Sopotja glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ junij 2017, {tevilka 2, letnik 6 ISSN 1848–4360 Reka, junij 2017 Uredništvo: Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni glasilo!bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Reka Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Reka bazovica!bazovica.hr, zanj: Zvonimir Stipeti} www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Reka vj.slo.nm.ri!gmail.com, zanj: Boris Rejec Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Reka vsimonic1!gmail.com zanj: Vasja Simoni~ Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic!ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 Lektorica: Darka Tepina Podgoršek Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotogra.ja na naslovnici: Robert Trmo{ljanin Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov Glasilo .nan~no podpirajo: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške iz vsebine Uvodnik 3 Iz društva 4 Iz pouka DPS 18 Literarni kuti~ek 19 Si-T 20 Pogled z onkraj Sne`nika 22 Sre~anja 23 Foto koti~ek 24 Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 uradne ure, knjižnica in klubski prostori torek in ~etrtek: 10.00 12.00, 18.00 20.00 MePZ Dramska skupina Folklorna skupina Planinska skupina Fotografska skupina Glasbena skupina Dop. pouk slovenš~ine Mladinska skupina, www.bazovica.hr/mladinci Urnik za skupine bo objavljen septembra. Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanica: dr. Smiljana Knez Konzularni oddelek, uradne ure: ponedeljek od 9.00 do 12.00 sreda od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 petek od 9.00 do 12.00 tel.: +385 1 63 11 014, +385 1 63 11 015 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg!gov.si spletna stran: http://sloembassy.zagreb!gov.si Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: med tednom: od 16.30 ure konec tedna in med prazniki: 24 ur tel.: +385 98 462 666 Generalni konzulat RS, Split ^astni konzul Branko Rogli} tel./faks: +385 21 389 224 el. pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije!st.t-com.hr uradne ure: ponedeljek–petek od 9.00 do 13.00 V letu, ko KPD Bazovica praznuje sedemdesetletnico delovanja in so jubileju posve~eni vsi le­tošnji dogodki, se vrstijo ~estitke, pa tudi darila društvu. S prisr~nim pismom in knjižnim darilom se je nastopa na Reki pred pol stoletja spomnila 95-letna kme~ka pesnica An~ka Šume­njak iz Slovenije, veliko spominov pa oživi tudi na prireditvah, ki jih spremljamo tudi tokrat: vsebino napoveduje spodbudna novica o igralnih uricah v slovenš~ini v reškem vrtcu Bulevard, v društvu je otroški živžav odmeval med obiskom u~encev iz OŠ Juši}i, najmlajši pa so ustvarili tudi slikanico, predstavljeno v mestni hiši, ki je lani nastala v reškem vrtcu P}elice v okviru spo­znavanja albanskega, makedonskega in slovenskega jezika in kulture. Pri tem projektu je sodelo­vala tudi dr. Barbara Riman, vodja nove raziskovalne enote Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) iz Ljubljane, prve zunaj Slovenije, odprte v KPD Bazovica, kar je pomembna novost za slo­vensko skupnost na Hrvaškem. Ob tej priložnosti je potekalo tudi znanstveno sre~anje, in podob­ni dogodki so napovedani tudi v prihodnje. Odprtje enote je obogatil nastop folklorne skupine društva, ki pa se je zavrtela tudi na odru ^eškega doma na slovesnosti PGŽ ob podpisu pogodb o so.nanciranju manjšinskih društev in na prireditvi v Dubrovniku. Spremljamo tudi MePZ, ki je med drugim sodeloval tudi na letošnji reviji Primorska poje in popestril ve~ dogodkov v društvu. Fotografska skupina je pripravila razstavo Tihožitja, gostila novinarja Maria Beganovi}a in go­stovala na Uradu z Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani. Potekali sta tudi skupš~ini, KPD Bazovica in krovne organizacije, ki jo je obiskala tudi delegacija slovenskega parlamenta. Mladi so se udeležili mednarodnega sre~anja v Albaniji in za najmlajše pripravili velikono~no delavnico, pomagali pa so tudi planinski skupini pri organizaciji turnirja, s katerim je ta popestrila razstavo ob svoji petnajstletnici delovanja, in tudi v preteklih mesecih izpeljala ve~ izletov in pohodov. Rubrika DPS prinaša "doma~e naloge" po izboru u~iteljic, Literarni koti~ek pa pesmi rojakinje Marije Šenk, ki je v polni dvorani mestne hiše predstavila že svojo šesto pesniško zbirko, kar spremlja rubrika Si-T. Pisatelj Slavko Malnar je za svoje plodovito delo na podro~ju nare~ja prejel posebno županijsko priznanje, v okviru programa Prvomajski zbor rde~e Reke pa sta na omizju med drugimi sodelovala tudi slovenska sociologa dr. Maja Breznik in dr. Rastko Mo~nik, na Tito­vem trgu na Reki pa je zapel legendarni Tržaški partizanski pevski zbor. Objavljamo tudi žalostno novice iz Zagreba, da nas je aprila zapustil dolgoletni najbližji sodelavec vodstva Zveze sloven­skih društev na Hrvaškem Franc Strašek. Sodelavka Dragica Jakšeti~ se v Pogledu z onkraj Sne­žnika ozre na dogajanja tudi s te strani Snežnika, v rubriki Sre~anja pa predstavljamo dolgoletno in priljubljeno u~iteljico slovenš~ine Vido Srdo~. Želimo vam zanimivo branje in prijetne po~itnice. \Uredništvo 70 let Slovenskega doma KPD Bazovica O b letošnjem jubileju je društvo Bazovica prejelo že ve~ ~estitk in pisem, posebej pa nas je razveselilo in ganilo prijazno pismo rojakinje An~ke Šumenjak (95), ki ima še po toliko letih živ spomin na nastop v društvu, v katerega zgodovino je tudi ona vtkala del svojega ustvarjanja. Kajti An~ka Šumenjak je ljudska pesnica z Jarenine in v spomin na Reko in Bazovico nam je poslala svojo novo, lani izdano knjigo z naslovom S pesmijo v srcu skozi življenje … moje in tvoje, izbor pesmi, ~rtic in ~lankov, skupaj s prisr~nim pismom, ki ga objavljamo v celoti: Spoštovani! Za~udili se boste, od kod to pismo. Pred mnogimi leti sva bili povabljeni s h~erko, da sem nastopila v vaši dvorani ob proslavi. Povabila me je gospa Zora Avsec*. Sem že pozabila naslov. Pošiljam svojo pesniško zbirko, knjigo, v spomin na Reko in tiste lepe dneve. Se jih še spominjam. Rada poslušam oddajo Soto~ja in slišim mnogo lepega o Bazovici, naslova pa ne poznam to~no. Upam, da boste to knjigo dobili. Prosim, da mi ~im prej sporo~ite. Težko pišem, slabo vidim in slišim. Prosim, oprostite pisavi in vsebini. Prav lep pozdrav vsem, An~ka Šumenjak, Jarenina Knjigo smo seveda prejeli, poslala nam jo je urednica oddaje Soto~ja na Radiu Slovenija Mateja Žele­znikar, ki se ji ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo. Avtorici An~ki Šumenjak smo se zahvalili v pismu in ji podarili monogra.jo našega društva, ki bo morda oživila še kakšen spomin na Bazovico in Reko, povabili pa jo bomo tudi na osrednjo proslavo ob našem jubileju. Marjana Mirkovi} * Zora Ausec (1902–1983), ustanoviteljica KPD Bazovica leta 1947 in predsednica do l. 1952, op. ur.) Uvodnik 1. marec, Vrtec Bulevard, Reka Krajši program slovenš~ine V reškem vrtcu Bulevard od marca poteka krajši program u~enja slovenš~ine. Na pobudo obeh takratnih slovenskih manjšinskih svetov, na mestni in županijski ravni, se je prvi~ sicer za~el decembra leta 2011 – vodila pa ga je rojakinja Zvez­dana Srok –, vendar je že v naslednjem letu zamrl, predvsem zaradi neobveš~enih staršev, ki s to možnostjo niso bili sezna­njeni. Vrtec Bulevard je edini na Hr vaškem, v katerem pou~ujejo slovenš~ino. Program, predviden do konca maja in znova jese­ni, vodi dolgoletna in pri vseh generacijah zelo priljubljena vzgojiteljica Laureta Španjol. So~asno potekajo tudi priprave na celodnevni program, v sode­lovanju s predavateljico na reški u~iteljski fakulteti Vesno Kati}, rojakinjo, ki je leta 2010 izpeljala anketo po vseh reških vrtcih in pripravila Krajši program; tega je veri.ciralo pristojno hr vaško ministrstvo, po njem pa poteka tudi sedanji program v vrtcu Bulevard. Prizadevanja za uveljavitev slovenš~ine na predšolski ravni poleg mestnih oblasti podpirata tudi Svet slovenske naro­dne manjšine Mesta Reka in KPD Bazovica. \Marjana Mirkovi} 9. marec, Slovenski dom, Zagreb Obisk delegacije DZ RS Obisk slovenskih parlamentarcev. Foto: Milan Grlica D elegacija Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pri Državnem zboru RS se je med obiskom na Hrva­škem sešla tudi s predstavniki slovenskih organizacij. Sre~anje je potekalo na sedežu Zveze slovenskih društev v Slovenskem domu v Zagrebu, navzo~ pa je bil tudi ~lan upravnega odbora KPD Bazovica Milan Grlica. Gostje – med njimi so bili tudi pred­stavniki Urada vlade RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter veleposlanica RS v RH dr. Smiljana Knez s sodelavci – so se seznanili s položajem, izzivi in pri~akovanji za prihodnost slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem. Po besedah predse­ 10.