Leto *J£XIL, ŠU 9 LJubljana, četrtek 12. Januarja losa Cena Din 1«— iznaia vsa* dan popoldne izvzemal nedelje Id praznike — inseraa do 80 petlt vrst a Dm 2. do 100 vrsi a DtD 2 50. od 100 do 300 vrst a Dtn &. već JI inaeratl petit vrsta Din 4 Popust po dogovoru, inseratnJ davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji D Id 12.—. za inozemstvo DtD 23.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CPatAVNlSTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 81-22. 31-23, 31-34, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani št. 10 351 Razgovori državnikov v Rimu: Sestanek dueh imperiieo Takoj po prihodu Chamberlaina in HaHtaxa v Rim so se pričeli razgovori z italijanskimi državniki V Rimu posebno naglasa jo miroljubne težnje Italije - Razgovori ae bodo nadaljevali Se danes in jutri Kim, 12. jan. r. Včeraj popoldne ob 16.15 sta prispela v Rim angleški ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister lord Halifax. Na slavnostno okrašenem kolodvoru sta ju pozdravila ministrski predsednik Mussolini in zunanji minister grof Ciano. Pred kolodvorom se je zbrala tisočglava množica, ki je angleškim gostom prirejala navdušene ovacije. Med špalirjem vojaštva, za katerim je bila zbrana velika množica, so se nato gostje v avtomobilih odpeljali v vilo Madama, kjer bosta angleška gosta stanovala za časa svojega bivanja v Rimu. Prvi sestanek državnikov je trajal nad eno uro — Razgovori se bodo danes nadaljevali Kmalu po prihodu sta angleška državnika odšla na dvor in se vpisala v dvorno knjigo. Z dvora sta se odpeljala v palačo Venezin. kjer ju je pričakoval Mussolini z grofom Cianom. Vsi štirje druv-niki so se takoj nato umaknili v posvetovalnico, kjer so imeli prvi sestanek. Ta sestanek je trajal dobro uro. Razgovor Chamberlaina in Halifaxa z Mussolinijem je potekel, kakor poročajo, v najbolj prijateljskem tonu. Doznaj še niso prešli na posamezna vprašanja, toda v glavnih obrisih so se dotaknili vseh perečih problemov. Podrobno bodo začeli obravnavati posamezna vprašanja na današnjem sestanku, ki bo ob 17.30. Razgovori med Mussolinijem in Chamberlainom kakor tudi med obema zunanjima ministroma Halifaxom in Cianom, se vodijo br:z tolmača, ker Mussolini in Ciano čisto dobre obvladata angleški jezik. Razgovori med Cianom in Halifaxom so se nadalje- vali danes ob 10., ko je lord Halifax obiskal italijanskega zunanjega ministra v palači Chiggi. Oba zunanja ministra se bosta p pcldne udeležila razgovorov .ned Chamberiainom in Mussolinijem. Poročajo, da sta bila angleška državnika zaradi navdušenega sprejema, ki ga jima je priredil italijanski narod, kakor tudi zaradi odličnega nastopa Mussolinijeve garde o priliki sprejema v palači Venezia, ko je tvorila časten špalir, zelo navdušena. Kakor zatrjujejo v poučenih rimskih krogih, bodo na današnjem sestanku razpravljali tudi o naslednjih problemih: Vprašanja ustavitve tekmovanja v oboroževanju. 2. Položaj Anglije in Italije v Sredozemskem in Rdečem morju. 3. Izboljšanje angleško-italijanskin trgovinskih od noša j ev. 4. Možnost rešitve palestinskega vprašanja in 5. španskega problema. Zdravice na banketu Po končanem prvem sestanku sta se Chamberlain in lord Halifax vrnila v vilo Madama, od tam pa sta se podala ob 21. na slavnostni banket, ki ga je njima na čast priredil ministrski predsednik Musso- lini. Na banket je bilo povabljenih okrog 500 najvišjih odličnikov. Med banketom sta Mussolini in Chamberlain izmenjala zdravice. Mussolini: Hočemo mir Evrope v novi stvarnosti monakovskega duha Benito Mussolini Italijanski ministrski predsednik Mussolini je v svoji zdravici med drugim dejal: Gospod predsednik! Nenavadno sem srečen, da lahko vam in lordu Halifaxu izrečem prisrčno dobrodošlico tako v svojem, kakor v imenu fašistične vlade in Italije o priliki vašega prihoda v Rim, ki vas je sprejel kot prijateljske goste in kot predstavnike velikega prijateljskega naroda in ki vam istočasno želi dokazati simpatije, s katerimi italijanski narod spremlja vaše delo in delo vaše vlade. Vaš duh razumevanja in vaša odločnost, s katero ste osebno sodelovali za pravično rešitev problemov, ki so meseca septembra minulega leta tako težko ležali nad Evropo ter vaša nepopustljivost, s katero ste posredovali pri izvršitvi načrta pomir-jevanja ter sploh vse vaše delo za mir, je istočasno delo za pravico, ki ostane in ki je bila cilj politike fašistične Italije, Angleško-italijanski sporazum, ki je pred kratkim stopil v veljavo, je postavil na trdno osnovo odnošaje med Veliko Britanijo in Italijo. Ta sporazum je stvoril ne samo načrt za sporazumevanje v novi stvarnosti sredozemskega bazena ter nove stvarnosti v Afriki, on je stvoril ne samo prijateljske odnošaje med našima obema državama, temveč je istočasno pokazal novo pot k sodelovanju, ki je nujen element za mir v Evropi, h kateremu težimo v želji, da bi bil ta mir trajen in plodonosen. V tej želji, h kateri se pridružujejo še moja lastna iskrena čustva prijateljstva za vašo osebnost, dvigam čašo v čast Nj. Vel. kralja Velike Britanije Irske in britanskih dominionov in cesarja Indije, na vaše zdravje ter za veličino in napredek vsega vašega naroda. Chamberlain: Nadaljevati hočemo politiko prijateljstva z vsemi V odgovoru na zdravico, ki jo je izrekel | Mussolini je Chamberlain dejal, da je globoko ginjen zaradi prisrčnih čustev, s ka,-terimi je Mussolini nazdravil njsmu in Veliki Britaniji. Prisrčni sprejem je lorda Halifaxa in njega globoko ganil. Rekel je, da dolguje Mussoliniju mnogo za njegovo podporo o priliki monakovske konference. Kot predstavnik velikega naroda, čigar želja je ostati v prisrčnih in intimnih zvezah z drugim velikim narodom, je prišel v Rim, nadaljevati politiko, ki je politika prijateljstva z vsakomur, ki vodi pravično in miroljubno politiko pri reševanju vseh mednarodnih vprašanj potom pogajanj. Srečen je, ker lahko trdi, da sta italijanska in angleška vlada mogli dati konkretne dokaze take politike, ker je v tem duhu bil lani sprejet angleško-italijanski sporazum, ki je pred kratkim stopil v veljavo. Omenja, da je prvi plod tega sporazuma bila včerajšnja izmenjava vojaških informacij med Italijo in Anglijo v Rimu in Londonu. Izraža prepričanje, da so interesi Italije in Anglije v Sredo7em-skem morju za obe državi skupne živ- ljenjske važnosti ter ne smejo posegati v interese drugih držav. Chamberlain je izrazil upanje, da odpira angleško-italijanski sporazum novo poglavje prijateljstva in zaupanja, kar bo mnogo koristilo bodočnosti Evrope. Chamberlain je končal svoj govor z besedami: »Zagotavljam vašo ekscelenco, da visoko cenim vase izraze prijateljstva ter izražam željo, da bi naša dva naroda skupno sodelovala na ohranitvi miru v Evropi. V tej želji dvigam čašo na zdravje Nj. VeL kralja Italije in cesarja Abesinije ter za napredek naroda, nad katerim vlada Odmev v tisku Rim, 12. jan. g. Italijanski listi objavljajo o sprejemu angleških državnikov celostranska poročila in podčrtavajo prisrčnost, s katero je italijanska prestolnica pozdravila angleške goste, želeč na ta način dati poudarka prijateljstvu Italije do Anglije. O vsebini razgovorov listi ne poročajo nika-kih podrobnosti, le naglasa j o, da gre za se- Neville Chamberlain .stanek dveh imperijev, ki naj rodi preos-novo Evrope. Italija nima do Anglije nika-kih zahtev in je vse njeno stremljenje usmerjeno na to, da se nadaljuje politika Mooakova. V Londonu iznenađeni London, 12. januarja. AA. Angleški tisk je v največji meri zadovoljen s sijajnim sprejemom Chamberlaina v Rimu. Vsi an- gleški listi obširno pišejo o vseh poedi-nostih sprejema. Rimski dopisnik »Time-sa« naglasa v svojem poročilu, da so angleško-italijanski razgovori prinesli goto- vo iznenađenje. Angleški državniki so smatrali, da bo prvi obisk pri Mussoliniju samo formalnega značaja, toda Mussolini je že pri prvem razgovoru načel veliko število važnih vprašanj, ki obstojajo med Anglijo in Italijo. Obe stranki sta iznesli odkrito svoja mnenja glede vseh aktualnih vprašanj v zvezi z ohranitvijo miru. Mussolini je večkrat dejal, da želi mir in da zato govorijo vsi razlogi. Vložil bo vso svojo avtoriteto v to. da se ohrani mir. Tudi ostali londonski listi poročajo, da je Mussolini zelo odločno naglasil svojo željo, da se ohrani mir. Listi trdijo, da špansko vprašanje, o katerem se na prvem sestanku še ni razpravljalo, ne bo povzročilo nobenih večjih težav V Parizu podčrtavajo solidarnost Anglije s Francijo Pariz, 12. januarja. AA. Ha vas. V zvezi s sestankom Chamberlaina, Halifaxa. Da-ladierja in Bonneta na Quai d'Orsavu piše »Temps« v svojem uvodniku med drugim: 2e samo s tem, da je prišlo do teh razgovorov, odpade vsako dvoumje, ki ga je hotel ustvariti tuji tisk glede morebitnega stališča angleške vlade do tega, kar imenujejo francosko-italijansko vprašanje. Ni šlo za ničesar drugega — nadaljuje list — kakor za potrditev najtesnejše solidarnosti Francije in Anglije ob vsaki priliki. To je izhodna točka vsake diplomatske delavnosti obeh držav na evropskem terenu. To jasno definiranje stvari gotovo ni bilo brez koristi. S tem so tudi onemogočeni vsi poskusi, da bi so stvari drugače prikazovale, kakor so Aretacije v Zagrebu Zagreb. 12. januarja, e. Banska uprava objavlja: Organi uprave policije so odkrili ilegalno organizacijo ki je delovala pod imenom »Hrvatska gradjanska /aštita«<. Ob tej priliki je bilo aretiranih S oseb in sicer Zvonimir Kovačić. upckoieni policijski uradnik. Prane Vuknvić. gaiobni uradnik, Franc ("'eiik. zasebni nameščenec, Josip Pod-piećan, delavec. Ignac 1* r u plačilni natakar, I!;ja Reskovič, mestni uradntk. Andrej Žmainić. obrtnik in Štefan Poncij mestni uradnik, vsi v Zagrebu. V tej endevi vodi policija intenzivno preiskavo, p<» končan] preiskavi pa ms bo /. tret ranci postopalo po zakonu Francosko-italijanski spor: Kaj zahteva Italija Pariz, 12. januarja, e. Znani francoski novinar Jules Sauervvein poroča iz Rima »Pariš Soiru«, da se italijanske zahteve takole predstavljajo: 1. Džibuti: minimum svobodno pristanišče, maksimum internacionalizacija pristanišča. 2. Železnica Džibuti — Adis Abeba: minimum odstop novih delnic Italiji, maksimum popoln odstop te železnice. 3. Suez: minimum, da se Italiji neko Število mest članov upravnega odbora Sueškega prekopa, maksimum Kaj ponuja Francija Pariz, 12. jan. g. Pariški tisk zelo pozorno zasleduje sestanek v Rimu in poroča o vseh podrobnostih. Naglasa joč na eni strani solidarnost Anglije in Francije glede italijanskih zahtev, pišejo listi na drugi strani o dobri volji Francije, da pride do prijateljskega sporazuma med Parizom in Rimom. V tej zvezi naglašajo, da sta se francoska in angleška vlada v zadnjih dneh podrobno sporazumeli glede koncesij, na popolna sprememba statutov in otvoritev vrat za široko sodelovanje ne samo Italije, temveč tudi Nemčije. 