„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike." A. M. Slomiek. Izhaja rsak drugi četrtek ter velja a poštnino vred dve kroni za celo leto. Posamezne številke veljajo 8 vinarjev. — Naročnina se pošilja na opravaištvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne 4 redne vrstice (petit), če se enkrat natisne po IB vinarjev, dvakrat 26 vinarjev, trikrat 86 vinarjev. Rokopisi se pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma11 v Mariboru in se ne vračajo. Slab in dober tisek in njega posledice. (Mladenič Fr. Z e 1 e a i k.) Kdor hoče ohraniti življenje, naj se ogiblje strupa. In kakšen je strup, ki ugonobi naše dušno življenje? Je različen in povsod razširjen, a najbolj grozovit in najbolj razširjen je v slabem tisku. O, koliko jih je, ki so bili nekoč verni, a zdaj so mlačni, morda celo odpadniki od sv. cerkve. Hudobni spisi so jih pripeljali na pot pogube. Zakaj joka oni oče ali ona mati nad svojim neubogljivim sinom? Mnogokrat vsled hudobnih spisov in knjig, ki so mu zastrupile dušo in srce, mu vzele poštenje pred dobrimi ljudmi. Ker pil je in se napajal s strupom, ker je rad prebiral slabe knjige in časopise, ki napadajo vero in sploh vse, kar je krščanskega. Tn gorje mu, kdor tiska knjige in časopise, ki imajo »namen pohujšati krščansko ljudstvo, posebno mladeniška srca. On je morilec dušnega in telesnega življenja. — O, kolikokrat koga oslepijo, mični naslovi, lep papir, vabljiv tisk, prijazen slog, okusni okraski, ognjeno opisovanje, in vsega tega se poslužujejo s satansko umetnostjo le naši nasprotniki. Neobhodno je tedaj potrebno, da se krščanski vzgojitelji z orožjem zoperstavljajo orožju, da iz rok mladih gojencev iztrgajo strup, da slabim knjigam nasprotujejo z dobrimi. Gorje, Če bomo spali. Katoliški tisk ima nalogo, zamoriti hudobne namene cerkvenih sovražnikov in podpirati delo dušnih pastirjev. Zato so katoličani dolžni odpovedati se slabemu tisku, dobrega pa po svoji stanovski moči krepko podpirati, da se vzdiguje k življenju in prospeva. Kakor sta < dobra jed in pijača koristni za telesno zdravje, tako je dobra knjiga potrebna za dušo; nasprotno pa mori svojo dušo, kdor bere veri in narodu sovražne knjige in časopise. Povej, s kom občuješ, In ti povem, kdo si. Ta pregovor lahko obrnemo na knjige: Povej mi, kaj bereš, in ti povem, kaj boš! Dobro branje nas utrdi v veri in nam jo pokaže v polnem svitu, da jo moramo ljubiti in spoštovati. Zato kliče sv. Frančišek Šaleški: „Imejte vedno pri sebi kako pobožno knjigo in berite jo vsak dan nekoliko, kakor bi brali pisma, Če bi jih vam svetniki poslali iz nebes ter vam v njih pokazali pot v nebesa in vas vspodbujali hoditi po njej“. Dobre knjige in dobri spisi so nam tudi dobri prijatelji, ki nas spominjajo brez ostrosti, nas osrču-jejo, ki nas uče, no da bi nas utrudile, ne da bi nas užalile. Ni lepše sh ari, kot je lepa knjiga. Veste zakaj ? Ker dobra knjiga je izraz, podoba, jei lepe duše, in ker ni nič tako lepega, kakor lepa duša. Dobre knjige nam govore o junaštvu in o kreposti naših pradedov in nam vzbujajo željo v srcih po posnemanju. Govore nam o krepostih velikih mož, o stanovitnosti mučenikov, o Čistosti tolikih devic, o pobožnosti tolikih spoznavalcev, o velikodušni bratovski ljubezni kristjanov.. In kadar smo žalostni in ne najdemo prijatelja, da bi nam lajšal žalost, takrat je dobra knjiga najbolj« toiažnik, (Ta, mi odgovarja na ta, in i druga na druga vprašanja. Nekatere mi pripoveduje-I jo o minulih dogodkih, druge mi odkrivajo skrivnost j narave, moč božjo, te me uče živeti dobro in srečno ; umreti, zopet druge mi s svojimi nauki ublaže težave, I nekatere tolažijo mojo dušo v trpljenju, zopet druge ? me uče, kako naj se ravnam v skušnjavah — koneč-^ no me vodijo po dobrih potih in zadostijo vsem mojim j potrebam. Pri njih je življenje sladko, mirno in sreč-jj no. Pred vsem je toraj treba, da preskrbimo dobrega \ branja mladini, iz mladine se bo razvila prihodnja družba, mladino bo pa ohranilo pošteno, dobro čtivo. Dajte mladini dobrih knjig in Časopisov, ako hočete imeti poštene državljane! Prosim vas, stariši in učitelji, pazite dobro! Naslovi nič ne povedo. Predno date otrokom knjigo, berite jo sami, ali pa se posvetujte! Tu se gre za vero in za dobro tistih, ki so vam najdražji na zemlji! Varujte mladino pred slabimi knjigami, pred slabim Časopisjem. Slabe knjige in slabi časopisi so tisti, ki smešijo verne ljudi, in ki j zaničujejo duhovski stan. Tako knjigo, tak Časopis za-j vrzite s studom, nikdar ga ne poglejte! Dandanes se veliko bere in bere, zlasti hudobne spise. Liberalni in socialistični Časopisi, nenravni romani, listi odpadnikov se širijo na vse štiri vetrove; prikradejo se v hiše velikašev v lični obliki, in v koče ubožcev v cenejši izdaji, in povsod sejejo brezbožnost in nenravnost, strup slovenski domovini. Kaj je storiti? 