Clika«* 111., sobota, 11. avgusta (August II), 1023. 1 1 - Mtoh nos. a« o«, s. tatT. miurm •• j.m i< tata. STEV.—NUMBER 18S. glasilo VENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uretatfkilaapaevailki pi% li mvt | lmmi it, flZEM t OMliptU. V MUJTAMITIONMI oheu lini* rnj^iar j« bila prej* nemoija. iiBoni ia bajoasti so glavna opo- rs Prsncijs. ji * ' ••' ' Pariz, Prsncijs. — Ko jo bils Jonžins vojns, ki jc končala (t) wjae, J* Vrincij* sajshsls mili-tjrističnegs konjička, da ukszu-je "osvobojenim narodom" v E-»ropi. Slika o frsncoski vojni s^ na Uhem in na morju js po rapr* rah v francoskem psrlamentu slo leei: Armada sestoji is 107 divisij, tiska divizija je pod sapovedm-jtvom enega generala in divizijam je dodeljena pehota, topnl- Itro, konjenica in oddelek letal- pehota sestoji is štiri in šestdeset domačih polkov, 6 polkov luavov, 30 polkov aeveroafriških strelcev, 13 bataljonov oborože-sik > strojnicami, pet skupin pla-lineev ns bicikljih, pet' polkov tojezemske legije, pet polkov la-kke pehote, 22 polkov aa tovornih avtomobilih. Topništvo sestoji iz sedem in dvajset polkov, 12 polkov težkega topništva s konjsko, predpre-go, pet polkov lahkega iopništva, devet polkov težkega topništva s motorno priprego, pet polkov za obrimfco proti napadn is zračnih viizv, pet polkov aeveroafriškega topništva, štirih polkov kolonijal-nega topništva, dveh polkov težkega železniškega topništva. Konjenica sestoji is pet in štirideset domačih polkov, pet polkov afriških plainincev, trinajat polkov spahUev, dvajaet švadro-aov strojnic aa avtaaatoifo in oddelkov raznih drugih kolonijal-nih konjenikov. Pijoninka četa sestoji is sedem in dvsjset kompanij, osem in dttjset kompanij železniških pi-jonirjev in šeet in trideset kom-psnij telegrafistov in telefonistov. Letalski zbor aeatoji is sto dvs in devetdeset bojnih Švadronov. Davki v Evropi se ne znižujejo, ker vse države posnemajo francoski zgled. Kljub temu pa vse evropske države vpijejo "Amerika pomagaj nam, da ae rekonstruirs-i»o." Dokler bo blazni militarizem na prvem mestu v Evropi, je za Evropo vsaka pomoč iz Amerike brez koristi. Kajti Evropa ae pripravlja za novo, še atrašnejšo vojno, katero naj tudi aama lzvo-juje. Enkrat bo že pamet srečala ljudi v Evropi. preden ZAfinnUft DSKLIOO, « oglej mnro NOOOI New York, N. T. — Ženska lepota je prej v nogah, kakor pa v obraznih potezah, meni dr. P. E. Uayden. "Če bi vsak mladec, ki zaanubi kraljico svojega arca, zahteval po-PrN sliko njenih nog nameato Portreta njene glave, bi bil ta poln srečnih zakonov," je se pridogzl. "Po njihnih nogah jih lahko Is-Po*natc," j« dejsl zdravnik. "Pa-71 mladec, dekleU s visokimi >*t"ni in koničsstnimi čižmi pa « nezipodrezanimi nogami! Nje n« Pamet je jako plehka. Ona je Vf>«na plesu ter miali aamo na za-Uvo- Za re« na domu se ns bH-r" Pametno dekle nosi primerne ('««e in ima zdrave, normalne nog«.'* Dr. Hajrdcn je satrdil, da je pregledal nog« pri 500 slušstelji na kanaaški universi, pa js samo dva para nog dovrše nih in popolnih. En par takih nog * Jmela neka Kitajka. Mod 260 »'"iateljieaini na netvhampahirsk univerzi ni našel niti enega para nof pravilnih in dovršenih. nests- va- T>Homs oblačna in *>oviinQ, Spremenljivi Južni »revi. ' Holnčni vab od ob 4 59, solašai "k* ob 7 M, krupp mora v ječo t franoijl lept r Tako pravi kasači j tki dvor v Franciji. Pariš, Francija. — Francoski kasacijski dvor je odločil, da mo ra baron Krupp von Bohlem in Holbach takoj nsstopiti kasen petnajst let ječe. Kasacijski dvor vtemeljuje avoje mnenje s tem, da v Poruhrju postoji vojno sta njo ia je zaradi tega upravičena obsoJba po vojnem sodišču. Kruppovi sdvokati so drugegs mnenja in isjavljsjo, da sasede nje Poruhrja po določbah v ver saillski mirovni pogodbi ni vojni akt in zaradi tega spada Krupp pred civilno aodišče. t Krupp je bil obaojen na pet najat let ječe in 100 miljonov mark denarne globe. Takrat jc denarna globa .znašala deaet ti aoč dolarjev, zdaj pa znese le dvajset dolarjev. PRVA SEJI COOUDEE-VEBA KABINETA MODO TOREK. laja bo ali v hotelu New Willard, kjsr ima pradsadnik začasno svoj glavni stan, aH pa ? v Beli hiši. , , KABINET BO RAZPRAVLJAL O VAŽNIH VNANJIH IN DO MAOlH ZADEVAH. Washington, p. C. — Prva formalna kabinetna seja Coolidgeve administracije se bo vršila pri hodnji torek dopoldne.. Seja bo ali v hotelu New Wil-lard, kjer ima novi predsednik za-čsano svoj glavni stan, ali pa v Beli hiii Kakor pričakujejo, bodo poprave dotlej vaaj toliko dokončane, da ae bo dalo rabiti kabinetno dvorano. Uradno naznanilo o tej saji do slej še ni bilo objavljeno. To ae bo zgodilo šele v pondcljek, ko ss vrne vladna družba s pogreba is Msriona. Predsednik Coolldge je doslej reševal la najnujnejše vladne po sle. Nobenih pa se di lotU, ki niso bili neizogibno nujni, ker je želel, da naj bodo rešeni šele potem, ko bo pološeno truplo predsednika Hsrdings v grob. \ Ko se uradna družina zbere o-ltoli mize iz mabaKovine, bo državni tajnik Hughes predložil na tančno poročilo o tem, kako stoje stvari .glede rteh tekočih vnanjih vprašanj. Drugi kabinetni ministri bodo takisto predložili vaak avoje poro čilo o atvareh, ki aodijo v njihovo področja, in predaednik Coolidge bo hnel tudi precej zadev, ki mu jih je treba predložiti njegovim svetovalcem. . Važnejše zadeve, ki zahtevajo takojšno pozornost, ao naslednja: 1.—Pogodba s Turčijo. Ta listina je bila le objavljena, sli msd časom, ko je imel predsednik posla fe Hsrdingovim pogrebom, se nikakor ni mogel natančneje se-snaniti s njo. Državni tajnik Hughes jo bo pregledal zaeno predaednikom, ki bo potem odločil, ali naj jo predloži aenatn odobrrnje, ali ne. Najbrž s* bo to tudi zgodilo. 