I. letni tečaj, število: 21.
1914. maj. 24.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več vküp hodi . . . . . . . 2 K, če samo edne................3 K.
Za amerikance, če jih več vküp bodi .	. ’	.	.	.	4 K 20 f,
če samo edne	.	.	.	.	5 K 40 f.
Cena vsakoga falata domá je 4 filere ; v Ameriki 10 filerov.
Dobijo se
v őerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoš! v pokoji. Cserfóld, Zalamegje.
Na té naslov se naj pošilajo : naroč nina, glási i dari za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
Nedela po vflzmi šesta.
»Gda pride Oveselitel, on bode svedo-čanstvo činio od mene, i vi te svedočili, ar ste od začetka z menovu (Jan. XV.
26, 27.)
Kaj je Jezuš naprejpovedao, se je zgodilo. Svedočo je od njega Düh sveti, svedočili apoštolje. Po njegovom v ne-bozastoplenji je prišeo na zemlo Düh njegov, ki je lice zemle preobrno, ki je po apoštolah celi svet k spoznanji Jezuša pripelao. Kaj je za židove po rečeh, sv. Pavla spaka bila, za pogane pa nespamet, ravno to je genolo, vleklo srca človeča. Križ Jezušov je to bio. Lübezen Križauoga je genola židova i pogana, da se je podao pod sladko bremen krščanske vere i prestao ráj vse muke sveta, kak bi jo pa zatajo.
Lübézen križanoga Jezuša ! Što bi te mogoči bio, zmeriti, pregrüntati! — Večna je tá. Poslüšajmo samo reči sv. pisma »Z vekvečnov lübeznostjov sem te lübou (Jer. XXXI. 2.) Večna je Križa-noga lübézen. Od vekomaj me je lübo Sin Boži i ravno zato, kda na križi visi za mene, ne dela drügo, kak je vsikdar delao od vekomaj z menov: lübi me.
Zdaj te zarazumim njegove reči: „S krstom pa mam kr še en biti, i kako mi je britko, dokeč se ne dopuniJ (Luk. XII. 50.)
Mantrala ga je lübezen, red bi v svojoj krvi na križi krščen bio, naj do-' kaže, kak preveč—preveč me rad ma. Düšica, glej, to je genolo svéte mantr-nike, tá lübézen Jezušova, da so pre-trpeli vse grozovitosti ráj, kak od njega odstopili; ta je pelala plemenite dečke i dekle iz sveta v siromaške sa-mostane i püstine ; tá je nadignola po-kornike na tisto strašno zatajüvanje, štero mi samo občüdüvati verno, ne pa nasledüvati.
Lübézen Jezušova! Bog je mro za mé na križi! Jé kaj vekšega pod nébov ? Lübo bom ga, lübo bom ga i zato ráj merjém jezerokrát, kak pa smrtno zagrešim.
,,Kristušova lübézen me sili“ (II. Kor. V. 14.) je skričao sveti Pavel. Ta ga je gnala po sveti okoli, dokeč je ne milijonom zvužgao srca na lübézen do Križanoga. I med kelikimi nevarnost-mi! Poslüšajte samo : „ Trikrat sem bio z šibami bit, ednok kamenjan, trikrat se mi je ladja razbila, noč i. densem Ino v globočini morja ; dostakrát na poti, v nevarnostih na vodah, v nevarnostih med razbojmki, v nevarnostih med rojáki, v nevarnostih v mesti, v nevarnostih v sa-moti, v nevarnostih na morji, v nevarnostih med lazlivimi brati; v 'trüdi i si-romaštvi, v vnogom virestovanji, v lakoti i žeji v pogostnih postah, v mrázi i na-goti<< (II. Kor, XI. 25—27.)
I kaj ga je krepilo, da je to vse prestao za Jezuša ? »Sin Bozi je lübo mene i dao sam sobe zame.u (Gal. II. 20.) To je odgovor. Glédao je lübézen Jezušovo. Vido je pred sebov zmerom Božega Sina, ki je za njega nebesa povrgeo, iz Boga človek, z bogatoga revež, z nemrtelnoga križan postao iz lübézni. Tá lübézen Jezušova ga je go-nila, tirala po sveti, naj jo glási i vu-žiga v düšah tak jako-jako od Boga lüblenih. Mené ne bo genola ? Mené ne bo tirala ? Mené Križani ne bo vlekeo ? Jaz brez njega ščem biti morebit ?
