Poštnina platana ▼ gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posameini številki Din 1*80.
----------------------------, -	in.,..it
TRGOVSKI LIST
Časopis zet trgovino, Indu^trflo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din. za * leta 90 Oln. za H leta 45 Din. mesečno 15 Om, za inozemstvo. 210 Din - Plača ln toži se v Ljubljani OrednlStvo ir upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vraCaJo - Račun pri p -St nramimci v Ljubljani št 11.953 - Telelon St. 30-69.
I*to XVIII.
V Ljubljani, v torek, dne 5. februarja 1935.
štev. t4.
hwa d&ba
Svoj veliki govor po radiu je zaključil ministrski predsednik Bogoljub Jevtič z besedami, da kralj, vlada želi, da ves jugoslovanski narod razume, da se nahajamo y novi dobi, v dobi novih stremljenj, širših vidikov in širših pogledov. In priznati moramo, da je vlada g. Jevtiča s svojimi dejanji tudi prepričala jugoslovanski narod, da se je res pričela nova doba, ki jo je ves narod tako željno pričakoval že dplgo. Že- znamenita deklaracija vlade z dne 3. januarja je napovedala, da niso napačna pričakovanja jugoslovanskega naroda, da se je z vlado g. Jevtiča začela nova doba. Kar hipoma je bilo konec onih nepotrebnih in tako silno nezadovoljstvo vzbujajočih sekatur in davkoplačevalec je vendar enkrat doživel, da se tudi njegov težavni položaj začne upoštevati. Prvič je bilo v tej vladni deklaraciji priznano, da napredek javnih financ zavisi od napredka zasebnih financ, dočim je bil še pred kratkim tudi najslabotnejši ozir na zasebne finance čisto nepoznan. Zato ni bila d&VČna obremenitev več v skladu z davčno močjo prebivalstva, zato smo prišli tako daleč, da je zavladala celo zabloda, kakor da je mogoče z uničevanjem zasebnega gospodarstva spraviti v red državno gospodarstvo in državne finance. Do te zavožene fiskalne politike pa smo prešli, ker. se ni iskalo sodelovanja z gospodarskimi krogi, ker se je to sodelovanje naravnost odklanjalo, saj ni mogel niti predsednik vjrhoyne organizacije vsega jugoslovanskega trgovstva doseči niti to, da bi bil’sprejet Od finančnega ministra ali celo od Pr&Jžujega predsednika vlade. Pplitika zaprtih vrat je veljala za gospodarske sloje.
In s to politiko je prelomila vlada gosp. Jevtiča in začela izvajati politiko odprtih vrat za gospodarske sloje in že samo s lt*m se je položaj bistveno, izpremenil in znatno olajšal. Nov duh je s tem vnesla vlada g. Jevtiča v delo vlade in kmalu nato so energični ukrepi finančnega ministra dr. Stojadinoviča dokazali, da se ta novi duh tudi že praktično uveljavlja. Konec je bilo politike fikcij, konec onega ubijajočega mrtvila v naši kreditni politiki in izpolnila se je dolgoletna zahteva gospodarskih slojev, da se je obrestna mera Narodne banke znižala na 5%. Blagodejen vpliv tega koraka se je v dvigu državnih papirjev tudi takoj pokazal. Novo razpoloženje, nov optimizem je začel zbujati sile v narodu.
Če pa je res zavladal novi duh, potem se la ni mogel zadovoljiti niti s temi ukrepi, ker novi duh zahteva vedno nove ukrepe, zahteva vedno bolj intenzivno delo in vedno bolj brezobzirno uničevanje vseh napak >z preteklosti. Zadnji govor predsednika vlade po radiu dokazuje, da se njegova vlada tudi zaveda, da politika prekrižanih rok ni v skladu z novim duhom in da zato napovedane reforme ne smejo ostati mrtva črka na papirju, temveč postati resnica, ki bo dvignila vse naše gospodarsko življenje1.
Dosledno temu ni vlada le obljubovala omiljenje davčnega bremena, temveč tudi takoj storila vse, kar je mogla po sedaj veljavnih zakonih storiti za omiljenje davčne prakse. Izšla so njena navodila o uporabljanju § 7. pri odmeri pridobnine, izšli so razpisi glede računskih taks in izšli so opomini davčnim organom, da ni pretiranost v davčni službi pohvalna. Trdno smo ffrdi' prepričani, da bo vlada g. Jevtiča ostala temu svojemu stališču dosledna in poskrbela, da bo novi finančni zakon Sploh frtaf § 7., a tudi ustregel želji trgovstva glede izdajanja kolkovanih računov.
Kot najlepši dokaz, da je res nastopila nova doba, pa smatramo napoved predsednika vlade, da se začno javna dela, da se Ustvari dobra zveza s Primorjem in da se bo v ta namen izdala ena cela milijarda. *n kar je glavno, ta milijarda ne bo dobljena z novo obremenitvijo davkoplačevalcev, temveč na način, ki bo v resnici po-
menil oživljenje vsega gospodarskega življenja. Leta in leta poudarjena, a nikdar ne izpolnjena zahteva gospodarskih slojev postaja nakrat resnica, ko je zavladal v državi novi duh. In celo za načrtno gospodarstvo ima predsednik vlade besede priznanja, dočim še pred kratkim ni bilo nobene volje za takšno gospodarstvo, pa čeprav je našemu gospodarstvu potrebno, ko ribi voda.
Tudi preje so bili dani vsi pogoji, da bi se umaknila fikcija iz izkazov Narodne banke. Tudi preje je bilo mogoče znižati obrestno mero Narodne banke, tudi preje je bilo mogoče začeti z javnimi deli, ker so danes pogoji za vse te stvari še isti,
ko pred enim mesecem. A danes se je vse to storilo, preje se ni nič tega storilo, ker je pač preje vladal drugi duh, ker je novi duh nastopil šele sedaj.
Jugoslovanska javnost s hvaležnostjo in
3	optimizmom konstatira to izpremembo in želi le eno, da bi postala ta izprertlem-ba še bolj vidna, ker bi vsaka poglobitev te razlike pomenila tudi povečanje gospodarskega oživljenja. Zato se naj novi dub še dvigne, zato naj zavlada na vseh mestih in v vseh panogah, 'da bo skokoma napredovalo naše gospodarstvo, s tem pa tudi moč, veljava in ugled naše Jugoslavije. Z novim duhom na delo za napredek domovine!
£h& fniUiacda <za {ovna deta
Ministrski predsednik Jevtič napoveduje znižanje davčnih bremen
V	soboto je imel 'ministrski predsednik Jevtič po radiu govor, ki je vzbudili po vsej Jugoslaviji enako zanimanje ko njegova deklaracija z dne 3. januarja Zlasti pa so z veseljem sprejeli Jevtičev govor gospodarski ljudje, saj je napovedal predsednik vlade ne le ublažitev davčne prak-se\, temveč tudi velika* javna dela, za katera bo uporabljena cela milijarda Din. Z lepimi nadami pa je bil sprejet tudi konec Jevtičevega govora, ko je opominjal, da moramo gledati v bodočnosti da pozabimo na vse, kar nas je razdruževalo.
