 6 mesecev in z denarno globo do 10.000 Din tisti upniki, ki terjajo večje obresti od onih, ki jih določa ta uredba.
Odgoditev prisilnih dražb in sličnih ukrepov
Cl. 6. 1. Z uveljavljenjem te uredbe se odgode vse prisilne prodaje (izvršilne dražbe), premičnin in nepremičnin kmetov, razen tistih, ki se nanašajo na terjatve iz člena 8, odst. 1 prvega stavka. Istočasno se ustavijo tudi vse prisilne uprave (sekvestri), kakor tudi zaplemba premičnin (transferacija, izvršena v svrho preureditve teh terjatev po izvršitvi ple-nitvenih določb, pa ostane v veljavi). Nove prisilne prodaje in prisilne uprave (sekvestri) nepremičnin ali nove zaplembe premičnin (transferacija) se smejo dovoliti le zaradi prisilno nastalih terjatev, pri katerih dolžnik ni ravnal po določbah te uredbe.
2. Sklep o odgoditvi prodaje oziroma o ustanovitvi transferacije ali se-kveštra izda izvršilno sodišče (izvršilna oblast) na zahtevo strank. Sekve-strirana nepremična imetja se vrnejo dolžniku takoj. Ce je sekvester nepremičnino sam obdelal ali dal v zakup, jo vrne dolžniku šele tedaj, ko se pridelki pobero. Do izdan ja pravo-močnega sklepa v smislu 1. odst. se ustavi izvršilni postopek oziroma postopek zavarovanja.
Potrdila o svojstvu kmeta
3. Izkazila o tem, ali je kaka oseba kmet, izda občinska oblast (županstvo). V izkazilu morajo biti navedena stvarna dejstva, iz katerih se da nesporno ugotoviti, da je dolžnik
j izpolnil pogoje čl. 1., odst. 2 in čl. 2 ! te uredbe. Zlasti so občinske oblasti i dolžne dobiti od pristojne davčne | uprave uradne podatke o višini ob-I davčenih dolžnikovih dohodkov, j Obrazec izkazila bo predpisan s pra-’ vilnikom. Vsaka zainteresirana stranka more zahtevati, da sreski načelnik prouči izdana izkazila in da jih razveljavi, če ne bi bila v skladu z dejanskim stanjem. Zoper odločbo j sreskega načelnika se nezadovoljna stranka lahko pritoži pri banu in na-i to na upravno sodišče. Ce je izkazilo 1 izdal mestni načelnik, ki opravlja 1 funkcijo prvostopne upravne oblasti, l se smatra takšno izkazilo kot odloči-j tev sreskega načelnika.
4. Proučitev izkazil v smislu odst. 3 nima vpliva na postopek po odst. 2., vendar če je izkazilo pravomočno razveljavljeno, bo sodišče (izvršilna oblast) na zahtevo upnika razveljavilo odrejeno odgoditev prodaje, oziroma odrejeno ukinitev prodaje, oziroma odrejeno ukinitev transferacije in
i sekvestra.
Zavarovanje upnika
Cl. 7. 1. Dolžnik je obvezan izdati za zaščito upnikov dokument, ki mora imeti moč zavarovanja upnikovih i terjatev na dolžnikovi nepremičnini. , Ce dolžnik ne zadovolji tej zahtevi, ima upnik pravico zahtevati to zava-
rovanje tudi izvenpravdnim postopkom pri pristojnem sodišču.
2. Če dolžnik dokaže, da je upnik za svoje terjatve že zadosti zavarovan na dolžnikovih nepremičninah, bo sodišče predlog upnika za zavarovanje odbilo.
Kateri dolgovi niso zaščiteni?
Čl. 8. 1. Od določb čl. 1, 3, 4 in 6 so izvzete: javne dajatve in zakonito predpisane takse, blagovni dolgovi do 500 Din, nastali po 20. oktobru 1931, v kolikor se niso izpremenili v menične terjatve, vsi ostali dolgovi kmetov, nastali po 20. aprilu 1932, terjatve za vzdrževanje, ki kateri osebi pripada na podlagi dolžnikove dolžnosti vzdrževanja, terjatve, ki izvirajo iz kazenskih prestopkov, terjatve na račun škode na polju, terjatve na račun plačil osebam, zaposlenim v gospodinjstvu dolžnika, zakupnina in stanarina, terjatve obrtnikov za izvršena obrtniška dela, nastala po 20. oktobru 1931. Potrdila, obračuni in drugi pismeni dokumenti, ki dokazujejo obstoj in višino terjatev, ne dokazujejo hkratu, da je terjatev zares nastala iz nakupa blaga.
2. Od določb čl. 1, 3, 4 in 6 te uredbe so izvzete terjatve, ki izvirajo iz naslednjega: V primeru, da se eden izmed dedičev sporazumno izplača v naturi ali na način, da se mu izplača v denarju, se denarne terjatve izvzamejo samo tedaj, če naslednik pristane, da se mu izplača po vrednosti tega dela v času izplačila.
3. Kot dolgovi, nastali po 20. aprilu 1933, se smatrajo samo tisti, ki so res novi, ne pa tudi takšni, ki so nastali z novačijo (obnovo) starih dolgov, kot n. pr. z običajno prolongira-nimi menicami in podobno.
Za dokazanje dejstev, navedenih v
1.	odstavku v poslednjem stavku in v 3. odstavku, se stranke tudi na področju veljave srbskega zakonika o sodnem postopku lahko poslužijo v civilnih pravdah dokumentov. Sodišče bo, upoštevajoč rezultat celotne razprave in izvedenih dokazov presodilo po lastni uvidevnosti, ali naj se navedena dejstva smatrajo za dokazana ali ne.
Spori o dolgovih
Čl. 9. 1. Če dolžnik, ako je tožen, takoj prizna dolg ali dokaže, da je pred vložitvijo tožbe izpolnil svoje obveznosti napram upniku po predpisih uredbe, mora pravdne stroške nositi sam upnik.
2. Spori o obstoju kmetovega dolga, ki niso dokončani ali se ne dokončajo pravomočno do uveljavitve te uredbe, se lahko nadaljujejo pri pristojnem sodišču oziroma se lahko razsodijo, vendar postanejo razsodbe v tem primeru izvršne samo po predpisih te uredbe.
3. Za pravde glede izvršitve in zavarovanja proti kmetu zaradi dolgov v smislu te uredbe v primeru, v katerem je po zakonu dovoljeno zastopstvo po odvetniku, pripada upniku pravica do povračila odvetniških stroškov od dolžne vsote po posebni tarifi ministrstva pravde.
Čl. 10. Predpisi te uredbe ne veljajo za terjatve narodne banke kraljevine Jugoslavije, državne hipotekarne banke in Privilegirane agrarne banke.
Čl. 11. Dolžni kmet, ki odtuji ali obremeni svoje posestvo, da bi oškodoval svojega upnika, izgubi pravico do zaščite po tej uredbi in nosi posledice po zakonu o pobijanju pravnih dejanj izven stečaja in po kazenskem zakoniku. Prav tako izgubi pravico tudi tisti, ki ga h temu zapelje, in tisti, ki mu pomaga, če sta sama kmeta v smislu te uredbe.
Razne določbe
Čl. 12. govori o dolgovih, nastalih zaradi odkupa zemlje na osnovi agrarne reforme.
Čl. 13. se nanaša na neke specialne muslimanske dolgove v Bosni in Hercegovini.
Čl. 14. Potrjevanje podpisov nepismenih kmetov je prosto vseh taks.
Čl. 15. Terjatvam upnikov in drugim dolgovom kmetov, za katere velja ta uredba, gre prvenstvo glede re-eskonta oziroma lombarda pri vseh
Izročitev diplom gospodu Osetu Andreju in Honigmanu ivasra
Dne 10. julija t. !. se je v smislu svoječasnega sklepa občnega zbora izročila gu. Osetu Andreju diploma častnega članstva. O zaslugah g. Oseta Andreja je težko govoriti, ker ne vemo kaj bi prvo omenili. Vsakdo pozna g. Oseta Andreja, kot najbolj gorečega zastopnika gostilniškega stanu, pa naj je bil v svoistvu predsednika bivše Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru ali pa v svojstvu predsednika gostilniškega združenja za mesto Maribor. Kdor pozna zgodovino gostilničarskih organizacij v Sloveniji mora priznati, da je g. Oset Andrej izvanreden organizator in da mu pr,tiče največ zahvale, da se je gostilničarski stan posebno v štajerskem predelu naše banovine agilno, samozavestno in tudi požrtvovalno udejstvoval v svojih organizacijah. V svoji širokogrudnosti se ni v organi-zatoričnem poletu ustavil samo na mejah svojega področja, temveč je bodri! in
klical vse stanovske tovariše širom naše države k složnemu delu in skupnemu nastopu. Ni malo njegova zasluga, če lahko danes govorimo o centralni organizaciji gostilničarstva kraljevine Jugoslavije, ki je po dolgih letih našega obstoja začela v resnici delati tako, da je mora biti vesel vsak zadružni delavec. Ob tej priliki nam je potreba posebno predočiti lastnost g. Oseta Andreja, da ni nikdar ločil gostilničarja po simpatijah in nesimpati-jah, temveč kjerkoli ss mu je nudila prilika je pokazal, da suvereno gleda na vse k sreči maloštevilne zavidneže, ki so v svojih malenkostnih in egoističnih nazorih stremeli po njegovih neplačanih mestih. Ravno tem osebam je vedno nudil priliko, da se prepričajo o njegovi širokogrudnosti, ki ni delala nobene razlike med gostilničarji. O njegovih delih kot zvezni predsednik odnosno kot zadružni predsednik ali kot zbornični član bo moral pisati vsaki kronist, ki bo razpravljal o razvoju gostilničarskega stanu v Sloveniji in Jugoslaviji.