'Ali naj pustimo, da slabo časopisje še nadalje plen/ in razširja strup? Ce hočemo ohraniti zastavo naše sv. vere, ohraniti svoje pravice, svojo prostost, tedaj le kličimo: „Trdno dajmo se skleniti, Sloga pravo moč rodi; Vse lahko nam bo storiti, rAko združimo miči!" Zakaj bi se morali ravno mi podvreči sovražniku? Ali smo morda manj ko naši nasprotniki, brez i pravice do prostosti? Mi, sinovi prave vere, katero je | prinesel na svet Jezus Kristus, zakaj bi je ne branili j za so in za svoje sinove. Kdor ljubi svojo vero in do-; rnovino, ta ne more ostati nebrižen, videč, daje slabi tisk najmogočnejši apostol zla, ki skuša uničiti vsako versko delo in zadušiti vsako katoliško vzgojo. Proč s takimi knjigami in časopisi! Ogibljimo se takih ljudi, takih družin, v katerih se nahajajo slabi Časopisi, ne prestopajmo praga tiste trgovine, tiste gostilne, v kateri se nam ponujajo časopisi, ki govorijo zoper domovino in vero! Ne kupujmo, ne berimo, ne podpirajmo liberalnih časopisov! Vsak vinar, katerega damo za slab Časopis, mu je v podporo — je orožje, katero damo tistemu, ki vsak dan nas mori in pripravlja domovini pogin. Podpirajmo z veliko požrtvovalnostjo katoliške liste! Razširjajmo jih in se zapišimo v društva, ki skrbe za razširjanje dobrega čtiva! Skrajni čas je, da se začnemo resno zoperstavljati pogubnim liberalnim 'Ijistom, in da začnemo z vso marljivostjo razširjati dobre knjige in časopise! Varujmo pa zlasti nedolžno mladino, da se ne bo napajala la »tudenea strupenih knjig in BasoplsovJj Hvala Bogir, ida «e med natni Slovenci ftedalje bolj deluje za razširjanje dobrega čtiva! Množenje dobrih j knjig in katoliških časopisov med našim narodom je j znamenje duševne delavnosti, katero moramo hvaliti in smemo pričakovati boljše bodočnosti. Le srčno naprej, vedno bolj goreči za to plemenito delo! To vam kliče, bralci ,,Našega Doma", slovenski mladenič. Okoli po svetu. Državni zbor je zaključen. Dne 5 t. m. je ministrski predsednik Bienerth nenadoma zaključil zasedanje državnega zbora. Na zunaj se zatrjuje, da so je to zgodilo vsled burnih prizorov, ki so jih v zbornici povzročili češki ( radikalci. Ministrstvo je namreč zbornici predložilo načrt za- ! kona, na podlagi katerega bi se napravil mii med Cehi in Nemci, češki pa tudi nemški radikalci so zagnali proti njemu tak krik, da se ga sploh ni moglo niti prečitati. Tndi vlada ni nedolžna pri t m. Vodja trgovinskega ministrstva dr. Mataja je namreč češki jezik označil kot „dopusten* v notranjem poslovanju. Vznemirjeni Cehi so zahtevali, da dr. Mataja prekliče razžaljivo besedo. Bienerth, ki je hotel ustreči tej želji Čehov, se je grožnje Nemcev ustra- ! šil in je zaključil državni zbor. Suj pa si vlada itak ni znala drugače pomagati iz stiske. Dnevni red je bil namreč zabarikadiran z nujnimi predlogi. K sklepu so se poslanci stepli, se metali po tleh in klopeh, se ruvali in davili. Ko je pretep med Nemci in Čehi ponehal, je zadonela po zbornici cesarska himna. Zapeli so jo krščanski socialci. Socialdemokrati so peli o rdeči zastavi in delavsko himno, Čehi so peli „Hej Slovani11, Malik in Iro pa „Die Wacht am Rhein“. S tem se je končal pustni torek! Zaključenje državnega zbora. Državni zbor je lahko prekinjen, odgoden ali zaključen. „Prekinjenje* nima ni-kakih posledic. Poslanci uživajo imuniteto in dijete in razni odseki tudi med tem časom delujejo. „Odgoditev11 nima druge pc/sledice, kakor da so more državni zbor zopet sniti le s cesarjevim dovoljenjem in da poslanci med časom odgoditve ne vlečejo dijet. „Zaključenje* pa ima sledeče posledice: prenehanje dijet in imunitete. Nadalje je vse do-dosedanjc delo državnega zbora, izvzemši že sklenjenih postav, uničeno. Ko se bo na cesarjevo povelje državni zbor zopet sešel, bo moral voliti novo predsedstvo, nove odseke in sploh vse delo se bo moralo pričeti znova. Po najnovejših poročilih se sestane zbornica zopet sredi marca. Nova avstrijska vlada je sedaj tako-le sestavljena: Ministrski predsednik je baron Bienerth, notranji minister baron pl. Haerdtel, domobranski pl. Georgi, justični minister, znani graški odvetnik dr. Viktor pi. Hochenburger, bivši načelnik nemške ljudsko stranke, naueni minister gre! Stiirgh, trgovinski minister dr. \VeiBkirohner, dosedanji predsednik drž. zbornice (za predsednika kandidira sedaj dr. 1’att.ai), finančni minister vitez Bilinski, minister za javna dela dvorni svetnik pri namestništvu v Inomo-stu Avgust Ritt, poljedelski minister praški vseufti-liški profesor dr. Albin Bral, zet pokojnega dr. Rie-gra, železniški minister sekcijski šef pl. Wrb'a. Mini-stri-rojaki so: Abrahamowicz, Slckreiner, Začek. V ministrstvu so torej uradniki, parlamentarci in izven parlamenta stoječi možje. Po narodnosti je devet ministrov Nemcev in samo Štirje Slovani. Slovansko središče se imenuje nova zveza slovenskih, hrvaških in čeških poslancev. Načeluje-jo zvezi dr. Šušteršič, dr. Hruban in dr. Ivčevič. Šteje 58 poslancev ter je za Poljaki najmočneja parlamentarna slovanska zveza. V sedanjem Času, ko se tudi v parlamentu vse razceplja, je ta spojitev vzbudila veliko pozornosti in gotovo je, da se bo morala upoštevati pri vsaki novi sestavi zborničnih strank. Dom za slovenska znanstvena društva mislijo zgraditi v Ljubljani. Prvo misel o tem je sprožil vodja deželno bolnice gospod' dr. Vinko Gregorič. Po njegovi misli naj bi se osnovala zadruga, ki bi dobila primeren kapital za to zgradbo. V Pragi je umrl dne 4. t. m. bivši češki mi-nister-rojak dr. Rezek. Bolan je bil na živcih. Novo kapnikovo jamo so odkrili na Nemškem, in sicer pri Barmenu. Jama obsega večje in manjše oddelke z krasnimi kapniki. Odkrili so jamo na ta način: ker so videli izhlnpevati sopar, so razširili odprtino in tako prišli do jame. Vhod je začasno zaprt, dokler se jama natančnejše ne preišče. Pruski deželni zbor je odklonil predlog o volilni preosnovi, ki je šel za tem da bi se uvedle direktne in tajne volitve. Nemčija in Francija sta se spomumeli glede marokanskoga vprašanja. Srbija. Mi-lilo se je zadnji čas, da se je SrbonTohla-dila prevroča kri. A zopet prihajajo vesti, da Srb', prav za prav Jurij, ne odneha od svoje bojevitosti. Vse kaže, da je krvavi ples — neizogiben. Bolgarija in Tnrčija se ne moreta sporazumeti. Meja je na obeh straneh dobro zastražena in oboroževanje se nad ljuje. Da bi so državi sporazumeli ra miren rač n, se zidni čas trudi Ra ija. Turčija je namreč Rusiji še od 1. 