Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavčevi Ameriki t M nec kot k «A DAB DOBIVATI C "GLAS NARODA" fl PO POfim NABATNO0T na svoj dom ciniMrt mM s: Citajte, kar Vas miii— VI Telephone: CHclsea 3-1242 BUitcr 25th. 1949 at Um Fmat Office M New lsrk. N. I. Act «f •f Merck M, 187«. No. 210. — Stev. 210 NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 27, 1941 — PONEDELJEK, 27. OKTOBRA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX NEMCI RAZBIJAJO UTRDBE ROSTOVA VELIKO INDUSTRUALNO MESTO HARK OV V NEMŠKIH ROKAH. — NEMCISOV PREMOČI. — VNANJE UTRDBE ROSTOV A PREBITE.—NEMCI VSTAVLJENI na KRIMU "Anglija naj se malo bolj zgane!" To zahtevajo v poslanski zbornici zastopniki angleškega delavstva. — Zastopnik vlade zatrjuje, da da Anglija Rusiji vse, karkoli zahteva. V angleški poslanski zbornici so zahtevali zastopnik an-gleš-kega delavstva, naj se Anglija nekoliko bolj zgane, naj na (Ioni Rifsiji večjo pomoč in naj se ministrski predsednik Churchill i znebi nekaterih svoji !i ministrov, res, da bo ž 11 j i- Ko so po krvavih bojih jk> u-lieah Nemci zavzeli v soboto važno industrijsko mesto Har-kov v Ukrajini, so vdarili preko obsežnih močvirij proti Rosto-vu ob Donu. Del armado, ki je zavzela Harkov, >-e je takoj obrnil proti severovzhodu in je zavzel Belgorod, važno železniško križišče 50 milj nad Harkovom ob železnici, ki i»elje v Kursk, O-rel in Tulo. Zavzetje liarkova pomeni za Nemce eno največjih pridobitev sedanje vojne. Harkov ima 900,000 prebivalcev z velikimi tovarnami za tanke, avtomobile, razno orodje, lokomotive, traktorji«, mostove, kemikalije, aeroplane, usnje in drugo. Katje v Združen Hi državah Pittsburgh, je v Rusiji Harkov. Današnje radijsko poročilo iz Moskve priznava, da Nemci z veliko silo pritiskajo na Do-neoov hazin in da so Rusi po večdnevnih vročih l>ojih izpraznili Stall i no, kjer je bilo ubitih nard 50,(XK) Nemcev. Rusko poročilo priznava, da ima Rostov zelo slabo naravno obrambo in da Rusi skoro ne bodo mogli storiti mnogo več, kot pa zadrževati nemško prodi ranje ob kolenu Doneča. — Miakivka blizu Stalina se bo komaj mogla še kaj držati. Kakor so *>e Rusi trdno dr- J. L. Lewis proglasil stavko Ne meneč se za predsednikov predlog, je pozval predsednik United Mine Workers na štrajk 53,000 majner jev, ki deal jo v rovih jeklarskih družb John L. l^ewis, predsednik United Mine Workers, je odredil stavko ."k{ tii-ioč premoga rjev v takoimenova n i h "captive" majnah, to je maj na h, ki so last rajnih jeklarskih družb ter proizvajajo premog izključno le za njihovo u-porabo. Gazolina je spet dovolj Petrolejski koordinator je odpravli vse omejitve. — Gazolinske postaje smejo biti ponoči odprte. — Anglija je vrnila 40 tankerjev. Vse omejitve glede mi vred odstavljen, prav kmalu ne stori. če t*A«ra prodaje j V zadnjem hipu ga je pred- "azolina s° ^'^tranjene. Kri-Roosevelt opozoril, naj jPetana. Zaloge gazolina se ne prenagli in naj počaka | VZ'>°<1»» "bali so večje kot so bile pred letom cini. Gazolinske I »os ta je smejo biti noč in dan oči prte. S to vestjo je veselo presenetil avtomobiliste notranji tajnik Ickes, ki je oljnem tudi petrolejski koordinator. Zahvaliti se pa morejo v prvi vrsti Angliji, ker je vrnila Ameriki štirideset izposojenih tankerjev. — Kriza, ki se je ]w>leti pojavila, — je predana, — je rekel notranji tajnik. — Ncrpadi na angleške ladje v Atlantiku niso več tako [»oirosti, vsled če- ne izid:; ftogajanj. toda I^ewis se ni zmenil za to opozorilo. — Obrambni }>o s red ova ln i oaber že štirideset dni posreduje, — je rekel Lewis, — pa dosedaj ni dosekel še nobenega uspeha. Mi ne moremo večno čakal i in smo se naveličali tega« cincatija. Nadalje se je izrazil Lewis-, da je to zavlačevanje povzročil s svojim mogočnim vplivom Sidney Hillman, so ravnatelj produkcijske uprave, kateremu po Fnited Mine Workers trn v peti. w ... Premogarji ne zahtevajo niti I sar Anglija lahko pogreša višjrt plače niti boljših dela v-f kaj tankerjev, ^kili pogojev, pač pa izključno le linijski šop. Kakorhitro je John L. Lewis, žali pri Harkovu, se tudi trdo- predsednik I1IWA. (premo- vratno branijo pri Rostovu, toda Nemci imajo veliko premoč nad Rusi v tankih m v vojaštva ir. so že prebili vrtanje utrdbe Rostov*. Rus>ko |>oročilo, ki je garske unije) odločil, da se premirje z maj nami konča tem, da zastavica &i,(MH> premoga rjev v "captive coal mines", to je v rudnikih, ki so last ka- prišlo preko Berna v Švici, velike jeklarske družbe, mu priznava, cia se bo moralo me- j j*' predsednik Roosevelt pisal — Po mestih in pristaniščih ob atlantiški obali so večje za- loge gazolina kot so bile pred letom dni. Mnogo so pa pripomogle tudi omejitve zadnjih mesecev. Po odredbi, uveljavljeni dne ,*>. avgusta, so morale biti vse gazolinske postaje jh> vzhodnih državah zaprte od 7. zvečer do 7. zjutraj. NtfiJvalic preklicu se l>o pa mnogo ga zol i 11 ski h j>ostaj se vedno držalo odredb in bodo ponoči zaprte. Kaj je pa z nameravanim ijjevodom Na to vprašanje ne more nihče natančno odgovoriti. Nekatere velike oljne c so nameravale s i>omočjo vladne poodati v najmanj 4H ura!:. V svojem prodiranju lisi Krim so bili Nemei vstavljeni Ruska črta je bila že večkrat prebita, toda nemški oddelki, ki so silili naprej, so bili pobi-ti. Po poročilih je mogoče sklepati, da se boji vrše že na |K)I-otoku in da so Nemei v ftopolni jx>*esti Penečo pa istmuHi, ki veže Krim z ru^ko celino. Na fronti pa prevladuje zc lo slabo vreme in aeroplani obeh strank so bili s'krajno o-virani. Vendare pobili. Vso težo nemškega prodiranja prenaša me4iaiiizirana armada. Rusi pa se v prvi vrsti branijo z artilerijo. Pred Moskvo so zelo vroči boji okoli Možaiska in Malorja voslavca, 60 milj zapadno od Moekve. Nem«-! so se deset dni pripravljali na vdarec na Oko, južno od Moskve. FVepričaJi pa ko be, da m na isti prostor tudi Rnsi postavili velika ojače-nja. Ru»i pravijo, da so na tem kn:ju uničili dve nemški divizij* drugo pa so prisiM tmi u-mik. pismo, v katerem je |>ozva! Ix»-wisa in njegove uradnike, da ncij Uxlo lojalni državljani in da naj prihitijo na j»onioč s*vo-ji domovini s tem, da prekliče jo napovedano stavko. Predsednik se je popoldne vozil j#o reki Potomac, ko pa je prišel zopet v svoj urad, je Lewi mi takoj odgovoril na njego vo pismo, ki ga je predsedniku I »osla I v petek in v katerem gs je obvestil, da predsedniko.