Gostilničarji mesta Maribora so se svojemu bivšemu predsedniku o priliki začasne odložitve gostilniškega obrta oddolžili na ta način, da so ga izvolili častnim članom. Kot dokaz podeljene časti mu je bila dne 10. julija predana lična diploma o priliki prijateljskega sestanka. Vsi govori navzočih njegovih tovarišev so izzveneli v neomejeno zaupanje in zahvalo gostilničarjev mesta. Posebno je treba povdariti govore predsednika združenja g. Valjaka, g. Kle-šiča, g. Senice itd.
državnih in pooblaščenih denarnih ustanovah pod normalnimi pogoji in do višine 50% terjatev.
Čl. 16. Minister za kmetijstvo se pooblašča, da v sporazumu z ministrom za pravosodje, finančnim ministrom in ministrom za trgovino in industrijo predpiše pravilnik o izvrševanju te uredbe. Vrh tega se pooblašča pravosodni minister, da v sporazumu z zainteresiranimi ministri izdaja avtentična tolmačenja predpisov te uredbe, zlasti glede tega, koga je smatrati v zrnislu te uredbe za kmeta in kaj je treba razumeti pod rodbinsko zadrugo v zmislu te uredbe.
Čl. 17. Ta uredba je stopila dne 27. avgusta t 1. v veljavo.
Miselnost in pa značaj slavljenca sta tudi ob tej priliki prišla do polnega izraza, kajti na njegovo pobudo se je na licu mesta osnoval podporni fond za onemogle gostilničarje, člane združenja v Mariboru, imenovani je tudi kot prvi položil 500 Din in je temu vzgledu sledilo vse navzoče članstvo. Ta fond, ki nosi ime »Osetov fond« je danes narastel že naleposvoto in bo pričal o njegovi požrtvovalnosti in o pravem idealnem drugarstvu še poznejšim rodovom gostilničarskega stanu. Mislimo, da lahko kličemo iz src vseh gostilničarjev dravske banovine in cele širne naše države, da se nam čimpreje vrne g. Oset zopet v nsše vrste.
V istem času se je podelila diploma za več kot 13 letno vestno in uspešno delovanje v upravi združenja Maribor tudi odborniku gosp. Honigmanu Ivanu. Težko je najti v naših vrstah tako požrtvovalnega in vestnega člana, kakcr je g. Honigman, ki je vedno in ob vsaki priliki bil na svojem mestu. Mislimo, da skoro ni bilo seje tekom teh dolgih let, da ne bi bil g. Honigman pričujoč, kjer je s svojo
trezno miselnostjo našel tudi v najkočljivejših zadružnih poslih z lahkoto pravilen nasvet. Zato ni čuda, da mu je uprava podeljevala zaupna mesta kot n. pr. mesto blagajnika itd. kar znači, da uživa vsesplošnozaupanje svojih tovarišev.1! a«*
Najbolj značilna njegova poteza je pač ta, da je vedno sovražil vsakršno zahrbtnost in da je nastopal vedno odkrito in pošteno. Njegovo dolgoletno poslovanje pa je imelo seveda vpliva tudi izven mej zadružnega delovanja, ker je vestno zasledoval vedno in povsod gibanje v stanovskih organizacijah ter čestokrat na različnih občnih zborih posegel stvarno v debato.
Tudi o priliki predaje njegove diplome je bilo na naslov tega vzornega in vestnega zadružnega delavca izrečenih številno napitnic, ki so vse izzvenele v dobro njegovemu zdravju in njegovi nadaljni vztrajnosti v prid našega obrta.
Zvezna uprava je tudi tema dvema slavljencema sporočila v imenu vsega članstva svoje čestitke.
JOŠKO BERLIČ:
Mahorič Franc — predsednik Združenja gostilničarjev v Ptuju in častni meščan mesta Ptuja — sedemdesetletnik
Poln vere v bodočnost je nastopil mladi par, jubilant France Mahorič pred 45 leti s svojo drago ženico iz
narodne Graharjeve rodbine na Hajdini novo življensko dobo. Križeva in trnjeva
je bila pot tistih dob našemu človeku, osobito pa onemu, ki je prišel iz naše, vasi v mesto, da se tu uveljavi a pri tem ne zataji svojega materinega jezika ter se ne vdinia našim narodnim nasprotnikom. Prevzeti je moral nase vse posled ce najhujšega janičarskega sovraštva, katero je prepogostokra: ustrahovalo z nasilnimi sredstvi naš slovenski živelj. Tisoči, ki so priromali v mesta, so se naši grudi izneverili in postali pravo gnojišče strupenega plevela, ki se je razširilo po naši domovini. Ako se je v tekih razmerah hotel uveljsti naš obrtnik in ostati pri tem zvest svojemu rodu je moral biti kremenit značaj in železne volje.
Te lastnosti so v polni meri dičile našega jubilanta. Rojen 9. avgusta 1864 v trdni kmečki hiši v Drstelji pr Sv. Urbanu se je prišedSi v mesto kot mlad mož z vso ljubezniio oprijel trdega dela na narodnem in gospodarskem polju. Nikdar ni klonil pred nasprotniki, ki so mu hoteli škodovati na vse mogoče načine, ter mu večkrat demolirali hišo, ga celo dejansko napadli in tudi kot srbofila zaprli. Ne! Ta preganjanja so našega jubilanta še bolj podžgala v fnjegovem stremljenju in je njegova ['odpornost tudi dramila mlačneže iz njihove otopelosti in povzročila, da je (bila družba teh upornikov in izdajalcev jSvedno večja. Daleč naokoli je bila poznana kot trdno in neomejeno slovensko zavetišče — Mahoričeva gostilna. j| V dobi najhujše borbenosti je našel jjvedno dovolj časa za stanovske po‘trebe igostilničarstva in je posebno značilno ['za njega, da je bil celo v dobi naj-!hujših narodnih bojev izvoljen od slo-ivenske večine kot načelnik tedanje | gostilničarske zadruge. Politični nasprotniki so sicer dosegli, da so se jjvolitve razveljavile, ker ni smel biti fnaš človek, četudi sposoben, na čelu [tako ugledne organizacije. >•
Šele po zlomu nam neprijaznega 'režima je leta 1920. prešla uprava izadruge v naše roke ter je bil z navdušenjem g. Franc Mahorič kot stari in v boju preizkušeni borec za narodne in stanovske pravice izvoljen v novo upravo kot zadružni načelnik, katero zaupanje še danes v polni meri uživa. Takoj po izvolitvi je pričel tudi na tem položaju uvajati red in največjo varčnost in se s podvojeno močjo brigal za vsa pereča vprašanja, ki tarejo naš stan. Kakšno ogromno delo se je izvršilo tekom teh let v zadružnem poslovanju vedo ceniti le oni, ki se zavedajo, kake odgovornosti nosi zadružna uprava napram svojemu članstvu. Ako bi bilo delo vseh naših zadrug na tej višini, kakor je delo združenja gostilničarjev v Ptuju pod modrim in agilnim predsednikom Francem Mahoričem smelo trdim, da bi gostilničarstvu dravske banovine bilo tekom teh let prihranjenih mnogo razočaranj. Naš jubilant se teh težav in skrbi v polni meri zaveda, ampak on ne kloni glave, temveč bodri naprej češ, da so bili nekoč za gostilničarje še slabši časi in da upanje v boljšo bodočnost ne smemo zgubiti.
Njegovo delo pa ni našlo izraza samo v neomejenem zaupanju in ljubezni gostilničarjev ptujskega okraja, temveč je našlo priznanje tudi na najvišjem mestu, ker je bil odlikovan z redom Sv. Save V. stopnje, mesto Ptuj kot torišče njegovih požrtvovalnih del pa ga je izvolilo za častnega meščana.
Ob teh dejstvih neumornega dela in neustrašljivosti v borbi za korist gostilničarskega stanu se tudi mi kot stanovski tovariši združenja v Ptuju oddolžujemo visokemu jubilantu kličoč mu : Hodi naprej po tej začrtani poti preko vseh ovir, ki jih nikdar nisi poznal in ostani nam vzor še mnogo, mnogo let kot nesebični delavec in voditelj!
Čestitka zvezne uprave gospodu Mahoriču Francu
Zvezna uprava je brzojavno čestitala svojemu uglednemu članu k njegovi sedemdesetletnici in to v imenu vsega njenega članstva. Na to brzojavno čestitko nam je g. Mahorič odgovoril s sledečo zahvalo :
Iskreno se Vam zahvaljujem za srčno čestitko k moji sedemdesetletnici s srčno željo, da delamo še v naprej združeno — po začrtani poti — za prosvit in prospeh naših gostilničarskih smotrov. Z odkritosrčnim pozdravom udani Franc Mahorič.