O düšice drage z Božov krvjov odküplene, pokleknimo pred Križanoga, odprimo pred njim svoje srce i lübimo-lübimo ga. Vse včinimo njemi na čast. Če je on ne iskao svoje dike : »Pa jaz ne iščem svoje dike, je, šteri jo išče i sodi* (Jan. VIII. 59.) — bi jo mi iskali ? Nikdár ne. Vse Jezuši na čast naj bo. Naša dika je to, da smemo
njega odičiti. »Bogi slüziti, je kralüvatiu právijo svetniki.
I če Jezuša ne bi lübili ? Skoro ne vüpam dolspisati, kaj bo te z nás : »Če što ne lübi našega Gospoda, Jezuša Kristuša, naj prekleti bo.“ (I. Kor: 16.) To pa veli Düb sveti.
Krščanski navuk.
V kakšoj meri smo dužni Boga lübiti ? Više vsega. Kaj je to: više vsega ? To teliko pomeni, da bc!e, kak svoje stariše, bole, kak svojo srečo, bole, kak svoj žitek. Če bi nam zato starišje kaj grešnoga zapovedalí, ne bi smeli včiniti, zato, ka Bog to prepove-dáva; rávnotak če bi se nam velika Sreča ponüjala pri kakšoj ženitvi z drü-governikom, kaj maticérkev ne dovoli, ne bi smeli toga zakona sklenoti, ali če bi se nam z smrtjov prepretili zavolo svoje katoličanske vere, raj bi mogli se dati zežgati, kak pa jo zata-jiti. Bog nam more vu vsem te prvi biti, to je ober vsega lübiti Boga.- Mi-loščo na to lübézen pa vsaki dobi, ki jo samo prosi, zato je ne nikomi ne-mogoča.
Volitve poslancov v državne zbor.
Približavlejo se časi, ka bomo si nanovo mogli zvoliti poslanec v državni zbor, gde se sklenjavlejo za nas postave. To je jako važno delo, pa bi vsaki voli več mogeo dobro po znati pos-tavo pa pravila, poleg šterih se morejo volitve vršiti. Nakelko je našim Novinam zavolo maloga prostora pa zavolo kratkoga časa mogoče, želejo svoje č. čtevce konči z toga vekšega zozna-niti, kakše pravice majo volivci, pa kak se morejo ravnati, gda vživlejo svojo volivno pravice, Zato začnemo.
S.
NOVINE
1914. moj. 24.
Imenik volivcov.
V letošttjém kolendári Srca Jézu-šovoga najdémö nakralko pöj3išáno, što vse ma poleg nove postave právico voliti državne poslance. ^previdimo pa z tistih kratkih visilo včasi, ka de poleg jjte nove postave melo volivho pravi«) vnogo lüdi, ki je dozdaj nej so meli. Da se jpa volivna pravice samo tak lejko vživle, či je dotični, ki jo ma tödi vzeti v imenik volivcov, zato naj vsaki dobro pazi ka se naj njegovo ime ne nehá vö z imenika.
Gda se vršijo volitve, te že nema časa odposlanstvo,1) štero pobira gla-sove, ka bi doganjalo pa presojü-valo, či té ali oni ma volivno pravice, ali je pa nema, nego se ravna po imeniki, šteri je že prlé vküppostav-leni, pa koga v tom imeniki najde, on lejko dá svoj glas, koga pa v imeniki nega, on pa nemre dati svojega glasa, či bi ravno ovači meo volivno pravico.
Poslava naprej piše, ka se more od volivcov vsake občine napraviti imenik. V te imenik se more zapisati imé, stan pa stanüvališče vsakoga vo-livca. Te imenik se more napraviti pred ednim letom, kak je nova posla va raz-glašena. Popravit se pa more zatem vsako leto. Jako važno je zato za vsa-
*) tisti, ki pri követov odebiranji -votume vküp-
píšejo.
koga, naj pride v té prvi imenik, šteri se napravi letos.