Uvodoma svojega govora je predsednik vlade naglasil; da se vlada zaveda dolino-sti, da vedno obvešča javnost o svojem delit. Omenja pomembnost nedeljskih senatorskih volitev ter skupščinskih, ki bo-do še letos. Že nad 3 leta veljavna ustava se je izkazala kot dobra osnova za pravilni razvoj našega nacionalnega in državnega življenja.
Nato je prešel predsednik vlade na *u-nonje politična vprašanja. Dva problema sta v središču mednarodne akcije: raeoro-žitev in neodvisnost Avstrije. Obema tema pioblemoma so posvečena tudi londonska pogajanja.
Nato govori predsednik vlade o rimskem sporazumu, čegar glavni namen, je, da se doseže trajna konsolidacija odnošajev v Podonavju. Jugoslavija v čvrstem prijateljstvu in zavezništvu s Francijo mora tudi to pot v sporazumu tudi z drugimi svojimi zavezniki proučiti z največjo naklonjenostjo vse možnosti rimskega sporazuma, a da pri tem ne žrtvuje niti en nacionalni ali državni interes. Mednarodni položaj Jugoslavije j© dames tako ugoden, da more v vsej varnosti .pričeti z reševanjem svojih notranjih vprašanj.
Nato je predsednik vlade podal gospodarski program vlade. Zaradi izredne važnosti tega programa prinašamo ta del govora v celoti. Min. predsednik Jevtič je dejal:
Davčno vprašanje:
Program vlade glede gospodarskih in finančnih vprašanj je bil zadostno podan v deklaraciji vlade z dne 3. januarja. Ne sme pa ta program ostati le mrtva črka, ker to ni namera in volja vlade. KakoT zahteva vse naše gospodarstvo hitro in nujno pomioč, ravno tako je tudi vlada začela hitro in energično delati v tej smeri.
Davčno vprašanje se je pri tem vsililo kot prvo in najvažnejše. Ni bil problem samo v tem: koliko s« je od naroda jemalo, temveč tudi v tem: kako se je jemalo. Zato so se morali storiti koraki, da se nekatere davčne pretiranosti ublaže in da se tudi plačevanje in kontrola zbiranja državnih 'dohodkov spravi na pametno mero. V tem pogledu so najprej bile izdan© naredbe glede uporabljanja § 7 davčne novele iz leta 1934. pri odmeri pridobnine, nadalje glede plačevanja takse na račune po tar. posit. 34. kar ,ie zlasti pritiskalo male trgovce in obrtnike.
Drugo važno vprašanje je:
oživljenje gospodarske delavnosti.
To vprašanje ni niti enostavno niti lahko. Zahteva, colo vrsto dobro premišljenih odredb) ki se morajo izvajati po naprej določenem načrtu. Ta načrt je vlada že izdelala iil po tem načrtu se je izvedla koncentracija državnih in poldriavnih denarnih zavodov, znižanje obrestne mere pri Narodni banki in pri ■vseh drugih bankah v, državi, ko tudi najnovejša uredba vladev namreč uredba o finansiranju velikih javnih dej. v, svrho oživljenja narodnega gospodarstva, pobijanja nezaposlenosti in pospeševanja turizma, katero uredbo je sprejela vlada na svoji današnji seji. Ta velika javna, dela obsegajo zgraditev mednarodnih modernih cest in zgraditev novih cest, s katerimi se bedo zvezala gospodarska središča s. Primorjem. Poleg tega obsegajo tudi' zgraditev železniških zvez, da se izr popolni sedanje železniško omrežje ter zgrade tudi. nove železnice ter s tem priključilo železniškemu omrežju orni kraji, ki dosedaj niso bili zvezani z železnico.
Za vsa ta dela, poleg onih, ki so predvidena že v rednem; državnem proračunu, bo našla kr. vlada izredna sredstva ne da bi obremenila prebivalstvo z novimi davki in ne da bi se obrnila na Narodno banko, da tiska ta nove bankovce. Vsota
ene milijarde,
ki je namenjena za ta dela in ki se bo potrošila v 2 letih, se bo dobila g srednjeročnimi obveznicami, ki bodo plasirane pri nekaterih večjih domačih in tujih bankah pod ugodnimi pogoji. V kolikor se bo deloma apeliralo ma velike domače banke, bo kooperacija štirih državnih, odnosno od države privilegiranih bank: Narodne banke, Poštne hranilnice, Drž. hipotekarne banke in Priv. agr. banke že naprej zagotovila popoln uspeh te emisije v naši državi.
Ni treba posebej poudarjati pomer.a vseh teh del za oživljenje gospodarskega življe-n]la v državi.
Nikakor pa vlada noče, da bi se s temi deli že izčrpalo njeno delo za dvig gospodarskega življenja in zato je vlada na svoji današnji seji sklenila tudi druge uspešne ukrepe, ki se tičejo zlasti našega kmetovalca.
Zaščita kmeta
Kraljevska vlada ne misli, da moratoriji, odlogi, politika prekrižanih rok morejo pomagati našemu kmetovalcu. Niso prijatelji kmeta oni, ki miu govore, naj ne plača svojih dolgov in naj ne odgovarja svojttn obveznostim, ker mu 9 tem ubijajo vsak kredit in onemogočajo njegov gospodarski razvoj. Kraljevska vlada želi, da s pripravnimi sredstvi omogoči kmetovalcu, da zadosti svojim obveznostim. Poleg velikih javnih del, pri katerih bodo našli zaposlitev siromašni sloji, bo za vse druge vlada dovolila nekatere olajšave pri plačevanju davkov, zlasti zemljarine pa tudi olajšave pri plačevanju obresti, ki jih morajo plačevati kmetovalci za svoje dolgove. O vsem temi je vlada že sprejela potrebne sklejje in ti bodo objavljteni v najkrajšem času.
Vprašanje kmetskih dolgov ni fraaaSa*
vprašanje, temveč gospodarsko! vprašanje. Z rešitvijo tega vprašanja ne bi hotela pomagati vlada enim, da Uniči druge. Njen cilj je: gospodarski dvig vsega narod*. D#-nes sprejeti sklep o dopolnitvi M ilpre* membi uredbe o zaščiti kmeta je same e« ukrep, da se začne reševati vprašanje ureditve in plačila kmetskih dolgov na pozitivni podlagi Dosedanja uredbodavna zdravila so imela čisto pasivni značaj glede narodnega gospodarstva. Dejansko niso nič izpremenila v gospodarskem mrtvilu, ki je zajelo vse gospodarske stanove v <Sr-žavi, zlasti pa kmetovalca.