–11. marec, Islamski center Reka Mednarodno sre~anje, posve~eno ~ipki V kongresni dvorani Islamskega centra Reka je potekalo med­narodno strokovno in znanstveno sre~anje s podro~ja ~ip­karstva, pri organizaciji katerega je sodelovala tudi KPD Bazovica, predsednik Zvonimir Stipeti} pa se je tudi udeležil dogodka. Na priložnostni razstavi so bile na ogled bosanska, paška in lepogla­vska ter slovenska ~ipka, v okviru prireditve pa so potekale tudi delavnice na temo ~ipkarstva in znanstveno sre~anje. Na eni izmed delavnic so se predstavili tudi gostje iz Žirov, s temo Klekljana ~ipka in podjetje A. Primoži~ 1888, etnologinja Laureta Španjol. Foto: Marjana Mirkovi} dnika krovne organizacije Darka Šonca so visoke goste med drugim opozorili tudi na težave s sredstvi in prostorsko stisko nekaterih društev ter za rojake težko sprejemljive pogoje o ve~letnem delovanju v društvih, predpisane za pridobitev drža­vljanstva RS ali štipendije za mlade iz za­mejstva. V saboru RH je imela delegacija pogovore o možnostih za krepitev medparlamentar­nega sodelovanja, med drugimi pa se je sešla tudi s poslanko Emino Lekaj Prlja­skaj iz vrst albanske narodne manjšine, ki v hrvaškem parlamentu poleg te, ~rno­gorske, makedonske in bošnjaške naro­dne manjšine formalno zastopa tudi slovensko, ter s predsednikom društva slovensko-hr vaškega prijateljstva Damir­jem Mateljanom. Ve~: www.dz-rs.si \Marjana Mirkovi} in kulturna antropologinja dr. Tadeja Pri­moži~ pa je na to temo spregovorila tudi na spremljajo~em znanstvenem sre~anju. V Žireh danes deluje Galerija Hiša kleklja­nih ~ipk A. Primoži~ 1888, najstarejše družinsko podjetje, ki ohranja tradicijo klekljanih ~ipk na Slovenskem. Podjetje je leta 1888 ustanovil Anton Primoži~, ki je bil v prvi polovici 20. stoletja eden naj­ve~jih izdelovalcev ~ipk in aplikacij na Slovenskem. Že takrat je imelo podjetje svoje risarje vzorcev, odkupovalce na te­renu in tudi všivalke ~ipk v tkanine. An­ton Primoži~ je bil tudi pobudnik usta­novit ve klekljarskih šol v avstroogrski monarhiji v Žireh, Gorenji vasi, Poljanah, Selcih, Železnikih, Polhovem Gradcu in drugod. Podjetje je delovalo do leta 1953, družina Primoži~ ga je leta 1991 znova registrirala pod istim imenom in tako oži­vila bogato družinsko zapuš~ino. \Marjana Mirkovi} 13. marec, Slovenski dom KPD Bazovica Obisk u~encev slovenš~ine iz Juši}ev KPD Bazovica so znova obiskali osnov-zelo "pou~no in zabavno", u~enci pa so z veseljem sprejeli pova­nošolci. Po lanskem sre~anju z u~enci iz bilo, naj društvo obiš~ejo tudi v prihodnje. bližnje OŠ Gelsi so društvo tokrat spo­znavali otroci, ki se u~ijo slovenš~ino v OŠ Dr. Andrije Mohorovi~i}a v Matuljih in podružni~ni šoli Juši}i. Pouk na obeh šolah vodi u~iteljica Andrea Šlosar, tudi pobudnica obiska. Tajnica KPD Bazovica Eva Ciglar se je potrudila in znova pripravila prisr~no sre~anje, najmlajšim predstavila društvo ter povedala in pokazala marsikaj zani­mivega o Sloveniji in slovenski kulturi. Obisk sta popestrili ~lanici folklorne sku-pine v narodni noši, ki sta skupaj s tajni­co, u~iteljico in u~enci tudi zaplesali. Kot je povedala Eva Ciglar, je bilo sre~anje 15. marec, Mestna hiša, Reka Razli~ni, a enaki V reški mestni hiši so v okviru dejav-znavanje razli~nih jezikov in kultur. Projekt je bil na državni nosti Reke kot evropske prestolnice ravni ocenjen kot ena izmed najboljših akcij za otroke v letu kulture leta 2020 (EPK 2020) slovesno 2016 in Reki prinesel priznanje in uvrstitev med mesta, prijazna predstavili slikanico z naslovom Razli~ni, otrokom. a enaki. Nastala je v sklopu projekta Raz- V okviru projekta Razlike med ljudmi, predstavljenega na like med ljudmi, z željo spodbujati spo­ prisr~ni sklepni prireditvi lani v KPD Bazovica, so mal~ki v re­škem vrtcu ^ebelice (P~elice) pod vodstvom mentorice Biljane Franciškovi} po mesec dni spoznavali makedonski, albanski in slovenski jezik in kulturo, pridno risali, peli in plesali. Svoja spoznanja so strnili v besedo, sliko in makete, predstavljene na lanski razstavi, na kateri so napovedali tudi izid slikanice. V njej so tako izbor ilustracij in besedila (Klara Huljev, Alani Ru­ži}, Lleilla Sadrija, Vita Sušec in Sasha Tijan), ki so prevedena v hr vaš~ino in omenjene tri jezike. Male avtorice so se ob tej priložnosti s krajšim nastopom predstavile tudi v kulturnem programu. Slikanico je oblikovala priznana reška oblikovalka Vesna Rož­man, uredila dr. Kristina Danki}, kot ena izmed pobudnic je pri projektu sodelovala tudi dr. Barbara Riman, raziskovalka na Inštitutu za narodnostna vprašanja (INV) iz Ljubljane, ki je med drugimi podprl izdajo slikanice. \Marjana Mirkovi} Še bomo prišli, so obljubili u~enci slovenš~ine iz matuljske šole. Arhiv KPD Bazovica. 15. marec, Slovenski dom KPD Bazovica Raziskovalna enota INV na Reki K PD Bazovica je v jubilejnem letu dobila novo, pomembno obogatitev, sedež nove raziskovalne enote INV, prve na Hr­vaškem in tujem nasploh. Slavnostno sta jo odprla minister, pri­stojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc, in direktorica INV, dr. Sonja Novak-Lukanovi~. Slovesnosti se je udeležilo tudi ve~ visokih gostov, med drugimi župan Primor­sko-goranske županije Zlatko Komadina, reški župan Vojko Obersnel, veleposlanica RS v RH dr. Smiljana Knez, predstavniki slovenskega ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MI­ZŠ) ter Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc ter ~lani slo­venskih organizacij. Vodja enote je postala dr. Barbara Riman, sicer zaposlena na INV, znanstveno-raziskovalni ustanovi, ki je med prvimi prepoznala pomen raziskovanja problematike slo­venstva na Hrvaškem. Za to je najbolj zaslužna ve~letna razi- Visoki gostje poudarili skovalka tega podro~ja, znanstvena svetnica na INV, dr. Vera pomen nove enote. Foto: Marjana Mirkovi} Kržišnik Buki}, tudi navzo~a na slovesnosti. Med nagovori viso­ V organizaciji nove enote INV je potekala znanstvena kon­ferenca Raziskovanje slovenstva na Hrvaškem: v~eraj, danes, jutri, posve~ena letošnji sedemdesetletnici društva. Navzo~e je pozdravil minister, pristojen za Slovence v zamej­stvu in po svetu Gorazd Žmavc, program pa je povezovala dr. Barbara Riman. Uvodno predavanje je imela dr. Vera Kržišnik Buki} (Teoreti~no­metodološka izhodiš~a raziskovanja slovenstva na Hrvaškem), v nadaljnjem programu pa je bilo najve~ pozornosti namenjene jeziku. Sodelovali so dr. Devan Jagodic s Slovenskega razisko­valnega institute (SLORI) v Trstu (Socioling visti~ni oris sloven­ske skupnosti v Italiji), mag. Martina Piko Rustia s Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu (Slovenš~ina v družini: jezikovne iniciative na avstrijskem Koroškem), mag. Katarina Pajni~, ki živi v Celovcu, a še vedno spremlja temo svoje zanimive in pri tukajšnjih slovenskih društvih odmevne magistrske naloge z naslovom Struktura in položaj Slovencev na Hr vaškem, dr. Mojca Medvešek z INV (Perspektive u~enja slovenskega jezika v Varaždinski županiji), Marko Koprivc s slovenskega MIZŠ (Ali so izkoriš~ene vse možnosti za izvaja­kih gostov je njeno vlogo posebej omenil Darko Šonc, se ji zahvalil za vse plodovito raziskovalno delo in zlasti za dolgoletno neutrudno zavzemanje za ustanovitev enote. Z zadovoljstvom, da "smo enoto na­posled le do~akali", je dr. Barbari Riman zaželel uspešno delo in izrazil upanje, da bo podobna raziskovalna enota prav kmalu odprta tudi v Zagrebu. Župana Reke in PGŽ sta med drugim po­udarila povezanost s Slovenijo, Vojko Obersnel pa se je ozrl tudi na letošnji jubi­lej društva in spomnil, da si je Reka prav zaradi ve~kulturne in narodnostno pisane sestave mesta priborila naslov EPK 2020. Pomen nove enote je posebej poudaril tudi Gorazd Žmavc, ki se je kot minister zav­zemal za njeno uresni~itev, za kar so se mu rojaki na Reki tudi ob tej priložnosti iskreno zahvalili. V imenu gostitelja, KPD Bazovica, pa je navzo~e pozdravila podpredsednica Jasmina Dla~i}. KPD Bazovica je pripravila tudi kul­turni program, v katerem so nastopili u~enci reške Glasbene šole Ivana Ma­teti}a Ronjgova, med njini tudi sestra in brat, Eva in Miron Lon~ari}, ter za­plesala folklorna skupina društva pod vodstvom Nataše Grlica, ob glasbeni spremljavi Ivana Simi}a na harmoniki in Ivana Hareja na kontrabasu. \Marjana Mirkovi} nje u~enja slovenskega jezika za sloven­sko skupnost na Hrvaškem?), mag. Marko Smole iz etnološke zbirke (EZ) rodbine ^op Pal~ava šiša v goranski vasici Plešce (Deset let raziskovanja EZ Pal~ava šiša v dolini zgornje Kolpe in ^abranke), mag. Ivan Armanda (Nadškof Alojzij Stepinac in pomo~ pregnanim slovenskim konven­tualcem med drugo svetovno vojno – sta­nje raziskanega in možnosti nadaljnjih raziskav), dr. Kristina Riman s pedagoške fakultete univerze Jurja Dobrile v Pulju (Slovenci na Hrvaškem kot kronisti hrva­ško-slovenskih odnosov), dr. Filip Škiljan z zagrebškega Inštituta za migracije in na­rodnosti (Obsoteljski Slovenci na obmo~ju Zapreši}a) in Ivan Miškulin, študent reške .lozofske fakultete, ki je pod mentorstvom dr. Barbare Riman raziskal Življenje in delovanje monsinjorja Leopolda Jurce, s posebnim poudarkom na istrskem obdobju (1929–1962) tega slovenskega duhovnika in pisatelja. Slišali pa smo tudi o nekaterih težavah, s katerimi se še vedno spoprijemajo rojaki na Hr vaškem. Krajša, a živahna razprava je, enako kot sodelujo~i, potrdila potrebo po takšnih sre~anjih tudi v prihodnje in pri~akovati je, da bo k temu prispevala tudi nova raziskovalna enota. \Marjana Mirkovi} 17. marec, Slovenski dom KPD Bazovica Mario Beganovi}: Metafora, razstava fotogra.j B ogato dejavnost KPD Bazovica že ve~ let spremlja tudi oddaja Prizma na programu Hrvaške radio-televizije (HRT), namenjena pripadnikom naro­dnih manjšin. Predstavila je tudi ve~ po­sameznih, posebej dejavnih ~lanic in ~lanov društva, avtor prispevkov pa je bil novinar in televizijski reporter HRT Mario Beganovi} iz Zagreba. Naše ve~letno