ösrédnji volilni odboir je našla vp
HH	eil' V¾ j £ JO ¾ i ■ R||
Za vsaki volilni krBj edno ali več od-poslanstev za vküpp19ánjé volivcov. Predsednik toga odpóšlánsLvá je mogeo najkésnej 15 márcá določiti, gda se záčné vküpjpisánje. pred Ösmimi dnevi se je to moglo objavití, tak ka vsáki zná.
Vküppisanje se vrši etak: Odpos-lanstvo more vzeti v imenik vsakoga, od koga zna, ka ma vse tiste pogoje, šteri so za sprejem potrebni. Ravnotak more z imenika vö nehati vse tiste, od šterih zna na podlagi uradnih po-datkov,?) ka nemajo tistih pogojov,3) šteri so za sprejem v imenik potrebni. Da pa ta dolocba postave naj ne bi dala prilike odposlanstvi, ka bi samo svoje lüdi spravilo v imenik zato je dužno odposlanstvo sprejeti v imenik vsakoga, ki se pred njim oglasi pa do-kaže, ka njemi ide volilna pravica. To je jako važno. Vsaki naj ide zato pred odposlanstvo, naj ga vzeme v imenik. Ki so bili v stari imenik • vzeti, njim samo to trbe pred odposlanstvom povedali. Ki majo pravico na podlagi por-cije priti v imenik, oni to lejko doka-žejo z porcijinskov knigov. Ki so spu-
.*) Hivatalps bizonylat po vogrski.
8) Ka je potrebno.
uili 6 razredov lüdske (vsakdenešnje) šole, za tiste dö)očüje posla va posebna pravila, po šterih se dožene, či so op-ravičeni za volitev ali nej. Što ma to-zadevno svedoČanstvo (bizonyitvány), se ? njim oprávíči. Či bi odposlanstvo dvojilo, ka što heve čteti pa pisali, se postavi na požkušnjo na té način, ka čté par vrstić z knige, ka njemi da od-poslanstvo, †o pa v tistom jeziki v šterom volivec žele. Odposlanstvo more tiste, štere šče na poskušnjo postaviti, s pismenim vabilom pozvati, pa dod-jati opombo, ka či na požkušnjo ne pridejo, do je meli za takše, kak ki nevejo čteti pa nej pisali. Tistim, ki so v takšoj slüžbi, ali pa majo takšo meš-trijo, štere nemre opravlati brezi znanja čtenja pa pisanja, je nej potrebno do-kažüvati, ka so spuniti 6 razdredov šole, pa tüdi nej, ka znajo pisati pa čteti. Nej je potrebno nadale želeli, ka bi dokažüvali, ka znajo pisati pa čteti tisti, ki majo pokazati, ka so zvršili 4 razrede lüdske šole, ali pa či majo po-kazati svedoČanstvo, ka so se zvün šole navčili čteti pa pisati.
Slüžbenicje pa delavci dokažejo sposoboost, ka jo terja postava, sve-dočanstvom, štero njim more dati de-lodavec. V tom svedočanstvi more biti povedano, kakše posle vršijo, pa kak dugo je vršijo, To svedoČanstvo njim
MARIJA POMOČNICA.
(Sveti,se denešnji) nedelo.)
Oblaki so pokrivali Nam lepo domovino, Grmlenje, blisk ozi>anja'i Rekoč, te rod bo zgino!
Pa glej tam Iepo Mavrico1) Na nebi zasijati,
Ki kličemo2) jo Devico I pravimo njoj Mati.
-Naš narod zdaj zapazi Jo, Poklekne, mőli, joče .... Vzavüpanji pa prosi Jo ,,Nas reši smrtne toče!“
Nikoli se ne slisilo Med lüblenci Marije,
Da ne bi se zadobilo Či v tugi std upije.*)
Ne jcči zdaj več narod, moj! Mariji Pomočnici Veselo in‘ lepo zapoj,
Jo hvali v svojem srci.
Ka proso si, ti dala je, Sovražnikom v čemere, Slovenske lepe Novine Branitelice vere.
Oj novine pozdravlene Ki prišle ste kak ptice,
Tolažit nas zavržene,
Oznanjat nam novice!