Ia vsega tega, kar sem preje dfejal, m vidi* da vlada želi, da ves jugoslovanski narod raznim©, da se nahajamo sedaj, v nori; dobi,, v diobi novih teženj in drugačnega razumevanja, rasuihevanja Širokih mej* širših vidikov in pogledov.
PrfetefeLoSit, vso ono sta!ro, motramlo pustifr za seboj. Staro je to, kar je bilo predvčeraj zastaralo pa je tudi Že to, kar je bilo v<$e-raj. Mi- ihoramo gledati in gledamo v bo dočnost in ne v preteklost, ki nas j«1 raa-druževala. S tem duhom je edino navdahnjena tudi vladna deklaracija z dne 31. januarja in v tem duhu tudi post&pa vlada v vsem svojem delu za kralja in domovino.«
t Veletrgovec Stupica
Težka izguba je zadela zoRet slovensko trgovstvo in ves slovenski, gpspodarski svet. Velettgovec Fran Stupica, eden najodličnejših slovenskih trgovcev, ki je več ko štiri desetletja tako uspešno izpolnjeval' svojp mesto v našem poslovnem življenju,, j? nenadoma umrl v noči od. 1. ha 2. fe-' bruarja. In da je smrtni udarec Se bol), občuten, je umrl ravno dan pried svoiifla. jubilejem, ko se je pripravljal, dd praznuje srebrni jtibilfej poroke s svojo ljubljeno soprogo.
Pokojni Franc Stupica se je s svojim delom neizbrisno zapisal v zgodovino slovenskega trgovstva. Ustanovil je svoje podjetje v času, ko je bila slovenska trgovina še v povoju, ko se je šele začel njen pozneje tako ponosni dvig. In od takrat: je bil pokojnik ves čas v prvih vrstah botceV, in delavcev za napredek slovenske trgovine in slovenskega gospodarstva in ni bilo akcije, pri kateri ne bi sodeloval tudi pokojni Franc Stupica.
Zlasti pa se je njegova bogata ter delavna iniciativnost globoko vrisala pri delu v ljubljanskem gremiju, kjer je bil pokojnik celo vrsto let član uprave, nato podpreti sednik in od leta 1922. do 1926. tudi načelnik. Zlasti je skrbel za strokovni napredek naraščaja ter se z vso vnemo prizadeval za izpopolnitev trgovskega strokovnega šolstva. Ob priliki svojega jubileja Je daroval h 1922. za šolski fond trgovsko-na-daljevalne šole 10.000 K, bil pa tudi med} ustanovitelji Trgovske akademije.
Velike zasluge si je pridobil pokojnik tudi za izenačenje obrtne zakonodaje ii\ njegov memorandum je s svojimi močnih argumenti znatno pospešil to akcijo. Mnogo si je dalje prizadeval, da se tydi za trgovce uvede starostno in bolezensko zavarovanje.
S posebno vnemo pa se je, bojil za genovski napredek trgovstva, za uveljavljanje njegovih pravic v javnosti in ustanovitev lastnega glasila trgovcev. Med ustanovitelji »Trgovskega lista« je bil tudi pokojni Fran Stupica, ki je bil tudi ved.no, zvest podpornik stremljenj našega lipta.
Pa tudi v svoji stroki je postavil pokojnik celega moža. Svoje podjetje je skromnih početkov hitro dvignil med PTW železninarske trgovine in ko je 1. prevzel še Hammerschmidtovo trgovino j© bila osamosvojitev slovenske železninarakfc trgovine dokončana. V posebno zaslugo j« tudi šteti pokojniku, da je izdal prvi rtih
venski cenik za železninarsko stroko. Samo oni, ki ve, kako revna je bila slovenska terminologija v onih časih, more tudi prav oceniti to dejanje.
Pa tudi pri vseh drugih trgovskih in gospodarskih organizacijah je bil Fr. Stupica delavni član. Pri Zvezi trg. združenj je bil dolgo let odbornik, bil razsodnik pri Ljubljanski bor'.i, nadalje >T,i.n eskontnega odbora ljubljanske podružnice Narodne banke, odbornik OUZD itd. Tudi cela vrsta drugih narodnih društev je štela pokojnika med svojimi člani. S posebno vnemo pa je deloval za napredek Jadranske straže ter bil ves čas podpredsednik njenega oblastnega odbora.
. Tako je bil pokojnik eden tistih naših trgovcev, ki so bili med ustanovitelji slovenske trgovine, ki so v neprestanem delu skrbeli 7a njen procvit in ji položili tako krepke temelje, da je slovenski narod svojo osamosvojitev na trgovskem polju tudi
dosegel. Samo naravna posledica je bila. da je nato pokojni Fran Stupica začel po 1’spešnem delu v trgovini tudi uveljavljati svoje sile v industriji in da je bil med ustanovitelji tvornice verig v Lescah. Za osamosvojitev našega gospodarstva od tujine je tudi bila pomembna pridobitev njegova ustanovitev centralne nakupoval-nice za staro železo.
Tako je pokojni Franc Stupica popolnoma izpolnil svoje mesto in se s svojim delom uvrstil med one naše velike trgovce, ki so ustvarjali lepo in ponosno tradicijo slovenskega trgovstva. S hvaležnostjo se bo zato trgovstvo in vsa slovenska gospodarska javnost vedno spominjala dela Franca Stupice in njegovih zaslug za naš gospodarski napredek.
Večna slava spominu Franca Stupice?
Naše najiskrenejše sožalje pa njegovi zvesti soprogi Irmi ter vsem žalujočim ostalim!
Taksa na cacune-
Nova in davno potrebna navodila fin. ministra
Kako upravičene so bile pritožbe gospodarskih krogov o pretirani kontroli nekaterih organov finančne uprav© pri plačevanju taks na račune, dokazuje naslednji razpis, ki ga je izdal finančni minister na vse davčne urade in ki ee glasi:
»Podobno kakor pri izvajanju § 7. davč-ne novele z dne 13. februarja 1934, tako je tudi izvajanje predpisov tar. post. 34 taksne tarif© (taksa na račune, note in poročila) povzročilo v vseh naših gospodarskih krogih nezadovoljstvo in proteste, zaradi česar je prišlo do nezaželenih konfliktov med kontrolnimi organi na eni in trgovci ter obrtniki na drugi strani. Način, kakor ee je kontroliralo plačevanje teh taks, je oviral normalni promet v trgovinah ip delavnicah v tej meri, da je bil v mnogih primerih promet ogrožen, zavezanci pa plačilo te takse pa so se dostikrat kaznovali brez stvarnega razloga. Čeprav te kazni niso ostale v veljavi v pritožbenem postopku, so vendar napravile škodo: trgovcem in obrtnikom in s tem vsemu gospodarstvu.
Da bi se te neprilike vsled pretiranega uporabljanja teh predpisov odpravile, je izdalo finančno ministrstvo pojasnilo, s katerim se natančno v mejah zakonskih predpisov tar. post. 34. določa, kdo je dolžan izdajati račune o svojem prometu in plačali takso, kdaj in v katerih primerih se ta taksa ne plača, ker je že plačana taksa na osnovni račun.