2 —Konferenca glede priznanja mehiške vlade. Dosežen je bil aporszum med smeriškimi in me hiškimi komissrji ter predložen državnemu departmentu in me-hiškcnyi predsedniku Obregonu. Ta pogodba pa je bila pridržana na državnem departmentu, ker je potrebno, da jo predsednik CooU igde pregleda in odobri. Kakor ja rečeno, je skoro gotovo, da jo odobrila obe vladi. 3.—Spor radi opojnih pijač na inosemskih ladjah. Vnanji minister Hughes bo povsdsl predsedniku Coolidgn, koliko je atoril v tej sadevi, ter mu pojaanil, kakšnega mnenja so inosemske vlads glede dovažanja opojnih pijaš na ladjah v Združene države. Bas-previjali bodo tudi o tem. ali naj administracija sabteva od kon gresa popravek Volsteadove postave vtoliko, da bo dovoljeno te-(Dal je M S. straaL) TRUPLO PREDS. HARDINGA V četrtek popoldna dospelo v Marion, O. Na tiaačo tisoče ljudi šlo mimo lorate na mrtvaškam odru ▼ hiši pokojnikovega očeta. Vdova Ja prenašala tugo in bolest mirno nikov is Ghicaga je ▼ petek popoldne. V treh popoldne ves ▼aren in delamk Delegacija javnih saatop-na pogrebu, ki ae Je vršil tem mestu je obetal ob Večina trgovin, bank, to- Marion, O., 10. avgusta. Truplo umrlega predsednika Hardinga je dospelo v Msrioa, O., kjer so ga v krsti položili ns mrtvaški oder v hiši njegovega očeta. "Ta vrata ne bodo nocoj saprte." To so naznsnili po nsročilu predsednikova vdove čakajo6fan množicam pred hišo, kjer ja počivalo predaednikovo truplo. Nepregledne vrste moških, Žensk in otrok so se polagoma po-miksle ter čakale, kdaj pridejo na x»to, da iakažejo načelniku smeriškega naroda zadnjo čast.. V vrstah je bilo videti deteta v nsročju njihnih mater. Neki asjpl ohromel starso je prišel do%iše žalosti na stolu na kolesih. Bil je invalid, in dva vojaka sta ga nesls mimo predsednikove krste. Pri stopnicsh, po ksterih so ljudje vstopali in odhsjali, so bili ^stavljeni vojaki, da so pomagali starim ljudem. Mnogol kmetov je s svojimi žinami stalo po nrs in ure v Prijli so is bližnje ln daljne ok lic«. t\ ' Množica je šla mimo krste dva in dva, in osem ur js šlo to l v« m prestsno. Mnogi sUri ljudja jokali, k<^ so šil mimo krsta. Vdova je precej časa sama rt dila vss podrobnosti in dajala ai vodila. O končnih ceremonijah je dolgo pogovarjala. Eden v# jaških pomočnikov, ki so prišli Wsshingtona, je pripomnil: u ska je aojak." Cvetlice so prihajale odblizu ln oddaleč. V petek sjutraj so d speli v Msriftn fttfarjo vofcovi, .obloženi t venci in s vzhoda. In tovorni avtomo is Colambuaa, Daytona in drugih ohajskih mest so prihajali vos sa vosom s cvetlicami. Ko se je pripeljalo mrtvo truplo predsednika Hardinga v Msri-on, ni bilo opasitl nikskšnega pompa. Priprosti prebivalci so salujoči Čakali na vročem avgfl-stovem solncn ure in nrc na svojega prijatelja. Sto triintrideset Čiksžanov, ki so po veliki večini sastopajo zvezno in jnestno vlado, ss je v četrtek zvečer na posebnem vlaku odpeljalo v Marion, so se vdetežili pogreba v petek popoldne. Ilardingovo truplo so Izročili materi aemlji začasno polsg njegove mstere. Kje bo stala njegova grobnica pozneje, še Ai določeno. Na vsak način pa mu jo bodo postsvili na marionskem pokopališču. VdeleŽitev pogreba, ki sa je pričel ob treh popoldna v petek, je bila ogromna. Avtomobilov jc bilo toliko, da so tvorili nepregledno vrsto. Zastopani so bili vsi sloji od predsednika Coolidga ps tja doli do deteta v najnežnejši detinski dobi. Chicago, IU. — Čikaško mesto H je pridružilo nsrodncmu žalovanju v petek. * * ' ftc nikoli ni v svoji sgodovinl čikaško mesto priredilo tako silno in ogromno demonstracijo. Bilo js ns sto ln sto ljudskih shodov na pretim. Ob treh popoldne, t. j. v tistem hipu, ki se je prišel v vaš sto milj oddsljenem mestecu Marionn po grabni izprevod, ja obstal vss pro sset v člksškem mestu. Poulična in nadcestna železni ca sta obstsle. Prosu* je samrl, množice ao odkritih glav aHrovs la v tistih usodnih sekundah Policaji so vsak na svojem mc stu stali y 'pozor* ter salatlrall. Po bulavardih je obstal vaa motorni promet — eno minuto — in potem JmaMstb lznova oživele. t - Ze sgodsj sjutrsj je bilo po mesta opaziti mrtvila. Hkoro nobe nega svtomobila nI bilo videti os cesti. Poulična šeleaniaa jf obra tavala napol tako fivskao kakor sieer IMavskih maafia nisi vi del. Tovarnama počivale v petek eel dae, banka, delavnice ie skoro vaa industrija v MM OSTANE M SVOJEM STALIŠČU. FRANCIJA ODKLANJA VSAK KOMPROMIS. Tako ia povsšava razkol msd zavezniki aaradl odškodninskega vprašanja. London, Anglljs. — Čeprav jo bil lord Robert Cscll v Psrisu, ni opaziti zbližan j a mod Fran.ijo in Veliko Britanijo. Lord Ooeil ae je vrnil Ia Parisa in ja nHikn1 takoj ministrskega predsednika Bald-tvina. Konferiral ja s njim nekaj ur in se kasneje udcležU kabinetna seje. Kabinet se js na seji pečal odgovorom Franelji, ki ss odpošlje sgodaj v prihodnjem tednu. Kabinet se snids na seji najbrž v zaftetku prihodnjega tedna, V političnih krogih govore, da je lord Coeil poročal, da frsncoski ministrski predsednik Poinaa-ra vztraja na svojem stslišču. O-pszit 1 ni snsmcaj, da poposti sa las od frsneoskega progrsms, ki sa nansša na položsj v Poruhrju. Ministrski prsdsednik Baldurin ja vspel v kabinetu s svojim programom sa separatiatišno politiko, kljub tema so pa v kabineta mnenja rszličns glede metode. Lord Curzon priporoča, da msd-narodns komisija strokovnjakov oceni in razsodi, koliko lahko pla* ča Nemčija. Nssprotno pa lord Cccil priporoča, da pride Francija pred sodišče lige nsrodov. Britski prsvdniki so svetovali vladi, da je okupaeljs Poruhrja nepostavna in tudi sodišče jo bo prittalo kot Uko. V