R.J.
*) Boža doga.
*) Zovemo.
*) Kriči.
Podgorska Ánica.
Veselo je sprejela glás Podgorska Ánica da de de férma. Bledo lice njoj runeno postalo, ino v očeh. njoj nekša posebna svetlost zales-ketala. Vküpspádnjene, slabe prsi so se njoj visoko zdigávale, kak či bi edno novo, dugo, veselo živlenje želela z močnim pomládnim zrá-kom v sebó potegnoli, Betežna je bila naime že celo zimo, od kósne jóseni máo. Láni ešče bistra, zdrava deklina bila z lepim rdeči m ob-rázom in velkimi sivimi očmi. Veselo i črstvo se gibala okoli hiže. Ednok njoj pa samo ble-deti začelo lice, oči so zgübile svetlost. ino globko notri spadnole, pa kda je prišla jesén, mirajoča, žalostna jesén, je Ánica tüdi vlegla ino začnola vejhnoti, kak rožica.
Celo zimo je mirovno prenášala bolezni in vedno mislila na sprotoletje na toplo, cve-teče, dišavepuno sprotolotje, kda potoki veselo žlaburijo, ftice veselo slavijo, i rožice disavno cvetejo, želela si pomlád, ki njoj znova prinesé zdrávje i nazáj dá licam rumenost, očem pa svetlost. Pa prišla je. Ánica jo je veselo sprejela in srčno pozdrávila. Začnola se bolša čti-titi i či duže vekše vüpanje meti do e zdrávja. — Zdaj pa kda je zvedila, da fórma ‘bo, zdaj je pa že gotovo znála, da ozdrávi, či prvle ne, do férme pa gotovo.
— Mati da ne, da bom se jas tüdi fér-mala? — Je pitala veselo svojo mater, kda je njoj glás prinesla od férme.
— Boš, boš moje dete, samo mi ozdrávi; — Je njoj odgovorila mati ino s skuznatimi očmi polübila svojo lübleno hčerko.
— Mati, jeli, da tam jas posebno moč dobim od sv. Düha, takšo moč ka bi šče mreti-znála za Jezuša? 0h to nekaj lepoga more biti kda što moč dobi, z šterov je ešče mreti tüdi mogoči za Jezuša! Naj samo ozdrávim do te čas!
— Zdrava boš mi do tečas, stalno zdrava — njoj právi mati.
— Mati ne da te lepo, novo obleko do-
bilo? Sela bo, scela bela kakše an-gelci nosijo v nebésah. Pojás de pa plávi, siv-kasti, kak lepa vedra néba tam gori. Venec bom tü tüdi mela, lepi zeleni, samo zmes bot tü pa tam eden rdeči klinéek v njem. 0h to delepo, mati!
— Lepo, lepo, moje dete, — odgovor! mati ino naduzi polübi svojo hčerko, kak 6ibi svoje lastno živlenje ščela v no v pihnoti
Vse je obečano bilo. Dójn férme se pa pomali približavao. Začnoli so šivati Ánci obleko. Ona sama je ravna!a, kak naj bo zašita. Stálno je vervala, da ozdrávi do férme, či ravno da je po pravici, nikaj ne bolša postále Že samo par dnóvov bilo pred fórmov. Ánica se je šče dosta slabejša vidla, kak da bi gori mogla stánoti. Vsi so čütili, da ne de mogoča k férmi idti, samo ona se vüpala. Obleka se pa rédila, tak ka je slednjen dón pred fórmov že gotovo bila. Ánica pa ešče v posteli. Mati je tužna bila, bolelo jo je grozno, da se žela njóne hčórke ne spuni. Samo Ánica se ne ža-lostila. — Odvečara je sáma ostála v hiži. Ednok samo goristane s postele, štero je od jóseni máo ne mogla povröi. Gingavo je záčala stopati po hiži. Vodo si vlejála ino se omila, potom pa počesala svoje duge, carne vlasé. Zdaj pa vzela obleko no se scela oblekla. V okni je že tam bio priprávleni venček. Na glavo si ga položila. Zednoga šopka pa hitro potegnola en lepi krvavo - rdeči ščipkov bátek ino si ga na slabe prsi vteknola. Vrédi je bila. Ravno v tom hipi je stopila notri mati. Ne je znála kaj, kdaje Ánico obleéeno zavárala, Tak je stalo to nedužne dete pred njov, kak angel-ček. Ánica je pa veselo skočila k mater! ino se ovila njoj za šinjek.