sodelovanje je med drugim pri­peljalo do spoznanja, da je on tudi stra­sten fotograf, in s~asoma tudi do te njegove pr ve in edine razstave doslej. Mario Beganovi} (1974) je na HRT zapo­slen že ve~ kot dvajset let in delo z vese-vsestranski umetnik, saj v zadnjem ~asu ~edalje pogosteje do­ljem opravlja, toda, kot pravi, je ljubezen življa besedne inspiracije, jih spretno niza v krajše zgodbe in njegovega življenja tudi fotogra.ja. Po-prozne pesmi. Tako nam je predstavil tudi del svojega literar­gost motiv so prizori iz vsakdanjega ži-nega ustvarjanja, ~rtico z naslovom Ti, ter povedal, kako na­vljenja, ki odražajo njegov pogled na stajajo njegove zgodbe in fotogra.je. mesto, brez olepšav, in sam pravi, da rad O razstavi in sodelovanju z avtorjem je spregovoril vodja foto­fotogra.ra vse, kar ponuja mestno življe­grafske skupine Andrej Hromin, program je pripravila in pove­nje, "od lica do sitnica"… Poleg poznava­zovala tajnica KPD Bazovica Eva Ciglar, z glasbenim nastopom nja stroke in nadarjenosti za fotogra.jo in ubranim petjem pa popestrila klapa Kvarner. pa kaže, da se v njem vse bolj prebuja tudi \Povzeto po zapisu Eve Ciglar 21. marec, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ljubljana Vprašaj (?), razstava fotografske skupine KPD Bazovica N a Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu so odprli razstavo fotogra.j fotografske skupine KPD Bazovica z naslo­vom Vprašaj (?). Tajnica društva Eva Cigler je navzo~im predstavila pestro dejavnost rojakov na Reki, ~lan KPD Bazovica Natko Štigli}, študent Akademije za glasbo v Lju­bljani, pa je ob tej priložnosti ve~er obogatil s krajšim programom na kitari. Zaslužna za enoto, dr. Vera Kržišnik-Buki}. Foto: Marjana Mirkovi} Eva Ciglar in Natko Štigli}. Foto: www.uszs.gov.si IZ DRU[TVA IZ DRU[TVA 22. marec, ^eški dom T. G. Masaryka, Reka Sprejem PGŽ za manjšinske organizacije P rimorsko-goranski župan Zlatko Komadina je sprejel vodil­ne ~lane društev in manjšinskih svetov ter predstavnike S slovesnosti v ^eškem narodnih manjšin PGŽ-ja ter jim izro~il pogodbe o so.nancira­ domu T. G. Masaryka. nju programov in projektov. Tudi tokrat je poudaril, da so "na- Foto: www.pgz.hr Še sanjalo se nam ni, da bomo v prostorih slovenskega MIZŠ imele priložnost nastopiti z našo priredbo humoreske Fra­na Mil~inskega, Butalci so šli po vino. Pa je res. Nastopile smo na ob~nem zboru Društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije (DUPDS), ki vsako leto ob tem pripravi tudi kratek kulturni program. Letos je bil poudarek na branju literarnih besedil oz. Rasto~i knjigi, kot so poimenovali to gibanje. Giba­nje Rasto~a knjiga so izvajalci programa navzo~im predstavili in ponazorili z bronastim kipom Deklice z rasto~o knjigo kipar­ja Jerneja Malija, postavljenim v parku Župan~i~eva jama tik ob parku Navje. Knjiga v dekli~inih rokah vsako leto pridobi nov verz, ki ponazarja ljubezen do slovenske besede, kulture, naroda. Kip simboli~no povezuje slovenske knjižne mejnike od Brižinskih rokopisov, Trubarjevega Abecednika in Katekizma, Dalmatinove Biblije in Prešernovih Poezij do sodobnikov v slo­venski književnosti. Knjiga v dekli~inih rokah vsako leto zra­ste in se obogati tudi z novimi imeni literatov. Tudi kipec se vsako leto "dvigne" za dva centimetra, ker se dodajo nova sporo~ila o pomenu sožitja, strpnosti, izobraževanja, osebne in skupne rasti v prihodnost. In kako smo se me znašle v tem kulturnem programu? Na po­budo Dragice Motik, naše nekdanje u~iteljice dopolnilnega pou­ka slovenš~ine (DPS), zdaj tudi ~lanice DUPDS in soustvarjalke kulturnega programa, smo bile povabljene tudi me, Slovenke iz zamejstva. Dragica Motik je navzo~im predstavila, kako v za­mejstvu rastemo s knjigo, seveda s knjigo v slovenš~ini in slo­venskih avtorjev, kako smo pri DPS na Reki spoznavali pisatelja Frana Mil~inskega in knjigo Butalci ter zakaj smo izbrali ome­njeno humoresko, jo priredili in oživili pred ob~instvom. Poleg Lili ^argonja, Glorie Segnan, Zdenke Kallan Verbanac in Gora­ne Pecirep je nastopila tudi Marina Pavli}, študentka arhitektu­re v Ljubljani. Po uspešnem nastopu in navdušenem ob~instvu smo prejele pisno zahvalo in nadaljevale prijetno druženje. rodne manjšine bogastvo PGŽ", ki je tudi za letos .nan~no podprla programe 35 društev v skupnem znesku 525.000,00 kun, namenjenih za razli~ne oblike ohra­njanja manjšinske kulture, dejavnosti mladih, sre~anja, medijsko in založniško dejavnost ter športne in druge vsebine. Sprejema sta se udeležila tudi predsedni­ka društev KPD Bazovica Zvonimir Sti­peti} in KPD Snežnik iz Lovrana Vasja Simoni~. V kulturnem programu ob tej slovesni priložnosti sta iz KPD Bazovica nastopila mešani pevski zbor, ki ga vodi Zoran Badjuk, in folklorna skupina, po­leg njiju pa še folklorna skupina Ra~ek, ki deluje v okviru društva ^eška beseda Reka. Ve~: www.pgz.hr \Marjana Mirkovi} Obisk smo kon~ale s sprehodom ob Lju­bljanici, uživale v pogledu na ~olni~ke in vrbe, ki so komaj pognale svetlo zelene listke in si v lesku vode ogledovale svojo novo pomladno pri~esko. Povzpele smo se še na grad in iz višav pomahale zasa­njani Ljubljani. Najlepše se zahvaljujemo Dragici Motik, da smo doživele tudi ta ve­liki izziv in se potrdile v svojih igralskih veš~inah, ponosne in po~aš~ene, da smo tudi me prispevale našo drobtinico v gi­banje Rasto~a knjiga. Skupina za raziskovanje kulturnega izro~ila (Lili ^argonja, Gloria Segnan, Zdenka Kal­lan Verbanac, Gorana Pecirep) 25. marec, Kulturni dom, Podnanos Primorska poje Mešani pevski zbor (MePZ) KPD Ba­zovica je tudi letos sodeloval na priljubljeni reviji Primorska poje. Nastop pod vodstvom Zorana Badjuka je tokrat potekal v Kulturnem domu v Podnanosu, predstavili pa so se skupaj z MePZ Ulka iz Ankarana, ki ga vodi Miran Zadnik, MePZ arhiVOX iz Ljubljane pod vod­stvom Olge Kuzmich, Komornim zborom Arima iz Postojne, ki ga vodi Miha Bole, Ženskim pevskim zborom (ŽePZ) Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše z zborovodkinjo Slavico Znanin, Moškim pevskim zbo­rom (MoPZ) Kraški dom iz Repentabra pod vodstvom Vesne Guštin in žensko vokalno skupino Vinika iz Brd, ki jo vodi Franka Žgavec. Letošnja revija je bila posve~ena 70. obletnici priklju~itve Pri­morske mati~ni domovini, 80. obletnici smrti zborovodje in skladatelja Lojzeta Bratuža (1902–1937) ter 130. obletnici roj­stva zborovodje, skladatelja in urednika Zorka Prelovca (1887– 1939). Od 3. marca do 23. aprila je na 32 koncertih nastopilo skupno 210 primorskih zborov ter slovenskih zborov iz Italije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije. Ve~: www.zpzpz.si. 22. marec, MIZŠ RS, Ljubljana Skupina za raziskovanje kulturnega izro~ila z Butalci v Ljubljani 28.–31. marec, Central hotel, Ljubljana Seminar za u~itelje DPS v tujini V organizaciji ministrstva za izobraže­vanje, znanost in šport Republike Slovenije (RS) in Zavoda RS za šolstvo je letošnji seminar za u~itelje dopolnilnega pouka slovenš~ine (DPS) potekal v Lju­bljani. Na programu je bila vrsta zanimivih in koristnih predavanj s podro~ja etnologi­je, jezikoslovja in uporabe spletnih por­talov, predstavljeni so bili primeri dobre prakse iz Belgije, Nem~ije in Švice ter kulturni program v izvedbi znanega slo­venskega pisatelja, pesnika in igralca Andreja Rozmana-Roze. V delovnem de­lu so bili udeleženci organizirani v ve~ skupin, glede na obmo~je delovanja (v državah nekdanje Jugoslavije, Nem~iji, Avstriji in Švici ter drugih državah), se seznanili s priporo~ljivim leposlovjem za mlade in projektom Širjenje slovenske besede med Slovenci v zamejstvu in po svetu (portal Biblos) ter obiskali kulturni 31. marec, OŠ Pe}ine, Reka / OŠ D. Andrije Mohorovi~i}a, Matulji Predstavitev pouka slovenš~ine O Š Pe}ine na Reki in OŠ Dr. Andrije Mohorovi~i}a v Matuljih, kjer kot iz­birni predmet na podlagi manjšinske za­konodaje poteka u~enje slovenš~ine po t.i. modelu C, je obiskala tudi veleposlanica RS v RH dr. Smiljana Knez. Pouk na teh šolah je predstavila u~iteljica Andrea Šlosar, veleposlanica pa je ob tej prilo­žnosti v imenu Zavoda RS za šolstvo obema podarila zbirko knjig v slovenš~ini. Bogato knjižno darilo je veleposlanica me­sec pred tem izro~ila tudi na OŠ Kozala na Reki, o ~emer so pisala tudi prejšnja Sopotja. Na OŠ Pe}ine je izbirni predmet slovenš~ine na urniku od šol. l. 2009/10, na pobudo takratne ravnateljice, rojakinje Irene Margan, ki je slovenš~ino naprej sa­ma prostovoljno pou~evala tri leta (2006–2009), zatem pa je to kot izbirni predmet prevzela Vida Srdo~. MePZ KPD Bazovica tudi letos na reviji Primorska poje. Foto: Anita Hromin bazar in knjigarne, sre~anje pa je bilo tudi priložnost za med­ sebojno izmenjavo izkušenj in navezovanje novih stikov. Sre~anja sta se med drugimi udeležili tudi u~iteljici Vida Srdo~, ki pou~uje v KPD Bazovica na Reki in SKD Istra v Pulju, ter Eva Ciglar, ki DPS vodi v SKD Lipa v Buzetu in je tudi tajnica dru­štva na Reki. Kot je ob tej priložnosti med drugim povedala, zanimanje za u~enje slovenskega jezika naraš~a, DPS v Buzetu obiskuje ve~ odraslih, ki v srednjem starostnem obdobju za­~utijo potrebo po vra~anju h koreninam, medtem ko kot tajnica društva na Reki opaža, da se k pouku slovenš~ine vse bolj prija­vljajo maturanti, ki nameravajo študirati v Sloveniji. Ve~: www. slovenci.si. \Marjana Mirkovi} 8 9 IZ DRU[TVA IZ DRU[TVA sa