političnih krogih sodijo, da s# Frsncijs nshsja r tskem polo-žaju, da rajše prizna britaks sugestija, kakor da zavzame atalie šis, ki se razlaga Uko, da je prelomile mirovno pogodbo. Vss znamenja pa govore, da sa razkol med Frsncijo in Veliko nriUaljo povečsva in no znižuje. &KAŽAN NAiBL IZREDNO REDKI ŽIVALI. Naw Tork, V. T. - žival, dolga 18 palcev, težks 20 funtov in tako redka, da je nima noben muzej na svetu In ena is kangaruja-va drnžlnc, ki nima imena, sU mr .L2.000 brojefto ablrko, ki jo js pri vedel dr. Wilfred E. Osgood, kurstor čikaškega muzeja, s sabo ia ješas Ameriko. Na ameriškem museju nsrsvo-slovja je raskasovsl razne vrsta divjačine, divjega velbloda, noja In podgano, ki ja podobna zajca. Dr. Osgood je prebil davet stena šilijskem otočju blizu šil-obali. Prsblvald na čilijskam otočju so Fadljanei tar sa peaal* vaš preživljajo s ribami, ki jih js tamkaj jsko dosti. Njih aaguja« njs da opojnih pijaš preksša vae drage naroda aa svete Ja jeai aarsvosUvoe. v ČIGAVEM INTERESU JI BIlo KA0BDBNO PORUHBJB? Kabinetne Njs ta tajaš, kajU boje ■ Paria, Francija. — Zdaj govo^ re, da je Franoija sasegla toliko raznega materljala, jekla, rnde, joga itd., da ša ga vršs aa tr£ padejo eens. Francoski kabinet je pred zelo kočljivim vprašanjem, kaj aaj stori. V političnih krogih govors, ds js kabinot obdržaval tajno sejo, na katsri se je posvetoval, komu naj ta materijal ^sročl. Seja je bila tajna, kor ss ksblnet boji, da oposloljonalno časopisje zažene krik, ker namerava kabinet ls-ročiti zaseženi materijal Lorain Material kompanijl. nekemu kon-zorolju, katerega tvorijo podporniki Poinoareja in njegovega kabinete. Zaseženega js bilo petdeset tisoč ton švsdskega želess ln veliko premoga ls tujesematva. Namen kabineta js isračiti o-menjeni kompanijl U zaseženi materijal po isredno nitki ceni. Ako sa to sgodi, ns bo oposleija molčala, kajti škandal ho sasair* del do aebs. BOMBEN IZPODBIJA UKO ZA P0-00010 KONTROLO. Zdravstvaai komisar j« »vrnil Paddanov odlok Ur aalrdll da M hO načrt unlčsvalsn ZAGOVORNIKI PORODNE KLINIKE UPAJO NA KONČNO , j Ohloago, 111, — Zagovorniki pe-rodtrn kontrola aa 4*M0i 40» tek amago v Chicagfc po vašlat- nem priaadevanju. Ali par ar kaabeje pa jim js stopil sdrav-atveni komisar Herman Bundsssa v aapotje. Po dvotedenskem preučevanja postave js obvestil msstnl pravni 11 opni k F. X. Buseh sdrsvstvs-nega komisarja, da ne bo mogel odkloniti dovoljaAja sa Otvoritev porodne klinike, na kateri bodo dsjali ljudem pojasnila ln aa vodila zs porodno kontrolo. Dr. Bundssen ja preučil io ije ter potem naznanil, da se ne more strinjati s njim. Rekel pa Je, da ss koše posvetovati o tej zadevi s pravnim sajtopnlkom Frankom m. Paddenom ter ga o-posoriti ns nekaj novih fas, ki jih jo ftapustil v svojem prvotuem odloku. Za kliniko se pogsnjs veš odličnih družabnih žensk In zdrav-nie. Prošnjo zs dovoljenje js podpisala mrs-Benjsmla Carpanter, lOši Aster Bt. ' Odvetnike Harold L. Iekcs ln deorg« Pdeksrd sta ladalsla peticijo. Pridodala ste tej prošnji še pismo, ki ga je pisal o tej za davi državni pcgvdnlk Edvard J. Brandage, ki meni o kliniki tako kakor mestni pravni sastopnik Buseh. "Porodna kontrola bl hudo pospeševala rszsulo našega naroda," je rekel dr. Bundesen. •Treba nam je klialk as pjuče-nje v aamosatejevanju, ae pa klinik, na katerih bi dajal* pojasnila o porodni kontroli. Vi! amo dolžni obvasriost! do bodošlh ro-dov " m rs. Csrpentcr je dajala, da se ^nrsni/scija ne b<> obrnila na so-dišše, niti ns sspoČets aikskšns akaije, dokler ne rešijo zadeva joastnc oblasti, . 14Rečeno nam jedilo, da nI no-beaegs pravosodnega rsslogs, aa kaj M se ne dalo odpreti kJial-ke," je pristavite. 14 Po mojem mnenju se ds doseči rešitev U ss deve mirnim potom." K nssorom drja. BundsseM ja pripomnite ssmo tole i Njegova Izjava ja jako saal-mivs, šs reeoišns." Padden je^lejal, ds sa nearjror-šks in druge državs sprsjele po-stsve proti porodni kontroli, aH v državi Illinois ai nobene taka postave. Bekri je, da nI v oWal postavi noben# besedi proti porodni kontroli. Ali po njegovem mneaje js PBOHTMSKE ODBIJE II BERLINU POV-ZBOCftJO OBOP. LJUDSTVU POHAJA POTE-PEŽLJIVOST. Prodajala« so saprte, ljudstvo pa Berlin, Nemčija. — Profitsrji uganjajo prave orgije a navijanjem cen navagor. Nemško ljudstvo je iarcdao potrpežljivo, ampak sedsj tudi njemu pohaja po-trpežljivoat Sprejete ao bila postava proti odiranju in profitaratvu. la kaj ao atorili profitarjlT Zaprli ao svo-js prodsjslne, kajti njih šapi ao svrhani a denarjem, ljudatvo pa>; strada. i Profitsrji so sabarlksdlrall vrate svojh prodajaln s tramovi la šak.«om, ker ae boje, da ljudstvo v svoji jasi udere vanje. Mllisa js savada pripravljena in strojnios tudi. Popoldne as js nudil 'isredsn prisor v državnem sboru, ko ja vanj vdrla skupina mladih komunistov in js kričsla, da ne ss pusti držsvnozborske ^dvorane, dot klsr kaneelar Ouao ns poda ost« v* ks. Socialistični poslsnel so jih končno prsgovorlll, da »o sspuatl-11 dršavnosbomko dvarano. Ampak šs nskaj neprijetnega aa js rodilo sa asmškega kancelarja, Poslsnel se r nagovarjajo, kaj M sgodi, akb Ouno resignirs. Posebno v skrbeh so huršoasnl poslsnel, kajti po ajlh mnenju ni dobiti sposobnega naslsdnika. Naka-tsrl vidijo Ounovega nsstednlls r predsedniku drlavnega sbora Loebu, drugi v>oalancu Strese, manm», voditelj« nemških klorU kalosv aU nsmšks ljudsko stranka. V restavracijah so ss ssaa podvojile. tako js tudi v hotelih. Soba v hotelu prvegs rasreda sta-n« lš miljonov mark, tujoseinel morajo pa plačati dvanajst miljo, nov davka, kar ataas sdaj (ost do. lsrjsv. 1 Tisti, ki so kupili marka pred enim tednom, pa plašijo pet la dvajset 4©larjev.