— Mati, lüba mati, zdrava bom do jütra, samo zdaj sam ešče malo slaba ! —
Veselo je obimnola tužna mati svoje dete. Zdaj je že sama začnola vervati, da njoj hčérka ozdrávi. Ve jo pa pred sebov vidi, veselo, z žarnim licom ino z mérnimi očmi, v šterih se jasna néba leskeče!	Dale pride.)
1914. moj. ¾4.
NOVINE
S.
je delodavec dužen dati, zato ka či ga ne dá, se kaznüje od 10 do 100 ko-rou. Zvün toga se pa to tüdi lejko do-kaže z slüžbenov knigov, z občínskim svedočanstvom pa z vsakim drügim takšim uraduim pismom, z šteroga se dá sklepati, kakši poseo vrši, pa kak dugo ga vrši.
Odposlanstvi, štero je postavleno za vküppisanje, morejo iti na roko ob-činsko poglavarstvo pa vsi občinskih uradniki4, ka naj se imenik dobro vküppostavi.
Tak se napravi začesan imenik.
V imeniki se nahaja prostor za zapiske, na šterom prostori se more zapisati, šteri volivec je vzeti nanovo v imenik, pa tüdi morejo biti zapom-leni, ki so vöneháni z staroga imenika, pa Zakaj so nehan vö. Imeniki s temi zapiski vred se more podpisati od vseh tistih, ki so pri njem kaj oprav-laíi, pa se potom more poslati osrednjemi volilnom^ odbori.5) Odposlanstvo pa more tüdi po občinskom poglavar-stvi obvestiti vse tiste, ki so z imenika vönihani, pa Zakaj so vönihani.
Osrednji volilni Odbor napravi dva imenika od volivcov po abecednom ré-di, pa dva od tistih, ki so vöneháni. Eden imenik volivcov pa eden imenik tistih, ka so vöneháni, se pošle vsakoj notarjošiji. Oba teva imenika se moreta od 16 maja pa do 14 junija vodjati ogled ka si jiva lejko vsaki pogledne. Do konca julija pa gotovo bo te termin letos. Kak se neznani pazite!6)
Kak naj se vloži priziv (feUebbezés) proti imeniki volivcov.
Pošta va določüje, ka more osred-nji volilni Odbor začasen imenik volil-cov od 16. maja pa do 14. junija v občinskoj hiži (v notarjoškoj pisarni) vö postaviti na ogled. V tom časi s delavne dne ve vsaki den od 8 vöre pa do 12 predpoldnevom vsaki lejko pogledi^ imenik, pa što želej, si ga tüdi lejko prepiše odvečara od 2 do 6 vöre.
Jako dobro je, či si te imenik vsaki volivec pogledne ka de vido, či je vzeti v njega ali pa nej. Pa nej samo zavolo toga, nego ga je dobro poglednoti tüdi zato, či so nej vzéte v njega takše osebe, šterim nejde vo-lilna pravica, ali pa čih so nej izpüš-čeni ž njega tisti naši znanci pa prijateli, šterim ide vo!ilna pravica.
Či smo najšli v njem hibo se mamd pravico oglasiti proti začasnomi imeniki. Za svojo osebo se lejko oglasi vsaki. Zvün toga pa ma pravico, ki
4) Čestniki.
6J Központi választmány.
6) V tom čast záto naj vsaki pri svojem no tariuši pogledne, zavoIilca. ali nej.
je vzéti v imenik, pa ravnotak za ko-gakoli, ki je nej vzeti v imenik.