Zborovanje čehoslovaških gostilničarjev v Novi Paki
Državna zveza čehoslovaških gostilničarskih združenj je imela pretekli mesec svoje zborovanje v Novi Paki o katerem prinašamo tudi dve sliki, ki dovolj pričajo o visoki stanovski zavesti gostilničarstva v čeho-slovaški državi. Ti dve sliki naj bodo opozorilo in opomin našemu gostilni-čarstvu, kako je treba vršiti svojo stanovsko dolžnost in gojiti tudi pravo drugarstvo. Čehoslovaki so bili slovenskemu narodu že od nekdaj učitelji na političnem in gospodarskem polju, zato je potreba, da si tudi naši gostilničarji vzamejo za dober vzgled svoje tovariše in tovarišice iz Čeho-slovaške republike. Ker bi se morda
alizaciji hotelskega kredita itd.
10. Zahtevamo ureditev policijskih ur v gostilničarski obrti.
11. Zahtevamo znižanje davščin od zabav in znižanje autorskega davka.
Mislimo, da bi lahko vsak gostilničar dravske banovine podpisal navedene resolucije iz katerih izhaja, da imajo naši češkoslovaški tovariši ravno iste brige in težave, kakor mi. Toda njihova včasih mnogokrat celo dolgoletna brezuspešna borba proti odpravi tega ali onega riedostatka ne rodi pri njihovem članstvu onega malodušja, kakor ga opažamo pri naših članih. Od češkoslovaških tovarišev bi se marsikateri gostilničar lahko naučil mnogo dobrega in koristnega. Njihova zgodovina jih uči, da je narod vodil stoletne z velikanskimi žrtvami spojene borbe, in da je koriečno vendarle
1
Čehoslovaški gostilničarji korakajo v sprevodu s kolodvora na zborovanje . Državne zveze čehoslovaških gostilničarskih združenj v Novi Paki
^ v*	>'•	•
Predsedstvo Državne zveze čehoslovaških gostilničarskih združenj z zastavami o priliki zborovanja v Novi Paki
kdo izmed naših in precej številnih nezadovoljnežev oglasil s trditvijo, češ, da se godi čehoslovaškim gostilničarjem bolje, zato prinašamo v naslednjem resolucije, ki so bile prečitane in sprejete na tem zborovanju. Resolucije se glase tako-le:
1. Zahtevamo pospešitev noveli-zacije zakona z dne 15. julija 1927, s katerim naj se uvede dokaz sposobnosti za gostilničarstvo in točii-niško obrt.
2. Zahtevamo nova navodila za iz* dajo novih gostilničarskih koncesij in oddaje prehrane proti plačilu v privatnih domačijah in s tem spremembo dosedanjega dovoljenja iz 1. 1922. v korist gostilničarskemu stanu.
3. Zahtevamo, da bi komisija reformacijskega odbora Državnega obrtnega sveta, ki je bila ustanovljena za izdelavo potrebnih in uspešnih načrtov za odstranitev šušmarstva, začela čim-preje s svojim delom.
4. Zahtevamo obdavčenje vseh kategorij gostilničarske in točilniške obrti po resničnem dobičku in ne po površnem poročilu in nepravilnih naznanilih davčnih zaupnikov.
6. Zahtevamo unifikacijo, to je iz-jednačenje zakonitih predpisov o prepovedi točenja alkoholnih pijač pri volitvah v zakonodajne deželne in okrajne zbore.
7. Zahtevamo prepoved izdaje okrepčil v društvenih domih.
8. Zahtevamo uzakonitev prisilnega članstva društev in gremijev k stanovskim obrtnim organizacijam višjega reda.
9. Zahtevamo podporo hotelirstvu in sicer pri koncentracijski propagandi, v podpiranju tujskega prometa, v odpravi davščin za prenočevanje, o re-
dosegel ono, zakar se je boril. Če ne bi bil češkoslovaški narod discipliniran in če ne bi imel pravilen pojm o pomenu še tako majhnega večkrat celo brezznačajnega društva, kaj šele kake velike stanovske organizacije, bi ga zgodovina že davno brisala iz spomina. Kakor že izhaja marsikaj poučnega iz znanih resolucij, je značilen tudi referat gen. tajnika Državne zveze in narodnega poslanca g. Petrovickyja s katerim je pojasnil v kratkih besedah vzroke današnje gospodarske krize in tudi pripomočke, kako bi se ista odstranila. Povdarjal je, da se na češkoslovaškem na žalost z državno pomočjo favorizirata samo dva stanova, dočim se pa obrtni stan, kateri je za državo, okraje in občine ravno tako važen, podcenjuje in prezira. Trdil je, da ni več daleč čas, ko bo minulo potrpljenje obrtnikov. Opozoril je tudi na posledice ravno glede preziranja obrtniških zahtev, ki jako otežkočajo skupno delo vseh obrtniških panog, kakor tudi gostilničarstva. Apeliral je
' AUGUST AGNOLA "
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 13
ZALOGA RAZNOVRSTNEOA NAMIZJA ZA OOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
na čim ožje sodelovanje in podporo centrale in izrazil upanje, da bo bodočnost bolj naklonjena gostilničarskemu stanu, kar bo konečrio le v dobrobit češkega naroda.
Iz tega kratkega poročila naj si či-tatelj sam napravi sliko in obenem preišče svojo vest, če je on izpolnil svojo dolžnost do svoje stanovske organizacije.
Še ena slika iz zborovanja naših inozemskih tovarišev
Državna zveza gostilničarskih zadrug v Avstriji je imela svojo glavno skupščino v Gradcu in sicer v veliki dvorani deželnega zbora. Na tem zborovanju je bil tudi navzoč zastopnik ministra za trgovino, deželni giavar in njegov zastopnik, župan mesta Gradca, kakor tudi nekateri občinski zastopniki, ravnatelj tamošnje zbornice, predsednik avstrijske obrtne zveze, predsednik trgovske in obrtne zbornice z Dunaja, Celovca in Gradiščanske, predsednik Tujsko-prometne zveza itd.
Na povabilo se je tudi naša zvezna uprava udeležila potom svojega odposlanca g. Klešiča iz Maribora tega zborovanja. Če pregledamo poročilo o poteku glavne skupščine Drž. zveze gostilniških združenj v Avstriji pridemo do istega prepričanja, kakor smo prišli pri čitanju resolucij naših čehoslovaških tovarišev, da niso prilike v Avstriji za gostilničarstvo nič boljše, lahko bi celo trdili v marsičem še slabše kot pri nas. Iz resolucije posnemamo, da zahteva avstrijsko gostilničarstvo najožje sodelovanje pri ureditvi njihove države. Zahteva namreč primerno zastopstvo v predvidenem stanovskem zboru. Pozdravlja najnovejše predpise o ureditvi hišnega dela in o oddaji sob po privatnih strankah. Zahteva razširitev avtonomije svojih gostilničarskih združenj, kakor tudi poostritev kazenskih določil pri obrtnih prestopkih. Zahteva predpise glede prekomernih izdaj dovolil za točenje vina pod vejo, zahteva tudi strokovno izobrazbo za gostilničarstvo, omejitev izdaje števila koncesij eni osebi, ravno tako tudi točno ugotovitev zborničnega delokroga, prepoved premestitve radi-ciranih obrti, skrajšanje postopanja pri obrtnih prestopkih in odstranitev prizivnega postopanja, istotako zahteva podaljšanje obrtne zapore, ker je gostilničarski stan prekoštevilen, znižanje trošarin na vino, pivo in ostale pijače, odprava davščin za dovoljenje prekoračenja policijske ure, zastopstvo v davčnih komisijah, nadalje reformo socijalnega zavarovanja, znižanje odškodnine uslužbencem za čas njihovega dopusta, zahteva sodelovanje z vsemi ustanovami, ki služijo tujskemu prometu. Vlada naj posveča pri trgovskih pogodbah največjo pazljivost glede
f5?
Vašim gostom
in sebi usfrežete
ako jim nudite k vinu
Rogaško slatin
kajti ona ne samo da zboljša okus vina, ampak tudi pomešana z vinom ali sadnim sokom blagodejno deiuje na funkcije želodca in čreves, boljša apetit in splošno regulira prebavo in odvajanje neprebavljenih zaostankov hrano. Rogaška slatina čisti organizem in spravlja s tem človeka v dobro razpoloženje 1
tujskega prometa, kakor tudi odpravo vseh ovir, ki izhajajo pri deviznih o-mejitvah.
S tem smo hoteli na kratko dokazati, da so težave skoraj vsepovsodi enake in da je borba za odpravo teh ovir neobhodno potrebna. Niti enemu avstrijskemu gostilničarju ali celo združenju, pa na pade na um, da bi omalovaževal vrednost stanovskih organizacij. Če beremo njihove obračune opažamo na naše največje presenečenje, da vkljub višjim dajatvam, kakor jih imajo naši gostilničarji ni skoro nikakih članskih zaostankov. Kaj se dogaja pri nas glede plačevanja članarine, to bi bilo treba posebej omeniti, toda sram nas je stopiti pred javnost, ker bi razgalili pomanjkanje stanovske zavesti. Ni mogoče zahtevati samo delo in uslug od združenj, zvezne organizacije, Državn? zveze v Beogradu, pozabljati pa istočasno na najvažnejšo dolžnost, to je na plačilo predpisane članarine, ker brez tega ni organizacije in tudi ni zaščite. Vsi, ki so s tem opominom prizadeti naj si vzamejo za vzgled postopanje čehoslovaških in avstrijskih tovarišev. Sramota bi bila, da bi bili samo jugoslovanski gostliničarji tisti, ki nimajo smisla za skupno delo in ki nimajo tudi nikakega razumevanja do napredka svojega stanu.