4. Položaj Italijanov v francoskih kolonijah in protek-toratih: minimum ohranitev statuta iz leta 1935, maksimum splošne olajšave za priseljevanje Italijanov v francoskih ko-| lonijah in to s posebnimi privilegiji. Teritorialnih zahtev Italija nnjbr? ne bo stavila. katere bi mogla Francija pristati glede na italijanske zahteve. V tem pogledu je bil Chamberlain pooblaščen, da oficielno ponudi Italiji naslednje koncesije: 1. Pritegnitev Italije v upravo Sueškega prekopa. 2. V smislu Laval-Mussolinijevcga sporazuma bi Francija p"iznala Italijanom v Tunisu gotove pravice 3. Pod gotovimi pogoji bi Francija prepu-tila Italiji železnico Džibuti—Adis Abeba. Poračils iz šnanije Snint Jeun de Luz, 12. jan. A A. DNU. Republikansko poročilo / bojišči nra\i. da so repub':knnskc čete navzlic slabemu vremenu na eordobskem bojišču nadaljevale prodiranje ter zasedle »trategične položaje na gori Santa Ines in prehodu Castuera. Barcelona. 11. jan. AA. Reuter. Poročajo, da so republikanske čete na estreraadur-skem bojišču dosegle precej uspeha pri ob- koljevanju nacionalističnih oddelkov, ki so se zbrali v velikem številu med Montc Rubljem in Castuero. Gibraltar. 12. jan. AA. Reuter. Snoči ie prispelo i/ Ceu te 84 članov posadk grških in Ittvanskih ladij, ki so iih pred več tedni zaplenili nacionalisti. Omenjeni člani posadk so prispeli v Gibraltar na grški ladji Ilio/os. medtem ko so ostale Ladjo Se dalje zaplenjena. Grški ir litvanski mornarji pripovedujejo, da SO / njimi zelo slaba postopali ter so jim dajali v Ceuti zelo slabo hrano. fkirgos, 12. jan. AA. Havas. Nacionalistične Jcte so dosegle va-^i La Nueva in Solila Mora v bližini Mont Blanee. Vsi stra-tegični položaji na tem sektorju *o padli v roke nacionalistov ter se njihove čete nahajajo sedaj 70 km oddaljene od Barcelone in 24 km od Taragone. V toku zadnje ofenzive so nacionalisti zav/eli 3000 kv. km ozemlja s 1256 naselbinami, ujel: 30.000 -epu bltkanca Afera konzula Goldinga Lomit m, ll. jan. w. Fiancova vlada je naposled dovolila angleškemu diplomatskemu agentu v Burgosu Jerramu dostop k aretiranemu angleškemu pod konzulu Goldingu. Zahtevi angleške vlade, naj bi Goldinga izpustila. Francova vlada ni ugodila in tudi Se ni sporočila, zakaj je bil Golding- prav za prav aretiran. Aretacije duhovnikov v Avstriji Dunaj. 12. jan. c. (DNB). Londonske »Times« 60 objavile vest, da je bilo v Linzu aretiranih 24 duhovnikov, ki so sedaj v zaporih, deloma pa v koncentracijskih taboriščih. Z dobro poučene strani doznavajo, da je bilo v zadnjem času aretiranih 10 duhovnikov, a to izključno zaradi deliktov proti javni morali. Iz političnih razlogov ni bil nihče aretiran. Trditev angleškega lista, da je bil aretiran vodja katoliške akcije, ne odgovarja resnici. Obisk Csakyja v Berlinu Berlin, 12. jan. AA. DNB. Uradno javljajo, da bo madžarski minister zunanjih zadev grof Csaky dopotoval v Berlin 16. januarja t. 1. Njegov obisk bo trajal dva dni. Madžarska dobi fašističen režim? Senzacionalna napoved „Giornala d'Italia" — Februarja razpust parlamenta, aprila nove volitve Budimpešta, 12. jan. g. Danes popoldne se prvič po božičnih počitnicah zopet sestane poslanska zbornica. V političnih krogih se vedno bolj zgo~ ščujejo vesti, da namerava vlada takoj po sprejetja zakona o državni obrambi, židovskega zakona in zakona o agrarni reformi konec februarja razpustiti parlament in razpisati za začetek aprila nove volitve. Zaradi tega so opozicijske stranke že začele s pripravami za skupen nastop proti Imre-dvjevi vladi ter so osnovale opozicijski blok, ki napoveduje najostrejšo • borbo v parlamentu proti notranji po- I litiki vlade. »Giornale d' Italia«, ki je običajno zelo dobro informiran o namerah madžarske vlade, je te dni ob" javil članek, ki je zbudil v madžarskih političnih krogih ogromno pozornost. Napoveduje namreč postopni prehod Madžarske k fašističnemu režimu. Desničarska opozicija je imela snoči posvetovanje, na katerem je sklenila vložiti v parlamentu interpelacijo in zahtevati od vlade pojasnila, kaj je na tem resnice. Grof Bethlen, ki je postal vodja opozicije, je v svojem govoru naglasil, da zahteva po uvedbi fašističnega režima gotovo ne prihaja od Nova revizija češkoslovaških meja? Madžarski list napoveduje novo konferenco zunanjih ministrov v Varšavi Budimpešta, 12. jan. g. »Pester Ujszag« poroča v zvezi s incidenti na meji, da bo v kratkem prišlo do sestanka nemškega, italijanskega in poljskega zunanjega ministra v Varšavi Pri tej priliki bodo ponovno razpravljali o ukrajinskem vprašanju v zvezi s zahtevo po skupni meji Poljske in Madžarske. List v zvezi s tem poroča, da Je zastopnik zunanjega ministra sporoefl češkoslovaškemu poslaniku, da Madžarska ne bo več mirno trpela dov na svoje ozemlje ter da bo v ponovnem primeru nastopila s vso svojo oboroženo silo, da zagotovi red in mir na svojih mejah. List opozarja tudi na koncentracijo poljskih čet v tješinskem okrožju in namiguje, da utegne priti do skupne vojaške akcije Madžarske in Poljske. Sestanek v Varšavi mora po sodbi madžarskih krogov vsekakor ustvariti jasen položaj glede Podkarpatske Ukrajine. Italije, marveč da je to Imredvjevo maslo, ki se skuša na ta način obdržati na krmilu. Zunanjepolitično Madžarska s tem ne bo nič pridobila, notranjepolitično pa narod tak režim od* klanja. Opozicija se bo proti temu a vso odločnostjo borila. Novi incidenti na čsl.'madžarski meji Budimpešta, 12. jan. g. Uradno poročajo, da je bil v noči od 10. do 11. januar izvršen nov napad čeških teroristov na madžarsko ozemlje. Tokrat so vdrli preko meje pri občini Szernve in streljali na madžarsko obmejno stražo. Južno od Už-horoda pa je večji oddelek ukrajinskih teroristov vdrl osem km daleč na madžar-ozemlje in napadel vas Daroc. Madžarske čete so napad odbile V občini Barkaczv pa so regularne češkoslovaške čete prekoračile mejo in streljale na madžarske postojanke. Dalje poročajo, da je v bližini Užhoroda posebno taborišče ukrajinskih teroristov, kamor so včeraj na 30 tovornih avtomobilih pripeljali še nove skupine oboroženih civilistov. Bratislava, 12. jan. AA. DNB. Minister za gospodarstvo Teplanski je izjavil, da še vedno prihajajo novi begunci iz Zgornje Madžarske. Dozdaj je prišlo iz Madžarske na Slovaško 11.000 Slovakov, ki so pobegnili iz Zgornje Madžarske. Chust, 12. jan. AA. CTK. Včeraj se je vršil v Cinadovu pogreb štirih članov državne obrambe, žrtev incidenta pri Muka-čevu. Pogrebu so prisostvovali predstavnic vlade Podkarpatske Rusije, predstavniki ostalih oblasti in društev ter velika množica ljudstva. Štren 2 SLOVENSKI NAROD«, Mrttt, 12. Januarja 19». štev. 9 Tatvina v nenavadni stiski Ukradla je denar, da je ae bi mož pretepal — Kako hranijo na Notranjskem tisočake Ljubljana, 12. januarja . Bivša delavka Helena, ki se je morala včeraj zagovarjati pred sodn.ki malega senata, je zdaj žena delavca. Kot dekle ni imela nikoli opravka s sodnijo. Kot žena je pa zdrknila na nevarno pot. po kateri se sčasoma pride lahko tudi v Begunje. Njen delikt je namreč v zvezi s tem. da ima moža. V spisih je bilo zapisano, da ji daje mož vso svojo skromno mesečno plačo, ki znaša okrog 600 din. toda tudi vse od je zahteva. Helenin mož je na primer tudi zahteval, da mu žena kupi novo obleko. Menil je, da dobra gospodinja lahko prihrani s plačo 600 din tudi za obleko. Obenem jo hotel imeti primerno dobro hrano in primerno stanovanje. Kadar ni bilo denarja v hiši. je bila žena kriva. Mož ji je enostavno očital, da ne zna gospodariti. Tako neznosen je postal nazadnje, da je zahteval, da mora žena prinesti v hišo denar, pa naj se zgodi kakorkoli. Ko mu je žena dopovedala. da z mesečno plačo ne more delati čudežev, je mož ženo nagnal: Zasluži in prinesi denar v hišo! Ženi pa ni dišalo, da bi pustila dom in šla zopet v tovarno. Morda se je zaradi tega omožila. ker je bila dela v tovarni do grla sita. Skratka, v hiši so bili prepiri zaradi denarja čedalje bolj pogosti, mož io fe pretepal, priče so potrdile, da je bila vedno vsa črna od udarcev. V kriminal je žena Helena padla, ko je mož hotel imeti za vsako ceno novo obleko. Splazila se je v sobo neke uradnice, ki je stanovala v isti hiši. in ukradla 400 din gotovine iz predala ter hranilno knji-tico z vlogo 4000 din. Morda bi nikoli ne prišlo na dan, da je Helena tatica, ako ne bi knjižice prodala in ako ne bi kupec knjižice v hranilnem zavodu vnovčil. Pred sodniki je tatvino priznala, zanikala je pa tatvino 50 din, katere je uraanica tudi pogrešala. Sodišče jo je obsodilo zaradi prestopka tatvine na 4 mesece strogega zapora in na izgubo častnih pravic za 2 leti. Poravnati mora škodo. Olajšilna okolnost pri odmeri kazni je bila stiska, v katero je zašla, ker jo je mož pretepaval in zahteval, da mora na vsak način prinesti denar v hišo, oziroma njemu kupiti novo obleko. Po dolgem obotavljanju in med jokom je Helena izjavila, da kazen sprejme. 10.000 DIN JE SKRILA V DRVARNICI Tudi T. Marija je priznala, da je okradla Ustanavljanje veleblagovnic ni dovoljeno Ljubljana, 12. januarja Trgovske organizacije in zbornice si prizadevajo, da bi bila uzakonjena posebna uredba, ki bi onemogočila ustanavlja* nje veleblagovnic. Uredba o trgovinskih obratih velikega obsega, izdana 1. 1937, je prepovedala ustanavljanje velikih trgovinskih obratov samo do konca lanskega leta. Zato so se trgovci bali. da bodo podjetni kapitalisti, zlasti tujci, po novem letu zaceli ustanavljati ^veleblagovnice tudi pri nas. Uredba, ki so jo predlagale gospodarske zbornice, ni bila uzakonjena. Kljub temu je, vsaj začasno, prepovedano ustanavljati veleblagovnice. Banska uprava je nedavno poslala Zbornici za TOI razpis trgovinskega ministrstva glede izdajanja dovolil za velike trgovske obrate. V tem razpisu ministrstvo utemeljuje, da zdaj gospodarske razmere še ne dovoljujejo ustanavljanja veleblagovnic v mestih, ki imajo nad 50.000 prebivalcev, kakor bi bile sicer dovoljene v smislu uredbe o trgovinskih obratih, iz; dane oktobra 1937. Minister je zato od* redil, da oblasti ne smejo izdajati začasno dovolil za veleblagovnice. Odloke o odklonitvi prošnje za ustanovitev veleblagovnice naj banska uprava utemeljuje v vsakem primeru z razlogi, ki jih navaja čl. 3, odstavek 2. uredbe o trgovinskih obratih. Odstavek 2. čl. 3 uredbe se glasi, da smejo oblasti izdajati dovolitve po svobodni pre. soji glede na splošne interese ter po de^ janski potrebi kraja in pokrajine. Trgovske organizacije pa kljub temu vztrajajo pri zahtevi, naj bi ministrstvo izdalo uredbo o trgovinskih obratih, kakršno so predlagale zbornice. Vprašanje ustanavljanja veleblagovnic je torej se vedno na dnevnem redu. Dobrodelna prireditev ljubi j. obrtnikov Ljubljana, 12. januarja. Najmarljivejše stanovsko društvo v Ljubljani je vsekakor Obrtniško društvo. Po-Sosto opažamo, da prihajajo iz njegove srede izredna stremljenja, ki vodijo do izboljšanja gospodarskih prilik. Društvo ima vedno v mislih napore, ki jih zastavlja na humanitarnem in