Oglasiti se za svojo osebno, proti drügoj ali pa za drügo osebo, tak pra-vimo, ka se vloži priziv (apelácija.) Té priziv se more) pismeno notri dati od 16 do 30 maja. Nasloviti se more na osrednji volilni Odbor, dati se pa more v malih občinaj notarjoii, v velkih občinaj pa poglavarstvi. Na priziv nej trbej štemplina. Vsaki priziv se more podpisati, pa se njemi morejo dodjati vsa tista Uradna pismaj) na štera se naslanja. Či se ta Uradna pis-ma ne bi mogla dobili, se more za-pomliti, gde se nahajajo. Či so Potreb-ni podatki, šteri se nanašajo na por-cijo, potom more dati te podatke na razpolago občinsko poglavarstvo. Tisti, ki se oglasi za več oseb ali proti večina osebam, more paziti, ka za vsako osebo vloži pozoseb priziv apelácijo.
Tej prizivi tüdi morejo biti vöd-jani kak imenik do 14 junija, ka si je vsaki lejko pogledne. Junija 14 se potom vsi prizivi z opazkami vred poš-1 lejo osrednjemi volilnom! odbori. Té je more do jul. 31. razsoditi. Razsod-ba se more v zapisniki podpreti z zro-ki, pa od 1 do 15 augusta vödjati na pregled v mesti ‘ali v občini, gde se nahaja osrednjih volilni Odbor. Zvün toga se more naznaniti vsem tistim, ki so se nepravično oglasili za svojo osebo, ka njim je priziv cdklonjeni. Ravnotak se more tüdi s pismom dati nazadnje vsem, ki so se na podlagi prizivov zbrisali z imenika.
Proti razsodbi psrednjega volilno-ga odbora se lejko pritoži na upravno sodišče.8) To se pa more zgoditi v 15 dnevaj. Či se je pa proti razsodbam osrednjega volilnoga odbora nej prito-žo nišče, ali pa či je upravno sodišče takše tožbe že vred spravilo, potom poštane imenik končnovalani. Té končno valani imenik pošle osrednji volilni Odbor občinam, pa si ga tam vsaki lejko .pogledne pa tüdi prepiše.
Nigdar ne smemo pozabiti, ka je volilna pravica velike vrednost! za vsakoga državlana, pa jo je dužen vsaki volivec vršiti. Paziti moremo zato, naj odposlanstvo, štero volivce vküppiše, nikoga vö ne neha. Moremo poglednot začasen imenik, pa vložiti priziv, či je što nej vzeti v imenik, ali pa ž njega nedpravično vöneháni.
Dobro je tüdi, či si prepišemo i končnovalani imenik, ka mo znali, što vse ma volilno pravicp v našoj občini. To je pa zato potrebno, ka se
7) Svedočantstva, za volo šterih prosi poleg právde glás, ali votum.
8) Közigazgatási biróság.
je že dostakrat pripetilo, ka so voliv-ci té ali one občine sami nej znali, šteri ma volilno pravico pa šteri je nema. — Té tjeden vsaki naj pogledne v notarjoši, je vzeti v imenik, ali ne i če po krivici ne bi bio, naj pri nota-riuši ešče té tjeden pismeno apelacijo, kak je povedano notrida. Štokoli lehko to apelácijo neprávi, dotični jo samo podpiše.
Dom i svet — Glási,
Bavarska králeska] drüžina pri našem višešrijem pastiri. Iti. Ludovik bavarski kral je z kralicov i peterimi hčerami ^obiskao v Szombathely-i našega püšpeka i pri njih z drügimi ple-menitaši na sijajnom obedi bio. Pol sedmi popoldni so štirje auto-je pripe-lali goste svetle pred püšpekov grad, kde njim je v rdečo oblačen i z zlati-mi tráki prepleten vratár vrata odpro. Najobprvim je kral dolstojpo, zatem sta kral i püšpek kralico dolpomogla z motora. Kraleske hčeri so šteli püšpeki roko polübiti komaj so jo mogli nazaj-potegnoti. Zaistino lepo znaménje krščanskoga düha v toj kraleskoj hiši, iz štere je shajala i naša pokojna kra-lica Elizabeta. Po predstávi dvornih dühovnikov kraleskim gostom so tei sprevodjeni v veliko dvorano, kde so jih vogrski magnati že čakali. Obednica je krasno bila okinčana, stolci z Želemo! žamatom prevlečeni i z zlatom olepšani; z rožami je bilo vse napunjene i dragi srebrni posvečnjeki i srebrne kupice z rdečimi ščipki so pozdravni visoke goste iz sto!a. Med obe-dom je Vadas Gyula z svojov bandov igrao stare vogrske pesmi i tüdi edno novo koračnico, štero je králi na čast ob toj priliki zložo. Po večerji se je. kraleska drüžina ešče pol vüre razgo-varjola z navzočimi, zatem pa se lü-beznivo poslovila od gostolübnoga hiš-noga gospodára i z motori odhajala. Nas jako veseli, da se maticerkev po tom visokom obiski natoliko počastila i podignola ravno v tistom mesti, kde so našega višešnjega pastira prostozi-darski liberalci teliko črnili i grdih.