1878. dolžna vojni dolg. Rusija je predlagala, naj ta do'g J. Markošek. LISTEK. Spomini z romanja v Sveto deželo. (Dalje.) Tretji dan na morju. V noči od drugega dne na tretjega pripljuli smo skozi otranško ožino v Jonsko morje, v katerem se zrcali cela vrsta prelepih otokov. Izmed večjih otokov je najsevernejši Korlu; na njem je imela naša cesarica Elizabeta prekrasen letoviščni gradič Ahile-jon, ki je prešel sedaj v posest nemškega cesarja. Žal, da smo se tje in nazaj vozili mimo otoka po noči in se nismo mogli nad njim radovati. Pa zato nas je nekaj odškodoval pogled na otok Kefalonija in Zan-te, katera smo imeli ob levi. V potovalnem načrtu je sicer stalo, da ,se bomo vozili med otoki in grškim obrežjem, da lahko več vidimo. Na povratku se jo kapitan tudi tega držal; ko smo se pa tje vozili, nameril je ladjino smer v odpr to morje, da smo imeli otoke torej ob levi. Bal se je. da bo v bližini kopnega morje nemirno, kar bi pa ne vplivalo dobro na romarje. Imel je prav. Saj se je še na izvoljeni smeri ne pra|v prijetno kazala bližina otokov, da se je ladja zelo občutno gibala od desne na levo in obratno; s tem se je pri mnogih vznemiril želodec in se je začel javno pritoževati, da mu tako guganje nikakor ni ljubo. Kefalonija meri 690 ŠtirijaŠkih kilometrov, po velikosti je drugi med jonskimi otoki. Po sredini se vspenja v sinjo nebo mogočno gorovje, ki se Še ponaša s temnimi gozdi, medtem ko se kažejo na več krajih obširnega otoka že kamenite goličave kakor na krasu. Otok je precej obljuden. Tu in tam so se isvetlikale iz južnega zelenja hišice, raztresene pa tu- di združene v male vasice. Na povratku smo opazili na oni strani tudi mestecem podobne kraje. Mali manjši pa lepši kakor Kefalonija je Z a n-t e, ki ga imenujejo biser jonskih otokov in roža le-vantska. Kako se raduje oko nad prekrasnimi vinogradi in vrtovi temnozelenega, južnega sadnega drevja, ki prinaša prebivalcem lepe denarce. Od otoka. Zanto naprej gledali smo na naši levici grški polotok, pa v taki daljavi, da nismo mogli spoznati posameznosti; zavil se nam je razgled v belkaste megle, ki so nam zakrivale obrežje. Ker se ni dalo več videti v daljavo, začel sem bolj natanko opazovati svoje obližje. Zanimali so me rešilni čolni, pritrjeni na najvišjem krovu tako, da jih na mah lahko spustijo v morje, ko bi bila sila in pretila nevarnost. Nekateri so vedno preskrbljeni s pitno vodo in z jestvinami, da se jih lahko rabi brez zamude. Ladji proti nevarnost od ognja in vode. Mornarski pregovor je, da je mornarjev večji sovražnik ogenj kakor pa voda. Zato je pa strogo zapovedano, paziti na ogenj. V medkrovju je dovoljeno kaditi samo iz pip, ki imajo dober pokrov, da se ogenj ne zatrosi. Prepovedano je kuhati v kabinah na samo-varih. Strogi predpisi zahtevajo, da se morajo nahajati v vsakem oddelku sodi z vodo in steklenice napolnjene z neko snovjo, ki uduŠi ogenj. Vrh tega je na dobrih ladjah cela vrsta sesalk, da se z njimi kar hitro vlije cela ploha v kraj, kjer preti nevarnost. Tudi voda poslane mornarju nevarna, če bi zadela ladja na skalne ostrine ali treščila skupaj z drugo ladjo. Redko se sicer sljlši, da se ponesreči katera Lojdovih ladij, a zgodi se vendar le. O tem nam je pripovedoval strežnik na ladji, kar je sam doživel. Pri grškem obrežju, kjer je morje mnogokrat nemirno, zadel je parnik, na katerem je bil uslužben na preide na Bolgarijo, zato pa naj sultan prizna samostojnost Bolgarjje. Turčija je stavila tak protipred'og, da bi ona sploh Rusiji nič voč ne dolgovala, kar je Rusijo zelo zne-voljilo. Tudi Avstrija in Nemčija se bojita, da dobi Rusija na Balkanu prevelik vpliv. Srbsko vojno ministrstvo je zopet naročilo pri angleških in francoskih orožnih tovarnah 200 strojnih pušk, ki se naj kar najhitreje dopošljejo. Lakota V Dalmaciji. V skaloviti Dalmaciji razsaja huda lakota. Matere z otroci hodijo na občinska predstojni-štva prosit kruha zase in za svojce. Najdalj&l predor na svetu bode na Kavkazu. Ruska vlada bode namreč zgradila železnico preko kavkafikih gcra. Projektirani predor bode dolg 22 5 km. Ta predor bo naj daljši na svetu. Do sedaj je bil simplomski v dolžini 19-7 km. Železnica so bodo gradila najmanj 10 let in proračun za to znaša 60 milijonov rubljev. Smrtni skok artista, v Varšavi se je produciral v velikem cirkusu artist Ceryl. Senzacij on alna točka v njegovem nastopu je bil skok v vodni basin iz visožine 120 čevljev. Ko je nekega večera zopet poskusil svoj skok je padel mesto v vodo, kraj basina, kjer jez razmesarjenimi udi mrtev obležal. Predstava je bila takoj prekinjena, ker je občinstvo od groze zapustilo cirkus. Malornsko vseučilišče. V Lvovu se je vršil shod maloruske akademične mladine iz Galicije in Bukovine. Na shodu je bila vsprejeta resolucija, v kateri se pozivlje vlado, naj takoj ustanovi malornsko vseučilišče v Lvovu in naj se tozadevne predloge reši v zbornici istočasno z ustanovitvijo italijanske juridične fakultete. Shod je poslal maloruskemu klubu državnega zbora poziv, naj ta stremljenja podpira. Kolera v Petrogradu. V poslednjem času se je epidemija kolere po mestu jako razširila. Zdravstvene oblasti so vse odredile, da se omeji epidemija, ali slaba pitna