socialnem delovanju. Onemogli, osiroteli obrtniki vedo ceniti podporo Obrtniškega društva, ker ono jim vsako leto na veliki obrtniški praznik sv. Jožefa naklanja podpore, ki so sicer malenkostne, a vsekakor so mnogim tem bolj dobrodošle. V resnici je prijetno izčrpanemu človeku, ko si na stara leta ne more koristiti s svojim prihranjenim premoženjem in ki je ostal sam, navezan samo na javno in privatno podporo, ko se ga spomnijo njegovi mlajši stanovski tovariši. Vsi oni. ki jim je usoda naklonila boljši položaj v obrtniških vrstah, sedaj ko so zdravi in mladi, te potrebe ne čutijo. Vendar tudi njim stanovalca zavest in srčna dolžnost nalagata, da se v svojem blagostanju sipomnijo onih bednih svojih tovarišev, ki jim je usoda naklonila velike težave in neprilike. In ravno Obrtniško društvo z vsem svojim članstvom čuti potrebo, da zastavi ves svoj vpliv, svojo moč in sredstva, da nekako lajša težave onemoglim in siromašnim svojim tovarisem-obrtnikom. Pri vsem tem delu pa društvo tudi ne pozablja na svoj obrtniški naraščaj, ko skrbi za njegovo pravilno vagojo. Da se vse te človekoljubne naloge izvedejo, so potrebne velike žrtve in sredstva. Da pridobe potrebnih sredstev. Iščejo naši obrtniki izhodnih možnosti na vse strani. Tako v ta namen priredi društvo vsako leto *vojo prireditev, katere čisti dobiček se vloži v Josipa Turka sklad, iz katerega se potem razdelijo podpore onemoglim obrtnikom, njihovim vdovam. Letošnja prireditev obeta biti posebno moža svoje najboljše prijateljice. Tam na Notranjskem se dogajajo tatvine večjih vsot denarja vedno v nenavadnih okoliščinah. Posestniki in gostilničarji, ki so vsi zelo podjetni, imajo živahne trgovske posle z lesom in žagami, zato imajo doma vedno večje vsote denarja za izplačilo delavcem in voznikom. Malo jih je pa med njimi, ki vodijo natačno blagajniške knjige, večina teh poslovnih ljudi ima samo površno evidenco o stanju svoje blagajne, težke tisočake imajo pa spravljene kar v kovčegih in pod blazmami. . Q . .. Marija je bila vsak dan gost v nisi nekega posestnika in gostilničarja v Nadlesku pri Starem trgu. Bila je prijateljica njegove žene. Mož je sicer svetoval ženi, naj bo oprezna, ker ljudje o Mariji niso vedeli povedati nič dobrega, toda žena je prijateljici popolnoma zaupala, še potem, ko je bila Marija osumljena, da je posestnika okradla, je žena izjavila, da si ne more misliti, da bi bila Marija kriva. Nekega dne je posestnik odšel z doma, ženi pa je povedal, da je denarnico z denarjem spravil pod blazino v spalnici. Če bi potrebovala denar za tekoče izdatke, naj ga kar vzame. Drugi dan denarnice ni bUo več pod blazino. Marija je bila oaum-1 jena in po dolgem zasliševanju je orožnikom priznala, da je denarnico ukradla in io skrila v drvarnici. Tam so denarnico res našli. V njej je bilo 10 jurjev. Tedaj ae je pa posestnik spomnil, da mu je že prej nekoč izginilo 2000 din. Marija je priznala, da je odnesla tudi ta denar. Vzela ga je iz odprtega kovčega, v katerem je bilo okrog 30.000 din, toda ni si upala vzeti več kot dva jurja. Ta denar je naložila v poštno hranilnico. Dvignila je pozneje 500 din in si kupila blago, za mater pa je kupila dva prašička. To tatvino bi Marija lahko utajila, če bi orožniki ne našli pri njej vložno knjižico poštne hranilnice. Oškodovani posestnik je trdil, da je imel v denarnici pod blazino okrog 12.500 din, Marija pa je trdila, da sploh ni pogledala, koliko denarja je v denarnici, temveč je stekla takoj po tatvini v drvarnico in tam denarnico skrila. Posestnik je tudi trdil, da je imel kovčeg vedno zaklenjen. Marija pa je trdila, da je bil kovčeg odprt. Ko je zagledala tisočake, jo je premotilo. Za kar je priznala, je bila obsojena na 5 mesecev strogega zapora. zanimiva. Vse priprave se bližajo h koncu, in informirani smo, da nas obrtniki hočejo presenetiti s svojo iznajdljivostjo saj je nekaj tajnih priprav znanih in lahko rečemo, da so prav originalne. Vsakdo bo vse lahko videl, kdorkoli bo prišel na to tradicionalno prireditev, obenem pa bo s svojo prisotnostjo podprl plemenitost in požrtvovalno delo naših obrtnikov. Vsakomur priporočamo, ki mu je do neprisiljene zabave, da pride v soboto 14. t. m. v Kazino na XV. Obrtniški ples! Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni društva, Sv. Petra c. 4, tel. 35—23 ter pri g. Alojziju Lombarju. Ljubljana. Celovška c. 43. Nenavadna železniška nesreča Ljubljana. 12. januarja. V noči od torka na sredo se je pripetila na progi med Zidanim mostom in Laškim nenavadna železniška nesreča, ki je povzročila precej veliko škodo. Brzi vlak št. 502 je odpeljal, kakor navadno, ob 1.15 z Zidanega mosta. Vlak je imel na koncu priključen ogrevalni vagon. Med vožnjo, ko je vlak vozil s hitrostjo do 70 km na uro proti Laškemu, je počila os ogrevalnega vagona, nakar je odletelo kolo. Vagon je začelo silovito premetavati, zlasti še, ker je bil zadnji. Strojevodja seveda ni mogel opaziti, kaj se dogaja z ogrevalnim vozom, zato je vlak vozil z nezmanjšano hitrostjo, pokvarjeni voz je pa trgal progo. V zadnjem vagonu je bil samo kurjač ogrevalnega vagona, ki tudi ni vedel, kaj se dogaja. Silovito ga je premetavalo in preživel je mnogo strahu. Bil je pa tudi ves čas v smrtni nevarnosti, saj ga je premetavalo meter visoko. Vlak je vozil okrog 5 km s pokvarjenim vagonom. K sreči je opazil, da se je vagon pokvaril, prometnik v Laškem ter postavil signal na stoj. Zaradi te nenavadne nesreče so včeraj vlaki vozili po enojnem tiru med Rimskimi Toplicami in Celjem. Danes je proga že popravljena. Tudi kopač Jere je umrl Zagorje, 11. januarja. Ko je ogromna množica ljudi spremljala k zadnjemu počitku kopača Leopolda Hribarja, jc prispela v Zagorje žalostna vest, da je v ljubljanski bolnici ob pol. 12. podlegel strašnim opeklinam še drugi ponesrečenec eksplozije metana v kotrede-škem rovu 37 let stari prvi kopač Ivan Jere, oče Šestih nedoraslih otrok, ki so zdaj sirote z neutolažljivo vdovo vred. Zgodilo se je, kar smo sicer pričakovali, o čemer pa si nihče ni upal govoriti. V bolnici so sicer posJcusili vse, kar je v človeški moči, da bi rešili trpina in ga vrnili družini. Včeraj je dobil tudi transfuzijo krvi, ki jo je dala njegova žena, nakar se je njegovo stanje za 6poznanje zboljšalo. Zaželel si je pijače in zdravnik mu je ugodil, saj je videl, da mu ni več pomoči. Proti večeru se mu je začelo blesti, zapadel je v agonijo, iz katere ga je odvedla smrt v deželo brez bolečin. Njegova žena je v spoznanju brezupnega položaja uredila vse, da bi ga prepeljali domov umret. Davi sta se njegova dva brata napotila z nosilnicami v Ljubljano, toda prišla sta mu samo zatisnit oči. Jere je umrl v naročju svojega starega in akrušenega očeta ki je vso noč do njegove smrti čul pri njegovi smrtni postelji. Danes za mraka so z avtofurgonom prepeljali truplo nesrečne žrtve na dom v Toplice na tisti dom, ki si ga je zgradil z velikimi žrtvami za svojo družinico šele pred kratkim. V soboto popoldne bo Ivan Jere nastopil zadnjo pot na zagorsko pokopališče, kjer ga čaka tovariš Hribar, da odideta na večni šiht. odkoder ni povratka med i žive. Težko prizadetim svojcem izrekamo nase iskreno soialje Popoldne to izpred hiše žalosti »Pod skalo« številni prijatelji, znanci in ostalo občinstvo spremili Leopolda Hribarja do groba. Take udeležbe že dolgo nismo videli pri pogrebu, Kdor je mogel, je prihitel, da se oddolži spominu nesrečne žrtve. Med zalobnimi zvoki rudarske godbe se je pomikal dolg sprevod najprej v cerkev, kjer so bile žalne molitve, nato pa na božjo njivo, kjer se je poslovil od njega g. Leopold Kovač v globoko občutenih besedah, ob katerih ni ostalo nobeno oko suho. Nagnile so se zastave, godba je zaigrala v zadnje slovo in že so zgrmele grude v sveži grob. Bodi pokojniku Lahka zemljica. Davka mori otroke škof ja Loka, 11. januarja Kako potrebno je bilo cepljenje naše dece pmti davici, nam najbolj kažeta dva pretresljiva primera, ki amo ju doživeli te dni. Z mrtvašnice starološkega pokopališča se je vil včeraj dopoldne žalni •sprevod. Pot ni bila dolga, kajti v Stari Loki je pokopališče okrog cerkve. Pokopali so dveletno Anico Kalanovo. hčerko posestnika Kalana s Križne gore. Revica je pred dnevi obolela Bolezen se je stopnjevala, otroka je dušllo v grlu in ko je prišel zdrvanik, mali Ankici ni bilo več pomoči. Izdihnila, je svevjo mlado dušo. Airukica je obiskovala šolo v škofji Loki tretje leto. Bila je ljubezniva, pridna, v veselje razrednici gre, Lendovškcrvi, kakor tudi staršem, ki v veliki žal c s ti objokujejo smrt drsnega, otroka. Ker je umrla Anica po nalezljivi bolezni, so jo takoj po sorirti prepeljali v mrtvašnico in tudi kropljenje je bilo zabranjeno. Nesreča pa nikoli ne pride sama. Zla. usoda je menda hotela, da ta primer davice ne ostane osamljen. V družini Janeza Kalana imajo bolno še eno hčerko Marico, ki je stara 13 let. Tudi njo je napadla da vica m zdravnik ji «kuša rešiti življenje. ki visi na nitki. Za praznike pa je kosila smrt kar neposredno pri Skorji Loki. Delavcu Francetu Arharju je ugrabila hčerko Marico, ki je pcisecala dirugi razred ljudske £ole. Dekletce je zbolelo sprva na ošpicah, potem pa se je priključila vratnica. Tudi Marice niso položili doma na mrtvaški oder, marveč so prenesli trupelce v mrtvašnico, odkeder je bil pogreb. Arharjevo so pokopali na škofjeloškem pokopališču. Zaradi smrtnih primerov so starši oči-vidno prestrašeni. S Krizne gore že drugi dan ni nobenega otroka v dolino. Najne-verjetneje je, da se starši boje, da bi se otroci prehladili in jih zato ne puste v šolo. Ni pa tudi izključeno, da se je pojavil še kaik primer obolenja. 70 letnega starca pogrešajo Brežice, «11. januarja Že skoro mesec dni je minilo odkar je odšel od doma v Bukovsku pri Brežicah TOletni posestnik Molan Martin st. Kljub poizvedovanju domačih in tuk. orožnikov, se pa do danes ni našla nobena sled za pos grešancem in se nikakor ne more ugotovi, ti, kje je. ali živi, ali leži kje umorjen, ali pa si je sam končal življenje, bodisi v va-: lovih deroče Save ali kje drugje. Lani 14. decembra je pogrešani Molan Martin baje napadel svojega nečaka Martina. Do njega in njegove družine je gojil silno mržnjo, ker je bil mnenja, da je nećak kriv, da ga noče poročiti neka vdova iz vasi. Okoli 19. ure tistega dne je šel nam, reč nečak Martin v senik po seno. Ko se je vračal s košem, polnim sena po lestvi, ga je pričakal na tleh pogrešani in ga ho. tel baje s cepinom udariti po glavi, pa je nečak še pravočasno prestregel udarec z roko. Nato je ves razjarjen skočil k nečaku, rekoč: »Danes te pa moram ubiti!