Prav tako je s tem pojasnilom omejena kontrola za plačilo te takse na razumno in zakonito mero, da se v bodoče ne bo več dogajalo, da bi se oblegali vstopi v poslovalnice v namenu, da se ugotovi, č© ima vsak nakupovalec, ki prihaja iz trgovine, kolkovan račun o nakupljenem blagu, široki sloji nakupovalcev ne bodo več izstavljeni neprijetnostim, kakor se je to dosedaj. dostikrat dogajalo.
Trgovcem in obrtnikom ter vsem pri-vrednikom se nalaga dolžnost, da sami izvršujejo zakonske predpise in pobirajo predpisom takso ter se s tem izognejo neprijetnostim vsled ostrosti zakona, ker se bo povsod, kjer bi se ugotovilo neizvrševanje zakonskih predpisov, postopalo strogo po zakonu.«
Po tem splošnem pojasnilu, ki daje vsem pritožbam trgovcev in obrtnikov popolno zadoščenje, pravi razpis finančnega ministrstva:
»Kontrola za uporabo predpisov iz tar. post. 34. taksne tarife je v mnogih primerih v prizadevanju čim boljših fiskalnih uspehov prekoračila zakonski okvir.
1.	točka tar. post. 34 jasno predpisuje, da podleže taksi tudi vsi računi, ki jih izdajo trgovci ali obrtniki med seboj ali drugim osebam o terjatvah ali naročilih, ki izhajajo iz njihovega posla brez razlike, če so v njih potrjena plačila, če so podpisana ali ne, ko tudi o potroških in izdatkih za izdajanje sob v hotelih, resto-ranih, gostilnah, kavarnah, ljudskih kuhinjah ter v vseh lokalih, v katerih se prodajalo pijače in jedila, če ti računi znašajo 20 dinarjev in več.
Opomba 2 tar. post. 34 določa, da je izdajanje računov, not, itd. o terjatvah, naročilih in potroških, omenjenih v točki 1. tar. post. 34 obvezno za vsakogar, kar pomeni, da morajo te račune izdajati vsi trgovci, obrtniki, vsi lastniki hotelov, re-Btoranov in gostiln itd. o vseh zneskih, ki znašajo 20 in več dinaTjev in ki jih pobirajo na podlagi svojega posla, t. j. storjenega prometa v obratih in pri svojem poslovanju.
Na podlagi tega in čl. 43 zakona 0 taksah daje davčni oddelek finančnega ministrstva to pojasnilo:
1.	Račune izdajati so zavezani v smislu 2. opombe in točke 1. tar. post. 34 taksne tarife vsi trgovci, obrtniki in lastniki hoi telov, kavarn itd. V smislu zakona obsega zaveza izdajanja računov vsak promet blaga, če ga opravljajo navedene osebe, torej vse predmete industrije, obrta, trgovine in vseh drugih gospodarskih panog.
2.	Uporaba državnih monopolnih računov je neobvezna in dovoljeno je, da imajo zavezanci tudi svoje račune, ki jih kol-kujejo s predpisanim kolkom in predlože davčni upravi v uničenje. Poleg tega sme z dovoljenjem finančne direkcij© zavezanec tudi sam kolkovati in uničevati kolke na izdanih računih, vendar pa je v tem primeru dolžan, da do 10. dne vsakega meseca prijavi davčni upravi število izdanih računov in znesek plačane takse, kar j© potrebno zaradi evidence o gibanju te takse.
3.	Z zakonom ni določeno, kdo plača takso na računu. To je prepuščeno konkretnim razmeram kraja, časa in prometa.
Glavno je, da se računska taksa plača, za neplačano takso pa je po zakonu odgovoren ne samo oni, ki je izdal račun, temveč tudi tisti, pri katerem se najde nekolkovan račun (čl. 51. taksnega zakona).
4.	Prestopek v smislu 3. opombe tar. post. 34 je, če se ugotovi in dokaže, da prodajalec v enem ali več primerih ni izdal računa in za to kršitev predpisa odgovarja oni, ki je zavezan izdajati račun.
V	nobenem primeru se ne more naprtiti zavezancu krivda, ker da ni izdal dovolj računov z ozirom na promet v svojem obratu, ker sklepanja o številu računov, ki bi se morali izdati, ne morejo biti po zakonu podlaga za izrekanje kazni.
5.	Računi o prodanih monopolskih predmetih ne podleže taksi po tar. post. 34.
6.	Ce se izstavljeni in kolkovani računi pri izdaji sploh ne plačajo ali ne v celoti, potem pozneje izvršena plačila po tem istem računu ne podleže nikaki taksi.
7.	Ravno tako ne podleže taksi trgovska pisma, s katerimi se potrjujejo knjiženja posameznih zneskov, ki so jih poslali dolžniki za plačilo neplačanih, a izstavljenih kolkcvanih računov, ki izhajajo iz njih medsebojnega poslovanja. Če pa se pošiljajo izvodi po tekočem računu, potem podleže taksi iz tar. post. 34.
8.	Če se izda blago po pismeni pogodbi na obroke ter dolžnik odplačuje dolg mesečno ali v drugih dogovorjenih rokih, potem se za odplačila takšnega dolga, ki izhaja iz nabave blaga na obroke, mora plačati taksa po tar. post. 33. taksne tarife, ker se pismena pogodba smatra za pogodbo o kupoprodaji in če se z osebnim potrdilom potrjuje prejem denarja iz te posodbe, potem se plača taksa po tar. post. 33.
9.	Začasne priznanice in poročila trgovskih potnikov, ki jih izdajajo kupcu o prejemu denarja, odnosno obveščajo kupca o prejetih zneskih na račun doltra. ne podleže taksi, ker se bodo nadomestile s potrdilom, oziroma poročilom tvrdke, katero potnik zastopa in na te listine se bodo uporabljala določila po točkah 7. in 8. tega pojasnila.
10.	Taksi na račune po tar. post. 34 ne podleži prodaja osnovnih kmetijskih pridelkov, če jih prodaja kmetovalec sam. Če pa jih prodajajo posestniki ali kmetijske zadruge, morajo za vsako tako pro-
dajo izdajati kolkovane račune po tar. post. 34.
11.	Vse nabavljalne zadruge so dolžne,
da izdajajo kolkovane račune o prodaji blaga zadružnikom. Prav tako podleže taksi računi, ki jih izdajajo samoupravna telesa občanom o potrošnji in plačilu raznih odškodnin (za vodo, električni tok, kanalizacijo in podobno).