so si zatem poveznili na glave in se veselo odpravili v pohod na ~okoladne pirhe, ki jih je velikono~ni zajec zvito skril po vrtu. Po napetem boju za ~okoladne pirhe so se otroci vrnili v prostore dru­štva, se pogostili z velikono~nim kruhom in v tehniki origami izdelali še zaj~ke. Bi­lo je veselo in zabavno. \Natali Iskra 1. april, Slovenski dom KPD Bazovica Plesni ve~er: Mimo ritma in Midnight band Pouk slovenš~ine predstavljen tudi v matuljski šoli. Foto: Marjana Mirkovi} sar imajo na OŠ Pe}ine idealne razmere, s svojo u~ilnico in zbirko knjig ter periodiko, vsako leto pa se odpravijo tudi na izlet v Slovenijo, da u~enci vse, o ~emer se u~ijo, spoznajo tudi v živo. Letos imajo na programu obisk Kek~eve dežele. Skupina u~encev slovenš~ine se je s prisr~nim nastopom predstavila tu­di tokrat in navdušila visoko gostjo, dr. Smiljana Knez pa se je v krajšem nagovoru zahvalila šoli ter ravnateljici Jasni Vukoni} 1. april, Vrtec Bulevard, Reka Spomladanski valdorfski sejem N a spomladanskem valdorfskem sejmu, ki ga redno organizi­ra vrtec Bulevard, se je z ljubkim nastopom tokrat predsta­vila tudi skupinica mal~kov, ki obiskujejo krajši program u~enja Foto: Marjana Mirkovi} 1. april, Slovenski dom KPD Bazovica Likovna delavnica za najmlajše P r va likovna ustvarjalna delavnica spada med štiri dogodke za najmlajše, ki jih ima mladinska skupina KPD Bazovica v na~rtu za letos. Potekala je na temo velikono~nega praznova­nja, udeležilo pa se je je šest otrok, starih od štiri do sedem let. Pod vodstvom Roberte Cetine in s pomo~jo ~lanic mladinske skupine – Ivane Bakovi}, Marine Bubni}, Natali in Staše Iskra, Žuni~ pa tudi navzo~i Ireni Margan. S krajšim in prisr~nim nastopom so se veleposlanici predstavili tudi u~enci slo­venš~ine na OŠ Dr. Andrije Mohorovi~i}a v Matuljih, kjer na pobudo KPD Bazovica ta pouk poteka od šol. l. 2013/14, najprej z u~iteljico Vido Srdo~, od šol. l. 2015/16 pa z Andreo Šlosar. Organiziran je tudi na podružni~ni šoli v Juši}ih, obiskuje pa ga 40 zelo motiviranih u~encev, ve~i-no­ma potomcev slovenskih družin iz teh krajev blizu meje. Andrea Šlosar se je na slovesnosti o tej priložnosti za podporo zahvalila tudi slovenskemu manjšinske­mu svetu na županijski in ob~inski rav­ni, pomen tega pouka pa so v svojem nagovoru poudarili ravnateljica Astrid Massari, tamkajšnji župan Mario ^iko­vi}, ki je spomnil tudi na številne vezi te­ga obmejnega kraja s Slovenijo nasploh, in v imenu PGŽ vodja oddelka za vzgojo in izobraževanje Edita Stilin. Veleposla­nica pa je med drugim pohvalila klju~no vlogo ravnateljev in opozorila na pomen u~enja jezika sosede tako v Sloveniji kot tudi na Hr vaškem ter izrazila upanje, da se bo zanimanje za slovenš~ino v priho­dnje pokazalo tudi na srednješolski rav­ni. \Marjana Mirkovi} slovenš~ine, Igralne urice. Zapeli in zaple­sali so rajalno igrico v pozdrav pomladi, s katero vedno za~nejo enourni program, ki od za~etka marca poteka dvakrat teden­sko, ob ponedeljkih in sredah. Vodja, vzgo­jiteljica Laureta Španjol, je ob tej prilo­žnosti uprizorila tudi lutkarsko predstavo v slovenš~ini Gradi~ in med drugim pove­dala, da otroci prihajajo redno, ~as jim hi­tro mineva ob pesmi in plesu, risanju in igranju, radi pa prisluhnejo tudi pravlji­cam in Pal~ku Skrival~ku, ki jih redno obiš~e. Program obiskuje šest otrok, ki so slovenskih korenin po enem izmed star­šev, in vodstvo vrtca napoveduje, da se bo nadaljeval tudi jeseni. \Marjana Mirkovi} Ivone Novakovi}, Ade Osmanagi} in Enrice Tomljanovi} – so izdelovali okra­sne velikono~ne spominke. Na za~etku druženja so otroci napravili zaj~ja ušesa in jih okrasili z veliko spomladanskih motivov, cvetjem, pirhi, metulji ipd. Uše- Ustvarjalno in zabavno. Foto: Marjana Mirkovi} Plesalo je staro in mlado. Foto: Marjana Mirkovi} Poleg fotogra.j za prijeten ve~er poskrbela tudi skupina Mimo ritma. Arhiv KPD Bazovica. P o dolgih letih se je v dvorani KPD Ba­zovica znova plesalo, skoraj tako, kot so se zavrteli nekdaj, so se nostalgi~no spomnile nekatere obiskovalke. S svojim programom sta navdušili skupini Mimo ritma in Midnight band. Plesni ve~er je potekal v po~astitev pete­ga rojstnega dne glasbene skupine KPD Bazovica, Mimo ritma, ki je nastala ob spodbudi, trudu in mentorskem vodstvu Ivana Hareja - Harryja, dobro znanega v reških glasbenih krogih, med drugim tu­di ~lana nekdanje priljubljene reške sku-pine Uragani, znane po vsej nekdanji skupni državi. Skupino Mimo ritma se­stavljajo ve~inoma ljubiteljski glasbeni­ki, Ivan Harej je poskrbel tudi za njihovo osnovno glasbeno znanje in danes uspe­šno spremljajo dogodke in prireditve v društvu. Na repertoarju imajo slovenske in svetovne zimzelene uspešnice, zabav­ne pesmi in druge melodije, pripravljajo pa se tudi že na snemanje svojega prvega predstavitvenega videa. V glasbeni sku­pini nastopajo Zinka Boži~ek, Nerina Bratovi}, Dubravka Dijani}, Dionis Juri}, pevka Zdenka Kallan Verbanac, Andrej Mohar in Predrag Zmaila. Program sku-pine Mimo ritma, ki ga je z zahvalo Har­ryju in polni dvorani napovedala Zdenka 4. april, Slovenski dom KPD Bazovica Tihožitje, razstava fotogra.j Kallan Verbanac, je že s prvo pesmijo, Najdraža Rijeko, poskr­bel za dobro razpoloženje in vse generacije kaj hitro dvignil na noge ter zapolnil plesiš~e. Vsi so si bili edini, da je Harry zadel v polno in pripravil ve~er, ki bi ga veljalo ponoviti. To posebej velja tudi za nastop gostujo~e skupine Midnight Band, ki je navdušila ob~instvo in z dobro glasbo in veliko energije izpolnila ve~ji del ve~era. Uživali smo tudi tisti, ki smo zgolj sede v glavnem udarjali takt. Navzo~e je pozdravila in se društvu zahvalila za gostoljubje pevka Tanja Keš, sicer stara znanka odra Slovenskega doma, v katerem je ve~ let plesala v legendarni sestavi folklorne skupine. Za glasbeni nastop je Ta­nji Keš, eni izmed svojih nekdanjih najljubših ~lanic, med dru­gimi ~estitala tudi dolgoletna vodja te skupine, nekdanja baletna plesalka HNK Ivana pl. Zajca, Sonja Kern Svoboda. Skupino Midnight Band, ki ima za seboj tudi uspešne nastope v okviru reškega društva rokerjev iz šestdesetih let LP Rock, poleg Tanje Keš sestavljajo še Jadran Frank, Livio Hubi~ka, Ro­bert Lipovac, Zoran Papi} - Pape, Damir Pauleti} - Pablo in Dar­ko Tolja. Upajmo, da nas bodo v Slovenskem domu še kdaj razveselili s svojim nastopom. \Marjana Mirkovi} ^ lani fotografske skupine KPD Bazovica so pridni in prave mravljice. Poleg tega da so pogosto na terenu in s svojimi po­snetki lovijo nepozabne trenutke in podo­be, radi prisko~ijo na pomo~ kolegom iz drugih društev pri pripravi razstav, gostijo razli~ne fotografe in organizirajo razli~ne projekte ter gostujo~e razstave na Reki in širše, tudi zunaj meja, sodelujejo na foto­grafskih nate~ajih in sodelujejo s fotograf­skimi klubi v Sloveniji, za društvo pa so posebej pomembni, ker skrbijo za njegov arhiv, je v vabilu za razstavo Tihožitje med drugim zapisala tajnica Eva Ciglar. Razstava je tudi tokrat napolnila klubsko sobo, stene polepšala z vrsto lepih fotogra.j, razpoloženje navzo~ih pa z vedrim kul­turnim programom že nepogrešljive glasbene skupine Mimo rit­ma, ki jo vodi Andrej Mohar. \Povzeto po zapisu Eve Ciglar 10 11 7. april, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, Zagreb Letna skupš~ina N a sedežu krovne organizacije, v društvu Slovenski dom v Zagrebu, je potekala redna letna skupš~ina. Udeležili so se je vodilni predstavniki vseh društev z izjemo društva iz Osi­jeka, na dnevnem redu pa so bila poro~ila o .nan~nem in pro­gramskem delovanju ter na~rti za prihodnje. Skupš~ino je vodil predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc. Kot je med drugim povedal, je beseda znova tekla tudi o nekaterih vprašanjih, ki že dolgo žulijo rojake na Hrvaškem: to so razli~en status društev v obmejnih županijah – ta so v Slo­veniji obravnavana kot zamejci –, in drugod, t. i. izseljenskih društev; zatem prostorska stiska posameznih ~lanic in po­manjkanje sredstev ter ne nazadnje, za rojake na Hrvaškem nerazumljiva merila za sprejem v državljanstvo RS, kot je deni­mo pogoj o petletnem delovanju v društvih. Na skupš~ini so spomnili na jubilej krovne organizacije, ki pra­znuje letos 25 let delovanja, zato bo letno sre~anje vseh društev tokrat v Zagrebu in seveda posebej slovesno. 7.