*Tako hitro pada v ročnost msrks. In šs ae po. ložaj ns sprsmsal» jih bo meuds kmala aU miljonov ali pa še veš zu en dolar. SA BUDALOST 1400,000 SAPU-SČINE. San FraneUco, Cal. — Stollca sa šplrlliatišno študijo na t*in-fordovi univerzi js bila ajačsna danes, ko prišlo v toasdsvnl sklad $400,000 sspuičlne ls Avstralija, Denar js bil poslan krajaval banki is Mslbounis. StoMeo jo ustsnavil Thojnaa Welton, ki js bil vaš lat »namenit špiritist, Univeraa ie js branite fe stolice, šeprav jI je svstrslakl Btanford ponudil svojčaa $»0,000 sa ustanovitev, UnlversiUtno vodatvo mu ja pisalo pismo, v katerem ja bilo rgŠeno, da Jo ustanovs ls pod pogojem, čs bodo prsučsvsnjs ne-pristfsnsks, pa naj bodo Is Šplrl-tlsmu v prilog, sli ae. Univerza Ima aedaj *4U0,000 sa U stolice na razpolago. OOVORIOA O ZNIŽANJU TE-LEFONSKE PRISTOJBINE Cbisago, HI. Govorice, M, da bo odredi^ llllnoiška trgovska komisija znatno znižanje tslsfon-sks prisUjbins, ko sa soida drugI teden v meseeu septembru, krotijo po maatu. Najbrž izvlrsjo Is zanesljivih virov. AU vendar ss šs ns da reči s gotovostjo, koliko js resnlee ns tem. To bomo vide. II šala tedaj, ko se sestsae komU sijs. radSrJavsnje pojasnil o porodni koatroU v kskršaikoli drugi obliki aekaj drugegs kskor porodna klinika. Zato se.ga da sabrsnitl s Izgovorom, šeš, ds M takiae pO-sUpaojs slabo vpljvslo na javao ss«ralo, C§ bo kllaika za porodno kontrola Satoljens. bo imenovana ta njeno ravnateljico zdravnica Rakete larros. ,,, , PRO mI leta te ft.t» se tri ii 46 u tri "PRpSVETA* *E MLICHTE^lIEM T** "andTattada 95 per fMMT D>odo v Chicagu ložje vršili svojo propagando širom vse Ue-žele, ker je boljše središče. 8 sta-nom v Chicagu računajo, da bodo Imeli tudi manj stroškov. Dnevnik nameravajo ustanoviti takoj po prvem septembru, ko upajo, da bodo le imeli glavni stan v Chieago. Za financiranj« dnevnika nameravajo nstsnovili delniško dfoib? s delnicami po $5, katere nameravajo tSepečsti med članstvom. V nečrtn Imsjo le obširno kampanjo sa "Dailr Workerje*\ kekor se bo glasil njih dnevnik. BSVATOB LA poi&STTS VEVBOPI London. Anglija. — Senator U Pollette je rekel ob svojem prihodu v Evropo, ds je prišel v Er-rapo. ds opazuje ln štndire položaj. Obiskal bo Nemčijo, Belgija ftvieo. mogoče todi Italijo ia K renčijo. Ponovite aeročaino aa Htf- eL • AVGUSTA, 1923. PR0SV8TA b dtlmkega sveti Slovenski Narodu Strokovno org. delavstvo ee bojuje proti aodnijaki prepovedi Gbicago, 111. — Delevsks fedo rscija v Chlcagu naatopi proti sodnijski prepovedi ns aodišču, ki prepoveduje organiziranje delaveev v krojaških delevnioah, v katerih izdelujejo ženake obleke. Člketta delavska federacija bo sklicala posebno konfereneo strokovno organiziranega delavstva, na kateri ee bodo zastopniki delavstva posvetovali o korakih.Tti jih je trebe podvseti, ds se prepreči izdajanje sodnijskih prepovedi proti delavcem v industrjjai-nih sporih. Stavka štivadorjev ee nadaljnje. Sen Freneisco, Cai A Stavka štivedorjev in tskelalnik delaveev ee nadaljuje. Mogoče se j{jn pridruži tndi 2,300 pristankKnih delaveev. Gre za priznanje organizacije in povišanje mezde od oeemdeeet centov na en dolar. V Ohioagu stavkajo čistilci oknov. Ohiosjb, Ili — Zaatavkalo je štiri sto organiziranih čistilcev oknov, Id zehtevajo dvajsetod-atotno povišanje mezde. IZVIJATI BLADKOI« W TUJ**. L. truit redi in »astt aa ra-Cirojih dalavoev in konsu-■ men tov, ni -s- Profitsrji, ki R^Jih cenah prodsjsjo sme-Lpj delavcu sladkor, ne pla- ET trojih delavcev tako do-bi lshko pošteno prehra- ■«voje družine. Klriean Sugar Befining kom-E, bo letos izkazala štiri mi-Kfdolarjev profita. Ta profit Ereds napravljen na račun a-(L I h delavcev. Po paragrafih Ej8treeta ima American Sugar ilTnija najmanjše izdetke za C[.cJ moč med velikimi indu-Eibi. Zapoaljenlk je deeet ti-BJeUvcev in od teh jc nčisuče-C pet iu dvajset odstotkov. Mes-|ia delavca pri oaemurnem de-Lku ne znala povprečno več L t»oč dolarjev na leto. Velika Lkoma kompanija ne plača v Lreč v mezdi kot deset miljo-Cdolsrjev. [pred enim letom je tovarniški Lit bil enak ™i isplačani Ui, ali $10,063.832. Z drugimi Cmi to pomeni, da eo delni-Lj prejeli revno toliko kot de-Eei, dssiravno niso prav nič de* Efctoinji dobiček je nižji. Am-U to se je zgodilo, ker finančni rimi vzamejo svoj profit od Cerin, včasi pa še od iečiščene-^produkta. Finančniki ee prav« iprir igračkajo e profilom. Vsa-ajo |S tam, kjer ee jim sdi, ds kje trdba vzeti, da javnost ne Lil njih manipulacij. American logar Refining kompanija lastu-I dve veliki produktivni kuban-ki tvrdki. V njih je naloženih lideset miljonov dolerjev. Letoa k napravili po štiri dolarje do-sčka ns vsaki vreči sladkorja, koducirali sta 1,164,000 več alad-orja. To pomeni, ds je letošnji ebiček od sirovega sladkor js veko večji, kot je bil lani. Kuban-u vloga bo prinesla okoli dva-ijsl od ito dobička, da bodo od-lodovani ameriški toVamarji sa iiji profit. Maj lahko razusne delavsks apodinja, zakaj je sladkor drag i k prodaja po deeet in več cen- iv funt. glavni stani sest-ss so. lawndale avz.. cnicaoo, illinois, lavrševalnl odbor: * ' uppbavni ooaaa. JS rrUmAmik VI.m.1 Cmimhm^ S VWM»k, * FJJ.J. V^dtkT • "a-i w" itlluT4 jaT^.T.r t »Ik, MM*il«IJ agtjVgPraaMr Av*, CUvela mi. Oh WMUaai Siltee, 64*4 »i. Čtahr Ii, Združitveni odbor t Prišiašalkt Piaah Aleš, SISŠ 8«. Ceavferd Av», GUeaas, Ul. • sssBtts&spr vaieOVNI EDBAVNIKi Dr. P. J. Km, IU) »l. dale Av.. Claeslaaš, O. r r.a.