«, ga prijel z obema rokama za vrat in ga pričel daviti. Na vpitje nečaka Martina na pomoč je prišla iz hiše njegova žena, ko jo je pa napadalec zagledal, pa je pobegnil in od tedaj ni za njim nobenega sle5 du več. Napad je nečak se istega večera javil orožnikom, ki so takoj naslednjega dne uvedli preiskavo. Baje gre za umor ali pa nenavaden samomor. O dogodku, ki je obenem zelo tragičen in slika našega po-sestnika-kmeta in užitkarja v dokaj nes prijetni luči, bomo še poročali, čim bodo znani točni podatki. Rudolfi Pintarič oproščen Ljutomer, 10. januarja Našim čitateljem je gotovo še v spominu aretacija Rudolfa Pintariča, posestnika v šafarskem pri Razkrižju, ki je bil osumljen požiga bratovega gospodarskega poslopja, tatvine pluga, zastrupi je vanja živine, nagovarjanja k umoru brata, krivega pričevanja in smrti pastirja, ki je zgorel na gospodarskem poslopju. Oni dan je bila na okrožnem sodišču v Murski Soboti pred senatom petorice razprava preti njemu. Kot glavna priča proti Pintari-ču je nastopil neki Badjek, ki je bil s pin-taričem v čakovskih zaporih. Ta je namreč izjavil, da je Pintarič tiste noči, ko je zgorelo bratu Štefanu gospodarsko poslopje, splezal preko zida jetnišnice ter se s kolesom odpeljal v šafarsko, zažgal bratu poslopje in se zjutraj vrnil v zapore. Zastrupljeni živini pa so našli strup v črevesju in to pri tistih posestnikih, s katerimi Pintarič ni bil dober. Priče, ki so pričale proti Pintariču, je ta označil kot njemu sovražne, ki pa takrat niso vedele ničesar proti njemu, ko še ni bil zaprt, poleg; tega. so se priče zapletale v protislovja s svojimi prejšnjimi izjavami, vendar pa so vse priče izjavile, da so se bale zadevo prijaviti orožnikom, ker je baje Pm-tarič silno maščevalen. Obtoženi je vse obtožbe zanikal, le tatvino pluga bratu je priznal. Po posvetovanju je senat Pintariča obsodil radi tatvine pluga na 1 mesec zapora, glede ostalih zločinov pa je izrekel oprostilno sodbo, nakar je bil Pintarič po sedemmesečnem preiskovalnem zaporu izpuščen. Senatu je predsedoval okrožni sodnik Komotar, pri-sednika pa sta bila sodnika Prohinar in Moškon. Zaradi pomanjkanja sodnikov je bil pritegnjen iz Maribora dr. Čemer in predstojnik okrajnega sodišča v Murski Soboti dr. šumenjak. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Juhart, obtoženega pa je branil dr. Vadnal. Daruft* za »Zvončkov« sklad Razstava »Živalca« na Jesenicah Jesenice. 8. januarja Društvo za varstvo malih živali »živalca« na Jesenicah je priredilo v telovadnici meščanske šole na Jesenicah razstavo malih živali pod pokroviteljstvom g. dr. inž. Hermana Klinarja, tehničnega ravnatelja KID. Slovesna otvoritev razstave je bila na praznik dne 6. t. m. ob osmih zjutraj. Namestu odsotnega pokrovitelja g. ur. inž. Klinarja je razstavo otvoril inž. Stane Turk. Ocenjevalna komisija, v kateri sta bila gg. Ferlež Jože in Pečovnik Miha, je priznala najboljšo oceno g. Mariji Markež z Jesenic za razstavljenega orjaškega petelina in dve kokoši štajerske pasme. Krasne peteline in kokoši so razstavili gg. fiudrič Jože. Klein Emil, Božič Jože in drugi. Izmed kuncev so dobili najboljšo oceno kunci Matevža Breganta, Ignacija Cemeta in Rožah!? Visterjeve. Veliko pozornost zbuja snežnobeli in dolgodlaki angorski zajec, last g. inž. Mi-ljutina Fajdige. Mizarski mojster g. Franc Slibar je razstavil več vrst živali, za razstavljenih 36 krasnih papig pa je prejel od ocenjevalcev pohvalno priznanje. Razstava je lepo in pregledno urejena. Takoj pri vhodu na levo zbujajo splošno pozornost velike in zračne kokošje kletke, ki se sistematično same zapirajo in kokošji krmilnik, ki kokošim onemogoča, da bi sd onesnažile hrano. Kletke in krmilnik je razstavil mizarski mojster g. Franc Sli-bar. Prvi dan je razstavo posetilo nad 200 oseb. Razstava bo odprta do 10. t. m. Prirediteljem gre za lepo urejeno razstavo in za gojitev tako lepih živali vsa čast in priznanje. France z dvema samokresoma Brežice, 11. januarja France si je za božič v malo preveliki količini privoščil dobrega cvička in je prijetno okajen pohajkoval v mraku po vasi. Oborožen z dvema samokresoma na bo-benček in 10 naboji je kolovratil po ulici. Ko je srečal družbo fantov, jim je izzivalno posvetil z žepno baterijo v obraz. Eden od njih ga je vprašal, zakaj jih izziva, on pa jim je odvrnil s kopico psovk, da se danes vse vasi ne boji in naj se takoj odstranijo. Med prepirom pa se je France umaknil za nekaj korakov nazaj in brez vsakega povoda začel streljati po fantih z enim samokresom. Zadel je Kukovičiča v desno stran reber. Dva fanta sta planila na bojeviteža in ga med krepkim prerivanjem in udarci po glavi razorožila. Misleč, da bo sedaj konec napada, sta hotela pobrati ranjenca in ga odnesti domov. France pa je bil dobro pripravljen na event. razorožitev. Cim so mu iztrgali prvi samokres je pograbil drugega in ves besen znova pričel streljati na oba fanta. Z bliskovito naglico sta skočila k njemu, mu iztrgala še drugi samokres in ga povrhu še premikastila. Pri drugem streljanju k sreči ni bil nihče ranjen. Močno poškodovanega Kukovičiča so kmalu odpeljali v bolnico v Krško. Obenem pa se je moral zateči v bolnico tudi napadalec, ker je dobil med ruvanjem občutne poškodbe po glavi. S (Umskega p(atna — Kino Matica: Alibi. \lnc von Stro-hcim, ki jc ustvaril v filmu »Velika iluzija« nepozaben lik nemškega oficirja (sam jc bil v resnici nemški oiicir. preden je postal filmski igralec), igra v francoskem filmu »Alibi« telepata. ki se je maščeval nad nekim Gordonom. Ustrelil ga je, ker mu je Gordon mnogo let prej zapeljal ženo. Priskrbel si je pa alibi. Lepi barski plesalki Heleni (Janv Holt) je izvabil obljubo, da bo izjavila, čc bo potiebno. da je bil kritično noč pri njej, ne da bi ji povedal, da bo s tako izjavo krila zločinca. Policijski komisar (Louis Jouvet) razkrinka telepata. Njegov detektiv pripravi Heleno do tega, da prizna svoje krivo pričevanje. Film je napet, toda brez groznih senzacij, kakršne vidimo v ameriških kriminalnih filmih. Tudi v detektivskih filmih se razodene francoska kultura. Poleg običajnih detektivskih in kriminalnih storij je v filmu namreč vse polno mojstrsko režiranih in igranih prizorov iz življenja v nočnih zabaviščih, ki razkrivajo sijaj in mizerijo ljudi iz takega okolja po prav saibtilnih človeških straneh. Iz Celja —c Nesreča ne počiva, v ponedeljek je padla osemletna posestnikova hčerka Rožah ja Gajškova iz Bod reža pri št. vidu pri Grobelnem doma s sklopi in si zlomila levo nogo v stopalu. De-klica se zdravi v celjski bolnici. —c O pritožbah proti pridobninl za leto 1938 bo razpravljal davčni reklamacij-ski odbor, ki bo začel zasedati v torek 17- t. m. ob 9. dopoldne pri davčni upravi v Celju. —c V Mestnem zavetišču v Medloguje umrl v torek Sjletni mestni revež Tomaž Vizjak. v celjski bolnici je umrl v torek 531etni posestnik Franc Grabler iz Bodre ža. pri št. Vidu pri Grobelnem. v sredo pa je umrla 43!etna služkinja Jožefa Hribarjeva iz Braslovč. —c Zanimiva gledališka predstava. Ljubljanska drama vprtaori v petek 13. t. m. ob 20. v celjskem gledališču učinkovito dramo slovenskega pisatelja Stanka Cajnkarja ^Potopljeni svet«. Predstava je za abonma. Neabonesnti do glolx>ki> 10 žal je! — Lovsko društvu za Gorenjsko bo Imelo svoj redni občni zbor v soboto 14. t. m. ob pol 18. v hotelu »Stara pošta«. — Velik lovski ples. Po treh letih bo l 1M. Strati S DNEVNE VESTI — Boj med invalidi za nova pravila. 2e oktobra, še preden je izšla nova invalidska uredba, je bilo sklenjeno na plenarni seji Udruženja vojnih invalidov, naj osrednji odbor v Beogradu takoj po izidu uredbe sestavi osnutek pravil združenja in ga pošlje vsem oblastnim odborom v presojo ter izpopolnitev. Izvoljena ie bila tudi posebna komisija z nalogo, naj bi napravila osnutek pravil. Po novi invalidski uredbi se mora invalidska organizacija reorganizirati v 6 mesecih po izidu uredbe. Komisija se je sestala 18. decembra pri osrednjem odboru, kjer se je seznanila z osnutkom pravil, ki ga je izdelal osrednji ožji odbor, ne da bi ga dal v presojo oblastnim odborom. Ker Te tudi komisija izdelala osnutek, sta bila na izbiro dva osnutka ki se bistveno razlikujeta v določilih o ustroju, finans^ranju. nadzorstvu, zastopstvu, pa tudi sestavi osrednjega odbora. Npš oblastni odbor invalidske "organizacije, ki je izdelal osnutek pravil, je nedavno na svoji seji proučil osnutek osrednjega odbora ter ga odklonil. Ne more pristati na krivično zastopstvo na plenarnih sejah osrednjega odbora kakor tudi ne na redukcijo 25 zdaj obstoječih krajevnih odborov kot prvostopnih organov na področju ljubljanskega oblastnega odbora. Novih pravil ne more odobriti, dokler ne bodo sprejeta na vseh občnih zborih ter forumih. Zahteva v novih pravilih določilo o finansiranju organov organizacije v na.ši banovini, tako da bo članarina vplačana pri finančni direkciji v Ljubljani po 10'r odbitku za osrednji odbor služila za vzdrževanje invalidskih organizacij v dravski banovini. — Promocija. V soboto 14. t. m. ob 12 bo promoviran na univerzi v Ljubljani za doktorja prava g. Jože C e n č i č. Čestitamo! — šoferji izpiti poklicnih -šoferjev in samovozačev motornih vozil se bodo vršili za srez Kran;. Radovljica in škofja Loka v četrtek dne 26- januarja 1939 ob 8. Uri pri sreskem načelstvu v Kranju. Interesenti naj -svoj« pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri sreskem načsl-sbvu v Kranju. _ Konkurzi in prisilne poravnave. Ehn- štvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za drugo polovico decembra letno statistiko (številke v oklepaju se na. naša jo na drugo polovico decembra predlanskega leta): otvor jeni konkurzi v dravski banovini 3, v savski — (1), v vrbaski (1), v dunavski 1 (1), Beograd. Zemun, Pančevo — (2). Izvršene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski — (1), v savski 1 (1), v dunavski 3 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 1. Končana konkurzna postopanja v dravski banovini 4 (2), v -avski 1. v primorski — (1). v zetski — d), v dunavski 1 (4), v moravski 2 (1), -v- vardarski 1 (3), Beograd. Zemun, paru čevo 1. Potrjene prisilne poravnave v dravski banovini 1, v savski 2 (11, v dunavski 1. Beograd, Zemun, Pančevo — (1) — Carinski dohodki. Po podatkih centralnih carinskih blagajn so znašali carinski dohodki od 20. do 31. decembra lanskega leta 27,645.318 din. Od 1. aprila do 31. decembra 1938. so znašali carinski dohodki 768,451.563 din. Po proračunu bi morali znašati 758,013.750 din, tako da znaša prebitek 10,437.813 din. — Narodna banka ne reflektira več na uvozniške devize. Da izenači cene naših proizvodov za tuje kupce, je narodna banka sporočila vsem pooblaščenim zavodom za trgovino z devizami in valutami, da od včeraj ne reflektira več na četrtino izvoz-niških deviz po tečaju 235 din za angleški funt. Odslej bodo izvozniki prodajali samo eno četrtino svojih deviz po tečaju 238 din uvoznikom sirovin, ostale tri Cetine pa po tečaju, ki se določa v svobodnem prometu po ponudbi in povpraševanju. Pričakuje se padec angleškega funta v svobodnem prometu pod 262 din. Toda izvozniki bodo zopet dobivali za angleške funte isto količino dinarjev kakor doslej. Kar se tiče klirinške marke