–13. april, Golem, Albanija Razli~nost povezuje, YEN Gradimo mostove. Foto: Valentino Floreancig V odja mladinske skupine KPD Bazovica Ivona Novakovi} in ~lanica Natali Iskra sta se po februarskem seminarju pri rojakih v Trstu udeležili tudi druge letošnje pobude v izvedbi krovne organizacije mladih pripadnikov evropskih manjšin (YEN), velikono~nega seminarja z naslovom Gradimo mostove. V obmorskem mestecu Golem so ga gostili Vlahi iz Albanije, zbralo pa se je 98 mladih iz vse Evrope: Frizijci iz Nem~ije in Nizozemske, Vlahi iz Srbije, Albanije in Makedonije, Nemci iz Rusije in Danske, Gradiš~anski Hrvati iz Avstrije in Madžar­ske, Kašubi iz Poljske, Lužiški Srbi iz Nem~ije, Retoromani iz Švice, Krimski Tatari, Južni Tirolci ter Slovenci iz avstrijske Ko­roške, Trsta, Bene~ije in z Reke. Potekal je tudi ob~ni zbor or­ganizacije YEN, na katerem je bila v nov upravni odbor izvoljena tudi tržaška Slovenka Nastja Slavec, ~lanica skupine Mladi v odkrivanju skupnih poti (MOSP). YEN si prizadeva, da bi združil razli~ne manjšinske glasove v boju proti stereotipom, predsodkom in vsem vrstam diskrimi­nacije do etni~nih in narodnih manjšin. Na prepri~anju, da razli~nost povezuje, je temeljil tudi celoten program seminarja. Skupš~ine se je iz KPD Bazovica udeležil ~lan upravnega odbora Milan Grlica. Marjana Mirkovi} Darko Šonc. Foto: Marjana Mirkovi} Naslov Gradimo mostove se nanaša na idejo, da so lahko manjšine zaradi svoje dvojne stvarnosti most med razli~nimi kulturami. Udeleženci so obravnavali pod­ro~ja prava, javnega nastopanja, politi~­nega dialoga, u~inkovite komunikacije ter nasploh utrjevali znanja, ki so kori­stna za delovanje znotraj kakršnekoli or­ganizacije. Delili so izkušnje manjšinske problematike in iskali odgovore na sku­pna vprašanja. Odkrivali so, da obravna­vane težave ne zadevajo le omenjenih manjšin, temve~ obstajajo povsod, kjer prihaja do stika med razli~nimi kulturami in kjer primanjkuje medkulturnega dialo­ga. Takih okoliš~in je predvsem v Evropi vse ve~ in ~uti se potreba po iskanju pri­mernih rešitev. Na tem podro~ju se prav iz manjšinskih stvarnosti lahko ~rpa marsi­kateri primer dobre prakse. Izoblikovali so tudi resolucijo o klju~nih problemih evropske mladine. Spremljevalni program pa jim je omogo~il bolje spoznavanje manjšinskega položaja Vlahov v Albaniji, obisk zgodovinskega mesteca Berat, de­gustacijo albanskih vin in olja, tematske ve~ere in priljubljeno izmenjevalno tržni­co, s predstavitvijo tipi~nih jedi in glasbe posameznih manjšin. Kar daje seminarju poseben ~ar, pa je navezovanje stikov z mladimi iz najrazli~nejših okolij, ki jih združujejo razgledanost, odprtost in že­lja, da bi tudi sami pripomogli k spre­membam za složno sobivanje. Ve~: www.slovenci.si \Marjana Mirkovi} 10. april, Slovenski dom KPD Bazovica Skupš~ina društva S kupš~ino je vodil predsednik Zvoni­mir Stipeti}, na dnevnem redu pa je bil poleg poro~il o lanskem delu in pre­gledu nadzornega odbora tudi sklenjen rebalans sredstev. Dejavnost v letu 2016 so strnjeno pred­stavili vodje skupin: Zvonimir Stipeti} – mešani pevski zbor; ob tem je spomnil na letošnji jubilej in v dvorani posebej pozdravil pevca Jožeta Grlico - Pepija, ki v zboru poje od za~etka. Povzel je nasto­pe na doma~em odru in gostovanja ter napovedal izid zgoš~enke. Zbor že peto leto uspešno vodi Zoran Badjuk, šteje 40 17. april, Slovenski dom KPD Bazovica Obisk planincev iz Bene~ije Z a velikono~ne praznika so ~lani Pla­ninske družine Bene~ije pod vod­stvom predsednice Luise Battistig obiskali otok Krk. Namestili so se v Ba­ški, na skrajnjem jugovzhodu otoka, in v dveh dneh prehodili ve~ planinskih poti v okolici. Na veliko no~ jih je vodja pla­ninske skupine KPD Bazovica Darko Mo­har vodil od Treskavca prek najvišjega vrha na otoku, Obzove, do mrgarjev (pa­stirskih ograd) na Lipici. Na poti domov so se v ponedeljek ustavi­li še v KPD Bazovica na Reki, tam pa so jih prisr~no pri~akali ~lani planinske skupine društva. V ve~ kot enournem druženju so izmenjali medsebojne izku­šnje, zapeli in se seveda dogovorili o na­pevcev, pet novih ga je malce pomladilo, želja po mladih mo~eh pa ostaja, je še poudaril Zvonimir Stipeti}. Pestro dejavnost planinske skupine je povzel vodja Darko Mohar, od razstav in pohodov do sodelovanja z drugimi planinskimi društvi, ob koncu pa napovedal še letošnje dogodke, organizirane ob pet­najstletnici skupine, in vzpon na štiritiso~ak. Mladinska sku­pina je med drugim sodelovala na seminarjih v tujini, je v poro~ilu zapisala vodja Ivona Novakovi}. O dramski skupini je spregovoril Milan Grlica, izrazil zadovoljstvo z uspešnimi, do­bro obiskanimi in pohvaljenimi nastopi ter nagrajenimi vloga­mi, za letos med drugim napovedal nastop na festivalu ljubiteljskih gledališ~ v Mavhinjah pri Trstu in se vsem sodelujo~im zahvalil za prizadevnost in trud. Anita Hromin je strnila raznovrstno delo dvanajst~lanske fotografske skupine, od razstav, gostovanj in u~nih izletov do koledarja, ki ga je ob lanski desetletnici skupine oblikoval Andrej Hromin, zdaj novi vodja skupine. Folklorne nastope in gostovanja je predstavila vodja skupine Nataša Grlica, povedala, da imajo 42 ~lanov in da si želijo skupino pove~ati z mlajšo generacijo in predvsem moškimi plesalci. Glasbena skupina je lani spremljala ve~ na­stopov in dogodkov drugih skupin, pripravlja pa se tudi na samostojne nastope. Na skupš~ini je bila predstavljena še de­javnost likovne skupine pod strokovnim vodstvom Ade Osma­nagi}, skupine za raziskovanje slovenskega kulturnega izro~ila in dopolnilnega pouka slovenš~ine (DPS), ki ga vodi Vida Sr­do~. Zvonimir Stipeti} je poro~al tudi o vzdrževalnih delih na poslopju Slovenskega doma in povedal, da ima društvo nova hišnika, Maria in Tamaro. Sledilo je .nan~no poro~ilo in bilo soglasno sprejeto, vsa dokumentacija pa je na željo zainteresi­ranih po dogovoru na vpogled pri tajnici. Odlo~be o sredstvih za 2017 društvo še ni prejelo, Zvonimir Stipeti} je ob koncu vse pozval k var~evanju in prizadevanju za uresni~itev redne de­javnosti in prazni~nega programa novembra letos. \Marjana Mirkovi} daljnjem sodelovanju. ^lani Bazovice upajo, da bodo kmalu obiskali Matajur in beneške Slovence v njihovem kraju. Možno­sti za sodelovanje pa je veliko ve~, saj imajo Bene~ani dramsko in folklorno skupino, in pri~akovati je, da bodo tudi druge sku-pine našega društva gostile in obiskale te prisr~ne slovenske zamejce. \Darko Mohar Na Obzovi. Foto: Darko Mohar 20. april, Svet za narodne manjšine RH Razporeditev sredstev 2017 S vet za narodne manjšine RH je sprejel letno poro~ilo o porabi prora~unskih sredstev za leto 2016 kot podporo za programe uresni~evanja kulturne avtonomije narodnih manjšin. Sprejet je bil tudi sklep o razporeditvi prora~unskih sredstev v ta namen za letos (!), v skupnem znesku 31.839.500,00 kun. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ima skupno odobren znesek v višini 633.000,00 kun, od tega prejme KPD Bazovica 160.000,00 kun za redno delovanje in projekte ter 35.000,00 kun za informativno dejavnost oz. glasilo Sopotja. Ve~: www.nacionalne-manjine.info 22. april, Slovenski dom KPD Bazovica 15 let planinske skupine: Rojstni dan se praznuje skupaj s prijatelji turne znamenitosti tega znamenitega mesta. Obiskali smo tudi skromne prostore SKD Lipa, ki se po besedah predsednice sr~no bori za svoj jezik in kulturo. SKD Lipa deluje od leta 2001 in šteje osemdeset ~lanov, rojakov in njihovih potomcev. Slabo vreme in dež sta se nadaljevala tudi drugi dan našega obiska, toda nekaj ur pred nastopom je dež pre­nehal, zapihal je veter, kamnite ploš~e na Stradunu so se posušile in naš nastop se je lahko za~el. Pred cer­kvijo sv. Blaža smo ob šestih zve~er s pesmijo in plesom – kar 19 plesalcev in plesalk nas je bilo – zasijali v svojih ~udovitih nošah. Predstavili smo se s prekmurskim spletom Marko ska~e, belokranjsko Lepo Anko in gorenjskim spletom, seveda znova ob spremljavi harmonikarja Ivana Simi}a in basista Ivana Hareja. Ob~instvo, ve~inoma tuji gostje, so bili navdušeni. Gostitelji so nam za konec pripravili še prijetno druženje v konobi na samem Stradunu. Jutro pred vrnitvijo na Reko se je napovedoval ~udovit son~en dan. Imeli smo ~as za kavico in sprehod po Gružu in zadovoljni z obiskom smo zapustili Dubrovnik ter se dobro razpoloženi sre~no vrnili domov. Vso pohvalo si zaslužita Nataša in Milan Grlica za organizacijo nastopa in potovanja. \Slavica Vukovi}-Ba~i} IZLETI PLANINSKE SKUPINE KPD BAZOVICA 5. marec, Vrtnice za 8. marec – spoštujemo tradicijo ^lani PD RTV Ljubljana zadovoljni z udeležbo na turnirju. Foto: Marjana Mirkovi} P laninska skupina KPD Bazovica je bila ustanovljena 24. aprila leta 2002. Vseh petnajst let delovanja so planinci Ba­zovice, poleg tega da so hodili po hribih in se vzpenjali na vr­hove, organizirali razstave in predavanja, posvetili pa so se tudi povezovanju planincev iz razli~nih dežel in razli~nih naci­onalnosti. Zato so se odlo~ili, da rojstni dan proslavijo skupaj z dolgoletnimi prijatelji. V soboto, 22. aprila, so tako organizi­rali turnir v priljubljenih športih in nanj povabili društva, s katerimi so v preteklih letih najve~ sodelovali, na koncu tur­nirja pa najboljšim podelili priložnostne nagrade in odprli do­kumentarno razstavo o petnajstih letih svojega delovanja. Kljub temu da se na turnir iz razli~nih razlogov niso odzvala vsa povabljena društva, je bil izpeljan brezhibno. Planinci so tekmo­vali v balinanju in pikadu, kot presene~enje pa je bilo ob koncu 29. april, Mednarodna prireditev, Dubrovnik Nastop folklorne skupine KPD Bazovica Nastop tudi pred cerkvijo sv. Blaža na Stradunu. Foto: Milan Grlica Naša folklorna skupina se je z veseljem odzvala vabilu SKD Lipa iz Dubrovnika za nastop v okviru mednarodne priredi­tve Runners Day's Dubrovnik, ki vklju~uje maraton in polmara­ton. Naš plesni nastop s pesmijo in v tradicionalnih nošah je bil na tej prireditvi v organizaciji Turisti~nega društva (TD) uvrš~en v dogajanja na Stradunu, osrednji dubrovniški ulici, ki po teku po obzidju, dolgem 1940 m in z ve~ kot tiso~ (1080) stopnicami, postane prizoriš~e za vse druge dogodke. pripravljeno vle~enje vrvi, ki se je pokaza­lo za najrazburljivejši del turnirja. Ker na to tekmovanje niso bili pripravljeni vsi go­stje, so jim gostitelji "posodili" svoje ~lane, da bi vse potekalo po pravilih. ^lani PD Opatija, PD RTV