^ii^? r^i.1^. lUn^t & taiuL i^ttSu*^* VSI SADEVB BOLNIŠKE POOPOBE aa NASLOVBi Balallbe taj-elUve S/Cp. J., SSST-SS g* Lavadele Avs„ CUeae* IN. ^DZNAkKI POIIUATVE IN 8TVA1II, M as llšajoel. levrteralaaa* •Oiit ia Jedasse viMi es >»Wwi Tejoiltve 8. N, P. m HHei 8e» lavs* Ah, Cbleefe, IU. VSK ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POBU ee esšUJsJs. as aaalsvi BUf*J»Ut" S. N. P. J., 8SS?*SS 8e. UmmdmU Ave., CUsaao, III- ^S^lSratOs^sIiif*^* ^Sh&isssM r«.-1 r V,! AmU m ids.---—»tuj, urifalii In mlak vas bar fcju^SS^^S^i^'^ - MIT« TUDI ttUUmOABJI MAJ VB0 MOLUO, PA Al BOLJ ^LAČlAlflJO. »ew Tork, M. Y. — Železnica Chesapeake k Ohio je eklenila, da bodo njeni ušlužbcnci zadovolj-nejši, če bodo ^olj molili inv pogosteje hodili v cerkev. V tekoči leda ji železniškega lista je,doka j proetora posvečenega nekemu u-redniškemu članku, v katerem posivijo pisec, odroma železniški bsronje, nsj le hodijo železničsrji lepo v cerkev, pa bo vae prav in dobro. "Obiskujte predavanja o bibliji," opominja tisti uredniški članek šelesničarje. "Če pe najdeš, kar si želiš v eni eerkvi, pojdi v drugo 1 Potem ps kodi tjakaj, dokler ne najdeš pokoja. Pomni, da je brerfiožen narod veelej v razeulu." Vel kapitalisti dejejo podobne nauke svojim uslužbencem.v Saj dobro vedo, da jim gre cerkev, ps naj bo še te ali one barve,' etre-šansko rada na roko v vsakem o-žiru. Cerkve učet evoje vernike, da je treba vSakemu delavcu potrpljenja in zaupanja v božjo vsemogočnost in miloet. Cerfcpv trdi, da pride vsaka vladareka oblast odzgoraj — ia nebee. Kapitaliatl so vlsdarjl tega eveta. Torej eo prišli is nebes ns zemlm. Delavci, ki hodijo v cerkev, šVne upajo Uketi evojih pravic in terjeti poštene plače od evojih tlečkeljev, od kepitabtov, ker jim cerkev dan za dnem vbija v glavo, da eo kapitalisti 'poalanei božji'. Pred per eto loti je-Imela cerkev neomejeno obleat nsd pripro-stlm in nčuklm ljudstvom. To je tlsčsnllo za aeznaneko slabo življenje cerkvi, ceeerjem, kraljem, grofom in bzronom pa kapiteli-stom, ne da bi al upelo izpregovo riti le eno beeedico zs svoje prs-viee. In tsko je Se dsndines tem, kjer ^elja Črna avojat ca nekaj svetege, nedotakljivega in nezmotljivega. Tam tUtčenl delavstvo še dsndsnea k/pitalizmu, kl pije narodom kri v raznih oblikah. Cerkev in kepitallzem ete el neločljiva prijatelja že odnekdaj. In dokler bd imela cerkev moč, toliko časa bo še tlečenil delavec njenemu eteremu prijetelju — kapitalizmu, in toliko čeea bo tudi kspitslistična gospodo pripo-ročsls svojim usluibencem vero la molitev. » ■" 1 BOEAH ODOBKAVA, ISKANJI MIKU. Boise. Idsbo. — Zvezni aenetor Borsh je dejal eredi tega tedna, da je jabo pametno, če ai člove-štvo prisade va najti načrt, po katerem bi se dalo priti do trajnega miru, kar je ravno amoter 'Ameriške mirovne nagrade', ki jo ponudil Edvard W. Bok tietemu, ki predloži najboljši načrt sa mir. "Meni ae zdi ds bo prišlo p re-cej dobrega iz 'Ameriške mirovne nagrad*«' i« •*t,ator Bor*h "Zelo težko bo najti trajno podlago za avgovni mir, rasen še kdo preuči stvar od vfek etreni. Za-nimanje bi moralo kiti aa to stvar vaeetranako. "Človeškim molganona y bilo nalešeno 8^)00 let, da najde lle veštvo najboljša eredatva ia aaj iadataejšs detod« zs tojrvsnfe Bedaj okrnimo vso energijo svoje-ta duha ae to, gprsfitelj. Janko Kerpik: Nadepoln. ] Jarodsv 1'odgolovakl j« bil eden mtih, kl o njih pravijo, da ao nedepolni mladini« Tefa pa on »am do svojegs u»emoajatega leta ni vedel. in tudi drugI ne. Ko je bil seveds n« po svoji aaalngi do-apel do tiatih let, ki jim Nemec daje karakteristično ime "Flegel-jahre", je propadel njihovi bridki usodi, katere sc naa je ie malo "izobraženih" bornih semljsnov redilo: jed je peemsritl In ko je bil ugledsl utripajočega oreo prvi evoj "opus" tiskan, je dvignil ovoje poetično obličje ca eelo ped višje, hodil trdo, kakOf bi bil kol požrl — drugi so dejali, da to zs-radi utrudljive Ježe na Pegasti, — govoril malo in to v nekakem een-»timentalnem glasu. —. takoj »telo je črno na belem v "Novicah", do je on — namreč Jaroalav Podgo-lovski — nadepoln mladenič. Pravo njegovo Ime je bilo sicer: pohleven Miho Maček, o sarodi skromnosti in mrzlega glasu togo ■ primka si je isvolil gori navedeno rojatvena hita njegova je bilo pod tfoloveem, — skrbel jo pa esm ss to, da so ljudje, brlgajoči se za rasvitek nalaga slovstva moli,, kdo ss skriva ss ono odsjo. ' Jaroalav je tial na lestvi do pr- vaitva v pesnili v u prv ns prvem klktu, seveds sto-a kaj to de — s klina na klin ss urno pridi, •in marsikdo, ki ie stoji na vrhu, ne ve, kako je tjo dospel. Is kvalefoostj do prvih sposa* veleev svojih zmožnoett se je nal junak ravnal dolgo č^so po pravi lih Prelsrnovegs pisarja; a lepega pomlodnjego dne, ko jo ntripelo v radosti vso nsrsvs, je obssnčil tudi njega nekakov "liberalen" dnh v idealnem obratu boga Amorjo — ln nadepoln ost JarosUvo Pod-golovskegs je viselo no laau in ie to... po povemo raje, kako ss je vos to vrlilo. Kakor smo Is omenili, je bil Ja-roolov doma v mestu, in mpogo-krat mn je trla boleat srce, do mu ai dano ulivatl poetije ln prijet-nosti življenja na kmetih. jKo je torej nekoga jutra v postu prav »elsnholično prebiral Ho raci je v: BoOtns Me, qul procul negotlls -r, nal junak js bil tedal I. osmošo-lee — se odpro vrsto, 1a pismono- 80B0TA, 11. AVGUSTA io mn poda Ust, katerega probrav-ši Jaroalav veselja kviika poako-čl, zakaj tu js. bilo zapieaao, da bode stricu Matiju prsv prijetno, ako hoče stričnik Mika — sli kakor mu tn pravimo Jsroslav, — s katerim se le dvansjrt let nlotn vi-delo, prihodnje velikonočna počitnice na etričevem posestvu prebiti. To posetvo po je bilo no lepem kraju na Dolenjskem — in vino * rudi. tički, sla t« aolnce, "Meda" luna. iumljonje voda — vse, oj vse os je medlo po Joroclavovik možganih. Jel je strica Mateja kot Meceoa