je Narodna banka včeraj obvestila nemško obračunsko blagajno, da ne more vsak dan intervenirati na borzah v naši državi za ohranitev minimalnega tečaja 14.30 din za marko. Odslej bo imela klirinška marka tečaj, ki se bo določal na podlagi ponudbe in povpraševanja Lastnike radijskih aparatov opozarjani", da bodo z radijkimi sprejemi zado-\ & • tedaj, ko bodo iz dobrih ev- ropskih sporedov izbrali in poslušali samo najboljše. Takšno izbiro vam omogoči skrbno urejevana tedenska revija za radio, gl-dališče in film »NAš VAL«, ki prina* ša celotni spored ljubljanske radijske od- i ropskih radijskih postaj in poseben izvle-. ček najboljših evropskih oddaj v tednu Najnovejša številka za prihodnji teden obs javlja poleg tega tudi obširno poročilo o žalostni usodi radijske postaje na polotoku Musendamu v Perzijskem zalivu, ki so jo morali likvidirati, ker noben človek ni mogel prenašati tamošnjega peklenskega podnebja, več napovedovalcev pa je zaradi neznosnih življenjskih okoliščin izvr&U io samomor ali pa so znoreli, dalje zani-, miv feljton italijanskega pisatelja Bruna Cone Zgodbo o Hasanu::, pisano rubriko : Radio in televizija« z novicami iz evropskih in prekomorskih držav, opis zanimive družabne igre in še marsikaj drugega. »NAš VAL« je najbolje urejevana slovenska radijska revija, mesečno pa stane sa« mo 12 din. Zahtevajte še danes na ogled najnovejšo številko, ki vam jo bo uprava V tem velikem muatkalnem filmu se predvajajo: BEETHOVNOVA »LUNINA SONAT Ac PADK&EWSKEGA »MENUET V G-DTJRU« LISZTOVA »OGRSKA RAPSODIJA« IJabeinl človeka, U Je dorasel v gorah, med deročimi hudourniki, v krasnih gozdovih, v Danes premiera! Predstave ob 16., 19. in 21. uri božanski naravi. Ne zamudite tega edinstvenega velikega glasbenega filma Sodelujeta ie: Charles Farrell in Barbara Oreene TeL tt-21 KINO UNION Tel. »2-21 Lunina sonata V tem edinstvenem velikem muzikalnem filmu sodeluje prvi predsednik poljske republike in naj-slovitejši sodobni virtuoz na klavirju IG. JAN PADEREVVSKI POZOR! FIlm se predvaja le 2 dni! DANES in J l T K I ! poslovilo© pismo, v katerem pravi, da gre v smrt zaradi tega, ker ga je zapustila žena. — Medveda je n**retil na pragu staje, Kmet Ivan Martinović iz okolice Jajca je ustrelil s staro puško velikega medveda na pragu staje, kjer je bilo več glav goveje živine. — Skupna »mrt dveh zaljubljencev. Na travniku blizu vasi Joienftce v Srbiji so . našli včeraj popoldne mrtva Hi jo Barovi- takoj dostavila brezobvezno in brezplačno. I ca. in Blato ^vičevičevo. Njuna skupna Naslov je: »NAs A AL«, Ljubljana, Knaf- I * ljeva ulica o. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestanovitno vreme s padavinami. Včeraj je znašala najvišja tems peratura v Splitu 14, v Dubrovniku in Kumboru 13. na Rabu 10, na Visu 9, v Zagrebu 7. v Ljubljani 6.7, v Mariboru 4.5, v Beogradu 1. v Sarajevu —2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.5. temperatura je znašala 2.7. Najdena utopljenka. Na levi strani Drave, na brodu med vasjo Rošnja in Loka na Dravskem polju, so našli pred dnevi truplo neznane utopljenke, stare okrog 55 let. Truplo je moralo ležati v vodi že teden dni. Utopljenka ie okrog 160 cm visoka, na sebi je imela kratek rjavkast jopič, rjavo krilo in siv predpasnik ter pisano ruto. Na desni roki je imela zlat poročni prstan. Identiteta utopljenke, ki so jo pokopati na tamošnjem pokopališču, še ni ugotovljena. — Vlom v planinsko kočo. Oni dan je bilo vlomljeno v planinsko kočo ^Storžičt nad Lomom, iz katere je odnesel vlomilec na škodo Jožeta Meglica iz Loma kitaro, uro budilko, brivski nož. stroj za striženje ias, nekaj cigaret in zalogo jedače in pijače, v skupni vrednosti nad 1000 din. Kot vlomilca zasledujejo nekega Ladislava Mež-ka iz Tržiča, ki se potepa brez posla po tržiški okolici. — Vlom v vilo v Pod nar tu. V Podnartu na Gorenjskem je bilo pred dnevi vlomljeno v vilo ljubljanskega zdravnika dr. Schwei-gerja. Vlomilci so v sedaj zapuščeni vili vse premetali in odnesli več moške in ženske obleke, veliko posteljnine in namiznega perila ter več parov čevljev v skupni vrednosti okrog 4000 din. V vilo sta vlomila najbrž dva tolovaja, ki so ju pred dvema dnevoma aretirali orožniki v gozdu pri Podnartu. — France cenčič še vedno straši. O znanem razbojniku Francetu Cenčiču smo nedavno poročali, da so ga prijele italijanske varnostne oblasti in ga spravile pod ključ. Sedaj pa so bile naše varnostne oblasti obveščene, da je bila vest o njegovi aretaciji preuranjena. Nedavno se je res delj časa zadrževal v Italiji, odkoder pa je naenkrat izginil nazaj čez mejo in se skriva najbrž spet nekje na Gorenjskem. Kranjskogorski orožniki so zopet pričeli zasledovati nevarnega tolovanja, ki pa je prišel ob svojo tatinsko zalogo, ki so jo iztaknili orožniki v Podkorenu. Zasledovani Cenčič, ki je star šele 24 let, je srednje postave, podolgovatega obraza, dolgih, nazaj počesanih črnih las, ki jih pa večkrat tudi svetlo pobarva, da tako spremeni svojo zunanjost. Krvoprelitje na orožnlški stanici. V vasi Buljetinu blizu Donjeg Milanove a je prišlo v torek zvečer do krvoprelitja. Božidar Nešič je s karabinko 15-krat streljal na Alojza šuberta in kuharico Ružo Ja-blanovič. šubert je bil 5-krat zadet, 2-krat stegno, enkrat v levo, dvakrat pa v desno roko, kuharica je bila pa zadeta samo v desno nogo nad členkom. Kaj je napotilo Nešiča. da je streljal na Šuberta in kuharico in zakaj si je potem končal Življenje še ni znano, suberta hi kuharico so prepeljali v bolnico v Negotin. — Ubili so ga, ker je ugrabil deine*a. Na cesti pri Kladuši blizu Banjaluike sta ustrelila Mehnied Gračanin in Zerih Ke-kie kmeta Gojenana Bajazitovića, ker je ugrabil njuno sorodnico lepo Nazifo. Ba-jazitovič je bil zaljubljen v njo, toda njena ljubezen se je kmalu ohladila. Fant si ni vedel pomagati drugače, nego da je dekleta ugrabil in odjvedel domov. Za^o sta ga Kekič in Gračanin ustrelila. Vrh zvonika se je obesil, v zvoniku mestne hiše v Som boru se je obesil v to- sa celotni spored JjuDljansKe raaijsKe uu- e jncaLne mse v is«mwiu »e jc v w- dajne postaje, izvlečke sporedov vseh ev- ] rek Svetozar Simenčič. Pri njem so našli smrt je vzbudila veliko presenečenje med naseljenci, ker ni nihče vedel, da se imata rada. Mata je imela dva otročička in moža pa tudi Ilija je bil oženjen. Sele iz poslovilnega pisma so zvedeli za nju.io ljubezen. Iz Li"Mfoae —lj Na naslov >Ialofoieznlske družbe. Prebivalci Most in Kodeljevega, ki se stal. no vozimo s tramvajem, ponovno prosimo upravo Maloželezniške družbe, da uvede ta vsaj sedaj v zimskih mesecih na progi vojna bolnica—magistrat po dva voza in to samo med 7. in 8. uro zjutraj. Zgodi se namreč skoraj vsako jutro, da moramo nekateri zaradi prenatrpanosti tramvaja, z mesečnimi kartami v žepu peš v službo, če je nočemo zamuditi. Maloželezniška družba naj upošteva, da v Mostah ni nobena srednje šole in imajo mesečne karte skoraj vsi dijaki, ki obiskujejo šole v mestu. Poleg mnogoštevilnih dijakov pa se tudi večina uredništva in delavstva, zaposlenega v mestu, poslužuje mesečnih kart, ki pa jih niti ne more izkoristiti. Zato ponovno prosimo, da se uvedeta v jutranjih urah dva voza, sicer bomo primorani odpovedati se Oesečnim kartam, ki nam pri današnji ureditvi prometa ne služijo. Prizadeti potniki. —lj Predavanje PrlrodoStovnega društva. V torek 17- t. m. ob 18.15 bo predaval v mineraloški predavalnici univerze g. inž. dr. mont. Josip Baturič o :>Geofizikalnih metodah raziskavanga rudnih slojišč«. _ —lj Sestanek predstavnikov človekoljubnih ustanov. Zadruga Učiteljska samopomoč v Ljubljani priredi v nedeljo 15. t. m. ob 9.30 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi ce»t| v Ljubljani sestanek predstavnikov človekoljubnih ustanov. Vabljeni so vsi člani organizacij in ustanov, ki izdajajo po sistemu samopomoči kakršnekoli denarne podpore. To so: profesorji, učitelji, sodniki, poštarji, Železničarji.* gasilci. girafičarji, novinarji, policijski nameščenci, obrtniki, razni upokojenci. O pravilniku za človekoljubne ustanove bo poročal predsednik Učiteljske samopomoči Ivan Kocijančič. u— pedagoško društvo v Ljubljani pri, redi v soboto ob 18. v dvorani Mineraloškega instituta na univerzi redno predavanje. Predaval bo docent g. dr. Vladimir Murko o temi »Pouk gospodarstva v naših šolah.« Vse, ki se zanimajo za aktualni tema, vljudno vabimo. Vstop prost. -lj V društvu Soči bo predaval drugo soboto 21. t. m. pri »Levu« g. primari j prof. dr. Alojzij Zalokar o temi, ki bo zanimala vsakega ukažerjnega Slovenca. Ime g. predavatelja že jamči za odlično vsebino. V tem letu še ni bilo predavanj zaradi ostre zime in mnogih drugih prireditev. Zato opozarjamo že sedaj na omenjeno predavanje. Natančne podatke o tem pninesetno prihod, teden. —lj padereOT^v prvič v fUmu. v velikem glasbenem filmu Lunina sonata«, ki je danes in jutri na sporedu v kinu Unionu. nastopi prvič v zvočnem filmu Ignac Jan PaJerevvskv, eden najslavnejših sodobnih svetovnih klavirskih virtuozovm prvi predsednik poljske republike. Za našo glasbeno Ljubljano bo nedvomno velik užitek slišati velikega mojstra Paderew-skega pri klavirju. Poleg Beethovnove Lunine sonate«, po kateri je dobil film svoje ime in poleg znamenite Lisztove Ogrske rapsodije« bo zaigral v filmu Pa-derewsky tudi nekaj svojih lastnih Skladb, med njimi krasen menuet v g-duru. Kino Union, ki sprejema na svoj program ls naiizbranejša filmska dela in ki zlasti ▼ zadnjem času zelo hiti s svojim sporedom, opozarja cen j. publiko že danes, da se bo MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.— davek posebej Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. KUPIM NAKUP GOZDOV vsakovrsten stoječ les ponudite na Lavrenčic, Ljubljana, poštni predal 205. 244 RAzno Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din MALI OGLASI v »Slovenskem Narodu« imajo siguren uspeh! Beseda 0.50 par. VELIKA KAVARNA v neposredni bližini središča Ljubljane se odda v najem z vsem inventarjem 1. julija 1939 kavcije zmožnemu reflektantu, kj ima lastno koncesijo. Več se izve pri Kmetijski družbi v Ljubljani — Novi trg 3. 249 KLIŠEJE JUGOGRANKA SLUŽBE Beseda 50 par, davek posebej. Najmanišl znesek 8 Din specielno za pripravljanje surovega masla na nov način, samskega, išče mlekarstvo Horva-tič, Zagreb, Ilica 69. 204 FRIZERKO dobro verzirano moč, in učenko iščem. — Hrabrič, Karlovac, Rečka 1._205 ŠTAJERSKA JABOLKA zimska, mosanegar in bobovec na prodaj pri Kmetijski družbi, Ljubljana — Novi trg 3. 242 GLASBA Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din RADIO APARAT Philips, 510 a, Super, petcevni, malo rabljen, odlično sprejema vse postaje, ugodno prodam. — Poizve se pri upravi »Slov. Naroda«. 222 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din NAMOČENO POLENOVKO dobite pri I. Buzzollni, Llngar-jeva ulica (Kresi ja) 243 GOSTILNO IN TOČILNICO z godbo, promet 60 do 70.000 din mesečno, takoj prodam zaradi odpotovanja iz Zagreba na lastno posestvo. Gostilna »Slavonija«. Zagreb, Tkalčičeva 19. 