Ljubljana, Obalnega PD Koper, PD Snežnik (z eno udeleženko) iz Ilirske Bistrice in doma~ini so lahko uži­vali v prijetnem son~nem dnevu. Na kon­cu športni dosežki niso bili preve~ v ospredju, pomembnejše je bilo druženje. Tudi razstava dokumentarnih posnetkov je bila zasnovana tako, da pokaže pet­najst let sodelovanja in povezovanja z zamejci iz Italije in Avstrije, rojaki iz BIH ter razli~nimi društvi iz Slovenije in Hr­vaške. Na panojih je svoje mesto našlo petnajst društev, in verjetno bi ga našlo še kakšno, ~e bi bil prostor. Po odprtju, ki se je kar zavleklo, saj so se vsi hoteli naj­ti na katerem izmed panojev, je druženje trajalo do zgodnjih ve~ernih ur. In sklep? Do proslave dvajsetega rojstnega dneva bo treba izpeljati še veliko skupnih na~r­tov in sre~anj. \Darko Mohar Ve~ mesecev smo marljivo vadili za na­stop v tem posebnem mestu. Za mnoge v naši skupini je bil to prvi obisk Dubrovni­ka, zanimiv pa je tudi za vse nas, ki smo ga že videli, saj vselej ponuja kaj novega. Na pot smo se odpravili v petek v zgo­dnjih jutranjih urah in deseturna vožnja z avtobusom, s postanki na zanimivih me­stih in kosilom v slikovitem Drnišu, je hi­tro minila. Pri dubrovniškem mostu Dr. F. Tu|mana nas je pri~akala predsednica SKD Lipa, Tanja Baleti} Cizej, in se nam pridružila. Pozdravila nas je v odli~ni slo­venš~ini in bila naša gostiteljica v pravem pomenu besede vse do konca našega bi­vanja v Dubrovniku. Po nastanitvi v ho­stlih smo si ob strokovni turisti~ni vodni­ci, ki sta nam jo zagotovili TD Dubrovnik in SKD Lipa, ogledali zgodovinske in kul­Ženske v hribe je tradicionalna akcija pla­ninske skupine, s katero po~astimo 8. marec, dan žena. Namen dogodka je, da se vsi ~lani sprehodimo skozi zgodnjespo­mladansko naravo, družimo in na koncu našim ~lanicam s cvetlico zahvalimo za vse lepo in dobro, kar so nam pripravile v preteklem letu. Pred leti smo tako obiska­li Kavranovo steno na desni obali Du-bra­~ine, kraškega potoka, ki te~e skozi Crik­venico, letos smo se odlo~ili za Kotor na nasprotni obali. Turo in druženje sta pri­pravila Diana in Mario Ani~i}, ki jima gre velika zahvala za lepo pripravljen izlet. ^eprav je bil napovedan dež, ni bilo veliko odpovedi in nekaj ~ez dvajset ~lanic in ~lanov se je našlo v mokrem jutru v Cri­kvenici. Skupina B je odšla na sprehod ob morju, skupina A pa se je najprej povzpela do naselja Kotor, v katerega se z elitnim turizmom po~asi vra~a življenje. Stara vaška arhitektura, ostanki cerkvic sv. Šimuna in Jude Tadeja, sv. Jurja in sv. Trojice, vaška lokev, groma~e in prelepi razgledi na dolino Dubra~ine ter Grižane in Bribir visoko v hribu so kljub nenehnemu rosenju navdušili ekipo. Sledil je še Guljanov dolac z nekaj starimi hrasti kot primer poljedelskega na~ina nekdanjega življenja in povezave ~loveka z naravo. Tura se je kon~ala pri kapelici Matere Božje sedmih žalosti v Dolcu, od koder je sledila vrnitev na izhodiš~no to~ko. Krasen dan se je iztekel v konobi v Pavlomirju, ob žlahtni kaplji­ci in dobri glasbi, ki jo je pripravil Milan Grlica. In nobenemu ni bilo žal, da se je odpravil v tako moker dan. \Darko Mohar Kotor, pri nekdanji cerkvi sv. Trojice. Foto: Darko Mohar 12. marec, Ob koncu zime znova na Krku Petnajst let se potepamo po hribih, organiziramo razstave in pre­davanja, se družimo in povezujemo, spoznavamo nove ljudi in širimo svoja obzorja. Prav tako že petnajst let hodimo po otoku Krku. Prvi izlet je bil v letu 2003 v okolici Dobrinja na seve­rovzhodnem delu otoka. Tako je vodja skupine odlo~il, da tudi letos obidemo te poti, saj je v skupini veliko novih ~lanov, ki tega kraja ve~inoma ne poznajo. Tisti, ki so bili na prvem izletu, pa so tako in tako pozabili, kje so takrat hodili, tako da je bil izlet nekaj novega za vse udeležence. Na startu v ^iži}ih se je zbralo kar ve~ kot sto ljudi. Dva avtobu­sa, eden s ~lani PD RTV iz Ljubljane, ki zadnja leta redno priha­jajo na pohod po tem otoku, in še nekaj tistih, ki so se pripeljali z lastnimi avtomobili. Skupina B je ostala kar v ^iži}ih, se spre­hodila do ostankov cerkvice svetega Petra in ob obali zaliva Kli­mno, znanega po zdravilnem blatu. Drugi so se z avtobusi odpeljali v Šilo in od tam krenili proti Dobrinju. ^eprav vodnik ogledne ture ni napravil preve~ natan~no in je bilo malo tavanja med Šilom in Poljem, se je naposled vse sre~no izteklo. Po ogledu cerkvice svetega Vida – seveda samo od zunaj, saj doma~ini pravijo, da je njihov župnik precej zapleten ~lovek in težko odpre cerkvico, ki sega v zgodnjo romaniko, skupaj s podobno cerkvico svete Lucije v Baški – je sledil še krajši sprehod do Dobrinja, enega od petih frankopanskih kaštelov na otoku Krku, ogled mesta z najsta­rejšo glagoljaško listino otoka Krka (Darovnica slavnog Dragoslava) in odhod v Vrbnik, na kosilo v eno redkih odprtih gostiln na otoku, ki ob tem ~asu lahko pogostijo ve~ kot sto ljudi naenkrat. V nasprotju z lanskim pohodom po Krku, ko je orkanska burja skoraj onemogo~ila vrnitev domov, je bilo na letošnjem vreme ideal- no. Veliko sonca in ni~ vetra! ^isti užitek! \Darko Mohar 18. marec, Vezi s Posavjem se krepijo Vreme ni dovolilo razgleda. Foto: Vinko Šeško 2. april, 12. Prijateljstvo brez meje Na Debeli griži. Foto: Darko Mohar Gostili smo ~lane PD Lisca iz Sevnice in jih popeljali na Hahli}e. Tja se je povzpelo 41 pohodnikov, od tega 34 ~lanov PD Lisca in 7 naših ~lanov. Seveda, pomembna je bila tudi logistika v Slo­venskem domu, kjer se je pridružilo še osem ~lanov, ter logistika po telefonu – oboleli Darko. ^eprav vreme ni bilo najboljše, tako da nismo mogli uživati v lepem razgledu, so bili vsi zelo zadovoljni. Oskrbnice v domu so pripravile dobro hrano, gostje iz Sevnice pa so bili zelo zadovolj­ni, saj so se po~utili kot doma. Predvsem jih je veselilo, da so se priklju~ili tudi naši ~lani, tako da smo bili znova povabljeni na obisk Posavja. V Slovenskem domu je logistika poskrbela za sprejem. Gostje so bili presene~eni nad sprejemom in prostori, v katerih deluje KPD Bazovica. Predvsem jih je presenetilo, da zunaj meja Slovenije Sre~anje so letos organizirali tržaški planinci, potekalo je na doberdobskemu krasu. ^eprav zaradi bolezni predsednice PD Snežnik letos ni bilo bistriških planincev, je minilo v prijatelj­skem in prijetnem vzdušju. Gostje z Reke so spet lahko videli in doživeli nekaj novega. Predvsem je kraj znan po dogajanjih iz pr ve svetovne vojne in bojih na Soški fronti, nekateri spome­niki pa govorijo tudi o tistih iz druge svetovne vojne in delova­nju primorskih partizanov. delujejo društva, ki ohranjajo slovenski jezik in kulturo. Ta sprejem je odprl pro­stor celotnemu našemu društvu, da se predstavi v Sevnici s svojimi programi. Opomba vodje planinske skupine: gosto­vanje PD Lisca je sad lanskega dvodnev­nega bivanja planincev Bazovice v Posav­ju, toplega sprejema in odprtosti do takrat nam še neznanih doma~inov. In seveda, predavanja Pie Perši~ v našem društvu še eno leto poprej. \Po zapisu Mirjane Brumnjak povzel in prevedel Darko Mohar Za~etek in konec krožne poti je bil v na­selju Gabrje na cesti, ki povezuje Trži~ in Gorico, tik ob meji s Slovenijo. Pot je vo­dila ~ez Brezovec s številnimi vojaškimi jarki in kavernami, skozi slovenske vasi­ce do najvišje to~ke doberdobskega kra­sa, Debele griže (274 m), na kateri so vojaški objekti obnovljeni, odprt je tudi muzej, posve~en pr vi svetovni vojni, ta­ko da so se obiskovalci lahko seznanili s krvavimi dogodki tistih ~asov. Ob vrni­tvi so doma~ini pripravili še ogled vin­ske kleti in pokušino vina v vasici Vrh, zaklju~ek in druženje pa v Pavleti~evi dvorani Kulturnega društva Skala. Celo stavbo kulturno društvo pridno obnavlja in že zdaj je središ~e kulturnega življenja na doberdobskemu krasu. Predvsem ve­seli, da je v obnavljalna dela vklju~enih ve~ mlajših ~lanov. Prav verjetno je, da bodo v Gabrjah gostovale tudi druge sku-pine KPD Bazovica, kot so folklorna, dramska in MePZ, ter tako mo~no pri­spevale k povezovanju zamejskih Slo­vencev iz Hr vaške in Italije. \Darko Mohar 23. april, Ob rojstnem dnevu na Sveto Trojico nad Pivko Na poti od Ilirske Bistrice ~ez Knežak proti Pivki se v nekem trenutku z desne pojavi hrib, na katerem stoji cerkev. To je 1106 metrov visok vrh Sveta Trojica, lep razglednik na robu snežniških gozdov. Izbrali smo ga za cilj pohoda ob rojstnem dnevu naše skupine, saj je ta vrh sosed Snežnika, na katerega je bil organiziran naš pr vi izlet pred petnajstimi leti. Poleg tega ni preve~ zahteven, kar je prav pri­šlo ~lanom, utrujenim od sobotnih špor­tnih in kulturnih dogajanj v društvu, pa še dovolj blizu Reke je, da se ni bilo treba voziti predale~. ^eprav je bilo nedeljsko jutro mrzlo in ve­trovno, je bil vzpon uspešen za vse ude­ležence. Razgled so sicer malo motili mo~na burja in burni oblaki, tako da se je Snežnik pokazal komaj pri odhodu z vrha, Alpe pa niso bile vidne. Edino proti zahodu se je pokazal Nanos, lep vrh na 29.