slovenskega dovotva čislati ~ zakaj koliko pesmi ao bode dalo skovati v krasni naravi. Teden počne je, na cvetno soboto, la vidimo nalega junaka pel potujočega na Doteajokem zaviti glavne eeate na stranakf kolovoz, po katerem je velel kažipot proti vaa( — bivalilču dobrotnega strica Matija, ft Bilo je Is pozno popoldne, in zahajajoča aolnceJd je zlatilo bližnje vinske gorice, js navdulevalo Js roalova tako, do jo sedel kroj pota na leseno ogrsjo in v «vol vodno gs nprcinljajoči peaniiki dnevnik sapici začetno vrsto bodočo pe ili "Oh, ti zlsto solncel" A ker rime nI mogel najti, je preložil navdušenje in noidjjova-nje, — ln četrt ure pozneje ga nsjdemo lo ns stričevem domu. "Bog to sprejmi, ljubi Mika," pozdravlja etrie, prileten mol prijaznega obraza evojego ilaktnlka, "kako al zrastel; po kaj vraga ai tako kuitrev," nadaljuje, omeje se.; V ' - Revel Miha ne ve odgovore, zakaj dolga lass jo nosil le Shrodi "poezije", in ker je čul, do je ta-ka noia poetu neobhodna potrebna. _ # ... ''a; • Do bi torej strica odpravil od takih nerodnih vproionj, oo zahvali prav iekreao za prijav* povabilo ter povpraluje po teti ln scatričini ,no kolero sc le opominja. da sta eo bila pred dvanajet leti v Ljubljani zaradi, bralk skregala. "Obe eta v vinogradu pri delavcih; prav veselili sto se čuvil, hlape«, in U j« Is Tako rekoč etrie odide ia pusti Jaroalava v prazni sobi, njemu od- "Franca am željno pričakuje," je dejal, "dekle mora odraalo biti" — tako sklepa po sobi psr i« do2 stopajo nal poet in nokokov čuden čut ae ga polasti, kakor — da ee trivialno primer« podužisa — mačke, ko hodi okoli vrele "Zakaj te PavelffrV - w-- čela f Ali ti rilčo: "Oče, ali je Miha I« tukaj!" "Je, je, v sobi počiva; le gor pojdi, Franca, popraieval jo ie P® tebi." " In dekle ekoči gori po etnpni-eak. ter odpira vrata v Jaipsla-vovo sobo. "Dober večer, goapodična Fran-ea," ae oglaai glaino na| junak. 'A "O, kaj me hočoi vikati r? ss smeje, aiu roko dajaje deklica, kakih sodemnsjst let etoru, rfeče-llčna in lepo srasla kakor jelka, "po ie gospodično I soj nisem it mesta! To je lopo, da d nas ob-isks*; soj je v Ljubljani mnogo prijetnejše, nego pri naa, in vendar el prišel" *> t"*' Oh, Franca, tako lepo i|J pri naa. $a Imate tičke, ki vam pojo vee dan, po gozdu vrli veter take skrivnosti skozi zelene, koiste vrhove, in po dolini iumlja bister potok, — to je krasno, to je aavdu-ie volno f" / ' ' "No, vol kej, — vetra eelo nv mam rada; potok pa so drugega nima nič prijetnega nogo so otro ke, ki lovijo ribice in roke po bjem. Ne vem, odkod jemlje! vso kraeoto," odgovor ja ,ustna zate-govaje Franca. Jaroalav zopet nI vedel, koj bi dejal, a teta, ki sedaj pristopi, ga reši iz osupnjsnosti, t katero go je bil spravil dekletov odgovor. Vri trijs gredo dol, kjer oe jim le etrie pridružil, ter eedejo v lopo na vrta, nagovarjajo se o navadnih itvarel(|| Malo pozneje pride le nekdo, ki go vsi domači pre v prijazno aprej mejo; bil je «!n bližnjega soseda, bogitegn poeeetnika in otarega prijatelja stričeve rodbine. Klica da naa bol obiskal. Posebno FraaJU f» Pevel, in ker je bil nekaj alavu ni UI nič kaj vleč. ig razgovora I in a Jsroslav je pogrešal na nJem ~ ki ki jo moral po njegovih mislih vsak i/utiražen človek imeti. Tudi ae mu ni dopadalo, da se je Psvel proti Frenei tak« po do- slteu. moče obnašal. Ko je prišel Jaroalav po večerji v svojo sobo k počitka, dolgo ni Zdrami ga dekliški glas z dvo-|m0f«j saspetl. Franca. Pavel, Istric, teta. gozdovi, poezijz, to je eo te le željno pričakajo. — Sedaj oe aule počij; 'ta imol sobo pripravljeno — le odloži. Jas moram ie malo v hlev, ker iaum novega Itodiral, in se tudi malo po gosposko nosil, so pritiksli Imena tadi besedo "gospod". Ts gospod Psvel našemu Jsro- Njeno življenje. Pove.t - Spink Zofk. En4«r-!>«Mtr<*U. L Ttuessva ksjtiulsa.—IsSsls (Dalje.) Kejko al je' našel v neki fcrfeerni alalbo piear- j«. "Najbolje bo, da se odeelim mama," je rekel. "No razumeva ss dobro, ti ss rssburjsl . . . Čs me ne bol videle, bol imela mirnejše življenje.H "Nikoli ne dovolim tega!" je planile moti. "Ako odidei, si odšel is vedno, potem nimeš več matere. Ve m A do U kljub vsema še nekoliko držim, da eem neka obramba pred najhujšim. Če puetiš le to, ei izgubljen V par letih ee ugonobil. Desetkrat hitreje nego tvoj oče. Ostani, aaj ts ljubim kljub vsemu. Tvoj* msti aem, no possbi tege t" "Sej nisem zlega sres," je rscjsanjeval sin. "Samo smolo imam. Kamor so obrnem, povsod ml iapodletl. Edina sreče, ds imam tako. naravo, da padem vedno, na noge, kakor mačka, čo jo vrlo! akozi okno. Vidii. jaa ne jemljem livljenjs trsgiČno. NiČessrl Akademska laobrasbs, diplomi, Izpiti, Izkulnje, upričevsls, to so ti ssme tsks reči, ki jih Človek prsvisprsv ksr nič ne po trebujo. PreiteJ trlsikr hogstsie, koliko jih jo ssčelo s "vlijo" omiko in olifco. Htscunaki hlap el ao bili! A jaz začnem kot plaar. Bol videle, ker čea noč se mi odpre nepričakovana sreča. Kaklcn ruaki knea me libere xa svojega privatnega tajnika. Če ne bo drugače, pojdem pozneje v orijont ali v Malo Aaijo, tam imajo ljudje, a tako puatolovno krvjo, kskor&ns je moja, precej nade na zlato bodočnost " Začel je delati pisane načrte, kl so »e sdell Tildi srocčni in otročji. Njegov livahni, ve»oli temperament mu je povsod is početka našel simpatij in prijateljske naklonjenosti. Radi ao g« imeli sarodi njegove kratkočasnosti in isljivostl. Mnogo so mu Upre gledali, čeur drugemu ne hI Ali htl je pač tak. da ni mogel i zdržati dlje od psr mesecev v enem me»iu tn pri enem opraulu. Tudi vino ga je premotita vedno fciče. Rame lahkomiselne ženske v atarem mestu »o rade gMste krepkega