*! prošnji ne more vareči, da bi rudniki še dalje Obratovali. RooseveH je I^ewisu pisal, da v tem kritičnem času rudniki nikakor ne smejo prenehati z obratovanjem, ker j«e neobhodno potrebno, da jekkame delajo s. polno silo za obrambo dežele. Ive s po]»oltum obratom vseh industrij se bo mogla dežela zavarovati proti vsem pretečim nevarnostim. Predsednik RooseveH je obvestil Lewisa, da je Myron C. Taylor, bivši predsednik odbora Cnited States Steel Co. priprav'jen sestati se ž njim v srede v namenu, tla med seboj losocta mimo poravnavo. Ijcwi« zahtev« za vse pre-mogsrje v "captive" majnah Zdravstveni urad je uognal, da je v sedanji civilni armadi do sti več slučajev spolnih !k>-lezui j ot |»a v prejšnji red i: armadi. Po mnenju zdravnikov bi bilo oosti bolje odkazati prostitutka; i gotove [irostore kot pa skušati zal ret L prostitucijo. To ji baic nekaj nemogočega. l)r. K. A./Vonderlehr, ravnatelj oddelka za s-polne bolez-je rekel časnikarjem, da je v zvezi s protitucijo toliko grat'-ta, da je sploh ni mogoče kontrolirati. Po njegovem mnenju bi bila najbolje, spraviti prostitutke v velik zavod, obdan z visokim zidom .Poslopje naj bi imelo en nam vhod. Ženske b» bile ped stalnim zdravni£ki*n nadzorstvom. Vsakega "co.stu-m«*rja" bi zdravnik preiskal in mu dal pred odlvodom razkuže-valno sredstvo. Ko so začeli pri nekem me- stu, ki ima 4000 iprebivalcev 'bne. graošlje njeno kri laboratoriju, ki dožene, •xe je zdrava ali ne. Odgovor dobi prostitutka in ga mora v svojem stanovanju javno mile piti. Izrazi v odgovoru so pa tako visoki in strokovnjaški, da jil razume edinole zdravnik. Pro-stitulka pokaže obiskoval<*n la-ko p'sanje in pravi, da je to spnčevalo o njenem zdrtavju. Obiskovalec, ki učenih izrazo\ ne razume, ji ponavadi verja- unijsko organizacijo. il.o^Is, ki je velik Rooseveltov Na predsednikov poziv je 'sovražnik, se je pri tem odel s Lewis pristal na sestanek s i plaščem molčečnosti. Se^laj i-Haylorjetn, preeseewi j na samo njegova bodočnost kot som in Taylorjem rovi obratu- v-.dja in predsednik velike ru-Jf'JO- jdarske rganizaeije, temveč tuodo6nost njegove unije in or-dati, tea j namerava storiti z o- 'ganizira nega delavstva v splos-zirom na predsednikov poziv. I nem. Debata je bila ena najburnej-sili, kar se je jih je vršilo izza izbruha sedanje vojne. Ministrski predsednik Winston Churchill ni bil navzoč v zbornica. rekel je pa da mora imeti dovolj časa za pripravo odgovora na najmde in očitke delavskih zastopnikov. V imenu vlade sta odgovarjala \ lian ji minister Anthony EJen in minister za preskrbo, iord Beaverbrook. Eden je rekel, da bi poslanci tako vsiljivo ne spraševali, če bi vedeli, kttfj vlada namerava. Lord Beaverbrook je primerjal sedanji ruski položaj s položajem Anglije |>o porazu p; i liunkirku ter rekel, da sta Anglija in Amerika obljubila Stalinu poslati toliko leWl in tankov, kolikoh jih>bo izgubil v bojih. Najostreje je kritiziral vlado delavski pos'lancc Aneurin Be van, ki zastopa v parlamentu že nad deset let neki premogovni oknaj. Pritrjevali so mu: znan* pacifist Philip J. Noel-Haker; col. Josia Wedjrwood, v«»jni veteran, ki se ji' nedavno vrnil iz Združenih držav; Win. (iallacher, edini komuniest v poslanski zbornici, in vpokoje-ni mornariški poveljnik Stephen King-Hall. Kevan je rekel med drugim: — Ko je začel Hitler koncentrirati svoje vojaštvo za napad na Sovjetsko Rusijo, mu je lord Halifax (angleški poslanik v Washington!!)nadvse jasno namignil, da se mu ni treba bati z naše struni nobenega napada. Ali je tak namtg mogoče kaj drugega kot veleizdaja? Ministrski predsednik se mora iznebiti nekaterih teli mož, če ne Im> ž njimi vred stmoglav-ljeiw. (Lord Halifax je v Ameriki jKiuovno izjavil, da Anglija nima dovolj vojaštva, za razvoj fronte na evropski celini, li*. junija, tri dni pred napadom na Rusijo, je rekel Halifax v Bostonu, da se bo v vojni zavr-šilo le malo infanterijskih spo-padov.) Wedgwood je izjavil: — Ce bo Rusija poraženi i, bo kmalu tudi naše odločnosti konec. — Hitlerjeva mirovna ]>onudba bo namreč zelo zapeljiva, ( e Rusija ne pride več v pošte v, če se Amerika ne udeleži vojne in če obljubi Hitler, da 1h> ostal ■angleški imperij nedotaknjen, moramo biti cm I ločni do skrajnosti. Za nas ni namreč drugega upanja kot Hitlerja uničiti. Zdaj nam je dala usooditi mo-Ttalno: Halifax, Marges^ona in Moo re-Bra bazo na (Manres-son je vojni minister, Moore-Brabazon pa minister zri1 zra-koplovno produkcijo. Olm sta bila obtloFžena protiruske aktivnosti.) Na te naipade je odgovoril vnanji minister h>len, oa pošljeta* Anglija hi Amerika Rusiji toliko letal in tankov, kolikor jih zahteva. Dostavil je I tudi, oa se lord Halifax v svojih ameriških govorih ni posluževal povsem primernih l>esed. kar s*e pa lahko slehernemu zgodi. Vladnim kritrkom je velel predlagati glasovanje glede zaupnice. Da Anglija nekaj resnega namerava, je razvidno iz naslednjih Edenovih besed: — Omenjati ne morem in ne smem nobenega načrta, kajti od tesra bi imel nazadnje edinole sovraž nik dobiček. Prošli teden v Jugoslaviji Črna gora je dobila svoje i-me po črni, .">(Joo čevljev visoki planini I^ovčemi, kjer j«* bilo središče zgodovinskih uogod-kov tega dela Južnih Slovanov. Pravljica pravi, dci v gori spi slaven kralj iz srednjega veka. ki bo s svojo vojsko ustavil Turke in Benečane v kot or skem zalivu. Ko bo njegov narod v največji stiski, se 1h> prebudil, poklical svojo vojsko in osvobodil srbski narod. Prejšnji teden so v >enci teli temnih črnogorskih planin četniške skupine bile besen boj s silami osišča, ki so razdejale Jugoslavijo. Poroča se, da so neredne čete razglasile "neodvisnost" črnogorskih krajev in da so bile italijanske oblasti prisiljene umakniti .o krogi o>i-šoa opazili. Italijanski tisk je ogorčeno poudaril, "da je poldrugi milijon Srbov meti Zagrebom in Sarajevom preveč, da bi se jili moglo uničiti z e-iiim udarcem." Beograjska via da, ki so jo sestavili naeiji, je zahtevala od srbske»ri: kmeta, da se z orožjem dvigne proti četnikom. Neki berlinski govornik je povedal, da so zaledne oblasti od začetka ruskih bojev v Jugoslaviji izvršile HJl'h sm-tri"; kazni. . Čeprav je znano, da so nem-jškia "Stuka" letala in težke o-j klopne edinice sodelovale v | vojnih pohodih pro«V četui-ikom, se vendar zdi, da je glavni odgovor Nemčije na nemire po vsej celini še vedno bes-I lieneje "<»esta po "-a, zapiranje , in ubijanje. (N. Y. Times, 1«».X.) Ixmdou, 21, oktobra. UP poroča. — Jugoslovanska v kid a v Londonu je danes sporočila, da f*o črnogorske neredne čete. po zadnjih vesteh ubile v zadnjih tednih okro# tisoč italijanskih vojakov, pregnali ita- lijanske obkisti iz notranjščine in ubili sedem članov lutk skupščine, ki so jo Italijani sklicali 18. julija. Predstavniki italijanske "Zasedne oblasti so sedaj na dalmatinski obali. Neredne čete črnogorskih borcev so pustili, naj počno kar hočejo. 'Vstaje v Srbiji. Bo-ni. H t -cegovini in Črni gori so se tako razširile, da zasedne oblatiti niso dovolj močne, dm' bi se z njimi spuščale v boj. Okrog milijon Srbov, ki žive v Bosni, Hercegovini in Hrvatski je moralo v gore ali pa pobegniti v Srbijo zaradi nasilstev in maščevanj Italijanov. Okrog tri-de.ombiiiki (so obstreljevali dferimatinsko obalo, pri čemer je bilo več oseb ubitih. Mnoge vasi, ki so jih napadli iz maščevalnosti, so uničili. * Zagreb, 22. okt. — Poročilo AP. — Beograjski list 44Novo Vreme" piše, da so oblasti Usmrtile dvesto "zidov in komunistov" iz maščevanja za napad na dva nemška vojaka, 17. oktobra v Boirnidu. Konec stavke v Detroitu Na velikem zborovanju so riani CIO odboitr za organiza-ranje jeklarjev sklenili končati stavko v Ecore tovarni Great Lake« Steel Oqporation ter se takoj vrniti na delo. Po tem sklepu so bili tako.i odpoklicani policisti, ki so straži li vhode v tovarne. Zadeva ni popolnoma izči-ščena, kajti unija še vedno trdi, da delavci niso ;,-ali z dovoljenjem linijske;, a odbo ra. t - Monday, Better USTANOVLJEN k lilt GLAS NARODA" f, (▲ Corpora tla«). Lap*«, Sec. — Plac* of bmln— of tb* Of atof« offlnra: 21« W18T 18th STRUT, NEW YORK. N. X. 48th Year •▼cry day except Saturday«, Sunday« •ad Holiday«. Yearly 90.