–30. april, Vzpon na Bo~ in Dona~ko goro na zelenem Štajerskem Spoznajmo Slovenijo! Veliko ~lanov sku-pine ni še nikoli obiskalo krajev okrog Ce­lja, Rogaške Slatine in številnih drugih mest južne Štajerske. V mlajših letih je ve­ljalo leteti po visokih hribih, Julijcih ali Kamniških in Savinjskih Alpah. Celo Ka­ravanke so bile malce prenizke in preve~ travnate. ^as je minil, planinska skupina deluje že petnajst let. Vrhovi postajajo vse višji in ~asovno vse bolj oddaljeni, tudi v kolenih in kolkih se po~asi za~enjajo ~uti­ti grehi mladosti. Zato je bil predlog Mir­jane Brumnjak za obisk Štajerske in vz­ponov na vrhova Bo~ in Dona~ko goro sprejet z navdušenjem, predvsem z vero v njene organizacijske sposobnosti. Nobe­den od teh vrhov ne presega 1000 metrov meji med Primorsko in Notranjsko, na katerega so se naši pla-Na vrhu sv. Trojice. Foto: Mario Beganovi} ninci vzpeli že ve~krat. In seveda, bolj proti jugozahodu, je svo­jo iztegnjeno podobo kazala Vremš~ica. Vzdušje je bilo ravno takšno, kot mora biti za rojstni dan, in nikomur se nekako ni dalo takoj domov, ~eprav je bil vzpon izpeljan v precej kratkemu ~asu. Zato je še malo druženja v Pivki prišlo prav. Vsekakor bo kraj Martina Krpana še treba obiskati – vabijo nas prelepi gozdovi, presihajo~a jezera in še marsikateri neosvojeni vrh. \Darko Mohar nadmorske višine, ~eprav Bo~u ljubkovalno re~ejo "Štajerski Tri­glav", sta pa krasna razglednika, saj se z njiju vidi vse od hrva­ških nižin na jugu do Pohorja na severu in Savinjskih Alp na severozahodu. In seveda, cela južna Štajerska s številnimi me­steci, vasicami, gradovi in cerkvami. Planinci so si ogledali Celj­ski grad, Ži~ko kartuzijo, grad Strmol v Rogatcu, spoznali živ­ljenje v teh krajih nekdaj in danes ter na Sotli zagledali visoko ži~nato ograjo med Slovenijo in Hrvaško. Ne bo pokvarila sku­pnega življenja dveh narodov, so prepri~ani doma~ini. Posebej impresiven je bil obisk gradu Strmol, lepo obnovljenega in v po­polni funkciji sodobnega življenja. Preteklost v službi prihodno­sti. Delavnice steklarstva, pleterstva, obdelovanja gline, tkalstva, vsega tistega iz preteklosti, ob ~emer se nove generacije lahko nau~ijo, da delo ustvarja lepoto življenja. Velika hvala Mirjani za brezhibno organizacijo! Štajerske gri~ke, cerkvice, vinske poti in dobro hrano so ~lani skupine žal prehitro pustili za seboj, seveda Pod Bo~em. z namenom, da se spet vrnejo v te prelepe kraje. \Darko Mohar Foto: Darko Mohar 22. marec, reška Filozofska fakulteta, Pokopališ~e Kozala V okviru projekta Univerze za tretje življenjsko obdobje je mag. Daina Glavo~i} spregovorila o enem izmed zavarova­nih kulturnih spomenikov na Reki, komunalnem pokopališ~u Kozala. Kot izvrstna poznavalka teme je svojo zanimivo pred­stavitev obogatila tudi s številnimi fotogra.jami vrste spome­nikov priznanih avtorjev in lastnikov. Med osrednjimi je tudi mavzolej Gorup znanega reškega veletrgovca, velikega mecena in dobrodelnika, ki je na Reki zapustil tudi bogato gradbeno dediš~ino. Mavzolej, delo priznanega hr vaškega kiparja Ivana Rendi}a, z reliefom, ki velja za najlepšega v kiparjevem opusu, je mestna uprava za kulturo pred leti lepo obnovila. Mag. Da­ina Glavo~i} je ob mavzoleju na kratko predstavila tudi življe­nje in reško obdobje Josipa Gorupa (Slavina, 1834 – Reka, 1912), ki po mnenju nekaterih slovenskih zgodovinarjev velja za "najbogatejšega Slovenca vseh ~asov". Med zanimivostmi pokopališ~a je predavateljica med drugim predstavila tudi grobnico gledališ~nika Radeta Pregarca (Rojan, 1894–Reka, 1952), ki pa je potrebna obnove. V okviru predavanja bo junija sledila tudi predstavitev na samem pokopališ~u. 31. marec, Predstavitev pesniške zbirke Marije Šenk V polni dvorani mestne hiše na Reki je rojakinja Marija Šenk predstavila svojo šesto pesniško zbirko, v hrvaš~ini in z na­slovom Ljubav za kraj. Prvo zbirko, z naslovom Mojih prvih sto pesmi, je predstavila leta 2012, drugo, Podari mi nasmeh, in tre­tjo, Arcobaleno, leta 2013, leto pozneje je izšla Lanterna in leta 2015 še zbirka Zaljubljena v morje. Marija Šenk na Reki živi ve~ kot šestdeset let, ve~inoma je delala v ra~unovodstvu, odkar je upokojenka, pa dneve preživlja izjemno dejavno in vselej v stiku z ljudmi, med drugim tudi s pisanjem pesmi, ki odražajo njen odnos do življenja in okolja, v katerem živi, z veliko optimizma, a tudi kriti~nim pogledom. O pesniškem ustvarjanju Marije Šenka sta spregovorila mag. Si­niša Miškovi} in Karmen Zub~i} Mandeki}. Prijatelja Marije Šenk iz pesniških vrst, Jožica Miki~i} in Josip Vidas -Braco, sta prebrala ve~ njenih pesmi, kot presene~enje programa pa je zapel tenorist Željko Baši}. Predstavitev je tudi tokrat obogatil nastop mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Reke pod vod- Mag. Daina Glavo~i}. Foto: Marjana Mirkovi} Marija Šenk. Foto: Marjana Mirkovi} stvom maestra Vinka Badjuka, v katerem že ve~ let poje tudi Marija Šenk. Prijeten ve~er je povezovala Tajana Mavrinac. 28. april, reška mestna hiša, Prvomajski zbor rde~e Reke P od geslom K mednarodnemu borbe­nemu ustvarjanju se je za~el letošnji, drugi po vrsti Zbor rde~e Reke. Priredi­tev, ki jo je organizirala Samoupravna interesna skupnost (SIS), premišlja ras­to~e strukturno nasilje v današnjih druž­bah in na~ine odpora proti temu, vklju­~uje pa vrsto teoreti~nih predstavitev in kulturno-umetniških dogodkov. Kot po­udarja Nemanja Cvijanovi}, osrednji po­budnik dogajanja, "skušamo ustvarjati prostor za komunizem prihodnosti. Naš program povezuje teoreti~no in umetni­ško produkcijo v politi~nem angažmaju, ki temelji na aktualizaciji revolucionar­nih praks, ker se zavedamo vse ve~jega strukturnega nasilja v naših družbah in želimo skupaj poiskati mo~i in na~in, kako se mu zoperstaviti." Zato so se na Reki že drugi~ zbrali na Prvomajskem zboru, da bi skupaj izmenjali mednaro­dne izkušnje borbenega ustvarjanja, s ciljem razmišljanja o pravi~nejši družbi, in da bi prou~ili, ali je mogo~a rešitev v "Pinkoti" na Titovem trgu na Reki V okviru prireditve Prvomajski zbor rde~e Reke je 29. aprila na Titovem tr­gu na Reki nastopil Tržaški partizan-ski pevski zbor (TPPZ) pod vodstvom Pie Cah. Koncert priljubljenih "Pinko­tov" je pritegnil in navdušil okrog sto obiskovalcev, tudi rojakov, veselja nad repertoarjem, ki ga na Reki javno ni bilo slišati ve~ kot ~etrt stoletja, pa ni­so skalili niti posamezniki, nezadovolj­ni z borbenim sporedom in spremljajo~o ikonogra.jo. mednarodnem povezovanju na podlagi sodobnega proti­fašisti~nega, protiimperialisti~nega in protikolonialnega boja. Program vklju~uje razstave, posege v javnem prostoru, perfor­mans, .lm in koncert. V središ~u prireditve pa so bila omizja, na katerih so iskali odgovore o tem, kako danes prepoznati pojavne oblike fašizma in idejo komunizma, ter o vlogi ume­tnosti in njeni politiziranosti v današnji družbi. Med udeležen­ci sta bila tudi sociologa iz Slovenije: dr. Rastko Mo~nik je govoril o razliki med zgodovinskimi fašizmi ter današnjimi oblikami novega in postfašizma, v Evropi in posebej v drža­vah, nastalih po razpadu Jugoslavije, dr. Maja Breznik pa je predstavila pogled na sodobno pojavnost mezdnega dela in su­ženjstva v EU in posebej v Sloveniji. Dr. Rastko Mo~nik in dr. Maja Breznik (z leve). Foto: Marjana Mirkovi} 12. april, Dan PGŽ, Priznanje prejel tudi Slavko Malnar V Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku so na slovesni aka­demiji ob dnevu Primorsko-goranske županije podelili tudi nagrade in priznanja. Med letošnjimi nagrajenci PGŽ je bil med drugimi tudi pisatelj Slavko Malnar, ki je prejel posebno prizna­nje za svoje celotno delo in prispevek k ohranitvi nare~ja (govo­ra) na ^abranskem. S svojim obsežnim ve~letnim plodovitim raziskovalnim delom in slovarji kot podlago je pomembno pripo­mogel k vpisu tega nare~ja na seznam zavarovane nesnovne kulturne dediš~ine na Hrvaškem (2015), pozneje pa tudi – ker gre pravzaprav za isti govor – na tak seznam v Sloveniji. Poleg tega Slavko Malnar piše poezijo in prozo ter se posve~a tudi zgodovini Gorskega kotarja nasploh in posameznih krajev, del njegovega opusa pa so tudi knjige o ~asu in posledicah druge svetovne vojne na ^abranskem, katere gorje je sam doživel kot otrok, izgnan v taboriš~e na Rabu in pozneje v Gonarsu. Slavko Malnar. Foto: Marjana Mirkovi} Moji dragi Slovenci u najljepšoj državi na svijetu pa i šire! A ~esa ne razumete?! Na tej strani meje se hecamo, da imajo Hr vati sve najbolje na svijetu, pa i šire. Od terana in pršu­ta, maslinovog ulja i plavog mora, najsjeverniju solanu na Ja­dranu (Ston). In vse je avtohtono. Od istarske koze, ovce, magarca, goveda do hrvatskih zelja i kokoši. Ako ih i nemaju, onda jih naprave. Avtohtone. Hahahaha ... Ampak po pravici povedano, komaj ~akam prihodnjo nedeljo, da se s kolesom zapodim ~ez mejo do plavog kvarnerskog Jadra­na, najljepšeg mora na svijetu pa i šire. In že hrepenim po po~itnicah, kakem tednu ali desetih dni plavog Jadrana. ^eprav sem si že nekajkrat obljubila, da "tja" pa ne ve~, je skušnjava po jadranski modrini prevelika. Tudi letos bom popustila, že vem! V mislih že premlevam, na kateri otok, v kateri zaliv ... Vseeno je preprosteje odri­niti tja dol, k sosedom, kot pa rezer virati karto za letalo in ~ez plavi Jadran na pri­mer na Kreto! Kjer je sicer krasno modro morje, kjer so veliki peš~eni zalivi in pla­že... z ležalniki in sen~niki v ravnih vr­stah, z nizko vodo z belo mivko, ki se ju kmalu naveli~a tisti, ki je vajen proda, skal, globokega morja, ježev, školjk, rib... In saj sem vam že povedala, zelo rada poslušam Radio Rijeka ob sobotnih in nedeljskih dopoldnevih in se ~udim du­ hovitim radijskim voditeljem, sproš~enim gostom, pisani paleti dejavnosti društev in posameznikov, turisti~nim delavcem in