203 TELEFONSKA HUNA CENTRALA avtomatska, rabljena, z 12 aparati pod roko na prodaj. Posamezni aparati tudi na prodaj. Poizve se v Zagrebu, Praška 2, pri Singerju. 211 3PECEKIJSKO-KOLONIALNO TRGOVINO izvrstno ldoco, z velikim krogom stalnih odjemalcev, sa oglu najprometnejiih zagrebških ulic neposredno ob tramvajskem postajališču, prodamo radi osamljenosti in ostareloati 1a*tn*V^ z vsem inventarjem, portalnimi izložbami, patentnimi tehtnicami, uvedenim telefonom, za solidno ceno serioz-nemu kupcu. Letno dokazan garantiran promet 1,200.000 din — Prodaja in daje informacij«: Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 210 ' SPALNICE ~"*"** kuhinje, posteljne mreže m drugo pohištvo najceneje pri Andlovlc, Komenakega 34. 252 KAMENICE vedno sveže — se dobe v Daj-Damu. 25S Makulaturni papir prof« uprava »Slovenskega Naroda*4 Ljubljana, Kuafljeva ulica štev. 5 IVelika zagonetka ene pa riši ALIBI pariške noči v dovršenem in napetem kriminalnem filmu V glavnih vlogah: Eric von Stroheim, Janv Holt In Albert Prejean KINO MATICA 21-24 * Danes ob 16., 19. in 21. SAMO šE DANES ob 16., 19. in 21. uri KINO SLOGA, tel. 27-30 Napeta ljubavna drama iz vrst mednarodnih špijonov na prekooceanskem poletu ! Priznani filmski igralci: Peter Lorre — Brian Donlev — Hellen VVood. Ob 14.80 nepreklicno zadnjikrat: LjUbaVIie laži Znižane cene! DEMONI ZRAKA predvajal film ^Lunina sonata, samo dva dni, danes in jutri; zaradi tega se opozarjajo ljubitelji muzike in glasbenih filmov naj s pose tom tega filma ne odlašajo, temveč naj si ga c 'gledajo takoj že prvi ali drugi dan. Vsekakor je film s slavnim Paderevvskvm v glavni vlogi tudi za Ljubljano taka glasbera senzacija, da nikakor ne kaže, da bi kcio zamudil redko piiliko slišati velikega mojstra Pade-revvakega. —i J ZIMSKO PERILO — KARMCN1K — NEBOTIČNIK. u— V počastitev f Alojzija Vodnika sta mesto cvetja darovala poštni upravitelj v p. g. Jože Kurent s soprogo 300 din in hotelir g. Fran Miklic 300 din za mestne reveže, mestni socialni urad je pa na krsto v imenu dobrotnikov takoj položil preproste venoe s trakovi v mestnih barvah in napisom »Rajnim v speanin — revnim v podporo«. Mestno poglavarstvo se darovalcema najlepše zahvaljuje ter opozarja na geslo: :»Počastite rajne z dobrimi deli!« —lj G. Lavrič, priljubljeni komik šentjakobskega gledališča izvrstno zabava gledalce kot prebrisani švejk v Haškovi kc-.ieuiji >Dobri vojak švejk«, ki jo po; dmtjakobčanj v soboto 14. in nedeljo 15. t. m. ob 20.15. Igra je dosegla pri vseh dosedanjih predstavah vprav senzacionalen uspeh. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj poseti predstavo. Ker so bi5 Ig vse dosedanje predstave popolnoma razprodane 13 je od^lo mnogo ljudi brez vstopnic, kupite te že v predprodaji, da ss ircguele navalu pri večerni blagajni. u— Redni letni občni zbor Glasbene Matice ljubljanske z običajnim dnevnim redom bo v sredo, 1. februarja ob 20. v Hubadovi dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. —lj Okraden odvetnik. Odvetnik dr. Igo Gruden je prijavil, da je v torek popoldne nekdo vdrl v njegove pisarniške prostore na Masarvkovi cesti 14. Vlomilec je z dletom odprl dva predala pisalne mize in ukradel 400 din. Policija je vlomilcu na sledu. —lj Tatvina v stanovanju. Zasebnica Uršula Cimerman, stanujoča v Gregorčičevi ulici 17, je morala včeraj zjutraj v bliž; njo trgovino, kamor je odšla, ne da bi zaklenila vrata stanovanja. Ko pa se je vrnila, je srečala na stopnicah mlajšega mo; škega, ki ga je ustavila, dasi je hotel hitro mimo nje. Vprašala ga je, koga išče, nakar ji je neznanec odgovoril, da išče stanovanje neke znanke, potem pa se ni več zadržal in je hitro izginil na cesto. Ci-mermanova pa je takoj ugotovila, da je imela med tem tatinski obisk in da ji je tat odnesel okrog 700 din in zlatnino v vrednosti 3000 din. V sobi je vse razni e-tal. —lj Kaj vse kradejo. Iz stanovanja trgovskega zastopnika Antona Ravnikarja na Sv. Petra nasipu je odnesel tat rjav kovčeg, v katerem je bilo več perila in obleke, razni dokumenti in učno spričevalo. Ravnikar je oškodovan za okrog 700 din. FVančiški Groznikovi lz Dalnje vasi pri Škofljici je ukradel nekdo s sani Pred škofijo zavoj, v katerem je bilo 3 m črne? *ga klota, dve naglavni ruti. par nogavic in par rokavic. Profesorjeva soproga Marija Tršan. stanujoča v Ilirski ulici 29, pa je prijavila, da je bilo vlomljeno v klet, iz katere je vlomilec odnesel 5 steklenic belega vina. —lj Izsleden tat. V nekem ljubljanskem prenočišču je zmanjkalo te dni nekemu gostu okrog 1000 din. : V istem prenočišču je bil takrat tudi bivši potnik Tone K., doma iz okolice Novega mesta, ki pa je po tatvini izginil. K. je pričel takoj naslednje dni popivati in je zbral okrog sebe tudi nekaj prijateljev, ki jim je dajal za pijačo. Pred policijo se je Tone spretno skrival, dokler ni pognal vsega denarja, sedaj pa so ga kot tatu vendarle prijeli in zaprli. Unučič — vlomilec vrste Zagorje, 11. januarja Na podlagi raznih indicev. ki so kazali, da je lani 28. oktobra v družbi z nekaterimi pomagači Unučič vlomil in oropal Drnovškove v Zavinah, so njega in njegovega pajdaša StiplovŠka Oskarja iz Pregrada v Savski banovini, težko uklenjena prignali orožniki iz Krškega danes na našo orožni-ško postajo, kjer so iu soočili s prizadetimi in nekaterimi pričami. Unučič je tip posebne vrste, ki je od leta 1929 dalje, ko se je prvič pregrešil proti zakonu, prepotoval 23 držav križem sveta, prehodil nad 30.000 kilometrov in videl med drugim Francijo, v Španiji se je boril na Francovi strani kot legionar, bil legionar v Afriki in se boril za Abesince, preganjal zamorce nekje v Kongu, se na črno pripel jal v Sang-haj, od tam v Liverpool v Angliji ter videl in doživel razburljive romane, se naučil govoriti 12 jezikov tako, da je nekaj boljšega med »kolegiTemu primerna je tudi njegova samozavest. Dokažite mi. pravi, potem bom pa priznal. No in vlom v Zavinah je priznal, poleg tega je pa izdal še svoje tovariše, že omenjenega StiplovŠka. Grilca Martina iz Bukovice pri Ptuju in Vladimirja Troho iz Prezida. Spočetka je trdil, da je bil v Času vloma nekje v Nemčiji, ko so mu pa dokazali, da se moti. j« priznal, da se Že od junija lanskega leta potika po naših krajih in živi pošteno, no, razen tegale vloma, ki so mu ga blagovolili dokazati. Je optimist in pravi, da bo že našel priliko in pobegnil kakor že tolikokrat. Na vprašanje, kam jo bo potegnil, je pomislil. V Francijo ne, je odgovoril. Tam ga čaka legionarska služba, za katero se je bil prijavil pa je po šestih mesecih pobegnil. Pač pa Indija! Tja ga mika. Po žilah se mu pač pretaka nemirna kri. Njegov oče je z 12 leti odšel po svetu in prehodil 36 držav. To ima od njega. Mati je po rodu iz Zagorja, kakor trdi, zdaj pa živi nekje v Parizu. Hotel sem videti Jeruzalem, videl sem ga, je skomignil samozavestno. 2ulfl je cigareto in se vdajal spominom in smehljal v prividu bodočih načrtov. Samo poprej bo moral odsedeti kolikor mu bodo odmerili za šest dokazanih grehov. "Moj možni mogel verjeti svojim očem!" izjavlja gospa GabyWagncr. " PRAVI, DA SEM VIDETI ZA 10 LET MLAJŠA, EVO KAKO SEM TO DOSEGLA/ Zdi vi afija gospe W*faar pred vporabo nove zs koto Tokslon s Bi očetom. mi res kakor čudeže, to so bile Via okove besede S« pred dvema me* sedma sem imela brazde in gube na čelu, okrog oči in ust — imela sem res videz »žene v srednjih letih«. Danes a« vse prijateljica divijo moli jasni dekliSki polti brez vsake gube. Vsem rečem, saj kakor jaz vpo-rabljajo brano sa koto Tokslon z Biocelom Nekatera so se mi posmehoval a, dokler niso samo poizkusile. Ko so videle presenetljive učinke, so tako navdušene, kakor sem jaz.« Fotografija gospo Wegser, kl kalo prese-netfjlve Izpremembo v neka| tednih. Vporabljajte za vsako noč rožnato hrano za kozo Tokalon, ki vsebuje Biocel, iznajdbo znamenitega dunajskega vseuotliSkega profesorja. Biocel je vitalni element mladosti, pridobljen iz kože mladih živali — enak ja dragocenim in prirodnim hranilnim elementom v Vali lastni koži. Cez dan vporabljajte belo kremo Tokalon, ld napravi kožo jamo ln gladko ter jo očisti od zajedal cev in razširjenih znojni c. S kremami Tokalon so zajamčeni uspešni rezultati, ali pa se denar vme. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, 12. januarja 1939. bicv y Učiteljstvo zahteva zvišanje draginjskih doklad Kaj pravi sekcija JUU za dravsko banovino v svojem predi Dgu za nova finančni zakon Ljubljana, 12. januarja Sckciia J ti' /a dravsko banovino je po-•lala nedavno v Beograd na finančno ministrstvo predioge /a novi finančni zakon. Zahteve našega učiteljstva bodo zanimale tudi štm) javnost, /lasti državne uradnike, zato jih navajamo v izvlečku Učiteljstvo se predvsem zavzema za službeno stalnost ter predlaga spremembo zakona o ljudskih Mj'ah Določba o stalnosti bi sc naj glasila: »Stalnost v smislu prejšnjega odstavka tega paragrafa pomeni, da je učitelj ncpremestljiv s službenega mesta. Učiteljstvo. ki je doseglo stalnost, sme biti premeščeno po prošnji, službeni potrebi in kazni. Po službeni potrebi sme biti učitelj premeščen le tedaj, ako se mu zaradi nezadostnega števila učencev ukine razred. Po kazni samo na osnovi kazni disciplinskega razsodišča, ki je bila izrečena po izvedbi predpisanega disciplinskega postopka.« Predsednik JUU Ivan Dimnik Ta predlog utemeljujejo s tem, da vpna-šanje učiteljske stalnosti ni le ozek stanovski problem, temveč da je v zvezi s splošno državno prosvetno politiko ter da je stalno premeščanje škodljivo ne le učitelju, temveč tudi narodu in šoli. Ena glavnih učiteljskih zahtev je, naj bi spremenili uredbo o draginjskih dokladah državnih uslužbencev in upokojencev, izišlo 1. 