mladeniča. Površni snanei, željni par veselih ur. »o ga Izvshilt v avojo drull>o. naulill ta njegovih ial la g« prepustili potem natakarjem po nočnih kavarnah. Nekoč ga ni bilo po no*l domov in Tilda ga Je v«e Moda in prepadi a čakala pred pisarno "Nikar mi tega več ne Mori!" je prosila in njen glas j« bil obenem kakor groaitev, temna pretnja. Potem Je isgulHI sinil*, ostal par tednov de m« m Imava nalet kakim opravek. Imel je ar*--# čo in parkrat je stopil na leitvico, ki bi bila ne-dvorano ilrtela kvliku v hrtuskrbneji* življenje, Če Ui htl vstrajal Iltl je nadarjen in a lahkot,. m j* v>araodaih vživel v \«ak novf pološaj. imeli Kaj ai po-| zopetkakope Povsod so ga Iz početka hvalili, presenečeni so bili nad njegovo vsestransko uporsbnostjo. Ali' najkasneje čez dva, tri mesece mn js omrtelo no-, vo dalo, post si js lsn in ftovršen, začel je Izoata-jati, dokler ma niso odpovedali. Stonovsl je doms pri materi, čeprav mu je bilo to šeoto neprijetno. V dobi delavnoeti in treznootl je bilo še nekako. AU kadar je začel vessljačiti, prihsjstl proti jutru domov, o, to so biU neprijetni časi tudi sanj. Mati je molčala in oieMl oči so bil« kskor dva pUmtcča meča. Resa-lo ga jo in peklo v prsih, čeprav se je brsoU neugodnih očitsjočih pogledov, kolikor ss je mo-geL Izogibal n je in tadi ona tee je izogi-, bala njega. Potem, ko je izgubil alužbo ln živel od materine milosti, je bU pohlevnejši; posebno pred Leno oe je hudoval aom nad eeboj in obetal, da bo drugiš ie pametnejši t vidi, da jo treba obračunati s lahkomiselnostjo. Iu večkrat je aem sebi verjel, do se bo ogibal družbo, vina in lenak, so-mo da oe aopet oklene gotove alulbice, ki jo jo bilo vodno teže najti Bil je komej devetnajst let star, a njegov obraa je že kaaal prezgodnje nezdrsve dedi uv* losti in nerednega življenja, ponočevanja ia pijo--, če. Tildo je v poslednjih letih popolnoma oeivo-U. Njena poatava pa je bilo videti višja, glavo je nosila visoko vzdignjeno, naslonjeno nekoliko, nazaj v tilnik. Obraz jo poetal duševen in ple-' menit, oči velike, lor«če. Iptenzivno dulevno lir-1 jen je ss ji ja zreslilo ao čelu ia v potezah. Mno-' go jo čitals v nočeh, ko jo čakala na aina. Nikoli nI legla, dokler aa ni vrnil is meato." "Ali ai morda lačenf Hočeš ali «iref" ga jc vprašala mirno pil v sobo, ob devetih zvečer ali To mirno vprašanje sa jo bolj zapehlo kakor najhujša očitanja. Ce še ni bilo pozao, jo Baotol pri njej in ji pripovedoval razne m«!enkoJi ne doživljaje, čaanižke veati, mestne senzacije. Drugače je smuknil v svojo sobo in komaj na pragu je sotrjevsl, da ni lačen. "Zakaj si me gopet Uko dolgo čakalo, mo-mat" ja menil prijaano/ Tudi, če ni bil popolnoma treaen. ni posabU izreči teh besed. "Ns morem spsti," je rekls msti in ss zopet sklonlis asd knjigo sU nsd pletenje. Njen obraz je bil kakor maska. "V kreaturo me ponižajo te njene «či," jo čeoto klel Rajko a tihem. "Strašno mi ja pogledali v njo. kadar ima tak obraz. P« vsem telesu začutim, da sem nizek in pod«l, pokvarjen. Vraga, enkrat ee izgubim a doma. kakor duh izginem. kakor eeuea. Na kako ladjo ae vdinjam la odpeljem v svet.". Po noči v razposajeni družbi v zakajeni krč-mi atarags meats ae mu je mod pitjem in peljem prikazal tiki obraa materin ln gnalo ga Je domov. Nekoj mn Je očitalo v area. grozilo eo ie. rotilo ga K Rad hI bil aadušil glas. a ni mogel. Mati Je bila elebe in vendar saočna. nrprrmagljiva. (Daljo pribodnJU.) bila aodrgs in še v sanjah js govoril melanholično: "Oh, ti zlato iee" pa rime tudi aedaj ai no- šel* • * 'r*" • ' . V"':" Mige k a dne — pa kaj bodemo mučili potrpežljivega bralca s popisom — ksko je hodil Jsroslav peemarit "tjs v temni gosd", tumljajočemu , ptodoncu," pod vtiela vrhovein v enako praznične kraje, — povejmo roje, do je bil, prej ko je aolnce zašlo trikrat za" dpljno vinsko pogorje, strašno —- zaljubljen v svojo strično Frsnco. Vf- • tn akoravno se js bil dO togo iimtiA strogo ogifcel vseh "fo-tičnih" poezi j, je vendsr propadel sedaj nemili usodi —- ter zapustil očaka Triglava" in "deročo ter Savo", pustil speče Slovence la rasae svetnike božje, ki jih je opeval. Sedaj mu je le Franca polnila srce, In frer ma to ime a| bilo dosti mehko so milo g! osne kan tate, ga je spremenil v "FrnniJa". Oh, Fjonijal" je zdiboval, "oh, Franija, ljubim te," je piaal v svoj dnevnik. Koderkoli je srečaval deklico, sa katero eta mu MU srce m pesniška žila, povsod in vedno jO napeljeval pogovor aa "kroooto življenja" in njege slast v poeziji. Pa kako bridko ga je prešinilo, ko ga je dekle, praktično odgojeno in bres rszumg zs njegovo posiljeno hcntimentalnoat, ki Jo le tako oško prirsstls k njegovi naturi, — emo-je oe odvračevalo od neslanih aa-njarij s ksko "naivno" .opisko. Revež, ki n! vedel, da eo sa nalv-nootjO skriva razum, in da te Franca, dobro poznavajoča njegovo bolezen, odvrača le Iz bojazni, da ao bi kdaj pograbil prilOinosti ter odkril svojs Želje in hrepene-»Je. Pa naposled je Jaroalav vendar aklenil tej reči priti do konca.Opa-da ho^i jijegovaVfranija akoro sleherni popoldan, kadar' ee jo bil stric vlagell navadnemu popoldanakemu počitku, in Je Imela mati doma s deklami mnogo a. pravila, čea vrt na gosto s drev jem obrodi holm, kjer Je pod staro bukvo stala leeena klop, — prav prijeten kraj sredi vesele po-mladi, ki Jo okrog in okrog vabila mlado zelenje Iz ogretih toL Jaro-dsš ni vedel, ksj počenja Franca tukaj, pa Je sklenil, jo danes pri čakovati in ji rssodeti svoje bolesti; zmage je bil fant skoro gotov, saj je bilo dekle vedno tako pri |3no proti njemu. Me pol ure jo eedel Jsroslav gori pod bukvo v rečno misli v topljen, ter ee pripravljal za prizor, v