—. Advertisement oa Agreement. ▼elje list ao Anerlko la Kanado W —; sa pol leta 98.—; a« fctrt lata 91-10. — Za New York m celo leto 97.— : u pol l«ta 93.80. Ba laoaenatvo h oelo leto 97.— ; m pol leta 9910. "•Iti Naroda" tehaja Taakl dan liriemit aoboC. nedelj ln praanlkor. «OLAfl NAJtODA." tli WIST l*tk STREET. NEW IOBK. N~t. i: CHeleea 9—1941 ZAHTEVE FARMERJEV Ne samo }>o>iauicziie dobro organizirane delavske skupi-na, -jariSč je pa večina. farmerskih organizacij zavzefa stališče, da je treba sodajno dobo mrzličnega oboroževanja in obsežnih obrambnih priprav 'smatrati za resnično narodno pros-periteto. V času jwos|>eritcte je pa po njihovem mnenju sleherni •upravičen zahtevati višje plač e oziroma dražje prodajati svoje blago. Res je, 1<> in 1014 . Danes ibi jih pa''parityveč ne zadovaljiki1. Njihove //diteve se večajo (»d dne do dne in se zdi, da skušajo do skrajnosti izkoristiti vse ugounosti. ki jih ima dežela od narodnega obrambnega programa. V retniiei nimajo farmerji nobenega povoda stremeti po '•parity". I'rad za poljelsko gospodarstvo jo namreč ugotovi!, da imajo znatno večje dohodke kot so jih imeli v letih 1910— 1014. Nekateri pridelki so res cenejši kot so bili takrat, v splošnem je bil pa lani skupni fanncrski doliouek 3.7 odstotkov več kot je biti štiri leta pred izbruhom prve svetovne vojne. f'e vjK)števamo še silno podražitev zadnjih mesecev, pridemo do zaključka, da se je dohodek povišal skoro za petdeset odstotkov. Dohodki ne|K»ljedeIskili skupin so bili lani 4,'i odstotkov višji kot preti svetovno vojno. Zahteve po podraženju poljskih pridelkov vsled tega niso |M»vsem upravičene. Res je. da nekateri pridelki še ve« t no n'nwtjo »-/željene cene, če pa premotrim«) zadevo * stališča splošnosti, j«' seveda drugače. Saj velja isto tudi za nekatere druge plasti ameriškega prebivalstva. Vzemimo za primer takoimenovrne 4*white collar workers", t«» so nižji uradniki, klerki, prodajalci itd. Ker niso organizirani nimajo od sedanje vojne "prd^peritete" nobenega dobička. Frinnerjem je že vsaj mogoče izvajati politični pritisk, dočim so "meščani" brez moči ter smejo le upati na boljše ča se. Beg Hrvata iz Hrvatske (Pretresljiva povest Hrvata, ki je pobegnil iz Paveličeve "države." Bomba zadela Kremelj Nemški aeroplaui neprestano bombardirajo Leningrad in ]Kj*ebno še Moskvo. Nemško poročilo pravi, »la- je ena bomba padla na Kremelj, sede/, sovjetske vlad«'. Nemški genaral ubit Poveljnik neke nemške zračne divizije, general Ottenliach-er, je bil ubit. ko je bil njegov aeroplan nu poletu nad Moskvo izstreljen. Umrl je za dobljenimi ranami. (JOO.) — Dne 8. oktobra- je prispel s svojo soipioigo v Argentino lii-vatski rojaikk, ki se •imi je posrečilo pobegniti v/. Paveličeve "neodvisne Hrvatske." Takoj |h> svojem* prihodu je podal Mr. Defrančeskiju, Urodniku lista "Naša Sloga", ki izhaja v Bučno- Aires, pretresljivo izjavo o strašnih dogodkih. ki jih je doživel v Pa-Iveličevi "dfevi." Bil je — inK*nc iz znanih razlogov nc JirioibCujciiio— 2.") dni zaprt v KagrdHških policijskih zapo-i ih in 'Jo < Ti i i v taboni Dnij.* pri Koprivnici, txlkoder je s ."> soiijetniki polw^nil. 1'rednlk j Mr. Deft •an češki si jr njegovo ! pri pove« lova nje zapisoval in nam zapiske poslal. V današnji številki 'priol^čujciiio .pi vi del n j« igo ve strašno povesti, ki jo bomo v sledečih št t/vrl k ali nadaljevali. •Daleč od tega. da bi razpihovali strasti ali izzivali |>o-v prečno mnenje, ker l>i lahko bilo usodno za fired i no, v kateri živimo in za čase, v katerih si. te strašne in ktvave strani naše zgodtjrine gode, priobčil jemo to pretresljivo pričevanje v čast resnici in narod-u, ki tako krvavo trpi, da bi am^rršSka-javnost in naše izscfljenišfrvo. Mpoanala, kako daleč jo veliko in s revno zemljo spravila iw>-riKka4 vojna. iki sta jo prinesla Nem' c in Italijan, ki zdaj tekmujeta. kako bi bi-ata naščuval proti bratu. Vsakdo nned nami, ki živimo v tej veliki in svobo v tej resnični povesti čital, da bi s skupnimi n J očimi | »omaga I celiti lanu ki so jih prizadeli našemu n-csrečneniju narodu. Sovražnikom iz tujine in domačim izdajalcem in krvuifkom ki s«) s:« ponudili tujin v službo, bo sodil Večni Sodnik. Ko bodo zajel i glavno vsebino tega pričevanja, bo vsem jasno, kaj je Pavelič va krvava prevara napravila iz Hrvatske ill iz hrvatskega naroda v nekaj mesecih. Priče smo st.ius ne drame, ki bodo njeni vpri-zoritelji morali zanjo odgovarjati s svojimi glavaliti, ker ni mogoče da l»i ti /.Ločini in te 'krvav« strani krute sedanjosti os Uri e nekaznovan«' in bile ]►<>-za bi jene. Kdina uteha v tej stra-ni in krvavi tragediji, ki jo io Pavelič prinesel p«>šteno-imi in častnem i in narotlu na»j bo za vsakega poštenega Hrvata to: da mimo Srlwv in Slovencev trf»e tudi vsi pošteni Hrvati, največja večina hrvatskega naroda, ki se tudi danes zrvve-dajo, da ji obstanek ni ntogoč briom o- krog (3. zjutraj, a niso spuščala bonrfl> nad n|estoin. Tega dne .j«* padal sneg, pomv&an z dež-jtflir. Sairr sem bil v decembru ipriijŠijp^a ieta na vojakih vajah. Ko sem videl, da je iz-'bruihnila vojna, a da nisem dobil poziva, .sem skupaj z drugimi odšeil v kraj, ki mi je bil prej odrejen ca slučaj vpoklica. Vlaki so 'biLi polni voja kov in ljudstva, ki je zapušča- SLOVENCI! NAJBOLJ POPOI.Ni Z^LOo bili i uničeni ži-„ , , . „ . . . . vc*t• «d kraje in vloantov v sta- tenr.no preteklostjo, brce vesti Otlkod dobe v sedanjem času sardine z Norveškega? Katere ladje dovažajo v A-meriko francoski šampanjec f Odkod pridejo tiste silne množine najfinejšega turškega tobiaka, ki je v vsaki cigareti •prmiešan domačemu pridelku lo. Ko stm po treh tbuvili potovanja piisjK'l na zborno mesto. moje edinice ni več bilo tam, a niluče ml ni vedel povedati. kje naj bi bila. Vrnil s,mi iu brt-K vzgoje; na dan so dobi vali po o0 dinarjev in zraven tx»ga jim je bilo ropanje dovo- . . . . . . ijeno, kar so seveda v se V Zagreb m čakal na poz.v- lueri izkoristilL Mim1 n.co. Vlak jo 1,r,sel do Bro-,tll
  • ailKlf,aJo Js a lul'čr morejo iu kadar morejo. To Tisk za zvezo. Odkod cele skladovnice italijanskih salam, italijanskega sira in olja? Ze marsikaterega trgovcM sem vprašal, kaj in kako, toda vsak mi je resnega obraza in s prepričevalno besedo zajatn-čil: — Pristna, importirana roba ! Tri stopnje. oroževali. Od Šiška do Zagreba sem prišel peš. prijeli me pa niso. k* r ni-em bil v vojaški obleki. K«r s ni ])i is|K*l v Zagreb . . . "Stnlaj bom jaz povtulala, kaj se je zgfKlilo v Z .'grebu. ko tebe ni bilo tam," ga je pn"ki-nila gospa. Prihod Nemcev v Zagreb. 