Važna navodila o postopanju varnostnih organov pri napovedi odnosno prekoračenju policijske ure
Kr. banska uprava je dala s svojim razpisom VIII. Nc>. 30034 z dne 1. junija t. I. navodila vsem sreskim načelstvom in policijskim predstojništvom, po katerih se morajo ravnati tudi orožniške Dostaje in občinski varnostni organi. Trajna podaljšanja ali kakršnekoli drugačne izjeme glede policijske ure dovoljuje slej ko prej banska uprava. Obratovalnice z različnimi imeni n. pr. okrepčevalnice ali prejšnji vinotoči na stoječe goste ali točilnice alkoholnih pijač zvezane s delikatesami, špecerijskimi trgovinami imajo enotni obratovalni čas z buffeti. Ker ni še vsem jasno, kakšna je policijska ura za te vrste obratov, ki nosijo po določilih sedanjega obrtnega zakona enotno ime: buffeti, Vam sporočamo, da smejo ti obrati biti otvorjeni ob delavnikih od
7.	ure zjutraj do 9. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 7. ure zjutraj do 2. ure popoldan. Ta policijska ura pa velja le takrat, če prodajajo ti obrati svoje blago, to je vino ali jedila za konzum izven lokala, potem se morajo odpirati in zapirati v istem času, kakor trgovinske obratovalnice dotičnega kraja.
Na naše stalne pritožbe, da se pri prekoračenju policijske ure vedno le kaznuje gostilničarja in sicer tudi v takih slučajih, ko sicer izvrši svojo dolžnost, da opozori goste na policijsko uro ne more pa jih spraviti iz lokalov in da so varnostni organi premalo aktivni pri napovedi policijske ure, predpisuje banska uprava z naznačeno odredbo sledeče:
Varnostni organi morajo, kadar so v bližini napovedati policijsko uro na primeren način lastniku obrata ali po-strežnemu osebju in šele na njih prošnjo gostom. Če pa se dožene, da vkljub intervenciji varnostnih organov in ko je gostilničar storil svojo dolžnost niso gostje zapustili v predpisanem času lokala je to okolnost upoštevati pri kazenskem postopanju. Kontrolo mora vršiti tudi žandarmerija posebno tam, kjer ni uniformiranih občinskih stražnikov.
Čim orožniki ali policijski ali občinski organ zateče goste v gostilni po policijski uri, pa najsi bo to v kateremkoli prostoru gostilne je dolžan najpreje ugotoviti jeli je dal gostilničar gostom jestvine in pijačo po policijski uri ali pa še pred policijsko uro v taki količini, da bi moral vedeti, da tega gosti ne bodo mogli porabiti do policijske ure. Nadalje mora ugotoviti če je gostilničar ali postrežno osobje o pravem času najavilo gostom policijsko uro.
V prvem slučaju, to je, če je dajal pred policijsko uro ali celo po policijski uri prekomerno pijače in jedila ali če se ni potom postrežnega osobja ali gostilničarja prijavila policijska ura,
tedaj je treba ovaditi gostilničarja radi prekoračenja policijske ure.
Kadar se izkaže, da je gostilničar ali njegovo osobje pravočasno goste pozvalo, da se razidejo a gosti nočejo zapustiti lokala mora varnostni organ pozvati goste, da takoj zapuste lokale in jih opozoriti na posledice § 78. zakona o notranji upravi, če se ne bi pokorili njegovemu pozivu. Če gosti tega ne store v kratkem času brez ozira na to, ali imajo še kaj pijače ali jestvine na mizi, je one goste, ki se ne pokorijo pozivu varnostnega organa, ter se namenoma ponašajo uporno ovaditi radi prekrška čl. 78 navedenega zakona. Izgovor gostilničarja, da gosti nočejo zapustiti Sokaia se mora upoštevati samo 15 minut po policijski uri, ker je dolžnost gostilničarja, da v tem slučaju pokliče varnostnega organa, da odstrani iz iokaia neposlušne goste. Ako sa torej po tem času v lokalu še nahajajo gosti je podan prestopek prekoračenja policijske ure. Tudi glede izrekanja kazni je dala banska uprava nalog sreskim načelstvom, da je postopati po kazensko pravnih načelih glede odmere težje ali lažje kazni. S temi navodili s katerimi se ob gotovih pogojih zmanjša ali celo oprosti kazenska odgovornost gostilničarja smo dosegli brezdvomno veliko zboljšanje. Če premislimo, da se je dosedaj gostilničar kaznoval ne glede na to, ali je najavil policijsko uro in pozval goste na zapustitev lokala ali ne, se je vedno kazno valojgostilniškega podjetnika. Kdor ve, kako težko je včasih spraviti goste iz gostilne bo lahko pritrdil naši trditvi, da se je gostilničarjem mnogokrat izrekla občutna denarna kazen, čeprav niso oni zakrivili prekoračenja policijske ure, temveč gosti. S tem, da se uveljavlja tudi kazenska odgovornost ali vsaj soodgovornost gostov smo v pogledu policijske ure dosegli znatne uspehe.
Nikakor pa še ni rečeno, da je gostilničar oproščen vsake odgovornosti in opozarjamo slehernega, da ne izrablja uvidevnost kr. banske uprave, ker smo prepričani, da bo kr. banska uprava dovolila pod gotovimi pogoji še nadaljne ugodnosti, če bo ugotovila, da se naši gostilničarji držijo predpisov in ne dopuščajo v svojih lokalih ogroženje javne varnosti in reda. Dolžnost vsakega gostilniškega podjetnika je, da poduči svoje domače, kakor tudi ostalo postrežno osobje na naznačene predpise, posebno kar se tiče pravočasne najave policijske ure in prodaje prekomernih količin pijač in jedil gostom. Samo v tem slučaju, če je gostilničar najavil gostom policijsko uro, seveda mora biti to storjeno na tak način, da lahko gosti slišijo napoved policijske ure in da ni prodal več pijače ali jedil, kakor jih je mogoče normalno konzumirati do policijske ure, je gostilničar prost kazenske odgovornosti. Nova navodila banske uprave pa mu predpisujejo tudi dolžnost, da pokliče na pomoč varnostnega organa, če gosti nočejo zapustiti lokala. Če pa ni varnostnega organa pri roki svetujemo vsakemu gostilničarju, da takoj drugi dan naznani prekoračenje policijske ure občinski upravi in tudi navede, da se gosti niso pokorili njegovemu pozivu.
Da se olajša gostilniškim podjetnikom postopanje pri napovedi policijske ure in da je vsak gost podučen o kazenski soodgovornosti, ie zvezna uprava predložila v potrditev tudi besedilo, katero bo izvešeno v vsakem gostilniškem lokalu. S tem mislimo, da bo marsikateri gostilničar, če bo postopal tako, kakor smo mu svetovali, obvarovan hudih denarnih kazni, ki so v nekaterih krajih presegale celo 1000 Din. Opozarjamo pa še enkrat, da naj gostilniški podjetniki ne izkoriščajo pridobljene ugodnosti, ker nikakor ne morejo pričakovati, da bi jih za malomarnost ščitila kaka organizacija, kajti s takim ponašanjem škodujejo vsemu gostilničarskemu stanu. Policijska ura je z novo uredbo podaljšana in smo prepričani, da bomo ravno v tem pogledu policijske ure dosegli še marsikatero olajšavo. Držite se tedaj nasveta, da pazite v prvi vrsti sami na red in mir v naših lokalih.
Opozarjamo cenj. čitatelje na prilogo specialne trgovine s semeni tvrdke Josip Urbanič, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8, današnji številki našega lista.
Restavracija
Q
ajev hram
Za obilen obisk se priporoča priporoča cenj. občinstvu svojo prvovrstno kuhinjo fn
pijačo iz priznanih štajerskih, dolenjskih in sremskih goric	Cene nizke!
Ljubljana, Gajeva 9	Abonenti	se	sprejemajo	po najnižji ceni
(za nebotičnikom) —»ni...................
Olga Kavčič
Vsak petek sveže morske ribe! Vsak dan pohane piške, cela Din 16'—
Kletarstvo
K trgatvi
Kedaj je grozdje popolnoma zrelo?
Grozdje je zrelo šele tedaj, kadar se listi (drugače sicer zdravi) zbarvajo v rumeno ali v rdeče in kadar peclji grozdja začnejo leseneti. Zrelo grozdje pridobi na sladkorju in aromu (buketu) in izgubi nekoliko na kislini. Iz nezadostno zrelega grozdja tedaj ne moremo pridelati dobrega in stanovitnega vina.