12.	Plačilo takse po tar. post. 34 se mora kontrolirati na razumen način in ne dovoliti, da kontrolni organi pri izvajanju službe prekoračijo dovoljene meje in da ogrožajo osebno svobodo državljanov, ustavljajoč jih na ulici in zahtevajoč od njih račune o kupljenem blagu. Kontrola se mora gibati v pametnih mejah, vendar pa mora biti učinkovita in nepodkupna. Kontrola se mora izvajati nad izdajatelji računov, a ne nad vsemi državljani Jugoslavije. V ta namen je kontrolnim organom dovoljeno, da od časa do časa gredo v poslovne prostore zavezancev za izdajanje računov, da osebno kontrolirajo izdajanje računov, da se tudi naravnost obrnejo na kupce, ki se trenutno nahajajo v trgovini ter se informirajo, če so prejeli račun o kupljenem blagu. Ne more pa se dovoliti zastavljanje vhodov in izhodov iz obratov in ustavljanje na cesti mirnega prebivalstva z namenom, da se dožene, če so prejeli račune o nabavljenem kupljenem blagu.
13.	Na zavezance za izdajanje računov je treba vplivati v prvi vrsti z dobro besedo in opomini, da morejo imeti neprijetnosti, če ne izvršujejo zakonskih predpisov, ne pa postopati sirovo in žaljivo, ker se s tem dosega le nasproten učinek. Postopanje finančnih organov mora biti resno in dostojanstveno, toda vedno tudi odločno, da ne pušča nobene sledi sirovosti ali nekulturnosti, a tudi ne slabosti. Zaradi uporabe zakona ne more biti nobenega pogajanja.
14.	Davčne uprave ne bodo v bodoče prodajale monopolskih računov neposredno potrošnikom, temveč po pooblaščenih matoprodajalcih.
15.	Davčne' uprave morajo vsak mesec pošiljati finančnim direkcijam preglede o plačani taksi po tar. post. 34. ter posebej poročilo o plačani taksi v prejšnjem mesecu, katero poročilo ee mora pošiljati kakor dosedaj. Finančne direkcij© sestavijo mesečne preglede za vse svoje področje ter jih pošljejo davčnemu oddelku zaradi evidence o gibanju dohodkov od te takse.
16.	S tem razpisom se razveljavljajo vsi dosedanji predpisi, ki mu nasprotujejo.«
Prijava za pridobnino podaljšana
Davčni oddelek finančnega ministrstva je odredil, da se redni rok za davčne prijave o pridobnini podaljša za 15 dni, to je do 15. februarja. V zvezi s to odredbo se podaljšajo tudi vsi drugi roki, ki so določeni v zvezi z odmero pridobnine.
K predlogu banovinskega proračuna za 1. 1935./36.
Od tajništva Zveze industrijcev smo prejeli:
S	strani kralj, banske uprave je Zveza industrijcev opozorjena, da vsebuje njena okrožnica o predlogu banovinskega proračuna podatke, ki napram dejanskemu stanju niso pravilni. V prvotnem načrtu proračuna je bilo pač mišljeno, da se poviša tudi trošarina na električno energijo, ki služi za pogon, in to na dvojno izmero. Kralj, banska uprava se je odločila, da se to povišanje ne izvrši, marveč naj ostane trošarina na elektriko za pogon neizpre-menjena. Tudi je kralj, banska uprava v svojem predlogu proračuna črtala takso na stacionarne motorje. Glede obeh davščin je v načrtu proračuna ostalo samo povišanje trošarine na električno razsvetljavo — od Din 0-15 oz. Din 0-10 na Din 0'20 oz. Din 0-15 — ter manjša taksa na parne kotle (po kurilni ploskvi). — Gospod namestnik bana je blagovolil točnost prednjih navedb izrečno potrditi.
Za razstavljalce na svetovni razstavi v Bruslju
Družba Initiorg Company 107, Rue de Stassart Bruxelles, ima za svetovno razstavo v Bruslju rezerviran večji prostor za postavitev . skupnega razstavnega paviljona. Družba se peča z ustanavljanjem belgijskih trgovskih podjetij v Jugoslaviji in obratno. Zato je prevzela nalogo, da zgradi poseben paviljon, ako bi se prijavilo zadostno število jugoslovanskih razstavljal cev. Interesenti naj se obrnejo na imeno vano družbo neposredno. Ker se otvori razstava že meseca aprila t. 1., se morajo poslati prijave čimprej.
Poliiičnevcsfi
Pri nedeljskih senatskih nadomestnih volitvah je od 429 volilcev volilo 407 volilnih upravičencev. Lista dr. Marušiča je dobila 321 glasov, lista g. Žebota pa 86 glasov. Izvoljeni so torej vsi trije kandidati na listi dr. Marušiča, in to dr. Marušič, dr. Kramer in nar. posl. Ivan Pucelj.
Bivši minister in senator dr. Šuperina
je objavil v listih izjavo, da je že davno izstopil iz narodnega kluba senatorjev.
Znova so bile v grških mestih velike demonstracije proti Italiji zaradi dogodkov na Dodekanezu.
Pogajanja Flandina in Lavala z angleškimi državniki v Londonu so se končala s popolnim uspehom. V kominikeju o doseženem sporazumu se najprej naglaša, da sta se francoska in angleška vlada sporazumeli v tem, da je treba tekmo v oboroževanju na vsak način ustaviti. Z zadoščenjem se nadalje konstatira, da se je ugled Društva narodov dvignil. Obe državi bosta nadaljevali politiko Društva narodov za pomirjenje Evrope.
Kominike govori nato o rimskem sporazumu francoske in italijanske vlade ter naglaša, da se Anglija pridružuje temu sporazumu in se bo udeležila skupnih posvetovanj, če bi bila ogrožena neodvisnost Avstrije.
Glede Nemčijo pravi kominike, da določila Versajske pogodbe še vedno veljajo, ker jih ni mogoče razdreti enostransko. Iskreno pa so zaželena pogajanja, ki bi privedla Nemčijo k mednarodnemu sodelovanju, zlasti na podlagi rimskega sporazuma. Izjava o nemški enakopravnosti je podlaga za nadaljnja pogajanja. Zato bi bilo nad vse koristno, če bi se Nemčija vrnila v Ženevo.
Končno govori kominike o silni nevarnosti nenadnih napadov iz zraka. Obe vladi sta se zato dogovorili o skupni obrambi in sta pripravljeni pomagati tudi drugim državam, ki bi bile napadene. Obe vladi vabita tudi druge države, da sklenejo enako obrambno pogodbo proti nenadnim napadom iz zraka.
Goringov obisk na Poljskem je imel pred vsem ta namen, da pokaže, da Nemčija kljub rimskemu sporazumu ni osamljena. Obenem naj bi pripravil ustanovitev novega srednjeevropskega bloka, ki bi ga tvorile Nemčija, Poljska, Avstrija in Ma-djarska in kateremu naj bi se pozneje pridružil© še Jugoslavija, Rumunija, Grška, Turčija in baltiške države, dočim bi bila Češkoslovaška iz tega bloka izključena.