voda, katero imajo v Petrogradu zelo preprečuje delo zdravstvenih komisij. Po uradnih podatkih je bilo prošli meiec 310 oseb bolnih, na novo zbolelo 31, a pomrlo je pa 20 oseb. Angleški listi poročajo, da nastane na Angleškem najbrž ministrska kriza (prevrat) in da odstopijo trije ministri. Angleška kraljeva dvojica je obiskala nemškega cesarja Viljelma, da se odpravi napeto razmerje med obema državama. Obisk je bil naperjen proti Avstriji, češ, naj si Avstrija sama pomaga v balkanskem vprašanju. skalo in obtičal. Voda je pljirla Črez krov, da so bili vsi premočeni do pasa. Vsak trenotek so mislili, da bodo vzdignili valovi ladjo in jo treščili ob skalovje in razbili popolnoma. Šestintrideset dolgih ur so Čakali v vednem smrtnem strahu rešitve, dokler jim ni prišel z veliko lastno nevarnostjo drug parnik na pomoč. Trebuh Lojdovih novejših ladij je razdeljen v več oddelkov, ki tvorijo vsak za se celoto. Ce bi dobila ladja luknjo, napolnil bi se z vodo le dotični oddelek, drugam pa voda no more vdreti; ladja, četudi poškodovana, lahko plove naprej do pripravnega pristanišča, kjer se Škoda popravi. Okoli in okoli ladjinega krova je pritrjena precej gosta železna ograja, da bi kdo po nesreči ali nerodnosti ne padel v morje. Ce pa pade, priskočijo mu hitro na pomoč, in sicer najprvo zrošilnimpasom. V kratkih presledkih je na ograji obešenih mnogo Črnikastih, velikih kolačev iz probka (snov iz katere se delajo zamaški). Tak kolač pla,va na morju, drži pa tudi celo štiri osebe, Če se primejo za njega, nad vodo. Seveda spustijo tudi kolikor mogoče hitro tudi čolnič v morje, da gre po ponesrečenca, če si ga ni že prej privoščil morski volk, ki rad sledi ladjam, da pobira kuhinjske ostanke. Kaj pa, Če bi kdo padel po noči v morje? Tudi za ta slučaj je preskrbljeno. Nekateri ! teh kolačev vsebujejo neko posebno mešanico, ki se v ■ vodi sama od sebe vžge in ptori z jasnim, dalekovidnim plamenom, ki pa Človeku ni nevaren. Ponesro-čenec torej lahko vidi, kje plava rešilni pas: če zna le količkaj plavati in v morju se lahko plava, ga bo že dosegel in zgrabil in se držal nad vodb, da mu pridejo v pomoč. Sploh ima moštvo na ladji stroge predpise glede varstva potujočih, ki jih tudi natančno spolnuje. Mnogo sem opazoval ladji no moštvo, posebno mornarje; kuharji in natakarji, ; nosilci jedi in p0-spravljači \ kabinah mi niso vedno ugajali, pač pa mornarji, s katerimi sem se pogosto, kadar je nane- i sla prilika in jim pripuščal Čas, pogovarjal. (Tlalje prihodnji?.) Zopetno odlikovanje italijanske kraljice. Srbski krdj Peter je odlikoval italijansko kraljico Jeleno z rodom sv. Save I. razreda. Po-ebni poslanec ponese kraljici v Rim red in pismo, v katerem ji kralj Peter Častita na njenem junaškem delovanju pri nesrečni katastrofi v južni ! Italiji. Sneg v Rimu. Minuli teden so imeli v Rimu to redko I priliko, da je zapadel sneg več ko pet decimetrov na visoko. Promet na (lektrični železnici je bil mestoma onemogočen. Vojni sod v Messini. V Messini eo dobili pri nekem vojaku denarja in dragocenosti, v skupni vrednosti 600 lir, katere je pograbil pod razvalinami. Vojak je priznal svojo krivdo. Obsojen je bil od vojnega soda na osem let zapora in degradiranje vpričo vseh vojakov. Messina. Mod ljudstvom se govori, da je strašne nesreče v Mesini vzrok sledeči dogodek: Po polnočnici se po sicilijanskih mestih nosi „Božič11 v procesiji. Spremljajo ga pastirji, trije modri iz jutrove dežele, in belo oblečeni otroci. Igici glasno igrajo, pokajo rakete in drugačne strelbe. Možaki igrajo po krčmah in kavarnah in čakajo na procesijo. Ravno ko je procesija mimo šla, pribeži več možakov celo jeznih iz kaverne, kjer so zaigrali svoj denar. Ves razskačen, bržkone na pol pijan, skoči eden izmed njih k „Bambino — Bož č11, ga vrže na tla, in z nogami tepta po njem. Tri dni za tem je bilo mesto pred kak v enej minuti celo razdjavo. Zločinec je ostal pri življenju, ko pa je zvedel, da ljudstvo trdi, da je njegov strašen zločin tolike nesreče kriv, je zblaznel, in so ga morali v norišnico spraviti. Tam je glasno kričal, uaj mu dajo karte v roke, in so je še le tedaj pomiril, ko jih je dobil. Listi poročajo, da je že v bližnji prihodnosti računati na odstop italijanskega zunanjega ministra Tittonija, ker je njegova pol.t ka z vladno predlogo o ustanovitvi italijanskega pravnega oddelka na Dunaju doživela poraz. Francoski ministrski svei je sklenil za izpop luitev francoske mornarice, da bo zahteval od zbornice 230 milijonov frankov. Potres na Španskem. V južni Španiji so občutili minuli teden več močnih potresnih sunkov. Na obali je bil potres tako močan, da je morje preplavilo obrežje. V Tolanu so mnoge hiše poškodovane. Kuga na Kitajskem. Na Kitajskem se kuga vodno bolj razširja od Šanghaja proti mestu Pekingu. Epidemija koz v Egiptu. V mnogih delih mesta j Kaira so se pojavilo koze z epidemičnim značajem. Oblasti so odredile vse najstrožje naredbe, da se prepreči nadaljno razširjenje epidemije. , Nove odredbe za mornarico. V kongresu Zje-: dinjenih držav je bila vložena predloga, da mora j imeti vsak parnik, ki zapusti amerikanska pristanišča, priprave za brezžični brzojav. Nekdanji izpovednik Mehikanskega cesarja Maksimilijana je umrl to dni v Fakelhnzn na Ogrskem kot žup n k Star je bil 76 let. Avgnst Weber je služboval najprej kot vojaški kaplan v Zadru in v Padovi na Laškem. Leta 1864. je pa še! z nadvojvodom Maksom, cesarjem mehikan-ski.u v Mehiko. Po žalostnem dogodku v Kveretaru leta 1867. se je povrnil na Avstrijsko. Potres na otoka Sahalinu. Na otoku »Sahalinu v ruski Aziji se jc zadnje čase skoro vsak dan pojavljal potres. Glad V Mali Aziji je po poročilih vedno hujši. V Kenusn je do sedaj že pomrlo na gladu več oseb. Pomoč je nujna. Vulkan Kilauca na otoku Havai je pričel delovati, kakor še nikdar prej. V srednjem žrelu se dviga v malo urah lava od deset do Štiristo čevljev ter potem ravno tako hitro zopet pada. To se ponavlja tako hitro, kakor še nikdar poprej. Razgled po domovini. Razpisano je mesto stalne učiteljice ua štiri-razredni ljudski šoli pri Sv. 