katerem je hotel On glavno vlogo igrati, — k%Jio lepo in novdu seno bo govoril, kako mehko in topeče bo zakliefl njeno ime: Fra- •Ual^^HHHpiM "Pa glej, že gre! Sne, mirno bodi I A čakaj, za oodaj ss skrijem raje in potem pristopim." Tsko rekoč ss uda tronotni bojazni, ter vztopi v grmovje za bu Frsncs pride potssi po poti gor in nekako nesairno okolo gledaje sode na klop. "Ali čuti, da ssm tukaj t Mords ____Ke pričakuje," ugiblje skriti Ja »češ 11 mleko, ka^^^ ^ kadarkoli jo vato-' ^ 1,1 ** * TMt ~ U ob dveh po noa ^ * « ** ^ u en po no«. ^ B(op.m ^ rosodenem avojo atraat \ Pa I gleda teko okoli t Ko bi me ugle delat Ne, jaa moram k nji — nji, —" pa aakaj^sa je zaetale noga ia aakaj mrmra ardit to ne poetično kletev: "Do bi go hudič - To nerodni itorkljež, kaj hoče tat Vse mi Jo —M| | ^M M ■Jaroalav ni nič več mbUl in nič veš govoril, takoj prizor pred nJim je atoril, da je atol kakor akala in gledal — da aamo gledal Od druge strani je Ml noter Mšsi-oai "nerodni fcorkljsi kskor'se Js sljubilo srditsmu Js rsdsva ga osnočlti, — sosed Psvel. ia Franca mu Ja kheU veselim vzklikom naaprstL "AH SI vendar tU, ljobšek mojr In gorsk poljub Js končsl srčni posdrsv. Poslušale«* sa bakvo Jo stsl e veš, kako je U čio-Jas vedno mipiijn, da primanjkuje. In kako kzi za menoj, do ae ga ne morem ubraniti. Včeraj mi je neka pesem brsl, ki jo je o saeni skoval. Če mu še ne manjka koleščka v glavi, gnbp pa kmalu izgubil." In pa o Triglavu in o Savi, — ali a teh nič ne poje t" Oh, kaj pa, na stotina jih ima, MBfl Prilepil j,| fat»ak še spametoval, povej mi reje, Pavel, kaj ri danea p<*ci!" H~» o o■ ♦ Pozno zvečer je že bilo. Lepo pomladna noč je ■ prepregla o- svojim pajčolonom mirno aemljo, neitevilno zvezdic se je lesketale ns širnem nebu in odo***W v potoku, ki je sa nizkim holmom po-saiksl stojo valove v rodovitno rsvnino. Krsj potoka na obrežju pa Je stal naš Jrfroelav, in srdho je dai gol roke kvišku ter prisegal k vsem bogovom, da nikdar več nobene peaml ne bo skovsl in da hoče biti zopet Miha Maček, in nikdar več ne Jsroslav Podgolovski Prod nJim po Je švigal plemen vanj jo metal Miha vse svoje pesmi, — vso svojo ljubezen. Vetrič je sapihal In pepel Jo podel v vodo; po rodi pa je splaval dalje -r- dalje — dalje — Kam t To je premišljeval tudi Miha in to Je bil sadnji poetični sen nadepolnego mladeniča. da je glodal. Čutil ni nič. rafao goljufan la "Po ti, nebeška posrtj«. ti I" Je v/dihnil rezigaira- potovati S istim parnikom^g] la se rasvije prijateljstvo 1 I bema bodočima eopotnikomsl znanec mu zaupa, da ima pri preOej denarja in da se boji, ga ne bo kdo okradel, saj v neznanem velemestu je toliko goljufiv, ki prežijo na tajeej d ga, aaj vzame njegov del i Drugi je acvedal pravi jen; zakaj ne bi, ko mul človek toliko zaupa. Neznane« tegne is žepe zavitek, v katl ae nahaja njegov denar ali] zdi, da Je denar — dosti izrezki papirja z eno novj« na vrhu. V dokaz poštenosti zi drugega, naj priloži v isto u| tok tudi svoj densr. Neznaner pre ter obveže zavitek in ga či potniku v ahrambo. do da parnika. Ko ni ve# o ■ prijatelja ni duha ni duha, nrk končno odpre zavitek in de v njem le komade papirja, vitek,, kjer ae je'nahajal nje« denar akupaj z aeanančevim narjem', je bil zamen jen idr gim. v Pretveza, pod katere m izvi potnikov denar, utegne zeveda ti različna, ali biatveno sloni igra na istem načelu. Z "trikom" je bil nedavno neld| jak no poti v atari kraj oropan vea prihrsnekasojih dolgih let Ameriki. E-IM P Jako navadna prevara Neir Tori^M. T. (Jugoslovanski oddelek F. L. I. 8.) — Tako-svana "igra z zavitkom" (enve-lope ga me) je tsko staro in tako aadaa prevara, da bi šlovbk mislil, ds že ne vleče nikogar več. Pa vendarle premeteni goljufi prikupljive zunanjooti še vedno topotam uspevajo premssiHi avoje žrtve s to le "igro". Zlaeti pri-eeljond eo njihove žrtve, poaebno oni, ki se vračajo v stari kraj z večjim zneekom gotovine pri sebi. Ta "igra" obatoja v glavnem v tem, da ae pod eno ali drago pretvezo zamenja lietnica s dobrim denarjem s. drugo lietnioo ali zavitkom, kjer ee nakajo le ponarejeni densr ali pa le isreski papirja. Pred kratkim je na pr. neki ta-jerodee, ki je bil že nekoliko let v Ameriki in d Je pripomogel do male trgovine, potreboval dodatnega kapitala in oglasil sa "partnerja" z glavnico od 12000. Ne-kdo se je priglasil v odgovor aa tlfaglas, ptptreeoval ponudbo in končno izjavil pripravljenega vložiti V trgovino #2000, pod pogojem, eko ho% laatnik vložiti enako vaoto. Do prepriča evojega novrga aodeležnlka, le laatnik šel na banko in dvignil 2000 dolarjev v visokih novčanieah. "Part ner" je preitel denar in go vtak nil v zavitek aknpoj o avojlml : Naročite " sorodnih' M prijatelja ? KJB BB MAHAJ A moj bratranec Joseph Dolir pred 5 leti bila ava akupaj v tlu, Waahington, o aedaj ae ve kje je. Njegov naalov bi rad vedeL Uljudno prodm nJega rojake ako kdo ve za nadev, ■ mi ga prijavijo no moj nadovj Mat« Dolinar, B. F. D. 1. - Har rietta, Mich. (Adv.j POZOR IORALOI HARMONIK! Imam Lubaeove harmonike Mj ri vrstne in Itlrikrat uglašene ker bom v kratkem odpotovd stari kraj jih prodam po ceni Kdor hoče imeti res dobr harmoniko naj- ss obrne ns noj nsslov sa ceno. Harmonika je kl novo In aulo Igrsns. FNnk KralU 223 Conolnt oje., Moaroe. Mich. ^ ■ ■ — ZA KUHANJE PIVA ~ DOMA la raznih laoesv, M. i šastavlms aorečfle pe pe v vsa kraja. rnim pri večjih informacije 0401 FRANK OGLAR, A* VARČUIVI NAROD VLAGA REDOVITO INVESTIRA RAZUMNO V KASPAR STATE BANK NAJVEČJI JUCOSLOVCNSKI BAB Kl V ZJCDINJKNIH M1AVAH. 1S00 Bfaa Ial and Av«., vogal IS. CHICAGO ILLINOIS KAPITAL IN PREOSTANEK $1,250,000.00 (nffidnvits) aa Jamar a &