1935. Učiteljstvo zahteva zvišanje prejemkov v^cm državnim uslužbencem in upokojencem ne glede na stroko in položaj po 500 din na mesec. Dalje, naj bi jim priznali rodbinsko doklado za otroke in ženo po 150 din na mesec; poročenim državnim uslužbenkam nai bi priznali iste osebne dokladc kakor samskim; odpravili bi naj vse razlike med osebnimi dokladami aktivnih in upokojenih uslužbencev; staro-iipokojencem bi naj pustili dosedanje višje osebne dokladc, ker je to socialno utemeljeno. Te zahteve utemeljujejo s tem, da sedanji prejemki učitelistva ljudskih šol ne ustrezajo eksistenčnemu minimu Večji dohodki državnih uslužbencev in upokojencev bi bili potrebni it zato. ker bi se zaradi njih dvignila kupna moč prebivalstva, kar je v interesu splošnega gospodarstva ter bi fie tudi državni dohodki povečali. - Spremeniti bi bilo treba uradniški zakon v odstavku o draginjskih razredih, da bi bili uvrščeni v II. ilragm>ki razred mnogi kraji, ki so zdaj v nižjem razredu. Uradniški zakon b; bilo treba spremeniti tudi v določilih o uradniških napredovanjih, da bi novi način napredovanja bolj ustrezal pravičnim zahtevam učiteljstva ljudskih Sol. Mnogo učiteljev, k: so izpolnili vse zakonske pogoje, ni napredovalo. — Pomembna zahteva je, naj b; se uradniški zakon spremenil Uiko. da bi učiteljstvo ljudskih šol lahko napredovalo v V. položajnu skupino po treh letih efektivne službe v VI. skupini Učiteljstvo si še vedno prizadeva, naj bi odpravili določilo finančnega zakona iz proračunskega leta 1937-38. ki je dopolnil zakon o ljudskih šolah ter prav za prav uzakonil delni celibat za učiteljice. Ta določba namreč onemogoča učiteljicam svobodno izbiro moža. kar je prav za prav omejevanje pravic, ki jih uživajo vsi državljani po ustavi. Na pristojnih mestih 60 pričakovali, da bo z uvedbo celibata izpraznjenih mnogo učiteljskih mest, kar se pa ni zgodilo. V dravski banovini i« zapustilo državno službo v poldrugem letu, odkar je bila vzakonjena določba o delnem celibatu. Ie 11 učiteljic. Upoštevati je pa treba, da bo že prihodnje leto že zelo občutno primanjkovalo učiteljstva ter je že zato treba odpraviti vse določbe, ki bi še reducirale število učiteljstva l opravičena je tudi zahteva, da bi smeli biti učitelji invalidi po 25 letih efektivne službe upokojeni na lastno prošnjo; uračunali bi jim naj 10 let službe ter jih upokojili s polno pokojnino. — Prav tako bi naj na pristojnih mestih upoštevali zahtevo, naj bi učiteljem, ki bodo v državni službi v času, ko bo stopil v veljavo finančni zakon, priznal v efektivno državno službo vojaška služba v državi aii v tujini v letih od 1912 do 1920. Med pomembnejšimi predlogi je zlasti treba še omeniti predlog za novelizacijo zakona o narodnih šolah, ki je bil sprejet 5. decembra 1929. ker v marsičem ne ustreza več dandanašnjim potrebam. Odpraviti je treba tudi določbe finančnega zakona iz leta 1933-34, ki so spremenile predpise zakona o narodnih šolah glede števila učencev v razredu m poučevanja šolskih upraviteljev; prejšnje čase je smelo biti v razredu z enim oddelkom največ 50 učencev, z dvema ali več oddelki pa le 40. Upravitelji šol, ki so imele 10 ali več razredov, so pa bili oproščeni pouka. Vsekakor bi bito treba tudi ugoditi zahtevi učiteljstva po razpisovanju službenih mest ter da bi se naj zato spremenil zakon o ljudskih šolah. Končno naj omenimo še, da učiteljstvo zahteva povsem nov disciplinski postopek za učitelje ljudskih šol, da bi v celoti ustrezal organizaciji prosvetne stroke ter bil prilagođen razmeram, v kakršnih učitelj živi in dela. še neka] besed o podražitvi mleka Kdo }e dal Mlekarskemu društvu pravico, da skuša diktirati cene mleku? Ljubljana, 12. januarja Mnogi odjemalci mleka v Ljubljani Že vedno ne vedo, ali se je mleko podražilo ali ne, saj tega ne vedo niti dobavitelji mleka, okoliški kmetje. Prav zaradi tega se moramo zopet povrniti k vprašanju podražitve mleka.' zlasti še, ker Mlekarsko društvo za Ljubljano in okolico opozarja prodajalce mleka po časopisju, naj se ne ozirajo na »tendenciozne vesti-? ljubljanskih dnevnikov. Mlekarsko društvo si je začelo lastiti pravico reguliranja cen mlečnih izdelkov in za podražitev mleka vodi že nekaj tednov celo kampanjo: v »Slovencu« je včeraj objavilo notico, da je bila njegova notica pred božičem o podražitvi mleka »tehtno premišljena«. To prav radj verjamemo, pripomniti pa moramo, da je bila notica Mlekarskega društva tudi prav tako tendenciozna kakor tehtno premišljena Z vso odločnostjo pa moramo ugotoviti, da Mlekarsko društvo samo nikakor nima pravice odločati, ah se naj mleko podraži ali ne. Menda imajo tudi konzumenti pri tem kaj besede in če Javno ugotove, da dražje mleka ne bodo mogli več kupovati, jih pač ne more nihče dolžiti ten-dencioznosti. Ali mislite, da je tendenciozno tudi, če ljudje hirajo zaradi stradanja, ker ne morejo kupovati dovolj najnujnejših življenjskih potrebščin? Ali mladina oboleva na pljučnih boleznih zgolj iz tendenciozni osti ? Konzumenti nikakor ne morejo molčati k takšnim »tehtno premišljenim« udarcem po eksistenci ter zdravju revnih ljudi; ne morejo priznati, da ima Mlekarsko društvo pravico begati okoliške kmete in jim diktirati, po čem naj prodajajo mleko. Značilno je, da so nekateri prodajalci mleka tako zastrašeni, da si ne upajo niti povedati, ali je mleko že dražje ali ne. Boje se celo, da Mh bo Mlekarsko društvo kaznovalo z denarno globo, če se ne bodo držali njegovih navodil. Samo po sebi se razume, da Mlekarsko društvo ni nobena oblast ter da ne more nikogar kaznovati. Nima pa tudi pravice strahovati kmetov. Ob novem letu smo ljubljanski konzumenti mleka našli pred vrati letale s »tehtno premišljeno« vsebino. Ali so te letake delile mlekarice? Konzumentom, ki so jih o tem vprašali, so tajile, da bi imele kaj skupnega z letaki. Ali je torej letake delilo Mlekarsko društvo, odnosno -»ih podtikalo mlekaricam ? Naj odgovori na to vprašanje. Mnoge gospodinje so bile prisiljene začeti varčevati pri mleku, ko je bila napo. vedana podražitev; nekatere so odpovedale mleko, zopet druge so ga pa začele jemati manj. Uvidevni kmetje so sprevideli, da bi si s podražitvijo samo škodovali in so se sporazumeli, da bodo mleko dobav-jali po nespremenjenih cenah. To pa ne gre v račun nekaterim podjetjem, ki se bos gate na račun kmetov in konzumentov, ter si še nadalje prizadevajo, da bi kmetje podražili mleko konzumentom. Zakaj? Pač zato, da mleko lahko podraže tudi tista podjetja, ki ga, kupujejo od kmetov po znatno nižji ceni kakor meščani. Kdo je tore| dal Mlekarskemu društvu pravico, da skuša diktirati oene mleka? Oblasti bi naj Čim prej napravile konec beganju kmetov in konzumentov. Oče kratkih reklamnih stihov umrl V Londonu je umrl med božičnimi prazniki sir Charles Frederic Higham Aied božičnimi prazniki je umrl v Londonu sir Charles Frederic Higham, star 62 let. Stari gospod, povišan v plemiški stan. je bil eden najpopularnejših in najbolje plačanih pisateljev sodobne Anglije ter vseh dominionov, kolonij in mandatnih ozemelj svetovnega imperiia. Toda njego- move delavnice ter učinkovali sugestivno na milijone ljudi. Higham je postal kmalu šef reklamnega oddelka trgovskega podjetja Selfridge, premožen mož in pozneje še plemič. Vse to si je pridobil s poezijo in s pravilno razu-mevano psihologijo Zadnja leta. ko je bi- vo ime bi zaman iskali v literarnih leksi- la njegova pesniška žilica že precej opeša konih ali v seznamih odlične literarne druž- j na, je uvedel sir Charles v angleškem tisku be. Sir Charles se je zadovoljil 9 tem, da j vsakodnevni stolpec o aktualnih vprašanjih je izročal svoje pesmi, obsegajoče večinoma samo dve vrstici odnosno dva stiha trgovskemu domu Selfridge ali drugim praktičnim izkoriščevalcem tiskarske umetnost.. Dobival je honorarje večinoma mnogo večje nego so letni dohodki celega tucata naših liričnih pesnikov Sir Charles jc začel svojo kariero kot siuga neke londonske trgovine, potem je pa vstopil kot prodajalec v trgovsko podjetje Selfridge. Naenkrat se je oglasila v njem pesniška žilica in izjemoma mu je pvinesla srečo Opeval seveda ni nobenih dekliških kodrov, tudi nad tegobami življenja ni tarnal. Njegova poezija je bila polna globokih idej in čustev o prodajnih predmetih, ki jim ie dajal, pesniško ali filozofsko obliko. Mistei Higham. pozneje sir Charles je odkril tiste dve vrstici obsegajoče ^tihe in sugestivna prikazovanja v obliki trdnih življenjskih načel, ki so pomagala raznim Sclfrtdgom. tovarnarjem, pridelovalcem banan in drugih pridelkov do ogromnega dobička. Jej te več banan, na lepe nožice lepi čeveljiki. povejte ii to s šopkom v roki in drugi taki kratki iz* V teh stolpcih ni nobene posebne reklame za to ali ono blago. Pisec teh izbornih kratkih esejev in razglabljanj pod psevdonimom »Callisthenes« piše o vsem mogočem, kar more zanimati povprečnega Angleža Samo v naslovu stolpca, ki je objavljen vsak dan na isti stiani lista in na istem mestu, stoji z najmanjšimi črkami obvestilo tvrdke Selfridge & Comp., da je dotični kotiček v listu rezerviran za članek o politiki, načelih in nazorih uglednega trgovskega doma glede raznih javnih vprašanj. Slavni zgodovinar Callisthenes II je zdaj umrl. toda vzgoji] je sebi in tvrdki Selfridge cel zbor dobrih, mladih pisateljev, ki bodo nadaljevali njegovo delo, namreč seznanili svetovni imperij z nazori in načeli uglednega trgovskega doma ter si izmišljali nova reklamna gesla. PRILOŽNOST — Zakaj si pa jel pijanćevati ? — Zaradi rodbinskih razmer. — Kaj si nesrečen v zakonu? Ne, pač pa so trije moji sorodniki reki odnosno gesla, so prihajali iz Higha- i krcmarji. Tihi bo) na Bližnjem vzhodu Anglija je začela propagandno protiof enzivo — Uspehi v Iraku, Jemenu in Egiptu V arabskih deželah Bližnjega vzhoda, v Palestini, Transjordanij., Iraku, Saudski Arabiji in Jemenu, so postali Angleži zadnje čase zelo agilni. V vseh teh aržavah so nastale velike notranje polit~čne izpremem-be in sicer v skladu z angleškimi interesi. Eden največjJi uspehov angleške politike je bil nedavni državni prevrat v Iraku. Ta dežela je ogromnega pomena za Anglijo, pa se je bila začela odmikati angleškemu vplivu. Opozicija pod vodstvom absolventov nemških univerz ki so bili organ.zirali tudi skupni izlet iraških Arabcev na zadnji narodno socialistični kongres v Niirn-bergu, je vodila ostro kampanjo proti razmeroma nevtralni iraški vladi. Vlada je vedno bolj izgubljala na ugledu in nastala je nevarnost, da pride na krmilo opozicija, ki je hotela prekiniti stike z Anglijo. Naenkrat je res prišlo do izpremembe vlade, toda oblast so dobili v roke zanesljivi anglofilski možje, ki imajo dovolj za-slombe tudi med ljudstvom. Na čelu te vla, de močne roke je bivši sobo je vn k slavnega polkovnika LavvTenca Nuri paša. Podobne izpremembe so nastale sedaj tudi v Egiptu, kjer se med prebivalstvom namenoma šir* strah pred nevarnostjo, pretečo Egiptu iz sosedne italijanske Lbije. kakor tudi vera, da lahko samo Anglija refil egiptsko neodvisnost. Tudi v Jemenu, kjer je bil italijanski vpl.v še nedavno zelo močan — saj je še dobro v spominu zasedba angleškega Ha-dramauta po jemenski vojski —. je nastal nenaden preokret. Na dvor jemenskega vladarja so se vrnili zanesljivi prijatelji Velike Britanije in ti so dob.li zopet odločdni epi i v na vodstvo države. Razen tega žrtvuje Anglija mnogo denarja za propagando v arabskih deželah, kjer širi vesLi o zatiranju Arabcev v italijanski Ub ji. o razlastitvi njihove zemlje po italijanskih kolonistih, o nasilnostih italijanske vojske med nomadskimi plemeni in sploh vse. kar bi moglo vzbuditi odpor proti italijanskim oblastem. Nezadovoljnost Arabcev v Libiji izkoriščajo zdaj angleški age:: ti prav ta Ko kakor so nasprotnik: Anglije izkoriščali nezadovoljstvo Arabcev v Falestini. Anglija pa pušča tudi palestinskemu vprašanju njegovo važnost, ker hoče okrog niega osredotočiti za-nimanie raznih arabskih veljakov in doseči tako čim tesnejše sodelovanje z nj'mi Pri tem pa budno paz\ da bi se Palrstina