'Ani na Krembergu Prošnje do 28. t. m Slovensko vseučilišče. Izvrševalni odbor S. L. S. je sklenil osnovali poseben vseučiliški odbor, ter je poveril podrobne priprave za sestavo tega odbora deželnemu odborniku profesorju Evg. Jarcu. Alarlbor. Na tukajšnji deželni sadjarski in vinarski šoli se vrši od 1. do 13. marca t. 1. viničarski tečaj. Wastian kandidat. Ker bo bivši železniški minister Dr. Deršata imenovan za Lloydovega predsednika in bo kot tak odložil državuoiborski mandat, hočejo graški nemški naetomlci mesto njega kandidirati Wastiana. Sv. Peter pri Maribora.1 Lepo se razcvita Marijina družba v naši fari. Ima že uad 300 družbenic. Imele smo o božičnih praznikih lepo predstavo: „Človeško zadolženje m božje usmiljenje"; ki se je dvakrat uprizorila. 31. .SfrMi 4. P S B prosinca smo imele prvi mesečni ehod, ki seje otvoril s predavanjem 6. s. Melanije o BMarijini hčerki*. V njem so se mladenke bodrile za posnemo življenja Marijinega ki je imela najrajši svoje srce pri Bogu, svoje roke pri delu, vse svoje govorjenje in obnašanje na potu resnice. V prostem govoru M. Muršecove se je razkladal namen in potreb nost Marijinih družb v sedanjih časih. Bračkova Tereza je mično primerjala dekleta in ure. Nato je bila deklamacija: „Marijin otrok pred nebeškimi vrati*, katero so deklamirale štiri mladenke: Bohi P., Dobaj R., Brlič T., Cafuta G. Pri „prostih nasvetih* je govorila Simonič A. o svetem obhajilu, ki bi ga naj vsaki mesec prejemale, posebno ob prvih petkih ali nedeljah. Rojko A. je izrazila željo, naj bi bil večkrat tak shod in naj bi se veliko mladenk zbiralo. Zapele so so potem pesmi: „Zdrava Deva*, „Ti o Marija*, „Venček na glavi* in še druge. Shod so zaključili voditelj Marijine družbe, veleča^titi gospod župnik, s podbudnimi besedami ter so opozorili družbo na resnost sedanjih časov. Prisrčna zahvala jim za vse nauke. Naj jim ljubi Bog povrne, da so nam nakupili knjižnico, ki ima blizo 500 krjig in nam pripravljajo veliko prijetnih ur in duhovnega vese Ija. Zelo se že veselimo na prihodnji shod, ki se bo vršil zadnjo nedeljo svečana. Nevredna hčerka Marijina. Slivnica pri Maribora. Ker so je morala igra, ki je bila napovedana za 7. svečana iz že v zadnjem Slov. gosp. navedenega uzroka odpovedati in preložiti, prosimo vse, ki bo od drugod prišli, da nam to oprostijo, ter pridejo prihodnjo nedeljo 21. sveč. in zato bode še ena igra za nameček. — Igralo se bode „Kazen ne izostane* in „Krčmar pri zvitem rogu*. Kdor se toraj hoče na mastno pustno nedeljo pošteno in dobro zabavati, je povabljen v staro šolo. Med posameznimi dejanji igrajo naši dobro znani tamburaši. Začetek takoj po večernicah. V stopnina 30 h, otroci 20 h. Ali ne pozabite prilepiti na vsako poštno pošiljatev, katero odpošljete, kolek: Obmejnim bratom v pomoč. V vseh gostilnah zahtevajte gostilniške računske listeke, v koiist obmejnim Slovencem, založila S. K. S. Z. v Mariboru. Po vseh prodajalnah in trafikah zahtevajte vžigalice: „V korist obmejnim Slovencem*. Rabite samo te vž galice in jih tudi svojim sosedom priporočajte. Širite, naročite in berite vaše katoliško narodne liste. Zahajajte samo v domače, slovensko trgovine. Vsa pisma pišite le na papir: Biti slovenske krvi, bodi Slovencem ponos. Mladeniškim in dekliškim zvezam. Burni predpustni čas se mniče. Le par dni še, in pusta bomo pokopali, ž njimi vred pa tudi vse neumnosti pustnih dni. Mesto umestnih in neumestnih šal pride sedaj v poštev tem bolj resno izobraževalno delo. Prirejajte poučne mesečne sestanke, vadite se v govorništvu, deklamiranju in pridno prebirajte poučno berdo. Naj so Vam zdi žal časa, ki bi ga izgubili, ne da bi ga dobro porabili. Delajte tudi na to, da se v vsaki fari ustanovi mladeniška in dekliška zveza, kjer je 8e ni. Ako rabite kakih nasvetov, pa se obrnite na uredništvo „Našega Doma* ali pa na „Zvezo slov. mladeničev*. Naše mladinsko gibanje moramo zanesti v vsako župnijo do zadnje hribovske koče. Socialni tečaj se vrši 1. in 2. marca v Braslovčah. Mladeniči, možje, na noge! .Udeležite se ga v velikem Številu. Kebelj na Pohorju. Srce mi kipi od veselja, ko dobim „Naš Dom“ v roke, katerega vselej željno pričakujem, ker prinaša vedno kaj lepega in podučlji-,vega o raznih društvih in shodih in ker vidim iz njega, kako vstajajo po raznih krajih tudi mladenke in se gibljejo v narodnem oziru. 'A žalost mi polni srce, če pomislim, kako še pa tukaj pri nas spimo v narodnem obziru. Mladina je prepuščena samemu sebi, katera išče seveda zabave po gostilnah in na pregrešnem razveseljevanju, ne hoteč vedeti, da si s tem kvari dušo in telo; posebno dekleta. Zato pa mladenke, združimo se po vzgledu drugih! Potem bo tudi pri nas kmalu napočila zarja lepših dni.. Kažimo tudi me pogum in hrabrost, kadar se gre za vero, cesarja in domovino. Posebno pa takrat, kadar se gre za naše dušno izvoliČanje. Da, takrat je treba posebno poguma. In la prilika so nam ponuja sedaj, ko nam naš č. g. župnik pri stanovskih naukih priporočajo Marijino družbo. Ali ni to naša čast, ako me preživimo mlada leta pod zastavo Marijino? Srečen mladenič, srečno dekle, ki jo v družbi Marijini. Tu ima lepo priliko, da si ohrani poštena mladostna leta in si s tem zagotovi poznejšemu življenju srečo. Poslušajmo tukaj svojo vest in nikdar nam ne bode žal. Ne dajmo se motiti od malopridnih tovaršic, ne od svoje k slabemu nagnjene naravje. 