Nemško časopisje silno poudarja pomen Goringovega obiska ter zlasti naglaša veliki pomen Hitlerjevega povabila maršalu Pilsudskemu, da se oba sestaneta. Ta sestanek naj bi bil zlasti demonstriral veliko stabilnost poljsko-nemške zveze.
Pariški »Vendemier« piše, da je bila zaseda, v katero je zašel kolonialni upravitelj Bernard in v kateri je bil potem ubit skupno z nad sto francoskimi kolonialnimi vojaki, pripravljena od nekega agenta vohunske službe neke francoski sosedne države, ki bi na vsak način hotela svetu dokazati, v kakšni anarhiji živi Abesinija in kako je zato vojaški nastop proti njej potreben.
Madjarski delegat pri Društvu narodov Eckhardt je odstopil, ker se je na seji vladne strank© kritiziralo njegovo delo.
Predsednik sovjetske vlade Molotov j© v velikem ekspozeju na vsesovjetskem kongresu podal obširen pregled sovjetske zunanje politike in njenih odnošajey do drugih držav. Zlasti j© poudarjal iskreno delo sovjetov za mir. S posebno izjavo je proglasila sovjetska vlada, da priznava nedotakljivost baltiških držav. Kakor pa sledi iz Hitlerjeve knjige »Mein Kampf«, ima Nemčija agresivne namene proti Rusiji. Tudi imperializem Japonske ograža mir. Rusija je zato prisiljena, da je njena vojska pripravljena in zato je morala povečati izdatke za vojsko, čeprav je zaradi tega trpela petletka.
Francija je pripravljena, da odstopi v Biserti zasidrane bojne ladje Wranglove vojske sovjetski Rusiji. Ta bi potem porabila te ladje v Črnem morju, dočim bi vse črnomorsko brodovje prišlo v Baltiško morje. V zvezi s tem se govori, da Francija predlaga, da se pomorske razorožitve-ne konference udeleži tudi Rusija.
Nemški gospodarski minister dr. Schmitt je demisioniral, nakar je Hitler imenoval dr. Schachta za skupnega nemškega državnega gospodarskega ministra. S tem je gospodarska diktatura dr. Schachta tudi formalno postavljena.
IŠcnarstvc
Stanje Narodne banke
Po izkazu z dne 31. januarja &e je stanj© Narodne banke izprememilo tako-le 'vse številk© v milijonih Din):
Skupna zlata, deriama in valutna podloga se je mižala za 2,2 na 1.284,2.
Dovizo, ki ne spadajo v podlogo, pa so se dvignile za 17,6 na 125,7.
Vsota kovanega denarja v niklju in srebru s© .je zmanjšala za 24,5 >na 252,6.
Posojila so se povečala za skupno 48,6 na 1.803,4, kar dokazuje, da se nova kreditna politika Narodno bank© že ugodno uveljavlja.
Druge postavke na aktivni strani so se izpremenile 1© nebistveno. Razna aktiva so se povečala za 1,3 na 292,6.
Obtok bankovcev se jo povečal za 70,4 ra 4.288.0, povečale pa so se tudi obvete na pokaz, in sicer za 78,6 na 1.291,7.
Obveae z rokom so se povečale za 19 na 215,7.
ltazna pasiva pa so se zmanjšala za 126,8 na 226,3.
Ves obtok bankovcev in obvez na pokaz znaša 5.579.7, vsa podloga z 28'5% primom pa 1.650,2. Kritje zmaša 29“57 %, samo zlato kritje pa 25-43%.
Prvič je v seznamu tudi že izkazana nova obrestna mora Narodne banko, in sicer za eskont 5%, dombard pa 6%.
Upravičen in potreben predlog
Združenje vojvodinskih bank je poslalo trgovinskemu ministru prošnjo, da se podaljša rok glede prenosa pupilarnih vlog in sodnih depozitov, naloženih sedaj v saumoupravnih hranilnicah, v Drž. hipotekarno banko. Po finančnem zakonu za leto 1932/33 bi morale biti vse te vloge prenesene do 1. aprila 1935. To določilo pa je bilo uzakonjeno v domnevi, da se bodo razmere na denarnem trgu v treh letih tako zboljšale, da bodo mogli denarni zavodi z lahkoto izvesti to odredbo. Ta domneva pa se ni izpolnila in denarni zavodi bi prišli v nad vse kritičen položaj, če bi morali vse pupilarne vloge in sodne depozite prenesti v Drž. hipotekarno banko. Konsolidacija denarnih zavodov bi bila s tem zopet preprečena. Zato prosi Združenje, da predloži trgovinski minister v sporazumu s finančnim ministrom v novi finančni zakon to določbo: Finančni minister se pooblašča, da v sporazumu s trgovinskim ministrom podaljša skrajni rok 10 let po čl. 117 zakona o Drž. hipotekarni banki za nadaljnja tri leta.
Bilo bi umestno, da bi se tudi naši denarni zavodi pridružili zahtevi vojvodinskih denarnih zavodov.
*
Zlata podloga Francoske banke se je v
letu 1934 povišala za 5 milijard frankov in je doseglo zlato kritje 80'97°/o. Tako visokega kritja še banka ni imela od 1. 1928 dalje. Devizna podloga pa se je v 1. 1934 zmanjšala od 927 na 750 milijonov frankov.
Banca Popolare di Novara, ki je bila preje zadružna banka, je kot ena prvih italijanskih velebank objavila svojo bilanco. čisti dobiček banke v 1. 1934 je znašal
11,5 milijonov lir in bo banka izplačala
6	lir dividende od delnice.
Nizozemska velcbanka Rotterdamsclie Bankverecniging izplača za 1. 1934 3°/o dividende. Njene zamrzle terjatve v Nemčiji v višini 4,5 milijonov goldinarjev so z njenimi rezervami popolnoma pokrite.
Ustanovitev valutnega bloka v smislu Monroejeve doktrine predlagajo nekateri gospodarski strokovnjaki iz USA. Severno ameriške združene države naj bi dale juž-no-ameriškim državam določene količine zlata na razpolago, da bi bila s tem omogočena stabilizacija njihovih valut in da bi te prišle pod vpliv dolarja.
Kitajska vlada jc odklonila japonsko ponudbo, da se ustanovi japonsko-kitajski gospodarski blok. Japonska bi v ta namen dovolila Kitajski večje posojilo, s katerim bi Kitajska prešla na zlato veljavo, kitajska veljava pa bi bila potem odvisna od japonske jene.
TEDENJ,
Devizno tržišče
Tendenca nestalna; promet Din 3,057.152 23.
Minuli borzni teden je zaključil s skoro za poldrugi milijon dinarjev manjšim deviznim prometom nego predzadnji. To nazadovanje je pripisati predvsem dejstvu, da je bila v zadnjem tednu potreba po de-vizi Curih znatno manjša, saj iznaša padec prometa v prejšnjem tednu samo v tej de-vizi nad en milijon dinarjev.