44(lni je izbruhnila vojna, j«- vojska zapustila Zagnfe in «Mp^la na svoje poLožaje. Ljudstvo je n«*strpn«> pričakovalo vesti z bojišča,^, te vesti so bile žalostne. V sredo 0. aprila so se na zagrebških ulicah izjavili vstaši, oMoeoni v n«»kakšne rumene ^uniforine." Pohajali s«» po ii lies tu s puškami v rokah, pripravljeni za strel. M ara je povozU in tako preprečil nanie-ro. T«» je bila' predhixlnica nemjške vojske. Za njo so prihajali tanki in tovorni avtonm •bili. polni vojakov. Na .Tela •V i če ve m t.r.iru se je zbralo nekaj vsfaAv in invbalinov, a- s«> tisti, ki so jih pritegnili v vstaške vrstV, ki hi jih pa u-strelili. če se ne bi odv.vali ali pa pozapr I i v ta'borPea. Ti bi najrajši slekli s seln- "uniformo", ki jim dela sramoto, a to "bi se reklo igrati >e z življenjem. Sam poznam, najmanj d«*s<-t \xtaškili stražnikov, ki so pomagali ali šlj na roko u-jetnikom v zaporih in v taborišču-" pristavi gospo«l, 4tIu mnoge s o rešili pred težkimi mukami." To je bila Mussolinijeva življenja |>ot zadnjih dvajsetih let: Ko se je iznemida pojavil in zače! pridigovati nov nauk, s«» ....... , - ...... L, 4 r> * -i l^ahi verno poslušali in ob- pi«>ga m razd-;ta. Prometnih „ . .. / . .... ^verz niso ^postavli in h- tisti < U[° >0 se Zli, i { batl- Bl1 jo in odhajajo neredno, .laz' ^ »»'izproscn in brezobziren. sem p Šel rnl K;ii lovea « lo Su-)('0,'j° mu» kogar je zadela nje 44ZagiK-b je skoraj «j«lc« p-Ijini od sveta. Vsakih šest alij,. olntui jsedem dni pride kak vh:k.mc njimi je irova jeza. Pred njegovim po-?le«loni je vse trep«»talo. Zdaj ga ne občudujejo več 44 Kakl^no pa je bilo sta I išče j drugem. F/dina obvestil,-Mačeki: .' Kako e ga ne boje. železnici, tako z onim pri K«>-| Zdaj ga pomiljujejo, zdaj privnici, z drugimi pa s tovor-' jim smili. niiu! avtomotbili. Poštna zve-; ___ za med raznimi k. a ji skoraj nemogoča, med 44nedvi-no" in ^ l1 ° 1,1 1 11 • ostalimi deli Jugoslavije pa ji» sploh ni. Z; to se nikdar ne ve v enem mestu kaj se dogaja v i -o ih po ni istnih hišah. Narod m* teli veokrat na dan jih lepijo po lepakov bo.ii. Kajti vs; k »lan objavljajo nove uredbe., razglase, za'kone ali pa najvi-čkrat naznanjajo imena ustreljenih iu obišenih. Drugi način naznanja 11 ja novic so čas«»pi'-i. Vseira dva časopisa izhajata. . , . , , . 4 4 Hrvat ski Narod", ki ira 11 re- trgu, k.i«m* so ga dolgo easa dr-j - žali, vendar p««! nobenimi po- imajo velik uspeh 0 Prepričajte se! 5» 1*1» knjiga J« kulturna pmlanka; odprino ji ml. . nate domove, odprino ji utt. .. (Flnžnr) Z I VI VIR i Spisal IVAN MATIČIČ Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih poCetkov v starem slovanstva do današnjega dne. Knjiga je verno zrcalo naSega življenja in trpljenja, ln kdor jo prebere bo ▼6del o Slovencih več kot mu more nu«iiti katerokoli nage zgodovinsko delo. DED — je ZEMLJO otrebil, »oral OCE — Jo je posejal In gledal bujno njeno rast 3 IN- je zorel med težkim klasjem VNUK — se Je dvignil proti besu novega Časa 13 POGLAVIJ — 413 STRANI V PLATNU VEZANO Cena. *2. Po&tnlna plačana ki Avtor kujlge je IVAN MATlClČ, je spisa| splošno znauo knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH KNJIGARNA "Glas Naroda'' 21« WEST Utb 8TREET NEW XOSft, N. I. -i- i ■ r niH n rta ■ > ......... iroji ni hotel -rwleilovati z Neaik-<-i. Kakor v Zagrebu, tako j-«' 7>o vs ri-liajati do neredov in grozila je nevarnost večjih nemirov, zrv-radi eesar l»i bili ogroženi zlasti knwlje; zaradi tega in k<-r so se liali, i Nwinei 11111-eill dr. Marka., so elaiii me-■šr-an>ke in kni»Hv-ke ZašrH«1 }>ri-stalj na to, da s'kupaj z vst: ši \-y./.«l«le. Od tega dne dalje vso polk-ij-sko služIv Hrvatski vrše Vi Mptaši. Po 25. aprilu so dr. Maeeka mlpeljali na njegovo posestvo v Kupincu. kjer j- bil pod nenuško 111 vstaško stražo zaprt "111 je smel na sprediod jh> svojem post-istvu samo pot*\ ki ga urejuj prof. Orsanir, ki si- u- prilasl'1 bi>o. tiskarno. a(->!emo in -|»!o>n<» lastninsko pravico nad ".Tugo-s}ovan>ko Stain|porT (Novosti.) Ta dva časopisa pišeta o Nemčiji in It^iliji. o njunih Zm "gah in nikdar ni>o priobrile. da so na priiiHM- Nemci izgubili dve letali. V-ak dan pijejo o izgubi t nega nemškega letala j in sto angl škili in ruskih le 'tal. Radijska pororila fn> Pr-' veJiet^vili ukazih "111 po v**s dan igrajo gramofonske plo- ]iosnetki 1'avelieevih govorov. Na trgih in po ulicah >0 jKi^ta-vljemi zvoeni'ki. da morajo nie- Začasa prve svetovne vojne me je nekoč doletela dvomljiva rast spremiti ifa parni k člana Jugoslovanskega odbora. Kakor danes, je bilo tudi takrat treba posebnih priporoči! in diplomatskih zvez onemu, ki je hotel preko morja. Odpotovati je imel s parni-kom "La Tourraine". Nehote sem zavil s |>omola na mostie, vodeč v drugi razred. — Kaj pa vendar mislite!— se je razsrdil diplomat, ki je i mel prej Šest mesecev dolgo bogato žetev v CIcvelandu, — kaj mislite, da se bom vozil /. navadnimi ljudmi? Moja dolžnost kot zastopniki Jngoslavi-je je potovati v prvem razredu . . . Osla jene poštne znamke. Tz San Bernardino v cirža\ i ('a 1 i fo ni i j i 1 >o roča jo : — PoŠta namerava uvesti poštne znamke, ki bodo imele ir:i zadnji strani okus-nej.se le- pilo. Dozdaj so delali lepivo i/, sča n i vsak dni po~!n>d velLkinti kaz-nkmi, ali celo smrtno kaznijo prepovedano poslušati tuje ]>o staji-, jih ljudje vendarle |>oiro\orili z zanesljivimi oKt.banii in s pritajenim glasonu To pa ne (N:ulal.jevanje na 4. str.) KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf All Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo »i ^'Knjiga je trdo vezana in ima 82 T strani"® < ' Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so] tndi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi! Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za( kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj izvežbati inj izpopolniti. ^^^^ž^^^^Narocite pri; KNJIGARNI SLOVENIC PUBUŠHING CO 216 Wwt xath street ; ; New Tork, to. Y. M \) zvedela o tem Tukajšnja trgovska zbornica, je predlagala lepivo iz oranžnega soka, češ, da je o ran žti dosti okusnejša nego krompir. •Sladko lepivo je tudi znanic nji' nekakšnega napredka. To da za moj del, naj bi bilo lepivo na znamkah s'ladko ali grenko, kislo tali slano, da bi bila ž« vsaj vsebina pisem, ki jih dobivam, nekoliko slajša. Višek patriotizma. — Kaj že spet novo šivan-ku— je vzrojil gospodar nad slamnikarico. — Sveti Bog, koliko šivan k mi polomite! S tem nehote pomkigate Hitlerju. Pa če bi mi že vsaj zlomljene šiva nke dale nazaj! Kam jih mer čete? Kam jih spravljate? Samo pomislite, koliko bojnih ladij in tankov bi se dalo zgladiti iz šivank, ki jih v mojem šapu polomite' M 1 s e — In ft* ne bo drugače, — pravijo Hitlerjevi prisrajčni-ki, — bomo uničili vse Ru*o. No, po mojem skromnem mnenju bo vendarle še toliko Rusov ostudo, juja bodo ?afiiko pokopali zadnjega Hitlerjevega vojaka.. u ' v t. iy.»ut|j -— LAH N A I O OA"- ■ 1 1 Monday, October 27, 1941 Nemške ve*t£ s prikritimi VSTANOVLJEN L. 1 t t I J VI Najbolj aktualno svetovno čudo mJtem utiKTuki tu tulniku iwm viilt'1 nekoč fotografijo 'unanizkega piekop** z n&slo-x)m '4najbolj aktualno »vetov* u> čudo." Primerneje >e to res J H' «^ko »vttiwfe Pekinga, ali )i ranfJt, napnyvlja seveda «*\ji vtiji ktrikor prt-kop, toda landanes je njihov pomen le e v teui, da p<*»p« kujejo tujki promet in fotografiranj«*. kanalAem pa^u je treba biti a|uiratom prtvi»liwj>i; zakaj iihko bi ujeli in filnm ka1ko po*tajo ali krite utrdi*' tt*i nakopali elike neprij«'tnosti. Teren, na katerem stojimo, j« Američanom namreč Ixilj >vet- kakor |\Vall Street ali H la hi-a v \Va liiujMouu. Petdeset metrov odne proge fk<»meni anieri&i flesili več ko |w»t>t N*noi vedo, kaj bi se poem zgodilo. Američani pa tu i. In zato čuvajo piekop bolj akor >voje zlatu zaklade. ghd zgrabil, ko sem