Red in snaga — najvažnejše načelo umnega kletarstva
Brez snage ni mogoče pridelati do- j brega, čistega in stanovitnega vina brez j napak in brez tujega in včasih nepri- \ jetnega okusa. V smrdeči kleti, v ne- j snažnem, zatohlem ali plesnivem sodu i se mora vsako vino spriditi. Zato rav- ; najmo v kletarstvu skrajno snažno, j Posnažimo kleti, posodo in orodje, j Stene kleti ometimo in če le mogoče j pobelimo, tla pometimo in posipajmo ! s čistim peskom. Posodo izbrišimo do- j bro in pomijmo.
Ako je sod pust, treba ga je poprej \ dobro izpariti ali zakuhati, enako kakor novo posodo, to je s sodovim lugom, z vrelo vodo in vinom. Sode je treba za mošt in vino posebno temeljito pripraviti, kajti dosti lažje in z manjšimi stroški popravimo slab sod, kakor po sodu pokvarjeno vino, če se sploh da tako vino še popraviti.
Tudi drugo kletarsko orodje je treba temeljito osnažiti, zlasti železne dele stiskalnice, grozdnih mlinov itd., kajti železna rja se v moštu in vinu topi in vsled nje vino počrni.
Kaj pa naj napravimo z gnilim grozdjem ?
Kaj važno opravilo umnega kletarstva je, da zdravo grozdje o trgatvi strogo ločimo od gnilega ali bolnega. Z gnilim ali bolnim grozdjem se drugače ravna kot z zdravim. Ako grozdje vsled mokrega vremena gnije, podberimo najprvo gnilobo, ostalo pa pustimo dozoreti. Pa tudi v glavni trgatvi ločimo vselej gnilo in bolno grozdje ali gnile in bolne jagode od zdravih.
Ko naberemo gnilega grozdja za eno prešo, gnilo grozdje iztisnemo in vlijemo mošt v večkrat močno zažveplan sod. Čez 24 ur mošt pretočimo od gnilobne gošče na njega dnu in ga pri tem dobro prezračimo. Ako dodamo moštu čistih drož, oziroma s čistimi drožmi kipečega mošta, ali vsaj kipečega mošta iz dobrega in zrelega ter zdravega grozdja, da se v njega vcepi dobrih kipelnih glivic, potem bo mošt jepo pokipel in bo dal dobro in stanovitno vino.
Kako napravimo vino Iz zdravega grozdja ?
Ako hočemo pridelati belo vino, mora biti to vino svetle barve, ker takega zahteva danes svetovni kon-zum. Grozdje zmeljemo in ga takoj iztisnemo, posebno če je to grozdje finih vrst in dobro zrelo. Sod, v katerega mošt polnimo, malenkostno za-žveplamo, to je, da zažgemo na 3 do 4 hi vsebine eno azbestno žvepleno
trščico, ki tehta 4 do 5 gramov. Če potrebno, pridenemo moštu čistih drož ali nekaj litrov burno kipečega mošta. Nato zapremo sod s kipalno vehe.
Ako je grozdje navadnih, manj žlahtnih sort za navadno namizno vino, ga zmeljemo, odpecljamo in pustimo 12 ur kipeti na tropu v kadi; pri tem pa večkrat mešamo, da ne stopi trop na vrh, ker se sicer lahko segreje in tudi scikne.
Kako napravimo črno vino ali črnino ?
Črnino moramo pustiti 4—6 dni na tropu kipeti radi barve, da dobi črnina lepo granatnordečo barvo. Pri napravi črnine, ki kipi dalje časa na tropu, moramo odpecljati grozdje in paziti, da se trop v kadi ne segreje. Grozdje moramo odpecljati, ker se nahaja v pecljih in hlastinah posebno surova česlovina, ki jo pri kipenju tvoreči se alkohol iz njih izvleče. In vino dobi vsled tega trd, surov in neprijeten okus, zato rjavi in se ne čisti rado. Pri daljšem kipenju v odprti kadi uhaja tvoreči se alkohol, obenem pa izhiapujejo tudi buketne (dišavne) snovi. Če stopi trop na vrh kadi in se segreje, prične cikati. Ocetne glivice, ki se razmnože v cikastem tropu -- pridejo v vino in ga v vročem poletnem času pokvarijo, ga scikajo. Zato se daljše kipenje, to je če traja več kot en dan, v odprti kadi ne bi smelo vršiti.
Najbolje napravimo črnino, ako kipi vedno v zaprti kipalni kadi z dvojnim dnem, oziroma v pokoncu stoječem sodu, v katerem na sredini pritrdimo preluknjano dno. To dno drži trop vedno pod površino mošta, zato se trop ne more scikati in barvilo se iz jagodnih kožic bolj popolnoma izluži, vsled česar dobi črnina tudi lepo barvo. Zgornje dno kadi ali soda, kjer se nahaja tudi kipelna veha, pa varuje, da iz kipečega mošta ne more uhajati alkohol in buketne (dišavne) snovi.
Kako naj mošt pravilno kipi?
Zelo važno za dobroto in stanovitnost vina je pravilno kipenje mošta. Če se kipenje mošta pravilno vrši, se vino rajši čisti in tudi čisto ostane. Ako pa zaostane v vinu sladkor, se vino noče učistiti in se vedno spreminja — ni stanovitno.
Kipenje povzročajo kipalne glivice, ki zahtevajo izvestne življenske pogoje, da se popolno in pravilno razvijajo. Glavni pogoj je pravilna in stalna toplina, ki naj iznaša 12—15° C. Kadar je o trgatvi mrzlo vreme, je treba s trgatvijo počakati, da se zrak in grozdje nekoliko ogrejeta. Trga se torej
I n. pr. šele od 10. ure naprej. Če pa ; ni časa Čakati, potem je mošt v kleti i segreti, da se spravi na pravilno ki-pelno toplino, to je 15° C. V to svrho se segreje v kotlu ali loncu nekaj mošta, ki se gorak izlije v ostali mošt v sod ali v kad. Tam se vse premeša in se s toplomerom preskusi, ali ima mošt pravilno kipleno toploto. Če ne, se segrevanje ponovi. Tudi je treba skrbeti za to, da je klet zadosti topla. Če ni, se po potrebi v njej tudi zakuri.
Tudi je od važnosti, da se klet, kjer mošt kipi, oziroma kipeči mošt v njej naglo ne ohladi, kar je ob mrzlih jesenskih nočeh prav lahko mogoče. Če je zunaj mrzlo, je torej treba v kleti okna zapreti in klet zračiti šele tedaj, kadar je zunanja toplota enaka notranji.
Če se mošt med kipenjem naglo ohladi, kar se posebno lahko zgodi, če kipi v majhni posodi, se kipenje ustavi. Mlado vino ostane deloma še sladko in je — zlasti če je bolj šibko (manj alkoholno) — podvrženo boleznim, še posebno pa vlačljivosti, poleti pa dokipeva in se vedno kali. Pa tudi prevelika toplota je lahko škodljiva. Pri visoki toploti se vrši vrenje jako burno, ogljikova kislina odhaja v velikih mehurčkih iz kipečega mošta in jemlje s seboj deloma tvoreči se alkohol, zlasti pa uhaja z njo fini duh vina. Če se toplina zviša nad 25 do 30° C, se kipenje kmalu ustavi in nastane nevarnost, da začne vino črnega vina posebno v odprti kadi cikati, posebno če ima zrak do njega pristop, kar je pri napravi črnine lahko mogoče.
Kaj storiti z vinom po burnem kipenju ?
Po burnem kipenju je najboljše, da kipelno veho snamemo in sode z drugim, enako ali še bolj pokipelim moštom do vrha zalijemo in jih potem zopet s kipelno veho zamašimo. S tem preprečimo razkrajanje beljakovin, ki je z njimi (v obliki pen) burno kipeč mošt doge v sodu omočil. Po tem opravilu pustimo vino pri miru, dokler se vsaj deloma ne učisti in ga, navadno v času od Božiča do Svečnice, prvič pretočimo v svrho, da ga točimo od lahko gnilih in smrdečih drož.
Katere moštne tehtnice za sladkor najrajši uporabljamo?
Pri nas se najbolj uporablja KIo-sterneuburška moštna tehtnica, ki kaže utežno odstotke sladkorja, to je koliko kg sladkorja je v 100 kg mošta. Vse moštne tehtnice kažejo prav le pri toploti, ki je na njih označena. Klosterneuburška n. pr
»Gospod stražnik! Moj tovariš je včeraj	»Izgubljena	Čast	—	izgubljena	volja!«
prekoračil policijsko uro!«
Vino in vino je razlika
da in še večja je razlika med raznimi mineralnimi vodami. Splošno znani Radenski vrelci, Zdravilni, Kraljev in Gizeiin spadajo med najmočnejše te vrste v Evropi. Pa tudi po svojem okusu kot svežilna pijača so nenadkriljivi.
Pokusi samo enkrat, da boš videl kaj pomeni prvorazredna mineralna voda. Čisti in izpira kri, izloča sečno kislino in druge strupe iz telesa ter s tem krepi telesne in duševne sile. Kdor pije vino z Radensko slatino, ga ne boli glava niti po največjih krokarijah.
kaže prav pri 17'5° C. V to svrho je i na boljših tehtnicah vdelan toplomer, i Ako pomnožimo stopinje Klost. moštne j tehtnice s 6/io (0 6), izvemo približno, ; koliko volumnih (prostorninskih) od- j stotkov alkohola bo vsebovalo bodoče i vino iz tega mošta; n. pr.: pri 20% sladkorja po Ktoster. m. tehtnici = 20X0‘6 = 12 vol % alkohola, ki ga bo imelo bodoče vino.