Devize (vse v tisočih dinarjev): Amsterdam minuli teden (185), tekoči teden 32; Berlin (2), —, Budimpešta (—), 1; Bruselj (—), 5; Din. deviza (484), 416 avstr. priv. kliring; Dunaj (782), 874 priv. kliring; Curih (1.378), 354; London (861), 617 priv. kliring; Newyork (397), 301; Pariz (190), 361; Madrid (110), —; Solun (—), 64 boni; Trst (107), 29; Varšava (—), 3.
Iz gornje razpredelnice je dalje razvidno, da je znatno nazadoval tudi promet v dinarski devizi, in sicer sokro za pol milijona dinarjev, dočim so si zaključki v vseh ostalih devizah skoroda v ravnotežju. Izostali pa so zaključki v privatnoklirinški devizi Madrid, katere je bilo v prejšnjem tednu nabavljeno za nad stotieoč dinarjev.
Na poedinih borznih dnevih minulega tedna so bili perfektuirani tile skupni zaključki:
28.	januarja l>in 358.768-71 Dunaj
29.	januarja Din 778.165-27 London—Din
30.	januarja Din 1,502.245 18 Dunaj—Pariz
31.	januarja Din 164.968-72 Dunaj
1.	februarja Din 253.004-35 Dunaj
Medtem ko je bil v zadnjem tednu dosežen največji dnevni devizni promet na torkovem borznem sestanku, izkazuje tokrat samo sredin borzni sestanek malone polovico celotedenskega deviznega prometa.
Narodna banka je posredovala v Amsterdamu, Curihu in Parizu za skupno 125.000 dinarjev.
V	mesecu januarju je bil dosežen skupni devizni promet 18'159 mil. dinarjev in je torej porasel za skoro pet milijonov di narjev napram mesecu decembru 1934, dočim je bil lani za približno šest milijonov dinarjev manjši.	.
28. jan. 1935 1. febr. 1935 S primo Narodne banke
Povpr. Ponudba Povpr. Ponudba
Din Din Din Din Amsterdam 2968 58 2983-17 297071 298531 Berlin 1756 08 1769 95 175608 176995 Bruselj 102420 102927 102491 102997 Curih	142101 1428 08 142101 142808
London 215 63 217-69 214 36 21641 Newyork 4410 63 4446 94 4376 79 4413-11 Pariz	289-60 29103 289 57 29101
Praga	1&3 35 184 46 183-42 184 52
Trst	37417 377-26 37396 37704
Nalik prejšnjim tednom je bil tudi sedaj stalno zaključevan v privatnem kliringu le avstrijski šiling, in sicer na dosedanji bazi Din 8-10 — Din 8-20.
Devizni tečaji so med tednom le neznatno oscilirali in v petek beležili porast pri telile devizah: London (-f- 0-99), Newyork (+ 26'33), Pariz (+0’02) in Trst (+ 0-17); padec pa pri Amsterdamu (—• 0'34), Bruslju (— 0-55) ter Pragi (— 0-05). Curih je beležil brez izprememb, med tem ko je Berlin notiral v petek (1. t. m.) ob ponedeljkovih tečajih. Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče
Tendenca ncizpremenjeno stalna.
Na tukajšnjem efektnem tržišču ni bilo v tem tednu nobenih bistvenih izprememb. Notice industrijskih in bančnih efektov so nalik prejšnjim tednom povsem izostale, dočim so državni papirji beležili z neznatnimi tečajnimi oscilacijami. Dne 1. februarja so veljali ti tečaji: 7°/o investicijsko posojilo 75—77, 8% Blair 75—77, 7°/o Blair 68—69, Seligman 73—74, Agrarne obveznice 48—49, Begluške obveznice 66—67, Vojna škoda 888—393.
Največji tečajni porast izkazuje 7% Blair v povpraševanju (tri točke), Seligmanove obveznice pa so se v tekočem tednu okrepile za dve točki v ponudbi in povpraše-
vanju, dočim so Begluške obveznice oslabele v tem času za dve točki v povpraševanju in za tri točke v ponudbi.
Zaključkov ni bilo.
Žitno tržišče
Tendenca še vedno čvrsta.
Vsled povečanega dovoza žita v južnih krajih naše države so se cene nekoliko umirile in beležile ves tekoči teden brez vsakršnih izprememb. Prometa ni bilo.
Lesno tržišče
Tendenca neizpremenjeno mlačna.
Sedaj, ko se ocenjujejo v lanskem letu doseženi poslovni uspehi ali neuspehi, bi bilo potrebno tudi pojasniti vzroke, ki so dovedli do tako žalostnih rezultatov na naših lesnih tržiščih. Poudarjamo, da so bili dani celo pogoji, da se položaj izboljša. Ukrepi pa, ki bi jih morali tedaj podvzeti, da se tržišče umiri in normalizira, so znani. Posebno Dravska banovina je bila na tem živo zainteresirana in to predvsem zbog pisane strukture svojega lesnega gospodarstva. Zal pa je ostalo le pri nasvetih in danes smo ravno tam, kot smo bili v začetku lanskega in predlanskega leta. Antagonizem med posameznimi pokrajinami z ničemer ne moremo opravičiti, če izvzamemo posebne interese tujega kapitala, kajti sodelovanje med zasebjio -in državno produkcijo ni samo mogoče, marveč celo nujno potrebno za obe strani. Ravno tako bi bilo treba najti ponovno podlago za zopetni naš pristop k C. I. B., kajti članice te organizacije imajo nekatere koristi, katerih mi nismo deležni.
Povpraševanja:	'-
Paralelno rezana hrastovina, 27 in 55 mm (tudi 25 mm).
Hrastove frize, I./1I., 4—7 cm, 25 cm naprej.
Macesnove deske in plohi I., II., od 17 cm naprej, 24, 28, 48, 68 mm, ter morali.
25 do 30 m* neobrobljenih lipovih plohov,
I.,	II., 78, 88, 98, 138 mm, 2 m naprej, 18 cm naprej, suho blago.
Ca 300 m* 111. (IV. smrekovih) jelovih desk, suhih, 12, 18, 24, 38 mm, od 17—40 cm, <4 m.
Lipovi plohi in deske, 27—120 mm, 2 m naprej, 70«/. 1., 30% II.
Ca 18 m* I. uTSStuvih stebričev (chevrAns), 7/7, 8/8, 70, 75, 80 cm.
150—200 m* smrekovih desk, I., II., 4 m, suho blago, 18—48 nun, tipa okolica Bleda.
Lipovi plohi, I./II. ali sama I., suhi, 80 do 140 mm.
Trami U. T., 11/11 in 11/13, v dolžinah 4, 5 in 6 m.
Mecesnovi plohi, 53 mm in 43 mm, 2’85 m, od 18—28 cin širine.
1 vagon jesenovih desk, I. kvalitete, belih, od 2-50 m dolžine naprej, 25 cm širine in naprej, 60—120 mm debeline.