pomorš~akom, znanstvenikom in umetnikom in ne nazadnje dobri muziki: starih popevkah. "Da Trieste .no a Zara go impegna la mia chitarra amor amor amor..." Rada prisluhnem jutranjim ~aka­vskim verzom, temi, ki jo pripravi "udruga Zlatni rez"... in tako dalje. Saj vem, da imate tudi vi svoje cerarje in pahorje in mi svoje kolinde in plenkovi}e, a melos z vaše strani je vseeno druga~en. (Ali pa je to le pobeg od vsakdana, znanih, pre­žve~enih doma~ih tem?) In v ponedeljek zjutraj sem se v avtu, gredo~ na svoje delovno mesto v Pivki, smejala na ves glas. Tisto jutro mi je bilo žal, da je Pivka tako blizu Ilirske Bistrice. Kar bi se še vozila in poslu­šala. To je bilo po vaši prvi volilni nedelji v maju in nogometni tekmi, ko je bilo že znano, da bo NK Rijeka, beri Keka, zmaga­la v hrvaški konkurenci. Voditelju se ni dalo govoriti o volilnih rezultatih, kar je tudi lepo povedal, ves ~as pa se je pogovarjal s kli~o~imi poslušalci, ki so predlagali poimenovanje ulice po Keku, obveznem u~enju na pamet imen ~lanov reške nogome­tne ekipe v pr vem razredu osnovne šole... Poklicala je gospa in spregovorila ter ~estitala v slovenš~ini, ~eš da se jo je nau~ila v ~ast Keku. In tako naprej. Sama pozitivna, krasna energija. To! To! To! Da pozabimo na vaše kolinde, ki so ob mariborski pre­povedi koncerta Thompsona modrovale, kako "glasba spaja ljude" in kako Slovenci ovirajo podjetniško pobudo, ker pre­pre~ujejo koncert. In da pozabimo naše pahorje in cerarje, pri­dne in poslušne Evropejce, za postavljanje ograj na mejah. Ali naše janše in njihove prijatelje orbane. Rada imam tudi svoje mesto Ilirska Bi­strica. ^eprav me v~asih ob dejanjih lo­kalnih politikomisarjev pogosto prime, da bi spakirala kov~ke in odšla. A ko gre za ljudi druge vrste, naše ulice in drevo­rede in gozdove nad mestom in ravnine okrog njega, naš kljub vsemu (!) še ve­dno lepi Kindlerjev park..., si težko pred­stavljam, da bi ga zapustila. In rada ga imam zato, ker je blizu najlepše morje na svijetu (pa i...), Opatija s svojimi starimi hoteli in parki in ljetnom pozornicom za koncerte, razstave, rivo... Ker je blizu sta­ra lepa Reka, polna sledov mojih in vaših rojakov, s krasno tržnico in ribjo tržnico, knjigarnami in oštarijami z dobrimi ribi­cami. Rada imam svoje mesto, ker je bli­zu Snežnik, s katerega ob lepih zimskih dnevih pogled seže na pozla~eno, poleti pa na modro morje z znanimi kraji in otoki, ki ga obkrožajo, Sisolom, U~ko in ^i~arijo, ki se dvigujejo nad njim. In ko smo ravno pri Snežniku in ~e niste ~lan planinske sekcije društva Bazovica oziroma ilirskobistriškega planinskega društva, morda še ne veste, da bo Sne­žnik poslej težko, kar je bil zadnjih deset let. Zadnjo majsko nedeljo sta se od bele gore poslovila Janja in Slavko Škoberne, ki sta deset let skoraj vsak konec tedna preživela na vrhu Snežnika. Nas v ko~i stregla s svojimi odli~nimi štruklji in štrudljem, ~ajem in šnop~kom, vedno okrašenimi s pristno gostoljubnostjo in dobro voljo. Tudi praznovanje novega le­ta na vrhu Snežnika bo nepozabno! "Va­ma je težko?" sem ju vprašala. "Veš kaj, deset let je bilo dovolj. A to je bil na~in življenja in težko se bo lo~iti od Snežni­ka," je odvrnil Slavko, ki si je po eni stra­ni oddahnil, po drugi pa za~el žalovati. A k sre~i se bosta Janja in Slavko le pre­selila. Na bistriško "morje", jezero Mola, kjer bosta poslej oskrbovala tamkajšnjo ribiško ko~o. Ne bomo k njima ve~ sopi­hali navkreber v gojzarjih in s pohodni­mi palicami, bomo pa do njiju marsikdaj sopihajo~ pritekli in pribiciklirali. Na štruklje ali štrudelj, najboljši na svijetu. Pa i šire! \Dragica Jak{eti~, dragicajaksetic!gmail.com Foto: Vesna V. Zmai} V ida Srdo~ že ve~ kot dve desetletji uspešno pou~uje slovenš~ino, pre­izkusila se je v razli~nih oblikah, od pou~evanja v zasebnih šolah tujih je­zikov in pouka slovenš~ine kot izbirnega predmeta na javnih šolah do razli~nih te~ajev in dopolnilnega pouka sloven­skega jezika in kulture (DPS), kar je nje­na osrednja dejavnost v zadnjih letih. Odrasla je v Kobaridu, po tamkajšnji gi­mnaziji izobraževanje nadaljevala na ljubljanski ekonomski fakulteti in pozne­je še na visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Zaposlila se je na podro~ju eko­nomije, družinski razlogi pa so jo leta 1981 pripeljali na Hrvaško. V pedagoške vode – pri tem velja dodati, da je bila nje­na mati u~iteljica slovenš~ine – se je od­pravila na za~etku devetdesetih let, po ste~aju podjetja, v katerem je bila zapo­slena: "Spodbuda za ukvarjanje z jezi­kom je bila pravzaprav ponudba zasebne slovenske fakultete za prevod u~benika o malem podjetništvu. To je bil skok v slovenš~ino, povezan z mojim delovnim podro~jem, ekonomijo, in jezikom. Po-tem je sledilo ciljno preoblikovanje na novo profesionalno pot: na pedagoški fa­kulteti na Reki sem opravila vse potreb­ne diferencialne izpite s podro~ja peda­gogike, didaktike in psihologije, vmes pridobila tudi dovoljenje za sodno tol­ma~ko za slovenski jezik. Najprej sem pou~evala slovenš~ino na zasebni šoli tujih jezikov Dante na Reki, v ~asu, ko je bilo za slovenš~ino zelo veliko zanima- Vida Srdo~: Prevod u~benika bil skok v slovenš~ino nja zaradi številnih prijav na študij v Slo­veniji." Leta 2009 je prevzela in šest let vodila pouk po modelu C na OŠ Pe}ine, kjer je bila priljubljena U~i Vida: "Pouk je vsa leta obiskovalo ve~ kot štirideset u~encev, to je približno tretjina vseh u~encev te šole. Za uspeh je zaslužna tu­di takratna ravnateljica Irena Margan, ki je zagotovila odli~ne razmere za delova­nje in posebno u~ilnico. Sama pa sem si prizadevala delo izboljšati tudi s stalnim izpopolnjevanjem in udeležbo na semi­narjih. Po zaslugi pobude društva Bazo­vica pa se je pouk po modelu C v š.l. 2011/12 za~el tudi na OŠ Dr. Andrije Mohorovi~i}a v Matuljih, kjer sem, tako kot na OŠ Pe}ine, pou~evala do konca šol. l. 2014/15." V Slovenski dom na Reki prihaja skoraj dve desetletji, v ve~ mandatih, tudi seda­njem (2015–2019), je bila ~lanica sloven­skega manjšinskega sveta na županijski ravni. Jeseni 2015 pa je za~ela pou~evati DPS v KPD Bazovica na Reki in SKD Istra v Pulju. Poudarja, da sta DPS in pouk po modelu C komplementarni obliki in obe dobrodošli za ohranjanje in uveljavitev jezika, DPS predvsem med potomci slo­venskega rodu, slovenš~ina v javni šoli pa širi obzorja in prispeva k spoznava­nju jezika in sosede nasploh. Izkušnje so zelo razli~ne, prav tako "u~enci": "Nedvo­mno lahko posebej pohvalim skupino odraslih v Pulju, ki pouk obiskujejo že peto leto, so napredni v pogovornem jezi­ku, ne znajo pa pravopisa. Izkazali so se v projektu S trebuhom za kruhom, ki smo ga v lu~i današnje krize delali na te­mo jaj~aric, mlekaric, šavrink ipd., ob koncu lanskega leta pa so me popeljali po Pulju in povedali marsikaj zanimive­ga o tem mestu bogate zgodovine. Po­hvalim lahko tudi skupino na Reki, v kateri je ve~ družinskih ~lanov, ki jih slovenš~ina zanima in – ja, lepo je po­u~evati ljudi, ki se slovenš~ine res želijo nau~iti." Z otroki dela le v Pulju, v prid so izkušnje z OŠ Pe}ine: "Vsekakor lahko re~em, da se v družini, kjer je mati Slovenka, jezik veliko lažje ohranja kot tam, kjer je rojak o~e. Otroška skupina v Pulju sodeluje z OŠ Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice; to so stiki, ki sem jih prinesla z OŠ Pe}ine in to sodelovanje je zelo koristno: hodi­mo na izlete, si dopisujemo in se obisku­jemo, mali Pulj~ani so spoznali Ilirsko Bistrico, Bistri~ani pa Pulj z areno, sta­rim mestnim jedrom in akvarijem, naj­bolj pa jih je seveda prevzelo morje. V Pulju pou~ujem še skupino odraslih za~etnikov in med temi je rojakinja iz Rovinja, ki se kljub oddaljenosti in vo­žnji pouka redno udeležuje! Kar zadeva srednješolce, ki nameravajo študirati v Sloveniji, pa delo ovira predvsem to, da ne prihajajo redno. Zanimiva pa je deni­mo izkušnja z zdravniki, ki so se želeli zaposliti v Sloveniji: poleg tega da so ze­lo vztrajni in se hitro u~ijo, imajo izje­mno koncentracijo in zanje šolska ura v enem kosu brez težav lahko traja tudi po štiri obi~ajne!" Na Reki ima dve skupini, ve~letne obi­skovalce in enoletne, osredoto~ene na študij ali zaposlitev. Obe sta približno enaki, skupno je prijavljenih ve~ kot tri­deset udeležencev, vendar je redni obisk manjši. "Razmere za delo so relativno dobre, tako na Reki kot v Pulju, obe dru­štvi imata tudi dobro založeno knjižnico, sicer pa najve~ literature prejmemo na seminarjih, ki jih organizira Zavod RS za šolstvo." Ve~ina obiskovalcev DPS nasploh so po­tomci slovenskega rodu, nekatere druge posameznike pa je k u~enju pripeljala ljubezen do slovenskih gora, doline So~e ali prijateljev v Sloveniji. Velja pa še do­dati, da je bila med nekdanjimi u~enci Vide Srdo~ pred 15 leti v šoli Dante tudi rojakinja Andrea Šlosar, ki jo je v šol. l. 2014/15 nadomestila na reški in matulj­ski osnovni šoli. Ob koncu še vprašanje, kakšni so stiki s Slovenijo. "Seveda sem z njo tesno pove­zana osebno: v Ljubljani je namre~ po študiju ostal mlajši sin, tam ima družino in jaz ~udovito vnu~ko, štiriletno Emili, ki me vsaki~ preseneti, ko se vidimo. Ho-dim tudi v Bovec, kjer živi sestra in ima­mo družinsko doma~ijo, na kateri rada preživljam tudi po~itniške dni." \Marjana Mirkovi} Foto: Vinko [e{ko Foto: Vinko [e{ko Foto: Vinko [e{ko Foto: Andrej Hromin Foto: Istog @or` Foto: Anita Hromin