Važno pri tej kakor tudi pri drugih moštnih tehtnicah je, da so uradno preizkušene, da imajo uradni žig. Ne~ žigosane dostikrat kažejo več ali pa premalo od dejanske količine sladkorja v moštu, vsled česar se od strani brezvestnežev večkrat vršijo zlorabe.
Znižanje obrestne mere
Ministrski svet je na predlog trgovinskega ministra podpisal novo uredbo o maksimiranju obrestne mere, ki nadomešča dosedanjo uredbo o maksimiranju obrestne mere z dne 22. novembra leta 1933.
Z novo uredbo se spreminjajo nekatere bistvene določbe dosedanje uredbe, vendar tudi nova uredba veže obrestno mero za posojila pri denarnih zavodih in za hranilne vloge na eskomptno mero Narodne banke. Obrestna mera za posojila pri denarnih zavodih (bankah, kreditnih gospodarskih zadrugah, hranilnicah itd.) odslej ne sme biti višja nego 4 in pol odstotka nad eskomptno mero Narodne banke. Doslej je maksimalna obrestna mera znašala 5% nad eskomptno mero Narodne banke. V bodoče torej noben denarni zavod ne bo smel zahtevati za obresti, provizije in režijske stroške skupaj več nego 11% (6.5 diskont Nar. banke plus 4.5); lahko pa zavod kakor doslej zaračuna posebej efektivne stroške, za katere smatra uredba: stroške za pogodbo, takse, poštnino in ostale efektivne izdatke, zlasti v zvezi z zavarovanjem in izterjavo dolga. Odpadla je določba dosedanje uredbe, po kateri je bilo pri zakasnitvi plačila od strani dolžnika dovoljeno zvišati obrestno mero za 2 odstotka.
Obrestna mera za druge dolgove, ki jih dajejo zasebniki ali ustanove, ki se ne prištevajo k denarnim zavodom, pa odslej ni več vezana na eskomptno mero Narodne banke, temveč je določena na 8 odstotkov.
Obrestna mera za vloge na knjižice in na tekoče račune je maksimirana z 1% izpod eskomptno mere Narodne banke. Maksimalna napetost med pasivno in aktivno obrestno mero pri denarnih zavodih se torej z novo uredbo zmanjša od 6 na 5.5 odstotkov. Pomen uredbe leži predvsem v tem, da se za dolžnike denarnih zavodov ponovno zniža obrestna mera za pol odstotka, ne da bi se istočasno znižala tudi obrestna mera za hranilne vloge.
Ko je bila lani uveljavljena prva uredba o maksimiranju obrestne mere, je znašala eskomptna mera Narodne banke še 7.5%, maksimalna obrestna mera za posojila pri denarnih zavodih pa 12.5% (7.5 -f 5). Letos v februarju je bil diskont Narodne banke znižan za pol odstotka in je tudi maksimalna obrestna mera za posojila nazadovala za 12%. Letos v juliju pa je Narodna banka ponovno znižala diskont za pol odstotka in je zaradi tega tudi maksimalna obrest-
na mera za posojila nazadovala na 11.5 odstotka. Zaradi znižanja napetosti med eskomptno mero banke in maksimalno obrestno mero za posojila od 5 na 4.5%, pa se sedaj maksimalne obresti za posojila znižajo na 11%.
Nova uredba urejuje na novo tudi obrestno mero za posojila med denarnimi zavodi pri reeskomptu meničnih terjatev, ki jo omejuje na 8%. Končno določa še uredba, da se. obrestna mera že izdanih zastavnic (zastavnih listov) zniža na 6%. To znižanje je bilo potrebno radi tega, ker dobe hipotekarni zavodi, ki so na podlagi izdanih hipotekarnih posojil emitirali zastavne liste, odslej manj na obrestih in bodo lahko od prihodnjega kupona tudi sami plačali le 6% obresti. To znižanje obrestne mere zastavnic pa ne velja za zastavni-ce emitirane v inozemstvu (n. pr. 7% zastavnice Državne hipotekarne banke, takozvano Seligmanovo posojilo v dolarjih).
Razno
Zaščita trgovcev, obrtnikov In gostilničarjev
V zadnji številki našega lista smo sporočili, da je minister za trgovino in industrijo predložil ministrskemu svetu uredbo o zaščiti trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev. Kakor smo do-znali je g. minister naznačeni načrt potegnil nazaj, ter se pripravlja sedaj nov osnutek, ki bo bolj odgovarja) interesom navedenih slojev.
Pravilnik glede taks za policijski
nadzor in za godbo po gostilnah.
Od Državne zveze iz Beograda smo ravnokar prejeli sporočilo, da je ministrstvo notranjih del na njeno pred-stavko pokazalo glede policijskega nadzora pri koncertih in pri godbah po gostilnah polno razumevanje in se že pripravlja tozadevni pravilnik. Po tem pravilniku se bodo takse za policijski nadzor po lokalih plačevale le tedaj, če bo godba svirala preko polnoči. Pravilnik bo predvidel tudi normalna sviranja po lokalih, za kar ne bo potreba posebnega dovoljenja, dočim se bo za prireditve večjega obsega moralo dobiti dovoljenje in tudi plačati taksa.
S tem bo odpravljena zopet velika ovira, ker kaj pogosto imajo naši člani opravka z oblastjo, če kaka družba v njihovih lokalih nekoliko zasvira bodisi na harmoniko ali klavir. Pravilnik bo predvideno kmalu izdan.
Taksa za dovoljenje za točenje pijač na sejmih.
V zvezi z našimi prejšnjimi sporočili objavljamo razpis ministrstva financ sledeče vsebine:
■ Ker so se nepravilno pobirale takse od dovoljenj za točenje pijač na sejmih in žegnanjih, je davčni oddelek v finančnem ministrstvu izdal naslednje pojasnilo: Ob izdajanju dovoljenj za točenje pijač na sejmih je treba pobirati naslednje takse: če se izdaja dovoljenje ljudem, ki še nimajo stalne obrti na področju občine, kjer je sejem, je treba plačati polno takso po T. br. 92 taksne tarife zakona o taksah. Ce pa dotični, ki je zaprosil za dovojenje, že ima tako stalno obrt v drugi občini, plača takso
po T. br. 94 točka 3. pod v. v znesku 100 Din. V kolikor se z enim dovolje- i njem dovoli točenje pijač za več sejmov, se pobira vendar samo ena taksa, ne pa za vsak sejem posebej. Za eno dovoljenje se plača torej ena taksa ne glede na to, za koliko sejmov je dovoljenje izdano.
Nazivi pogosiinskih obratovalnic.
Ker so glede napisov še nekatere nejasnosti, sporočamo po dobljenih pojasnilih iz Beograda, da morajo biti napisi soglasni z dovolilom. Če ima gostilna ali sploh gostilniška obratovalnica kak poseben naziv, potem se označi tudi s tem nazivom, vendar se mora pod tem navesti tudi ime bodisi lastnika gostilne ali pa njegovega najemnika. Imen poslovodij se ne sme objavljati v napisih. Ako vodijo obrat zadruge ali delniška društva, j tedaj se najprvo navede ime obrata, ! potem pa dotično društvo, kakor je j pač protokolirano.
Napravljanje in hranjenje petijcta. j
1
Ker se v nekaterih krajih naše banovine porablja še petijot za domačo uporabo, opozarjamo na določbo § 9. zakona o vinu, po katerem je gostilničarjem zabranjeno proizvajati petijot, kakor tudi istega hraniti v svojih prostorih.	j
Ce torej gostilničarji rabijo petijot i za pijačo v lastnem gospodarstvu, ga | ne smejo hraniti v prostorih, kjer j imajo vino, namenjeno za prodajo. Ce pa to vseeno store, imajo nadzorni organi službeno dolžnost, da posodo s petijotom zapečatijo in da krivce naznanijo radi kaznovanja.
Sk B €
IlUeiJANA
MEDVEDOVA C. 8 (poleg Gor. kolodvora) Telefon 2444
Najboljše in najcenejše
si še vedno kupite cble&o površnik hlače i. i d.
za Vas in Vaše male edino le
pri konfekcijski tvrdki „Frande“
K. Derenda
Ljubljana
Središče 2.
poleg nunske cerkve
PRODAMO kavarniški inventar (blagajna, marmor, mize i. t. d.), vseh vrst oprave in pohištvo, špansko steno, radio-aparate, gramofone, vinsko posodo i. t. d. i. t. d* SPREJEMAMO v prodajo vse vrste premičnin pod najugodnejšimi pogoji
Kako so občine v dravski banovini
pobirale trošarino na vino v letu 1933?