Dári na katoličanski vogrski tisk. Tornai Kováts Imre, plebanoš je lansko leto mro i svojo vrednost do 80 jezér koron zapüsto na dober tisk. V té namen so ešče darüvali lansko leto po cerkváh pri pobiranji (prinas drüga nedela v oktobri) 59 jezer 700 K. Vstopnine za drüžbo to pa notri priš!o 7,302 K 38 f. Drügi dárov pa do 2,0 jezér koron pa li se komaj vojsküje z nevernim, liberalskim časopisjom krš-
¾.
NOVINE
I9l4. ma]. 24.
čansko vogrsko. Ikaj pa te naše slovensko čitevo, štero skoro nikde nema podpore!
Potres je bio v bližini Pešta, ali zvün porüšenja nisterih dimnikov (ro-rov) se vekša nesreča ne pripetila.
Vogrski romarje so pod vodítelst-vom Szmrecsányi nadpüšpeka Rim i svetoga očo pohodili, ki so njim bla-goslov podelili. Genlivo je bilo, kda so glasno molili za ozdravlenje apoštols-koga krala, komi so to z brzojavom (telegraf) tüdi naznanili.
Novi svetek bodo dühovniki naše püšpekije v svojih molitvah opravlali junija 15-ga na spomin prenešenja os-tankov sv. Martina iz Toursa v Szom-bathely.
Medved je razčesno svojega kro-tilca v Poseni v cirkus!.
Danski kral je z kralicov pohodo Paris.
Nemir v Albaniji ešče zmerom trpi. Zdaj sami albanci se grožajo nikaj, ka od toga jé guč, da mednarodna vojska pride v glavno mesta Durazzo i 9 taljanskih vojnih ladj je že tüdi na poti sem. V Epirusi ešče tüdi ne sklen-jen^mir z grki. Vilhelm vojvodajeEssad bašo vloviti dáo.
Boj med amerikanci i meksíkanci, jé vüpanje da ne bo veliki. Dozdaj so samo male praske bile i ne dosta lüdi j morjenih. Jé mogočnost, da se popolnoma v krátkom pomirijo. Tem hüjša i nesmilenejša bojna teče med samimi meksikanci. Puntarje i vladna vojska sta zmeram v boji. Zdaj so puntarje zmagali, 3000 vladnih vojákov vmorili i mesto Tompico popolnoma požgali.
Vučitelom prostozidarskim, ki verski navuk ščejo iz šol spravili, se pro-iipostavlajo dobri krščanski vučitelje i starišje pp celoj deželi. V Pešti bo pá veliko spravišče proti njim. Imeniten Dr. Vass Jóžef pišejo: do šol starišje majo pravico, zato ka je zidajo, vučiteo plačüjejo, najbole pa zato, da dá-jo šoli svoje nájdrágše — to je svojo dece. Tü narod bo gučao i ne kakši zablodjeni prostozidár.
Vučitelski zbor v Cerensovcih je lepi den meo. Prišlo je vučitelic v vu-čitelov do 50 vküp, pa vzün domačih 3 dühovniki: beltinski i dobrovniški. V šoli je deci razlagala domača vuči-telica pred zbranimi zgodbo od svetinjico Marijine, kaj je deca mogla za njov pravili — na zbori pa je razpra-vo čitela Némethy Nelli vučitelica Talijanske od toga, kak more gojiti vuči-tel dece v šoli i zvün šole. Csentevölgy-ski vučitel Antauer J. pa razpravlao o bitji človeče düše.