'Ajko bodemo pogumne, bodemo z Marijino pomočjo premagale vse ovire, ki nam pretijo, na potu naše mladosti. Torej mladenke, 4e enkrat vam kličem :i Pohitimo neustra- BĐM* fitof. 4, Beno naprej tudi me mlade, kajti tuđ) veaka Izmed nas Je poklicana, delovati po svojih močeh za izboljšanje narodnostnih razmer. Velika napaka v našem narodnem življenju je brezbrižnost in mlačnost v narodnem oziru. |V nadi, da bode tudi nam napočila doba narodnega vzdramljenja, odlagam svoje pero. Tebi „Naš Dom* pa želi prav mnogo naročnic naKeb-Iji zavedna mladenka.; Krčevina pri Ptuju. Za ptujske Slovence in okoličane je nedelja, dne 13. septembra 1908. dan pokreta v narodnem ozirn in ogledalo v javnosti. Prvi dokaz je bil dne 2. decembra 1908. na dan 60 letnice, jnbileja našega cesarja. Viselo je mnogo slovenskih zastav raz hiš v Ptgjn. Drngi dokaz so korajžni mladenči iz okolice, ki junaško vzklikajo „Živijo I* po mestnih nlicah in pogumno nosijo slo enske trake. Celo majhni dečki ljudske šole že nosijo slovenske trake za klobuki. In tretji dokaz je bil v pon-deljek dne 8. februarja med svati, ki so se pripeljali k poroki s šopki s slovenskimi traki. Tako imenovani „svato-vodja* pa je imel precej širok slovenski trak okol sebe ovit, ki so ga srdito gledali Nemci. To je bilo videti sedaj prvič v mestu Ptuju med svati. Bog Vas živi mnogo let, vrli narodni svatje. Živeli posnemovalci! Torej resnično se spolnnjejo sledeče besede: „Ptujski Slovenci In vrli okoličani So sedaj izgledni Narodnjaki; Bog Vas živi!“ Opazovalec. ,Trg Gornja Radgona dobi lastno pošto.: Velika Nedelja. V pondeljek, dne 8. t. m., se je Terezika Kociper iz Stanovna poročila s Tomar žem Puklavec iz Vitana, Župnije Sv. Bolfenk pri Središču. Poroko je izvršil nevestin brat, 6. g. Jan. Ev. Kociper, vikar v Mariboru. Bilo srečno l Oplotnica. Pri občinskih volitvah so zmagali pri nas posili-Nemci v. I. in III. razredu ter s tem dobili večino v občini. Ponikva. Jarenini v pozdrav. Tudi tebi, dragi „Naš Dom* ne smem zamolčati, kako prijetno smo se imeli preld-zadnjo nedeljo, dne 7. sveč. v Jarenini. Prostori v gostuni g. Ornika so bili natlačeno polni Staro in mlado, od bi zn in daleč, vse je bilo zbrano, da se radnje; pa zakaj bi se tudi no ? Saj je zdaj ravno veseli predpnst, čas veselja, čas zabave. Povsod prirejajo raznovrstne veselice z igrokazi, z godbo in petjem itd. Pa tudi Jareninčani niso v tem oziru prav nič zaostali. Mladeniška zveza je pod okriljem Km. br. društva priredila ta dan zares kratkočasno, prijetno nedolžno zabavo. Vrli fantje, in čemer se še bolj čudim, tndi dva moža, so se podvrgli trudapo'nemu, požrtvovalnemu delu in so predstavljali dve šaljivi igri in sicer: „Črevljar* in „Kmet in fotograf * Obo igri sta izborno uspeli. Krasno slovensko petje mešanega zbora pa nas je razve-eljevalo in nam blažilo srce v presledkih od 3—9. uro zvečer. S težkim srcom smo se ločili v pozni noči. Pa todi nemškutarji so se hoteli „anscajhoati* in so zapeli par „dičnih* 1 — Jareninski Slovenci so pač lahko ponosni na vrlega mladenča Fr. Sparla, ki se toliko trudi, ki tako neumorno in vztrajno deluje na polju mlad nske organizacije. Mladeniči in dekleta ! naj vam bo v zgled! Naj Bog njegov trnd obilo blagoslovi ! Pozdrav! Ponkovčan. Od nekod. Kako seje nek štajerčijanski Jaka pozimi kopal ? To Vam je kaj lepa povest. Kakor je znano, ima „Štajerc* večinoma samo šnopsarje za svoje bralce. Tako je tudi nek Jska, ki so ga pa krstili prav za prav za Miha, bil priden žganjepivec ter bralec „Štajerca*. Do solz ginjen je bral v „Štajercu* o debelih župnikih, suhih kaplanih, raznih Marijinih devicah, teatrih, ter to svoje ginjenje gojil z zalogo pijače, ki je priromala iz Ptuja iz Huterjevih skladišč. Toda vsakemu svoje, je rekel Jakov želodec in začel došlo tekočino kvasiti in alkoholove dnhove pošiljati v glavo Tako smo videli čez nekaj časa, da se je zibal na veliki cesti, ki pelje od nekega trga proti potoku Kostanjevica, nek mož in smo v njem spoznali našega Miho. Neka ženica, ki ga je od daleč opazovala, je menila, daje zemljemerec, tor si že mislila v svojem ginjenju: vendar enkrat bo železnica iz L. v O. tam že zopet eden dela načrt proge. Naš Jaka je,' kakor bi se zavedal svoje velike naloge, hotel zmeriti tudi globočino Kostanjevice. Mogoče je meril, da bi se dala železnica izvesti pod potokom, kakor so to storili n. pr. Angleži v Londonu. Pri tem se mu pa je zgodila mala nesreča. Z alkoholnimi duhovi napolnjena glava ga je potunila v mrzle va'ove tega potoka, ki so ga z velikim veseljem objeli. V kljnb temu, kakor ljudje pravijo, alkohol greje, je vendar Jaka zazeblo v mrzlih valovih. Z velikim trudom je prišel iz vode s trdnim sklepom, da se ob tem času ne gre več kopat v Kostanjevico. Ali se je poboljšal ali ne, mi ni znano. Pač pa sem slišal, da se rode *elo boji, posebno, de ima iti čez kak most, gre redno po sredi z naj večjo opreznostjo, r skrbeh, da ni se zazibal zopet v mrzlih raiovih Kostanjevičinih. Koroške novice. Koroiki deželni zbor je razpuščen. Bazpisane so nore rolitvo, in sicer za splošno volilno skup.no dne 24. marca, za kmečko sknpino pa 29. marca. 