V dravski banovini smo imeli v letu 1933. 1060 občin, katere so kaj različno pobirale trošarino, ki je, kakor znano, maksimirana s čl. 13 zakona o naknadnih in izrednih kreditih za budžet državnih izdatkov in dohodkov za leto 1932/1933 (Službene Novine z dne 26. decembra 1932, 778-300 in sicer v vaških občinah z 1 Din, v mestih in trgih pa z 1.50 Din. Na tej podlagi je pobiralo 19 občin 1.50 Din od litra, 2 občini Din 1.20, 710 občin 1 Din od litra vina, 2 občini 90 p, 7 občin 80 p, 82 občin 75 p, 10 občin 70 p, 13 občin 60 p, 121 občin 50 p, 1 občina 40 p, 1 občina 35 p, 2 občini 30 p, 3 občine 25 p in 87 občin ni pobiralo trošarine na alkoholne pijače. Občinske trošarien na alkoholne pijače so znašale v dravski banovini v navedenem letu 17,889.504.98 Din. Iz tega izhaja menda dovolj jasno, da gostilničarska obrt ni popolnoma brez pomena in da ne more biti niti državi, banovini, niti občinam vseeno, v kakšnem položaju se nahaja.
Propadanje gospodarstva v dravski banovinL
Po statistiki Zbornice TOI izhaja, da je padlo število obrtov v poldrugem letu za 1085, v dveh in pol letih pa za 4452. Ce se to padanje ne bo ustavilo, nastane vprašanje, kdo bo plačeval davke.
Slovenski javnosti.
Iskrene simpatije, ki jih je naša javnost pokazala rudarjem v revirjih TPD za časa njihove gladovne stavke, so našemu rudarskemu de-
lavstvu dale upravičenega upanja, da bodo v svoji veliki stiski deležni tudi skromne dejanske podpore pri onih slojih, ki z razumevanjem spremljajo njihovo veliko borbo. Ta borba še dolgo ni končana: slovenskim rudarjem so brez dvoma namenjene še ure težjih preizkušenj, kakor so jih prebili doslej. V takšnih razmerah je dolžnost nas vseh, da mislimo v prvi vrsti na rešitev rudarske mladine, ki ji je naložen v topljenju najtežji križ. Rešitev mladine, ki jo doma čaka samo brezupna negotovost, pa je samo v tem, da ji kjerkoli pomagamo do dela in kruha. Zato se akcijski odbor vnovič obrača na vse trgovce in obrtnike ter na vse zasebnike, ki potrebujejo vajenca (vajenko) v svojih obratih ali delavca (delavko) v svoji hiši s prošnjo, da ga vzamejo iz trpečih, pa vzorno poštenih rudarskih rodbin in na ta način vsaj malo pripomorejo do olajšanja bede v revirjih. V vseh primerih posreduje Akcijski odbor za pomoč gla-dujočim rudarjem, Ljubljana, Wol-fova ulica št. 1.
Opozorilo. Radi preobilice nujnega gradiva smo v tej številki izpustili nadaljevanje članka z naslovom »Kaj smo zahtevali in kaj smo dobili«.
Gostilničarji v Vel. Bečkereku so povišali cene pivu. Gostilničarji v Bečkereku so povišali radi povišanja občinske trošarine cene pivu in sicer v vrčkih od 4.50 na 5.— Din.
Ponovno o občinski taksi na radio-aparate. Vkljub temu, da smo že enkrat pojasnili v našem listu, da so občinske takse na radio-aparate prepovedane, dobivamo neprestano tozadevna vprašanja. Vsled tega ponovno pojasnjujemo, da je ministrstvo prometa s svojim odlokom br. 82.013 z dne 28. IX. 1932. prepovedalo pobiranje posebnih občinskih taks na radio-aparate. Ker so vkljub temu odloku nekatere občine to takso še v naprej uvajale, je ministrstvo prometa zaprosilo ministrstvo notranjih del,
Tovarna
L UT Z peci
UubUajto-J^ška
Beljaška ul.4-Tel.3252
Točne ponudbe vedno na razpolago !
I Wi/AUofc 'im, mmj 1 ckJJcoiv aamouv
da naj pobiranje občinskih taks na radio - aparate prepove. Ministrstvo notranjih del je izdalo na podlagi tega zaprosila odločbo pod br. IV. 506 z dne 12. februarja 1934., naslovljeno na vse banske uprave, s katero je odločilo, da morajo banske uprave črtati pri odobravanju občinskih proračunov vse občinske takse na radio-aparate, ker so po čl. 253 finančnega zakona za leto 1928/29 nezakonite.
Taksiranje prijav radijskih naročnikov. Preselitev iz kraja v kraj radijskega naročnika je zavezana prijavi poštnemu uradu, pri katerem je bil dotlej naročnik in se je plačala tudi taksa, kakor tudi poštnemu uradu kraja, kamor se seli. Za prijave pa, ki se podajo krajevni pošti o preselitvi iz stanovanja v stanovanje v istem kraju, kakor tudi prijave ob
GRAVERSTVO
DNEVNO SVEŽE PRAŽENA
KAVA
L-3LJBL-ZI ANI A
-VODNIKOV trs ST. 5.—
Prva domača žarnica!
VELETRGOVINA
Z VINOM IN ŽGANJEM
Brača Periš
V LJUBLJANI, CELOVŠKA C. 43
prodaja proti takojšnjemu plačilu najfinejša dalmatinska vina specialno samo iz Visa
no najnižii ceni J)gjj 4*50
PARKETE
vseh vrst iz slavonske in domače hrastovine nudi že od Din 40'— naprej
JUGOPARKET
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
ŠELENBURGOVA 7
Kdor primerja kvaliteto in ceno, kupi edinole CRKlZ9R 34 W SUPER
radio aparat
Valovi 18—2000, Absolutna selektiviteta. Avtomatična regulacija fadinga 1 :500. Polnodynamični zvočnik. Skale z imeni postaj v barvah. Elegantna izvedba kot kras vsakega stanovanja.
Dobi se pri zastopstvu elektrotvrdki
A. IfERBAJS; Ljubljana
Gosposvetska eebta 10 (poleg Slamiča)
Pivovarni in žganjarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
pave Mflieotiig MUTI iiTiii
ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, likere i. t. d.
začasnem bivanju v kakšnem kraju, kamor se nese seboj tudi radijski sprejemni aparat, se ne pobira n Skaka taksa.
IVAN JELAČIN
L j ubljana
zaloga, mineralne vode špecerijsko blago
Ogljikova kislina Nizke cene, solidno blago!
Težkoče pri prodaji dalmatinskega
vina. V Dalmaciji se nahaja še danes skoro 500 vagonov neprodanega vina. Najglavniji vzrok za slabo vinsko kupčijo se smatrajo predvsem velike trošarine, ki jih pobirajo na vino država, razne banovine in občine. Isto-tako je eden izmed glavnih vzrokov ta, da je še četrtina vinogradov v severnih krajih zasajena s šmarnico, katera se vkljub obstoječim zakonskim predpisom še vedno sadi.
Lovska statistika dravske banovine. Za površino od 1,347.136 ha se je v letu 1933. dosegla lovska zakupnina v znesku 2,328.525 Din. Poleg občinskih lovišč je bilo v tem letu še 225.243 ha privatnih lovišč in 6.015 ha rezervatov. V letu 1933. je bilo izdanih 4.534 lovskih kart in je imela banovina od tega 535.000 Din dohodkov. V tem letu se je pobilo 108 jelenov, 2875 srn in srnjakov, 370 divjih koz, 34.920 zajcev, gozdnih jerebov 360, ruševcev 101, fazanov 7640, jerebic 14.260, 4 medvede, 148 divjih svinj, 457 jazbecev, 2027 lisic, 32.485 vran in srak itd.
Potovalna pisarna »Reisedienst Oesterreich - Jugcslavien«, Wien II., Praterstrasse 26 je pobirala po nekem Reinhardt Robertu pri naših hotelirjih in tujsko-prometnih organizacijah oglase za brošuro »Reiseland-Jugoslavien«, ki naj bi izšla še tekom tega leta. Na zaprošeno informacijo zvezne uprave na Dunaju se je ugotovilo, da naznačena pisarna ne obstoji in je tudi nepoznana.
Kmetski vodni mlini se izločajo iz mlinarskega obrta po toč. 61., odst. 1. § 23. zakona o obrtih.
Oddaja veleprodaje soli za dobo 5 let. Monopolska uprava je razpisala za 4. oktober ofertno licitacijo za oddajo veleprodaje soli za človeško in živilsko hrano v zakup za dobo 5 let. Licitacija se bo vršila samo v Beogradu pri upravi državnih monopolov.
Koliko pokadimo v dravski banovini? V dravski banovini pokadimo za 154,500.000 Din. Ljubljana zavzema prvo mesto z 37,000.000, potem pride Maribor z 36,000.000 Din itd.
Slager!
Izposojamo plošče in gramofone za malo odškodnino
f,EliKIROIONM
Tavčarjeva 3 - Ljubljana
Težka finančna situacija Avstrije.
Krvavi nemiri v februarju in juliju so silno povečali državne izdatke. Ti dogodki so najbolj škodovali tujskemu prometu. Prejšnja leta so tujci samo v letni sezoni pustili okoli tri miljarde Din, dočim je dohodek letošnjega tujskega prometa prav neznaten. Poleg tega se je poslabšala trgovinska bilanca in je finančni položaj Avstrije nadvse težaven.
Ali je članstvo tujih državljanov v gasilskih edinicah mogoče? Vstop v članstvo gasilskih edinic je tudi tujim državljanom Slovanom po krvi in jeziku, državljanom iz bivše car-jevine Rusije in državljanom Male zveze in republike Poljske mogoč.