letel tu gori iihhJ ozkim zemeljskim rtudiom med obeimi največjima morjiiua sveta; pilot je potrdil, d:i na tem mesto prenehajo tudi stoodstotni Yankeeji tavečiti gunrt in da utihnejo culo vsi ženski turisti. Fvaiko je moralo vse to vplivati na Var*ca Niineza de Bal boa, na prvega človeka, ki je r>d vzho-da videl Tihi octtiii. Zgodovina prjjMiveduje, da >o Bal1>ou in njegovi zvesti zapeli Te IVum, jn ko so potem čez m-fcaj ur prišli na obalo Pacifika so |>okh>knili i it zajemali vodo v roke. Kdor ne )>ozua ?sgodovine PauauHkega prekopa bi mu na nii-el ne prešlo, koliko človeških življenj in denarja je stal. (tladin Pacifika leži za nekaj decimetrov višje, kakor Atlantik in razen tc*ga se dviga zenHka ožina za 27 metrov nad mor j «u. Ijad.je je torej treba - sistemom zatvornir* dvigniti- peljati skozi kanal in jih potem s|»et s pomočjo zi-tvornicaspustiti v morje. Ko je bila 12. maja 1879 u ^ ta novi jena v Pau izu Kanalska dmžiba. si ni nihče bi lil gla ve zaradi takega projekta. I)e narja .je bilo dovol? — in talko so poslali vse dol. kar se je zde lo potrebno. Ani|>ka, da so dospele tja lokomotive »brez kot tov., če rja vi brez verig, tračni c zarjavele in kouserve gnile, tega ni vedel niti niti ljudje v Pariy.u Tudi niso vedeli, da se je obrala med Co lononrf in Panamo največja pustolovska sodila, ki jo je mogel svet dati, da je bilo malo takega da je hitro in dobi o prišlo v Panamo: šampanjec, mm. gin in ft nske. In da jc bilo tam nekaj, proti čemur je bil tudi najboljši inženir "sveta brez moči: moskiti. Pannnl-fcega prekopa niso zgradili inženirji, nego inedi-ciiiici. Almeričani >o investirali sto milijonov dolarjev za boj proti nloskitoin. Pot olontu francoske družbe nameni ' — "■»•» mm Jt maMašmmm Po zanesljivih vesteh i«z Bal-j vadile jša laž jienfške pixjpagaJi-kana vodijo četni k i pravo dr-; de. Hrvatslki iialrod se bori žavijansko vojno v Jugoslavi-jproti nemški in italijanski za-ji. Od začetka ru«»ko-nemške ■ sedbi skupaj s svojimi brati vojne je bilo v Jugoslaviji —,Srbi in Slovenci. Srbski vojak zlasti okrog Beograda, Zagre-1 po zasedbi, če jt! le mogel najti i t>a in Sarajeva — ustreljenih J kakšno orožje, je sedaj v bou-alL obešenih najmanj 700 oseb j bonih vrstah Sctniikov in se bije \ikljuono z ženami in otroci.fašisti in naciji, kjer je to le| Mfebdžarrfki viri p: a vi jo, da jc-mogoče. najmanj sto oseb padlo v prejš-J Y resnici se v Bosni bore njan. ntesecu v ostrih l>o)ih. o-|))roti četni kom X milijonov dol ar j 'v. 'olona v Panamo v 30 minuli. Polet velja sedem dolar-v. i*n ne ponudi s-, tako kma-druga p rilo/nest, da bi se a met m* je potrošilo sel:etra »»eeana, ; plava na / »und.i v daljavi ika sn bi na pr -j*a, skrivnost-r iiior j«- ■ % i ;.••» Fninmli vse •vljen.le rskftl i.t nikoli na^ei: nei-fik. N'r. j kdo še taki» dolrr o^nnma ;(K'ifik, jf» vendar |w»-ebno in edko doživetje, videti y:a rxl od gori kako se svetlika, u**! m, ko spodaj še leži Atlan-ik. bilo v nekaj dnevih prelito več srbske k rvi. kot angleške v vsej vojni."' Prt d dvema tc-idnoma je obljubil pomilostitev so kupili Američani milijonske vsalcomur. ki se bo pro^tovolj-viedno-ti strojev za smešno ce-|no Vmil k svoj«nm mirnemu no. Takrat, leta 190*2, jejnla;0pi.avilu in objavil, da "skupine razbojnikov niši jo železnice. predore iin mostove." Xa ta padlo 300 cetui'kov m 20 vsta- v javnem parku ugriznilo sev. \ ea^u te borbeso neiiMK-klltt3|ni<) pasj0 po Vst,- ka Stuka letala obstreljevalaprav v Z!?0n,j0 llstni. Užice. V bližini Kragujevca sc co Čeprav so rano zdravniki je mikaj ur bila ostra bitka, zdravih z vso skrbnostjo, je Ktevilo mrtvili m bilo objavlje- vcn(iul- le ostala na zgon*}] ustno. (ieift'ra! XecUč je izjavil. niei r.utfna brazgotina, ki je «» "tkvjev tej državljanski vojni. trdkovuga očeta priprli la do tega, da je zoper lastnika NAZNANILO in ZAHVALA I'otrlitra srca naznanjam žalostno v psi. . umrla moja ženit c5MARY prebil roj. ŠKERJANC ('mrla j«- "J4. srpt«>uil»ra. 1JM1, stara «',i |w. Uojrn.i ji- bila v Pija-vi ^tiii-i na I>oU*ujsk«>iii. Tukaj xji|mš<"a ni'-iu- in li oriru-tUh otrok. V Ameriko je prišla lefa !!»<»:; in siccr na Kly, Minn., kjer naju je l»oriK-il ist«^ra leta Mn>^r. Kub. Na Kly <\a živela do letu 1'.»1S, na -kur s\a se |in-si>lila lia Willartl. Wis. Zahvaljujem >■• vsem s<»roiliiikom in prijateljem za v>e. W;ir ila-rovali zji mojo ne|M»zal>iio soprogo. Zahvaljujem s«> društvu sv. Cirila in MeUdla št. 1. ee^ar elaniea je hiln pekojna skoro :is let. i*iek in venee. Zulirallm (\, 1«. oktobraw 1!»41. FranHja stara 14()() let. Ame-1 rika pa 1P»0 M. Lesseips je bil oieiivigcl starec 90 let. 'Pheo->eps zgradil tSueK'ki prekop, je bil najslavnejši inženir na svetu. Panamtški polom ga jo pripravil ob vse; ob denar. iiiK-. ča-t. Ndkje v Panama City o-mvmik. Pamimci se odpljujejo l»reem edini, ki ga je ta po-' s na mejo tiho klobuk z glave. Spisi Josip Jurčiča I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini r.a deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polha;*' — Domen. — Dva prijatelja. . * i S II. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klašterski žolnir — urad Eo-jinje. — Oolida. HI. ZVEZEK: Deseti brat. — NemSki valpet. XV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega ce-sarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VII. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pioa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd« e?pd bratoma. VITI. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz živlienja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaka smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. <— Sponrni Starega Slovenca Andreja Pajka. iX. ZVEZEK: Eokovnjaci. — Kako je Kotarjev £eter pokoro delal, ko je krompir gradi?. — Pona-rejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov...$10 POSAMEZNI ZVEZKI $1.50 NaroČit, pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBL. CO. "GLAS NARODA" * #1« WBST'lttb STMET •< NEW fOKK, N Francoze pa tri milijarde fran- krog prekopa se daruje milostno ''neodvis'noeit" mladi rejni-bil'ki Panami (toda •bing-ton kontrolira budžete za Panamo): ljudi v Kolumbiji je treba odvračati in insertiira se fna.flina revolucja. Toda' 3. avgusta 1014 plove vendar prva ladja skozi novi prvfkop. CMtlej je sledilo prvi ladji žel več ko sto tisoč drugih. Prevoz stane en dolar za tono, tako da mora količek; j večji 20 tisoč tonski pamDk plričati za svoj prehod celo premožni je. Pl^►!ko^mo ravnateljstvo zaposluje majhno armado namc^ ščencev, ima kar eelo mornarico, ki popravlja prekop. Xa^ vzlic tem velikanskim izdatkom, presega čisti dobiček danes- že sto dftlaiVkfti ntilijonov. in računa se. da bodo v ndkaj mnlo letih amfortizirani vsi otu in ži-vdž in potrebščine nosijo v čet-niska taborišča v planinah. Poroča se, da je nemiška zasedna oblast dovolila generalu Nedi-ču, da zbere posebno vojsko za borbo proti srbskim upornikom. V st^ni času Nemci in Ttali.fni ponvnožujejo svoje posadke na Balkanu. Kakun se vidi iz tega |>oro-čila, je jasno, da Nemci izmišljajo nova intena za svoje in Paveličeve vstaške zločine, ki jih počenjajo po Jugoslaviji, ko it Vaja jo, da se v Bosni bori proti čet n ikoni "25.000 hrvatskih in 10.0t¥) nacistu pri-jaznih srbskFh vojakov." Vsemu svetu je jasno, da ni ne srbskih. ne hrvatskih, nacijem prijaznih vojakov. To je najna- v I ožil odškodninsko tožbo in sicer je zahtoval v imenu "svojega sinčka" (xlskotliinio za bolečine. ix> vračilo zdi*avniš-j kili stroškov in še odškodnino za znsanjŠano upanje na bo^ga-t(» ženiti-v. Dokazoval je namreč. tla jo azirotiina na zgor-ii'i u>inici njegovega sinčka, ki j<» bil prej. spliftno znan kot fant« k. V zr >!ili letih ovirala. *la bi se mogel tako sijajno poročiti. kot bi se lahko, če l>i ne imel te nesrečne brazgotine. Se postavalo na stališče, da telesna It -poUi ozirom na sklenitev bodočih zagonskih zvesz važn »j-na pri ženskali.. da pa vendar tudi trditve otrokovega fM"et:' ui.