50.000 K je izposloval naS vrli poslanec Grafenauer za kmete za nakup krme na podlagi prošenj, ki so jih po posredovanju političnega društva vpo-slala na ministrstvo slovenske občine. Neverjetno je le, da se baha sedaj Nagele po koroških nemških listih, da je on izposloval to podporo. Socialni tečaj v Velikovcu se bo vrSil od dno 18. do 20. februarja ,1909 v „Narodnem domu“. — Potrebe in važnosti tega glavnega in koristnega kurza ni treba povdarjati še posebej. Zato opozarjamo za to sposobne in nadarjene mladeniče na to ugodno priliko, ‘da se izobrazijo v strokah, ki so sedanjemu času naravnost nujna potreba. — Daljnim udeležencem se bo poskrbelo tudi za stanovanje in hrano. Načrt za tridnevni socialni kurz od dne 18. do 20. svečana 1909: 1. dan: 1. Narodno gospodarstvo v obče. (Dor. Ehrlich). 2. Zadružništvo. (Dor. Ehrlich). 8. Poselsko vprašanje. (Msgr. Podgoroj), 4L Koroška kmetijska 'družba. Msgr. Podpore). 2. dan: 5. Slovenska krščanska mladeniška organizacija na Koroškem. (Dobrovo). 6. Potreba samoizobrazbe — časniki in knjižnica (Lasser). 7. 'Alkohol (Dobrovc). 8. Socialna demokracija in kmečki stan (Dor. Cukala). 3. dan: 9. Nemški centrum (Lasser). 10. Sedanja in prihodnja šola (Kogelnik). 11. Koroška politična preteklost (Smodej). 12. Naša bodočnost (Smodej). — Socialni kurz je prireditev „Slovenske krščanske socialne zveze za Koroško" in zato edinole izobraževalnega značaja. Stoletnica Matije MajarjaZiljskega. Doe 7. fe»r. seje praznovala stoletnica rojstva slovenskega pisatelja in slovitega rodoljuba Matije Majerja Ziljskega. Majer je bil rojen v Goricah v Ziljski dolini, nmrl je pa v Pragi leta 1892. Bil je navdušen Slovenec z dušo in telesom, duhovnik stare korenine in neustrašen buditelj koroških Slovencev. Njegov najvišji cilj je bil vedno združenje vseh Slovanov na kulturnem poljn. Obiskal je tudi narodopisno razstavo v Moskvi leta 1867. Spisal je rnsko-slovensko slovnico, življenje sv. bratov Cirila in Metoda in še mnogo drngih. Radi svojega potovanja za časa razstave v Moskvo je moral Majer marsikaj prestati. Moral je zapustiti rodno zemljo in oditi v Prago, kjer je zaprl svoje trndne oči za vedno. Naj živi spomin v srcu koroških Slovencev do njega še dolgo, dolgo dobo let I Prevalje. Tamburaše imamo! Vztrajnosti naših vrlih fantov in potrpežljivosti našega kaplana, č. gosp. Štritofa, se je posrečilo spraviti skupaj zbor, ki nam je pri občnem zboru delavskega društva dne 24 m. m. sviral, da se te godbe nismo mogli naslišati. Živio! Poreče. Neka tukajšnja natakarica je vzela k sebi v postelj svojega 4 dni starega otroka in ga je zadušila. Seveda bo imela sedaj s sodnijo opraviti. Matere, kedaj postanete enkrat previdnejše?! Dobrla vas. Predpustna veselica, katero je priredilo s. k. izobr. društvo dne 2. febr., se je jako dobro obnesla. Vdeležba je bila od vseh krajev tako ogromna, da so bili društveni prostori natlačeni. Dekleta so vprizorila igro »P” gospodi1*, v katerej so se pokazale kot izvrstne igralke. Največja vloga pri tej igri je Micka, ki jo je Frančiška Kuhling tako pogodila, da med gledalci smeha ni bilo ne konca ne kraja. Po kratkem presledku se zopet vzdigue zastor, pri mizi sedita dva kmeta ter kvarteta (igra „Vedeževalka"); nato pa pride bogati kmet Andrej, katerega hčer je snubil slikar Božidar. Vsi trije kmeti so bili maloverni. Sl kar je vse maloverne spravil na led in dobil Liziko od Andreja za ženo, zraven pa še vsa to leto dva tisoč goldinarjev. Igralo se je srednje dobro, ker so si igra'ci šele par dni pred preriditvijo razdelili svoje vloge. Društveni tamburaši so med posameznimi točkami jako dobro udarjali in s tem olepšavah našo predpustno veselico. Vsem igralkam in igralcem se zahvaljujemo in obenem jim kličemo le tako nevstrašeno naprej ! Društvena kronika. 8. K. S. Z. Vedno imamo priliko zabeleževati vesele pojave v naši krščansko socijalni organizaciji. Tn se ustanovi novo društvo, tam poživi staro, tu mladeniška, tam dekliška zveza. Število naš h društev pa se tako množi od dne do dne V zadnjem času so k S K. S Z pristopile izobraževalna in bralna društvo v Brežicah, Sevnici ob Savi in Gorici pri Račjem ter pevsko društvo v Šmartnem ob Paki. Studenci * J Maribor” Kaj prijetno zabavo nam je predzadnjo neueijo, dne 7. februarja priredilo tuLajšno katoliško slov'iL SSo izobraževa.jo društvo. V prostorih Lesko-šekove go& Jne se je vršil namreč zabavni večer mnogoštevilno obiskan. Med drugimi veselim točkimi moramo omeniti šaljivo tombolo in dražbanje petelina. Lep, navdušojoč govor je imel profesor dr. Vrstcvšek, ki je med drag m posebno povdaijal, da tisti prelaz med gospodo in delavci naj popolnoma neha. Ta zabavni večer bo ostal Studenčanom v lepem spominu. Naj bi nam kat. slov. izobr. društvo v kratkem zopet kaj priredilo. Od Sv. Križa pri Mariboru. V nedeljo dne 7. svečana se je vršil občni zbor našega bralnega društva ob povoljni udeležbi. Vendar jih je pa še tudi mnogo takih, zlasti med mladini obojega spola, ki še vedno ne vedo dovolj uvaževati in ceniti velike koristi bralnega društva. Zato pa, mladeniči in mladen ke, vzljubite vendar že enkrat vsi od prvega do zadnjega svoje bralno društvo, katero vam — kakor lahko povzamemo iz odborovega poročila — nudi toliko lepega, podučnega in razvedrilnega berila. Saj šteje knjižnica nad 500 najraznovrstnejših knjig in tudi za različne liste in časopise je v