Cestna obveznost oseb z 9 in več otroki. Osebe z 9 in več otroki, ki so oproščene plačevanja neposrednih davkov in doklad niso zavezane cestni obveznosti, če njih davek v vseh davčnih oblikah ne presega 500 Din in če imajo najmlajšega otroka, ki ni starejši od 14 let.
Razglasi
Sreski načelnik v Radovljici razglaša, da je Sokliču Andreju, delavcu iz Gorij št. 61. na podlagi sodnij-ske razsodbe prepovedano zahajati v krčme do 14. marca 1935.
Sreska načelstvo v Kranju razglaša, da je na podlagi sodnijske razsodbe prepovedano Kalanu Janezu, roj. 17. oktobra 1884. v Voklem, srez Kranj, po poklicu tesarju, zahajati v krčme do 27. julija 1935.
Sresko načelstvo v Kranju razglaša, da je z razsodbo sodišča Galjotu Jožetu, roj. 30. novembra 1900 na Zg, Brniku, srez Kranj do 30. oktobra 1935. prepovedano zahajati v gostilne.
Stroga kontrola pri izdaji dovolil za ©tvoritev novih gostilniških podjetij
Mi smo že enkrat v našem listu poročali, da se izdajajo nove koncesije bolj iz osebnih motivov in najpogosteje iz političnih razlogov in da pride krajevna potreba kaj malo v poštev. Imamo namreč slučaje, da se koncesija podeli vkljub ugovoru združenja, občine in sreskega načelstva tako, da ostane vprašanje odprto, zakaj je sploh potrebno vprašati združenje in občino, če se jih ne posluša in če se ne ozira na njih mnenje, kot najbolj zainteresiranih činiteljev. Slični pojavi so bili tudi na področju Savske banovine. Toda banska uprava v Zagrebu je končno izdala precej točna in pa ostra navodila, kako je upravnim oblastim postopati pri izdaji nove koncesije. V tem razpisu se povdarja, da se mora skrčiti izdajo dovolil narodnih kuhinj na najnižjo mero v onih krajih, ki so posebno pomembni za tujski promet, ker se s tem ogroža obstoj gostilniških podjetij višjih kategorij. Nadalje morajo pristojne upravne o-blasti najrigorozneje ocenjevati prošnje za izdajo novih gostilniških koncesij. Pri izdaji dovolil je treba posebno paziti na to, da taki obrati plačujejo vse javne dajatve. Istotako se mora paziti na izigravanje odredb obrtnega zakona v pogledu izdajanja sob in hrane po privatnih osebah.
Ponovno smo že povdarjali, da je število dosedanjih gostilniških obratov več kot zadostno in da je skrajni čas, da se nadaljno podeljevanje gostilniških koncesij za nekaj časa obustavi, vsaj toliko časa, da se razmere v gostilniških obratih nekoliko izboljšajo, ker vendar ne gre, da se s prena-sičenostjo gostilničarskega stanu škoduje v prvi vrsti onim podjetjem, ki so neobhodno potrebni za tujski promet. Prenasičenost v našem obrtu pa ne škoduje samo tem podjetjem, katere smo omenili, temveč splošno vsakemu pripadniku tega stanu, ker se ne zmanjša samo, temveč celo uniči eksistenčni pogoj gostilniškega podjetnika. Opažamo namreč, da so nekatera podjetja nezmožna nadaljnega obratovanja, kar se vidi posebno iz pogoste menjave lastnikov. Pri tem trpijo tudi drugi sloji n. pr. mesarije in trgovci, ker povečinorna izgine tak najemnik kar čez noč in pusti svoje upnike na cedilu. Seveda si kasneje poišče na isti način žrtve na drugem kraju. Tak način poslovanja je v škodo celokupnemu obrtništvu, zaradi tega je nujno potrebno, da se praksa pri izdaji novih gostilniških koncesij poostri in da se ima prvenstveno v vidu krajevna potreba. Naša glavna zahteva, katero smo iznesli tudi že na kongresu in katero bomo ponavljali toliko časa, dokler se nam jo ne ugodi, je pa ta, da se v gostilničarskem obrtu izreče obrtna zapora najmanj za 3 leta, kakor je uvedena že v drugih državah. Podeljevanje gostilniških koncesij ne sme biti predmet političnega ali osebnega barantanja. Mnenja združenja in občine naj bodo tudi za upravno oblast edino merodajna.
Vzorci franko! Ustan. 1768 Cene nizke!
M. ROSNER & CO. NASL
KI OR
MEDEN
VELEŽGANJARNA, tvornica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač
LJUBLJANA, CELOVŠKA C. 10
Telefon 20-71
nudi po zelo ugodnih oenah Izvrstne najrazličnejše likerje in grenčice, rum Jamaika, vinjak medicinal, pristno domačo slivovko, pravi kranjski brinjevec, sadjevec in tropinovec, vino vermout, malinovec Iz gorskih malin, oranžado, citronado
V ORGANIZACIJI JE MOČ IN BODOČNOST I
FILTERJE
vsakovrstne destilacijske naprave in kotle za žganjekuho, naprave za destilacijo sadnih sokov, kotle za kuhanje sadnih sokov, sifonske kotle, najmodernejše kuhinjske kotle, sirne kotle, kopalne peči, kotle za pranje, kotličke za štedilnike, brzoparilnike i. t. d. izvršuje najceneje ter prevzema popravila
IVAN KAPiLD * LSUBRJUNA VII
h a krarstvo in kotlarstvo
(SISKA) AMAiEVA CESTA 4 • TE1EVON 29-76
I i
KONJSKA STRUNA
„ŽIMA“
R0SSHAAR
Žimo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki
FRANC JE ŠE tovarna žime
STRAŽIŠČE PRI KRANJU
MIškec Mirko
brusilnlca stekla in o gr le dal
Ljubljana VII
Medvedova 38 — Tel. 35-75
Zrcalno steklo - Portalno steklo (za izložbe) Konkavno steklo (Izbočene plošče) - Strojno steklo 5-6 mm - Ogledala v vseh velikostih in oblikah - Brušeno steklo - Steklo v medenih oklepih - Fin ogledala
S IR SALAME
in vsakovrstne ostale delikatese, odlično praženo kavo iz lastne pražarne, špecerijsko blago vseh vrst zelo ugodno pri tvrdki
Anton Fazarinc
Celje
(Poleg Ljudske posojilnice)
R E M E C - Ci
tovarna upognjenega pohištva
Ljubljana, Kersnikova 7
Opreme za:
gostilne, kavarne, verande, terase
Zunanje in notranje pohištvo
Zmerne cene!
Prvovrsten naraven
MALINOVEC
in druge sadne soke, mapmelade, esence za rum in likerje kupite najugodneje pri tvrdki
Potnik in drug d. z o. z.
Ljubljana, Metelkova 13
Telefon 21—10
IVAN ROZINA
(preje »Orient«)
LJUBLJANA
trgovina barv in lakov
Velika izbira l:emičnih in oljnatih barv, šolskih, študijskih in umetniških barv. Firneži, laki, steklarski in mizarski klej, šelak, špirit denat. lužila »flrti«, tuši, pastele ter sploh vse slikarske in pleskarske potrebščine. Velika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca. — Najnižje cene in najboljša postrežba.
Prodajalna Tyrševa (Dunajska) cesta 14
poleg trgovine Schnelder & VerovSek
Splošno lesostrugarstvo
Priporoča svojo stalno zalogo balin krogel, pip vseh velikosti, več vrst iger tako Šahov, računal za kartanje, roulet i. t. d.
H.
Pečjak in drug
Ljubljana, Zalokarjeva ul. 13
lff i n
Cene zmerne !
Postrežba točna!
domača in dalmatinska
Črno vino posebne kvalitete
za križanje kislih vin
nudi v vsaki množini
F. Matkovič in Comp., Gelje
Vioroi na razpolaga I
Štajerska vinarska zadruga r. z. z o. z. v Mariboru
MELJSKA CESTA* 10
priporoča cenjenim gostilničarjem, kavarnarjem in hotelirjem pristna štajerska vina vseh vrst po ugodnih cenah in plačilnih pogojih.
Telefon interurban 2930	Poštno	čekovni	račun 13238
VINSKE STERILIZATORJE
(PATENTNE VEHE)
za ohranitev vina proti pokvarjenju in izgubi dobrega okusa. Aparat se je povsod dobro obnesel, ter smo prejeli 2e mnogo zahvalnih pisem.
„Čehostaklo“, B. Lisek
Ljubljana, Komenskega 20 Telefon 31-40
TELEFON 2573
CENTRALNA VINARNA
LJUBLJANA ♦ FRANK0PANSKA UL. 11 ♦ ŠIŠKA
PRIPOROČA SVOJA PRVOVRSTNA, ZAJAMČENO PRISTNA VINA
ZMERNE CENE! TOČNA POSTREŽBA!
IBHBBBSSfi
aisaKHsnaaisBaBiiEiHsas&gssnnBtBEiassag
B
n
Ljubljana, Laško in Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
u
Dehiha pivovarna JNIOIT
=== Ljubljana, Laško in Maribor =
7a nrnriplfttvn: ftatlna Milan, Colja.— Za lastnika: »Zveza združeni gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani«: Bernardi Drago, Celje.
Za Zvezno tiskarno v Celju: 6«tin» HU&b, Celja . _ ............................ i.	!	!