^o brez sleherne |x>dlagVv. Lastnik psa je bil slednjič ob sojen in sicer mora plačati o-lečme. in $4.000 kot oilškodni-uo za zmanjš;no upanje na sijajno sžunitev. V pravdi propadlemu lastniku ]isa pa je sodišče priznalo, da sme zasledo- vati življenjski tek ik> škodo-i da, če m bt» Ui k rat sinko doku - ■ vanega otroka. A'ko bi kdaj,zoval. kako sijajen zakon bi kljub svoji brazgotini naš l še!e lahko sklenil, ako ne bi "dobro p trtijo". more lastniki imel ti>te nesrtčne brazgotine, psa od njegovega očeta zalite- j Težko bo priti tykeiirti -y>oni vati nazaj tistih $4.0<>o. Seve-' U> konca. . PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE. SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih prMiii Izdala Glasbena Matica v Cleveland u. , Cena — H .30 Emil Adami«'—IG 41 GOSLOVANSiUH NARODNIII PESMI moški zbor......................... NftTF 7A KLAVIR All HAR 7. 8. M0N1K0 .t SLOVENIAN DANCE \ ANDA 1'OLKA ...............— M ro JEZERCJ KOI.O ............................ .ti OHIO VAlXFT SYLVIA K'OLKA .................. M TAM NA VRTNI GREDI MARIKOR WALTZ .................Si SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ............. JI DEKI.E NA VRTI! OJ, MARlCKA, PEGLJAJ.... Jt ZIDANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka) JI M VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg uasloTa Je razvidno do tdaj Imate plafiano naročnino. Pr.va •terllka pomeni meneč, druga dan ln tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In stro&kor, Vrn prosimo, da skušate naročnino prsToCasoo poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte naSemu zastopoikc t Valefc kraju ali pa katerem^ lamel aaatopnlkov. kojlh Imena ao tiskana s debelimi črkami, ker ao upravi- 1 Ceni obiskat! tudi druge naselbine, kjer je kaj ggilh rojakov naaa- | i Jenih. Zastopnik bo Vam lxročil potrdilo aa plačano naročnino. a SEST NARODNIH PESMI za mo- iki zbor .................... ŠEST NARODNIH PESMI za me-iani zbor ................. JZ STARE ZA LUG ti pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Aiurri>ka niovenska lira. (Holmar) M I rane Venlurini—SEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... .15 frrdo Juvanee—1'tt MLADIH LET. moški zburi .................M Oriotfcke himne (Vodopirec) ........ Slovenski akordi, 22 mehanik te motfcih zborov (Kari Adami«) Trije mešani zbori (Glasbena Matica) __________________________ V pepelnMni noti, kaatata za salo, zbor in orkester, (Sattiler).... Mladini, pesmi za mladino a klavirjem (E. Adami«) ................... Jt .n M Peter Jereb—OSEM ZBOROV (m Ud in mešani) ............. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laoablo COLORADO 7 Pueblo, Peter Cullg. Waiaonburg. M. J. Bajak INblAN'A: . Indianapolis: Frank Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. BevSt Cicero, J. Fabiaa (Chicago. Oteere > ' ' >• * to niinola) Joliet, Jennie Bambica La SaUe. J. BpeUcn ■aacoatab, Frank Auguatln Kortb Chicago (a Waukecan, IfiMLiND: Cltaminer. it. Vodoplves KrCaiGTAN: rietroit, L Plaafear UIANESOTA : Ctisbolm, J. Lakan/cb 1^7. Joa. J. Peabel * Bveletb,' Lotila Goals ..Mbert, Louli Venel Eftbblni. John P ovil MONTiNl: CoaMuM U U. Panlaa Waabie. L. Ohaapd mftsAftCA: Ojnaba, P. Brodoriefc . Qo+intl tarf WriSfc .nirtie Fall*. Franft Maid Worcester. Peter IUA * OHIO: Mrbertop, mn Trek« Cleveland, Anton Bobek. Chaa. iar-linger, Jacob Reanlk, Job" mapnia tilrai-d, Anton Nagod* Lorain, Loula Balant. John Kami* ¥onngstown, Anton gik^j OREGON: Oregon City. J. Kobtar PENNSXLVANIa : Bessemer, John Jevnlksr Conemaugh. J. Brezovec ČOverdalo ln okolica. Mrs. 1t»m Kapnik Export, Uaii oJpuM Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamla Fr. Blodnlkgr Greensburg; rTank Novak Homer City. Fr. Fareacbak Imperial, Vence Palcicb Johnstown, John Fgbiib Krayn, Ant. TanSell Lnaerne. Frank Baliocb ' * ' Midway. Jou4 ^nst . Plttsb'jrjfh in' Okolica, Philip Pragmv Steel ton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Sefclfrer West Newton, jdlkf/h Jovai .Y ~ .. WI8CON8IN. Milwaukee, West Allls, Fr. Sheboygan, Wyoming :'" Bock Springs, Lenla Diamondville, Joa Holloa Tak zastopnik fšia patrJM za ava hp. katera Je prejel. TO?« -«U| lliODF Moški zbori USKAh DEV: Barči Slava delu ...................21 HR. VOLARlč: Rožmarin; JU3. PAVČ1Č: Potrkan plea ......JU .29 .21 JI .75 .21 Dve pesmi. (Prelovee) z zbor in solo............................... Nasi himni, dvoglasoo ................... Gorski odmevi, (laharnar), n. zvezek, moAki zbori............- ZA TAMBI 'RICE; ! NA GORENJSKEM JK FLETX0, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk.............. Slovenske narodne pesmi za tnmbu-raSki zbor (Bajuk) ,.............. Bom mI na planince, (Bajuk), podpori .................................... ZA LITRE: Poduk za citra. — 4 zvezki — (Koieljski) _____________________1.— ZA KLAVIR: Bnri pridejo. — Koračnica —......M Slovenske narodn« pesmi, Jsnko Žirovnik ' I. zvezek, 123 pesmi ca molki sli ženski zbor ............ 1J| II. zvezek. 77 pesnil zrn moSki in mešani zbor ................Lf§ 100 narodnih pesmi za moški to mešani zbor. Krnil Adamič ....L~ FANTJE NA VASI. 18 narodolb aa mo9kl zbor. Ciril Pregelj.. M NaroČilo poSjlte na:. M Glas Naroda ili WEST 18th STREET NEW YORK. N. I. -GLAS N 110 D A" - Mew Y«t Monday, October 27, 194! OSPOD iz KONOPISTA Napisal! L WINDER. -115- Marljivemu Brosclin, ki so nra pomagali čudovito nuiogo v**dni vohu-ni, je uspevalo, da je odkrival vse slaibosti visokih in naj v,i.-jih vojitskih oblastev. dokazni podpolkonik, ki mu je prušeal Franc Ferdinand proste roke, je inuel oči povsod. Te bistre oei so predirale vse zidove. Rogova spretnost je 'bila videti earodejna vemlai je šlo vse po naravni poti. Broisch si je bil pridobil a* vojnem ministnstvu, v general-nem- štabu in tudi cesarjcvi vojaški pisarni zaupanje visokih častnikov, ki so se mu d.