obilni meri preskrbljeno. Udeležujte se tudi prav pridno in marljivo vseh prireditev bralnega društva! Lansko leto si je društvo oskrbelo gledališčni oder, na katerem — upamo — se bode naša mladina v prihodnje prav pogostokrat pokazala kot spretne igralce in igralke. Priredilo se je lani šest podučnih shodov in dve krasno uspeli veselici. Ker so bili stroški za oder vkljub temu, da je ves les zanj veleposestnik A. Hauptman velikodušno brezplačno daroval, še vedno precej visoki, je društvena blagajna zelo hudo trpela. Trebalo bi pa ravno sedaj natlačeno polne blagajne, ker je društvena knjižnica, ki obstoji že od leta 1887., deloma že silno obrabljena in potrebna prenovitve. Članarina pa se je pred tremi leti nastavila tako nizko, da se z njo poravnajo tekoči stroški za razne liste in Časopise. Znaša namreč samo 60 v za osebo, da tako tudi najrevnejši morejo pristopiti kot člani in se posluževati društvene knjižnice. Radi tega trkamo tem potom na radodarna srca vseh požrtvovalnih rodoljubov po Širni slovenski domovini, da mam s prostovoljnimi prispevki pribite na pomoč, s katerimi si bomo mogli toliko potrebno knjižnico na novo urediti. Vsakdo pač lahko ve, kolikega pomena je ravno v našem izpostavljenem kraju ob skrajni jezikovni meji dobro urejena knjižnica. Darovi se naj blagovolijo pošiljati na naslov društvenega blagajnika Filipa Ga-lunder, kmeta pri Sv. Križu, pošta Gornja Sv. Kungota, ali Antona Kocbek, župnika istotam. Vsak najmanjši dar se bo z iskreno hvaležnostjo sprejel. Jarenina. Dva prijetna večera nam je priredilo naše bralno društvo dne 7. in 8. t. m Domači pevci ao nas kratkočasili s svojimi ljubkimi pesmicami, mladenič Zabn-kovšek iz Ponikve nas je navdnševal s svojimi krasn mi be-iedami, in šaljivi diletantje so nas zabavali z veselo igro „Čevljar", ter „Kmet in fotograf." Nimam besedi, da bi sc mo;el o igralcih dovolj pohvalno izraziti, saj so se izkazali vsi prave mojstre, ki so znali mnogoštevilnemu občinstva izvabiti dovolj smeha, da se je slišalo: „Tako prijetno pa še ni bilo v Jarenini". Tako smo se torej za pnetni čas pošteno razvedrili, pa pri tem nekoliko pomogli bralnemd drnitvu, kar je v korist tudi domovini. Št. Ilj ▼ Slov. goricah. Veselica bralnega društva dne 14. svečana se je izvrstno obnesla. Ne vemo, koga bi naj pohvalili. Ali vrle godce, ah Ijabe nam pevce, ali pa lepe in pridne poštarice in sejm»rke. Vsi ti so svojim trad m po svojih močeh pripomogli, da se je veselica tako ' Uner Jk Ho nar, Srakov štv. 68. Ilustr. ceniki zastonj in poštnine prosto. S POZOR!! 50.000 parov čov^jev 4 pari črevljev za »smo 7 S Radi zaostaje plačil več velikih tovarn se mi je naročilo veliko množino črevljev globoko pod tvorno ceno prodati Pndam torej vsakomur 2 para gosposkih in 2 para ženskih opank, usnje sivo ali črno. galoširano s podplati ■ močnimi žeblji, zelo elegantno, najnovejši kroj. Velikost po številki. Vsi 4 p> ri stanejo simo 7 K. Pošlje po povzetja Ii. ZWEIQ, izvoz čre*ljev Krasov štev. 66. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. 9 Uradne— = zavitke # natisom in brc* natisa, vttahe velikosti in kakovosti priporoča Tiskarna sv. Virila v Mariboru. K********* Izvrstni molitveniki so: tal, fl*W ok »tar ■ s?, pesai . . K F C iBznin.Bikliilukikritt, 3— Viiiic-iuBtlb pr,sil. . „ 2— Priiitilj itratU . . Si. Ipniili 131 Vsi tl BMHtveolIri M tudi v zlati obrani Uk stanca poten okoli 50 vbtnrjev vol. boltama 20—-30 **0- na 1 kojlgo. Trsninn tiskane n. === v larikin. = zastonj da se Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 200 slikami. Št. 0. Nikelnasta ali jeklena re- montoir-ura 80 ur tekoča K 8-B0 Roskopf..............„ 6'— Št. 2. Nikel-anker-remontoir (regulator) ................... 8’— Srebrna............... 12*-- Srebrna s tremi pokrovi . „ 8‘— Št. 24. Nikel-anker-remontoir „Tu-la“ s tremi močnimi srebrnimi pokrovi................ 8'— Št. 84. Srebrna damska rem.-ura . „ 8 —- Št. 11. Srebrna remontoir-ura za gospode............. 6’flO Št. 18. Srebrna anker ura, 16 kamnov ....................... lO1— Ista z dvojnim pokrovom . „ 12'10 Št. 102. Budilka z dnevnikom . . „ 8-— Št. 107. Kuhinjska ura . . . . „ 8’40 ar Garancija reč let. "•l Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni svoti nazaj. Izvršnjejo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila na-:: :: :: :: tančno, vestno in jako ceno. :: :: :: :: x Tli. Fchrenbach, x 84 tVatve^jvi tovarnišlr * zni«'trn nr Maribor, Gosposka ni. 26. :: Filialka, Dravaka ni. 2. Ljudska hranil, in posojilnica v Celju (registrovana zadruga s neomejeno zavezo) T lastni hiši: „TI>«tel pri B lom volu.11 (Terschek) Graška ulica 9, I. nadrstropje. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 4 V,0/# obrestmi. — Posojila se dajejo le članom na vknjižbo pri posestvih proti 5 0/0 in 5 7,7o >*» n* osebni kredit proti 6% obrestovanju. V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno in hitro rešujejo. — Uradni dnevi so vsak torek " ~ -11 ure dop< in petek od 8- iopoldne in od 3—8 popoldne, s IJ I. (TatanoslJ. I. 1M8A. 2 najboljšimi stroji In najnovej-ilml črkami oskrbljena, privzame vsa v nja stroko spadajoča dela, kakor: vsakovrstna formulare, pooblastila, dolžna pisma, tabela, blan-kita, akspeazarje, pobotnice Itd. Za trgovca: cenika, okrožnica, lataka, lepak«, računa, pisma, koverte i naslovom, dopisnice Itd. Za razne korporacijo In društva: pravila, letna poročila, pristopnice za člane, vabila na vesallo« :: :: :: 1.1. d. :: :: :: Koroška cesta št. S.