Konj je najdeni v Cerensovcih 15-ga mája z potretimi kolami rano zaj-tra, šteroga je eden beltinski gospod domo odegno — kola pa povrgo na cesti, na štera je pazo en čas sam njihov posestnik — notri v Mati, kam je spadno v pijanosti. Sledkar se je pa odvlekao ednomi na štale spát brez njegovoga znánja i toga malo ne do smrt! zosagao, kda je té prišo polagat márhi; mislo je naime da njemi je ne dávno pokojni brat prišo nazaj.
Skališac se je ravno to noč en drügi pijance pri Bedrnjakovoj hiši i z blatnimi rokámi vse late zamazao, kda se z grabe premetávao i za njé lovio.
Mačák pa dve ženski. Tak so ti trijé vküp prišli, ka je mačák edne ženske v Žiških belice jo te drüge, te sta se pa za to tak posvádile, da bi se hajdi klale. Vekšega kvára edna v ovoj zato ne včinila.
Grdoba grda~ Dnes tjeden je eden mládi moški pod dilami (koruši) v cerkvi čerensovskoj vodo püščao med mešov — pa bi lehko vü šo, da ne daleč bio od cerkvi, Potrebčino naj vsaki domá oprávi ali na poti i ne pri cerkvi ali pa celo v cerkvi. Grde grdobe!
Tožba edne vučitelice je to, da deca v 1. i 2. razredo tak nesramno znajo gučati da je sram to samo ome-niti. Pazite starišje na svojo deco i ne püščajte je med odrašeno mladino, ne plesalce i pijance gledat kje teliko sla-boga čüjejo i vidijo. Dete je za goslü-vanje lüdi ne. Šale i guči na gostü-vanji kelikokrát so nesramni i smrt ni grehi. Tü se naj več hüdobije deca na-vči pa v krčmi. Pažite !
Firma se je z lepimi slovestnost-mi i düševnimi haski dokončala té pre-minoči tjeden na tišini, cankovi, pri Jeléni, Jürji i Grádi. Dnes je pri Nedeli. Dnes proti večeri prido višešnji pastir v Beltince, kje dvá dni bo trpelo firmanje. Z püšpekom hodijo Dr. Ro-gács Franc, njihov tajnik, ki so rojeni slovenec.
Izlet so napravili dijáki frančiš-kanski Varaždinski dnes v Malo Pola-no, kje so njim v lepoj Marijanskoj kapeli njihov praefekt mešo slüžili, doma-či g. plebanoš Sakovič Jožef pa predgali.
NOVO Kapelo nameni delati sred-nje bistrička občina. Lepi namen je to, če šče pri staroj kapeli teliko let vči-njene zamüde stem popraviti — ali potrebno je k tomi deli- prvič dovol-jenjé cerkveno, ovak se njim kapela nikdár ne blagoslovi. To naj bo Dol-njim i Gornjim tüdi povedano. Kapela je Boži hram — k toga gorpostávla-
nji maticérkev, kakti namestnica Boža more svoje dovoljenje dati.
žitc je dolzvalao eden pijanec zdaj v nedelo v Čerensovcih. Žito je pa ravno plebanošovo. Dosta penez more biti, da je tak malo treznosti.
Zobé je mikao dozdaj v Čerensov-cih Pollák Izidor trgovec. Zvedili smo, da njemi je té slüž od okrajnoga bel-tinskoga zdravnika Dr. Kollars Feren-ca prepovedani i škér njemi bo odvzeta v kratkom.
Odaja na licitaciji
bo maja 25-ga, v pondelek, predpoldnom ob desetih na Krajni pri MarÍČ Jai)0ŠÍ.
Tržili se bodo levovje hrastovi, párma, štale, gümló, drevje okoli hrama i v logi, detelica, silje i seno na travnikah.
Ob toj priliki se bodo ttidi njive z arende dávale.
Celo Odajo bota vodila : Klekl Štefan z Krajne i Edsidt Štefan z Grederovec.
To Je tisti stroj
(mašin), z šterim si lehko dosta penez správi ešče tisti kmet, ki samo 2—3 krávi má.
Presvetitve dá
Alfa-Separator R,T.
Budapest, VI., Lomb-utca 11.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtoján Szombathelyen.