-uli pregovoriti, da so v svojih uradih in pisarnah opravljali zanj zaupniške posle. V plačilo jim ni obljubljal nič drugega katkor prestolonaslednikov© hvaležnost in naklon jene st. Tvegali svojo čast :n ves svoj obstantk. Da so to delali. je dajalo prestolonasledniku in polkovniku pogum za nove in nove izpade proti sovražnim močem. Ti zaupniki nikakor niso bili nezadovoljni tži, spregledan-r*i adi užaljenci kakor jih najdeš v vsakem uradu, temveč hladni račiunarji, ki so hoteli za časa obrniti nase poaomost bodočega cesarja. Računali da bo cesar vladal najdalj še nekaj let, bodoči cesar pa najbrže nekaj dasetletij; in prismojeno »e jim je zdelo, da bi zaradi kratkega ča^a, ki je bil staremu cesarju še u-ojen, zantadiK veliko priliko, ki se jim ponuja. Tako je svetlel Brosoli liaj^krivnejše stvari, tako je Franc Ferdinand spoznal v>e načrte in ilkane nasprotnikov; ta'ko je tudi zvedel, da prihaja na;tndovratnejši odpor proti njegovi vojaški pisttuii od načelnika genialnega štaba. . Načelniku generalnega štaba je bilo in« Friderik baron Beek. Slučaj, tla je nasi I ime, ki ga ni smel izza izdajstva ministrski ga predsednika Maksa Vlad imi rjtr pl. B«-oka nihče jzprugovoi iti vpričo prestolonaslednika, je bil v očeh prestolonaslednike dvojice razodetje božje previdnosti. Ministrski predsednik Be^k ni bil - Beckom, načelnikom generalnega etiiiba ne v sorodstvu, ne piijatelj; v»iwlar sta hiba Franc Ferdi-nand in Zofija, ko je Broseh označil načelnika generalnega sta ba kot najnevarnejšega n protnika Bellvederu, takoj prepričana, da gre za skupno zaroto o1h4i baronov Beckov. Postimo Zofija je bila prav tako praznoverna kakor venm; enakoist imen obeh smrtnih sovražnikov ji je šla kot dokaz peklenske zarote vsi Ji nečistih moči tako dooela v glavo, da je inn'la poročila -A upnikov, ki je Broscdi z njih pomočjo razkrival sovražnost načelnika generainega štaba kot utrjeno in dokazano stvar, sadim 7)1 skoraj net>otrebno potrdilo resnice Prastari načelnik generalnima štaba baron Beck je bil vse jrej, kakor jK-kh nska prikazen. Kot čisto ntfad častnik j** bil prišel v najbližjo okolico mladegti Pranca Jožefa, zgodaj s,f je bil navadil tako ljubečega prilagajanja vladarjr da mu je bil postal čedaJ)e poddbnejai. On je bil tisti, ki je nekega usodnega, črnega- junijskega dne leta 1S66, kot cesarjev pribočnik, »nesel nesr ^nenm generalu Benedeku cesarski ukaz, naj krene proti Beri i mi. ostal ž njim vrtU zelo star iti zelo jiotrebeii miru. (Vsar mu je zaupal kakor nl.lokomu drugemu, zato ga je bil postavil na čelo generalnega štaba. Noben vojaški strokovnjak ni imel o Beokovib zmožnostih visokega injRuija. A to mu ni škodilo, niti ni — po eesarjt|vum mnenju — škodilo vojski in državi. Nekaj desetletij ie ni bilo nolMMie vojne, 111 oeskir j*> iuiei namen, da se ne 1k> nikoli več vojsikoval. Bil je mirovni c sar prav tako je bil njegovi tovariš raza mladih let mirovni načelnik generalnega -štaba, star gospod v visoki službi in visokem dostojan-stvn. ki je izvrstno igral tarok in ki h' mu je zdelo netaktno, da bi hotel kdo več vedeti in več iazu-imiti kfc kor ewsar, ml katerega se je razlikoval samo po čudovito dobrem teku in posebni slasti do slatBkih jedi. Beek je že nekaj let poslušal cesarjeve tožbe o prestolonaslednikov! mp mčavosti in njegovih 11 ločnih zahtevah in željah Zvesti dužabnik, ki j.» bil cesar je vomlu srcn mnogo bližji od prav tako zvestega, a nekoliko pren^ladega kneza Monte-nuova, je sprejtiiial te tožbe s topimi soeutjean. Xjegov svet je bil,, naj se izpadi "mladega gospoda v Bel vederu" ne smatrajo za resne. CVsar je bil cesar. Frfcmc FtT-drnand pa, dokler je ctrsa« /;vel„ nič, in manj kakor nič. Če-mu torej razburjanje t Čentu sovraštvo in mržnja, čemu globoka zamera in nfcno pmadevuiijo, zavrniti mlatlega gospoda v prave meje. MVje so bile začrtane in postavljene. Kaj dela uiadi kos|km1 v svojem področju, ni bilo važno. Takšna je bila Beok\yea ntfsel o presto Iona s led ni ko vem položaju v Mm snilslu je tlačil generalnemu štabu navodila, kaiko naj jnistopa s željami in predlogi, ki prihajajo iz Belve-dera. Generalni štab je dopise podfiolkovnrka Broscha vljud-no sf»«e>«iial — in jih polagal ad acta. Bili so skoraj sami dopisi ki so opozarjali na lunle pogm-ke, zamude in napačne uknupe g nerainega štaba. Hioscti je prerešHaval te pomanjkljivosti generalnega >taba s Francem Ferdinamlom, čigar črnogledi strahovi so se zdaj potrjevali. Predstavljal « je razgovore obeh starcev, cesarja in načelnika gemtralnega štaba. "Mumiji" sta mcliV swleli druga z drugo, mislili ner rt are ease in nista hoteli o novem času niče*a»r vedeti, ampak sta se sm ijali novetitu času, držali oblast v slojih drhtečih, a žilavih stamVvsJkih n kčii ter puščali veliko državo, ki je bila rtjena prihodnost odvisna od njiju dveh, da je proipadaia. i/esarjevo veličanstvo je bilo nedotakljivo, a načelnik generalnima štaba je moral izginiti to je bila najnujnejša potreba. Mnogo tetino v ,*ta se Frane Fertlinand itno maš«"-e\alna glava Franca Ferdinanda ali mirna, bretz-ftrastna m matenlatično delnjoča glava podpolkovnika Bronih«. Frane Ferdinand je predložil cesarju, naj da v Domačiji prirediti konrfbinirane kopne in pomorske n^arievre. Bro-dovja naj In odbijalo sovražnika, ki hoče izkrcati čete na obali. Generalni štab naj bi prvikrat preizkusil nabnost vojne mornarice. (Nadaljevanje prihodnji«.) VBTANOTIJIN L. llf 1 Beg Hrvata iz Hrvatske (Nadaljevanje z 2. str.) moti, da se ne bi drugo jutro vedelo že i»o v*seim mestu, kaj se je ponoči slisalo i« Londona in Mkwikve. Ko smo že pri radiu, vam lahko povem še to: ko je PaVeJič prevzel oblast v ZaigrebtL, je i^dal ukaz, da n»o-rajo vei Srbi, vsi židje in vsi lllrvati. ki jih l>o sam označil, oddati oblastem svoje radijske aparate Z aparatom se je moralo oddati tudi po deset dinarjev. Zakaj, ni nihče povedi, a tudi vprašati ni smel nihče. T^ahko vam rečem, da se zunanje postaje poslušajo 'povsod, sam se mse o tem lahko prepričal v Zasrrehu, Ijjub-iljani, Sarajevu. Splitil, Koprivnici. povsml, kjerkoli sem šel 111 into in profil zavetja. Ropanje v Zagrebu. V Zagrelbu in prav tako na vsem ozemlju "Neodvisna Hrvatske* ' vlada inered. brezvla-dje. nemiri, nasilje, te»:or, ropa in krade se brez odgovornosti, ubija iz maščevanija in skoraj bi dejal — z uživanji«11, it istim nkdkiny in pokvarjenih uživanjem, ki prirojeno samo rojenim nbi.jaflrem. V Zagrebu ni nit.i ene trgovine, ali obline delavnice, ki je bila prej last Srbov, zidov ali Hrvatov, ki niso ii|)Oirniii svoje glavV p revitejših indijskih ja\iil. da p riene gladovno stav ^ PO«lal a^glewki vladi inUi jon ko in da ne pride grižljaj vdolar-iev kot osojni pri- njugova usta. če nra n* princ- nadaljevanje vojne se njegova oboževanka saaita. 