ne izmuzmla izpod njenega vpliva Zato tudi Židovskega železa ne izpusti iz rok. obetajoč nevo proučitev vnraSanja pr.seljeva-nja Židov letos na pomlad. Novo sredstvo proti slinavki in parkljevki Serum, ki so ga doslej rabili za cepljc nje proti slinavki in parkljevki, izvira iz krv. obolelih in potem zopet ozdravljenih živali. Serum varuje Sivino okuženja samo 10 do 14 dni. Nedavno je pa dosegel na tem polju nov uspeh nemški profesor dr. O. Waldmann. ki deluje s svojim pomočnikom dr. Kobom v raziskovalnem zavodu, za zatiranje slinavke in parkljevke na otoku Riensu. ležečem v morju pri Rujani v tako zvanem Greif\valderboden. Nemškima učenjakoma se je posrečilo na posebne kemične in fizikalne načine oslabiti neposredno okuževanje s tem tako. da zdravo živinče. ki mu vbrizgamo serum ne oboli, temveč se razvija v njegovem organzmu toliko zaščitnih snovi, da je živinče z njimi obvarovano slinavke in parkljevke skozi tri mesece. Prof. \Valdmann je že pre zkusil svoje sredstvo z uspehom pii 60.000 glavah goveje živine in upa, da se mu bo posrečilo zaščitno dobo še podaljšati. lekcijami Špranje In ra/poke v skalovju na obali zapolnijo s cementom Upajo nam-rte. da bo cement, ko se srrdi, držal skupaj skale in da bo cementirani apnenec kljuboval dežju in morski vodi tako. da se ne bo drobil in razpadal Apnenec hoče* jo pokriti s plastjo od cementa *0 če se bo to obneslo, bodo na enak način utrdili obalo tudi drugod. V /rad:, jih 15 letih je pogoltnilo morje na obali Anglije nad 2500 ha zemlje. Društvo narodov varčuje Društvo narodov je zadnje čase mnogo Izgubilo na svojem vplivu. To se pozna tudi v njegovem proračunu. Stroški za Društvo narodov neprestano naraščajo. Leta 1920 je še zadostovalo 20,000.000 zlatih švicarskih frankov, v letu 1930 so pa že znašali stroški 28.000.000. a leta 1933 celo nad 33,000.000 frankov. Dve tretjini prispevkov, ki jih morajo plačevati DN. odpadeta na palačo in uradništvo te mednarodne ustanove v ženevi, ena tretjina pa na mednarodni zavod dela in mednarodno razsodišče v Haagu. Iz Društva narodov je izstopila Nemčija, ki je plačevala letno 1.92 milijonov zlatih frankov, dalje Italija z 1.88, Japonska z 0.42 in Avstrija z 0.24 milijonov fran kov. Tudi cela vrsta južnoameriškh držav je Izstopila iz DN. Tako je bil odbor prisiljen znižati režijo. Odbor, ki je zasedal v Bruslju, je sklenil za tekoče leto znižati rež:jske stroške za 20%. To znaša pri osebnih izdatkih 1,200.000. pri mednarodnem uradu dela pa 1.500.000 zlatih frankov. Znižanje osebnih izdatkov je utemeljeno s tem, da se v DN zdaj manj dela. Listi totalitarnih držav vidijo v tem ukrepu zunanji znak pojemanja vpliva DN. Mnogo uradnikov DN je že izgubilo službo. Z injekcijami proti morju Moč in dan butajo valovi Atlantskega oceana ob obalo Velike Britanije in jo glodajo košček za koščkom To je nevaren sovražnik Anglije zlasti na jugu. kjer je obala iz mehkega apnenca, iz krede. Leto za letom morajo izprazniti mnogo hiš. ker jim preti nevarnost, da zdrknejo y morje. Voda namreč izpodjeda obalo in tako ob-vise mnoge hiše tako rekoč nad morjem Toda človek se ne ustavi niti pred borbo z naravo. Ustaviti hoče celo morje v njegovem prodiranju, zajeziti glodanje obale po morskih valovih. Na južni obali Anglije, v Kentu, so se začeli boriti proti morju s cementnimi in- Iz Škcf je Loke Lastniki koles in kočij, še do konca tega meseca imate čas za prijavo, ki jo je treoa opraviti po predpisih. Stanovalci iz občin škofja Loka, Stara Loka in Zmincc lahko urede svojo prijavo neposredno na sreskem načelstvu. občani ostalih občin škofjeloškega okraja pa pri svojih občinah, kjer dobe posebne prijave. Kdor pa ima opravek v Škofji Loki ali mu je prijava v škofji Loki sploh prikladnejša, pa jo lahko ne glede na svoje bivališče opravi na sreskem načelstvu. Za delavstvo, ki med običajnimi uradnimi urami načelstva nima časa, pa se bodo Izjemoma do konca tega meseca sprejemale prijave ob nedeljah od 9. do 11. in ob ponedeljkih in petkih od 15. do 18. Vsak prijavljenec je dolžan plačati ob prijavi takso in prispevek v cestni sklad, ki znaša za kolo din 15 in za kočijo din 75. — Tudi gospodareko stopimo na trdna tla- Sokolska kreditna zadruga vabi Sokole in Sokoliće k pristopu! Ne prezrite klica in nakažite naši sokolski gospodarski korporaciji vsaj en delež. Prijave sprejema, kakor tudi vsa pojasnila daje blagajnik Sokola. Franc Zebre. — O zlata svoboda. . . Karel je Staro-ločan in bržčas je že sam pozabil, da z njim ni vse v redu. Policijski dnevnik ga ima zapisanega vse tam od leta 1936 dalje . . Fanta so Iskali in Iskali, pa se je vedno izognil »sitnostim«. Pa kdo bi tudi toliko mislil — saj par ukradenih stvari, gostilničarski prti, škarje in podobna roba, vendar ni nič hudega. Dečko je kradel v Litiji v škofji Loki so ga pa zasačili. Na Mestnem trgu so ga ustavili In aretirali, potem pa izročili sodišču. — Glavna skupščina škofjeloškega Sokola, na kateri bodo poročali društveni funkcionarji, kakor tudi posamezni odseki, bo v sredo 18. t. m. s pr: četkom ob 20. v veliki dvorani Sokolskega doma. Predsesta-nek. na katerem se bodo določile vse podrobnosti za skupščino in na katerem se bo sestavila tudi kandidatna lista, pa bo drevi ob 20.30 v mali dvorani doma. Dolžnost vseh bratov in sester je. da se obeh sokolskih zborov polnoštevilno udeleže! Zdravo! — Proračun cestnega okraja škofjeloškega predvideva v novi poslovni dobi 1.995.595 din izdatkov, ki se bodo porabili takole: Stvarni izdatki za vzdrževanje ba-nov'nskiii cest znašajo din 1 098.555 din, osebni iz te postavke pa din 27.540. Za vzdrževanje dovoznih cest se bo izdalo 1950 din. za potrebščine ceatnepa okraja 116.950 din in za nove gTadnie 750.600 din Med dohodki cestnega okraja je predviden znesek din 14.^80 clin pr'soevek banovine znaša din 1.126.745 din. železnica bo Drl«Devala din 650. izredni dohodki bodo 705.300 din, primanikliaj pa znaša 148.420 din Podrobnosti proračuna so zan'mancem na vpogled v pisarni okrajnega cestnega odbora do 26. januarja. P. w. OD U zelensm peklu Vstal je in z mladeničevo pomočjo je res napravil nekaj korakov po kolibi. Potem se je pa vrnil k postelji in ves utrujen omahnil na njo. Počival je nekaj časa in globoko dihanje je pričalo, da se mu moči še niso vrnile. — No vidiš, fant, saj gre za silo. Slab sem sicer kakor otrok, čutim pa, da se mi moči počasi vračajo. Čutim, da mi začenja kri polagoma zopet krožiti po žilah. — Pa menda vendar Indijanci niso pozabili na naju, — je dejal Gray kakor za šalo in stopil k izhodu pogledat, če je kdo zunaj. Odgrnil je odejo na vratih in se zagledal v vas. Opazil je več Indijancev, ki so pripravljali veliko grmado. Potem je pa zagledal druge, kako kopljejo jamo. To je bilo vse, kar je mogel videti, kajti v naslednjem hipu se je pojavil pred njim visok Indijanec, ki ga je potisnil nazaj v kolibo. — Ce se ne motem, se pripravljajo Indijanci na nekakšno svečanost, — je dejal mladenič, ki se pa ni zavedal pomena in priprav. Stražar je menda mislil, da sta ujetnika lačna, ker je kmalu Stopil v kolibo in postavil na tla dve skledi z zelenkasto tekočino, ki je mladeniču tako dobro teknila. — No, jesti nama dajejo dovolj. — je dejal Grav in se ozrl na polkovnika Polkovnik ni odgovoril Sedel je mrkega obraza na postelji. Gray je mislil, da je tako utrujen, da se mu noče govoriti . . ■ _ — Ne, fant, tega bi ti ne smel povedati, pa ti moram, ne bojim se zase. pač pa zate. Minute so tekle počasi Zdelo se je, da vsaka sekunda okleva in da noče kaniti v večnost. Solnce je nehalo pripekati in od zunaj so se čuli vedno zmagoslavnejši glasovi. Bilo je jasno, da je vsa naselbina radostno vznemirjena. Kmalu, ko je bilo solnce še nad obzorjem, so zadoneli bobni. Mladenič jih je prvič slišal tako blizu. Zdelo se mu je, da zvene povsem naravno. Tam v pragozdu, ko jih je slišal od daleč, so mu doneli skrivnostno in strahotno. Zdaj so se mu pa zdeli nekaj povsem navadnega Kar je položil polkovnik Morris mladeniču roko na ramo. S tihim glasom mu je jel pripovedovati o zgodovini Amerike. Pravil mu je zgodbe o junaških možeh, pripovedoval mu je o tistih, ki so žrtvovali svoja življenja Opisoval mu je hrabrost vojakov. Mladenič ga je sprva raztreseno poslušal. Zdelo se mu je, da je odveč govoriti o smrti, dokler človek še živi. Zdelo se mu je, da gleda polkovnik Morris na njuno usodo preveč črno. Hotel je krikniti, hotel je napeljati pogovor drugam, potem je pa podlegel čaru tihih besed in čaru zgodb o junaštvu preprostih ljudi. Morris je pripovedoval, a zunaj so postajale sence dreves vedno daljše, dokler niso izginile v večernem mraku. Nebo je postajalo temno in kmalu je zažarela na njem prva zvezda. Na pragu kolibe so se naenkrat pojavili trije bojevniki. Njihova rjava telesa so bila okrašena z bojnimi znaki. Mladenič jih je gledal kakor v sanjah. Čutil je, kako ga je nekdo krepko prijel za roko in ni se hotel braniti. Indijanec ga je odvedel pred kolibo. Druga dva Indijanca sta odvedla r>olkovnika Morrisa. Mladenič se je ozrl na svojega starega prijatelja. Polkovnik je bil bled in še vedno se je komaj držal na nogah. Prizadeval si je pa stopati pogumno, brez pomoči Indijancev. Na temnem nebu je migljalo že na tisoče zvezd, velikih in žarečih, kakršne pozna samo južno nebo. Vse indijansko taborišče se je kopalo v rdečem svitu plamenov. Dva velika jarka, skopana sredi naselbine, sta bila polna suhi jadi in molčeče postave so skrbele, da ogenj v njih ni ugasnil. Mladenič se je ozrl po okolici. Pred seboj je zagledal množico sedečih postav Sedeli so molče, toda njihova telesa so se gu-gala kakor v nekem čudnem razburjenju in opojnosti. Prostor med ognjem v enem in drugem jarku je bil prazen. Tam sta stala samo dva kola. Prvi je bil visok, drugi pa zabit v ne posebno globoko jamo. Mladeniču se je zdelo, da sanja. Stopal je počasi in prav nič se ni upiral. Več rok ga je potegnilo k jami in kolu. Nekdo ga je pahnil v jamo, potem je pa mladenič začutil, kako so mu zvezali roke na hrbtu in ga privezali h kolu. Prvič je začutil bolečino. Dotlej so ravnali Indijanci z njim še dokaj lepo. En Indijanec mu je strgal obleko raz zgornjo polovico telesa, drugi so pa hitro zasuli jamo, v kateri je stal mladenič do pasu. Gray je čutil, kako mu vlaga prsti prodira k telesu in zadrhtel je. Poskusil je upreti se, toda takoj je začutil, da so se mu jermenčki zarezali v zapestje. Težka zemlja je onemogočila vsako njegovo kretnjo. Mladenič je obrnil glavo in se ozrl na drugi kol. Dva Indijanca sta molče privezovala polkovnika h kolu. Polkovnik je prestregel mladeničev pogled in na obrazu so se mu začrtale poteze bolesti in sočutja. Slednjič je bilo gnusno delo Indijancev končano in tiho so odšli. Ujetnika sta ostala na praznem prostoru med obema jarkoma sama. Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeraa — la upravo In Inairitnl del Usta Oton Cnristof — Val v Ljubljani