'I)0 hritslkeln in^ ^Ju- -Zastopnikom tiska je Miller MILIJON DOLARJEV ZA VOJNO. od^n naj-knezm'. izjavil, da' ljubi gospodično Edith že dvanajst let. CeS'sli šest let je potrebovali, da je spravil toliko poguma sikupaj. da jo je prosil za s< ista nek. Takrat je dejala, da se strinja z njegov i 11V pnedlogoan, pa jo je popeljal malo na sprehod — in sicer v cerkev a ne za to, da bi da kdo pride v t»:govino in ho- se tam kar poročila. Njenega „lga, liauriu če nekaj kupiti toreK izkaznice, srca si ni r,nal pridobiti. TV)Lile na svetu, in h Vetlite, da je to ogleduh; kajti novega ststanka navzTic vsem ]ur. San Franci> RAZPRODAJA SLOVENSKIH KNJIG po zmerni ceni Po 50c zvezek Andrrj Temo vac (Ivan Albreht) Blagajna Velikega Vojvoda (Frank Heller.) Andersotiove pripovedke za slovensko mladino Bele noti mali junak, (DostoJevskU) Božji mejniki (Ivan Pregelj) Filozofska zsodba (Alojz Jirmsek) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina (Fr. MiMinski) Kazan, vol j* ji pes (J. O. Curwood) Kaj se j« Maka ni sanjalo (V. Koro-lenko) Na različnih £otih (Frane Frisefa) Peter Pavel Clavar (Dr. I. Pregelj) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Slika Doriane Gray (Oscar Wilde) Verne duše v virah (Prosper Mirime) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski) Po 70c zvezek Do Ohrida in Bitolja (Ivan Melik) Po 75 c zvezek Belfegor (A rt ur Bernede) Onstran pragozda (James Oliver Cur-wood) Po strani klobuk (Damir Feigel) Železna cesta (Zane Grey) Zlati Panter (Sinclair Gluck) Rde*a Megla (O. R. FridO Po $1 zvezek Ugrabljeni milijoni (E. G. Seliger) Veridieus (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigoflbe čebelice Maje (Waldemar Bonsels) Pingvinski otok (A na tole France) Pisane zgodbe (Janko Kae) Po $1.25 zvezek Skrivnostni studenec (Pavel Keller) Po $1.50 zvezek Ziotin in kazen (F. M. Dostojevski j) Tigrov! zobje (Mavrice LaMaae) Krištof Dimae (Jack London) .Histerija (Gustave le Kouge) Po $2 zvezek Prefteren (France Kidrič) Po $2.50 zvezek Višnjeva repatica (VL Levstik) NaroČite pri: KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, H. Y. •najstrožje je prepovedano prodati Ik a ilkol i brez izkazn ice i n zaradi enidga para čevljev od-fluljejo trgovca v prisilno tabo-rLšoe. Tako napravijo navadno * tistimi, ki se jih hočejo rešiti ali jih odstraniti. Kadar pa v trgovino >topi nen*-Ski vojalk, zanj ne veljajo izkaznice. Kar zahteva, to se imi hnoi:a dati. Nemci plačujejo v-se z markami, ki uimejb nobene veljave, a jib morate \-ze-•ti za vrednost 20 dinarjev za •vsako. Večkrat pa Nemci tudi dajejo potrdila namesto denarja. Odnesli so doJieršen del Obleke in obutve. Rnvetje ne prihajajo v mesto in ne pro-daja'jo nieesar. Silili so jih. naj prinaišajo v mesto svoj«4 pridePke, pa >o jih najprej kupovali Nemci,, potein vstaši. n ostamlk podoben ničli, je bil za mffMČane. Za n,jin>i so prišli na vrsto Srbi in židje, ko nič več ni moglo kupiti. Tjjudstvo je potrto in lačno ter živi v bedi in pomanjkanju. Nič več ni v Zagrebu nekdanje veselosti in pre£fcrnosti. Ž< pred sončnim zahodoan po ulicah ni žive duše več. razen straž. Vsakdo se skrije v svoje stanovanje in čaka — da nekdo fiotiflca na vrata in ga povabi na policijo. Kmetje pomagajo preganjancem. ISrbom in Židom so ukazali, naj se preselijo iz Zatgreiba v predmestja. Zapustiti so morali ■svoja stanovanja in svoje hiše in isfkati d>;mga, a drugih stanovanj ni. Njihove hiše v mestu so za»aedli Nin^ci. lfe Jb se spoznalo Žide hkmI driijgiiiSi meščani, so odredili, da morajo na instli in na hrbtu nositi rumeno ki*po velikosti 20x10 cm. Za te krpe so morali plačati IX) .sto dinarjev Ko so z njimi prihajali v vozove cestne žekizniee, so meScani navadno vstajali i s svojih sedežev in jim ponaijatll pros-tor, kar je sicer bilo pqepovedano. Ni to sramota za vas, temveč za na«, so govorili meščani. Ko so 'kn^etom p:epoved«li prodajati svoje pridelike Srbom in Židom, so hodili po hišah in jim ponujali, in če je bil kdo brea dena^Ha, mu ni bilo treba1 plačati. Ko so vstaši in nemški vojalk i začeli krrterte pričakovali že pri vhodu v mesito, so kmetje nehali prihajati v Zagreb. Na vsalkom koraku in pri vsaki priložnosti deželami in mešeani kažejo svojo Tjulbo-zen do tistih, ki so pregamjami, tako da mimo labiko trdimo, da je 90 odst. Hrvatov proti da-nasnjeftiru stanju v Hrviai^i, a Pa veli ea ne mtorrcjo videti ne živega ne mfrtvega. Begunce iz taborišč in tiste, ki se skrivajo po vaseh pred vstaši, skri-va-jo kmetje latoko in ee jim zatspa. (Nadaljevanje prihodnjič.) njegovim prošr^jaim ni prišlo več. Zato se je na zadftje prikoval k drevesu — s kakšnim nspehoni, to smo že slišali. Sedaj si hoče njeno ljubezen os»vo-jrti z gladovno stavko. Ko so srospodični Perkinsovi fioroča-li o njegovi nameri, je odgovorila eno samo besedo, ki bi jo po naše p revedli: 'Neumnost!' Mtller l>o n^oral tedaj od gladu unrreti. . . . V BORBI PROTI GORČIČ-NEMU PLINU. Alzgkid velike požrtvovalnosti je podal švicarski zdravnik kazal uoimik tega strupenega plina, si je v levo podi--litje sam vbrizgnil nekoliko kapljic gorčičnega plina in ga1 pustih naj A-plLva pol ure. (Vz |K>1 ure je začel s pro-ih-ninia ukrepi. O različnih stadiiih zdravljenja so napravili fotografske posnetke. Šele čttz še?4 tednov je roka prill čno ozilravela. Zdravnik pa ni bil zf.tlovoljen s prvini poskusom, napravil je drugega. Spet .si je vbrizgnil strašnega vojnega plina, a z zdravljenjem je začel tokrat takoj. •Rana je postala tako manj nevarno i>n tudi ozdravitev je bila prrlično hitra. NAJBOLJ AKTUALNO SVETOVN OCUD 0 — Nadaljevanje 8 3. strani. Nič ne pomaga, če so stali vo jaški atašeji vseh držav "slučajno" na bregu in računali: bila je vsa lrtornarica- največje bilo je samo 47j rancisco in No morju. V treh dneh lahko o]>e-rira mornarica Pacifika skup-' 110 z mornarico Atlantika1. Po-! goj pa je. da je v kanalu vsej "all right" in (in funkcion'i-1 rajo zatvornice. Te zatvomice so višek vodo-erradne tehnike. Dolge 300 m in globoke 21 111, lahko spnrj-m'eno danes največje ladje. Ladja zdrči v zatvoniieo. vrata se zapro. Nekaj sekund nato se dvigne votla v zatvor-nici, privzdigne parni k. in v petih minutah zaplava tam. kjer je bilo prej videti samo dimnike, ladjin trup. Naslednja zatvorniška vrata se otlpro, parni k se porine v drugo za-tvomico. manever se ponavlja in v četrt ure vidijo potniki vodno progo, po kateri so se pred nekaj minutami vozili, ležati 27 metrov globoko pod sel>oj. IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teb kritifolh teaih Je fltatelja dnevnih Testi ta prlratnl ATLAS, ki o pMh mm naiiai nar^nikoai pa najniiji ceni. — Naraiite ra ia danes! VeUkast 9H a 1414 Inter 48 velikih strani; 82 barranlb semljerldnr tujih drtav In B semljerldor Zdr. d rta t tn U(Ut rudllnlb 4r-«av; 48 rretornih aUk popolnoma o coaj«erlb; Zanimivi aretornl dogodki. Najnovejši zemljevid kale celi svet In todl: RAZDELITEV POIJSKE MED NEMČIJO IN RIIHIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PR1KIJ17ČITEV ČEHOSlAlVA-ŠKE K NEMČIJI NOVA FIN8KO-RIT8KA MEJA Cena centov Pošljite ivoto r znamkah oz. po 2 centa. po S Posebnost: H AMMO NDO V ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite n atlasom ln ko ga izpolnite In poSlJete k Izdajatelja zemljevida. Vam daj«* pravico, da dobite dodatne zemlje-vide s norimi mejami rojdkujo 4Hb ae držav, kakor bodo preme njene po tedanji vojni. NaroČite Atlas pri: GLAS NARODA " CM WEST 18th STREET N ■ W T C R K . N. V. Vsepovsod vojaki, puške in ia»no ororžje. IHOOO nu»ž kanalski ('uva ."IH Zatvomice Panamskega prt-j"00,) kopa (na atlantski strani sel!"11™ . infcnujejo Gatun na pacifiškiI. doliro °atimsko jezero, .z lopnil en J katerega se molijo drev -na delila in spominjajo, da j«* bilo Jfliraflones in Ptdro Miguel) so j edini del volsai H MAJ Ali. Trljs deli: 162. 141. 133 strani. Cena mebko vea Poljuden ln natančen opis odkritla novega srets. Spis ae ilts kakor san intra purest tar Je aeatSTlJen po naj bol J Al b virih. % Cena 50c UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer. 183 strani. Spisal Anton Pare. S stika tal MLEKARSTVO. 188 strsnl. Knjiga aa mlekarje la ljubitelje sHezaratva sploh. C— 50o ZDRAVII^NA 2EI.ISČA. 82 straaL $1- -26c Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y.