Smrekove - jelove deske, I., II. in III., od 17 cm širine naprej, debeline 12, 18, 24, 28, 38 in 48 mm, ca. 47 m3.
Smrekove »loderine«, 17 mm, 11 cm, I. in
II.	kvalitete.
100—120 m3 tramov, 4-8 m, 10/11, 10/13, 13/16, 16/18, 18/21 in 16/21.
Hrastovi ali bukovi pragi, 260 m, 14X24 cm, ca. 150—200 komadov.
Bukove doge, 92/95 cm dolžine, 9/14 z medio 11 cm širine, 21/22 mm debeline, 15 do 20 vagonov.
Smrekovi-jelovi drogovi, 4—8 m, na tanjšem
kraju 5—7 cm.
Proizvodnja piva nazaduje kar naprej
Na občnem zboru pivovarnarjev, ki je bil v torek v Beogradu, se je konstatiralo, da pada produkcija piva v Jugoslaviji kar naprej. Kapaciteta vseh pivovaren znaša poldrug milijon hektolitrov. Tudi v najboljših letih pa je bilo mogoče izrabiti le polovico kapacitete pivovarn. To je bilo v letu 1928, ko je proizvodnja dosegla 728.307 hi. Od takrat pa je proizvodnja stalno padala, kakor kažejo te številke. L. 1929 je znašala proizvodnja 674.763 hi,
1.	1930 653.238 hi, 1. 1931 540.254 hi, leta 1932 338.095, 1. 1933 214.417 in 1. 1934 210.060 hi. V znatni meri je nazadovala proizvodnja tudi vsled previsoke davčne obremenitve piva, ki je v primeri z vinom predrago.
Dražba kož divjačine
Zaradi mile zime, slabše kakovosti letošnjih kož in tudi zaradi drugih vzrokov je letošnja kupčija s kožami divjačine zelo mlačna, kar je seveda vplivalo tudi na dražbo kož divjačine v Ljubljani dne 28. in 29. januarja. Posebno malo zanimanja je bilo za kožo lisice, ki je eno naših glavnih krzn. Vodstvu dražbe ni zato preostalo nič drugega, kakor da je lisičje kože zadržalo, ker bi na dražbi cena kožam preveč padla. Precej zanimanja pa je bilo na dražbi za kože kun, zlasti zlatice in belice ter za dihurje in divje zajce. Na dražbi, katere so se udeležili tudi kupci iz Avstrije, Italije, Nemčije, Francije in Grčije, so bile dosežene te cene za prvovrstno blago: poljske lisice do 120 Din, gorske od 124 do 150, posebno lepe kože do 180, kune zlatice svetle 500, temne do 620, belice od 450 do 520, dihurji od 60 do 90, divji zajci zimski 3'85, jesenski 1, letne veverice brez vrednosti, jazbeci od 58 do 61, vidre po 380 Din za kožo, jeleni po 13 Din za kg, srne povprečno po 10 Din za kg. Za kože domačih zajcev, domače in divje mačke, polha, krtov, rjave podlasice, volkov in merjascev ni bilo zanimanja.
Prihodnja dražba divjih kož divjačine bo dne 25. in 26. februarja.
j gcbqvc»Wdfflcffc
Prodaja čebule. Dne 6. februarja bo pri
I.	velocipedskem bataljonu v Ljubljani javna prodaja okoli 1500 kg čebule.
Dne 12. februarja bo pri Komandi pomorskega zrakoplovstva v Divuljah ofertna licitacija za dobavo duraluminija, cevi in žice. (Oglas je v pisarni Zbornice TOI.)
Prodaja čebul«. Dne 6. februarja bo pri
16.	artilerijskem polku v Ljubljani licitacija za prodajo 2000 kg domače čebule. (Čebula in pugeji so na vpogled pri blagajniku polk*.)
Strojni oddelek Direkcije drž. želesnie v Ljubljani sprejema do 8. februarja ponudbe o dobavi delov za brzinomere; do
II.	februarja o dobavi ka-včukastih cevi in kavčukastih gostil; do 12. februarja pa o dobavi medene žice. (Pogoji so na vpogled pri oddelku.)
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 11. februarja ponudbe o dobavi vesel, svinčenega belila in minija, gorske krede, raznih barv	'«nenp"»
olja, lanenega firneža, terpentinskega oUa, parafina, salmijaka itd. ter o dobavi vodo-kaznih stekel; do 12. februarja o dobavi kokosovih preprog; do 13. februarja o dobavi linoleja in lepila za linolej ter o dobavi bele kovine, bronca, čopičev, sukanca, motvoza ter 1 razmnoževalnega aparata znamke »Roto«; do 14. februarja o dobavi celuloidnega materiala, delov za dvokolesa in držajev za kladiva.
Komanda pomorskega zrakoplovstva Di-vulje sprejema do 12. februarja ponudbe o dobavi foto-aparatov in njih delov; do
14.	februarja pa o dobavi žarnic.
Dne 13. februarja bo pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo bodljikave žice, železne pločevine in žičnikov. (Pogoji pri direkciji.)
Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 15. februarja ponudbe o dobavi 100 rezervnih stekel za naočnike za aviatičarje.
Dne 11. februarja bo pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu ofertna licitacija za dobavo 150.000 škatel mesnih konzerv in 80.000 škatel jetrnih konzerv.
Dne 11. februarja bo pri Komandi pomorskega zrakoplovstva v Divuljah licitacija za dobavo svečic za vžiganje avionskih motorjev. (Pogoji so na vpogled pri komandah.)
Direkcija dri. rudnika Kakanj sprejema do 14. februarja ponudbe o dobavi risalnega orodja, 700 kg bombaža za čiščenje, 200 kg dezinficiranih cunj, konjske opreme, 10 kg masti za mazanje konjskih kopit ter o dobavi lesa.
Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 14. februarja ponudbe o dobavi stekla za aparat za kopiranje načrtov.
0P. PlPČCVCI sladita kava
»e prvovrsten domač izdelek, t katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijano za Vas in Vaie otroke. Dr. Pirfevo vladna kava ie prav nri;etneqa okusa in <o piio odrasli kot otroci z užitkom.
Že v 24 urah
tarva. pleoira in tte mifnii snaži obleke klobuke itd 4krobl in ivetlolika srajee. o»ratnike In maniete Pcre. toiL monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4 6 ^elenhnrgota ni- 8 telefon ii 22 72.
Doma __
in po svetu
Nj.. Vis. knez-namestnik Pavle je sprejel V daljši avdienci novega finskega poslanika pri našem dvoru Onni Talasa, ki je pri tej priliki izrodil knezu-regentu svoje poverilne listine. JL.
V	visoki starosti skoraj 80 let je umrl v jujubljani dr. Fran ZbaŠnik, dvorni svet-pjk in ravnatelj v pok. Pokojnik je bil žgjo delaven na literarnem polju, bil več fet urednik ljubljanskega zvona« ter so-fjrudnik pri coli vrsti literarnih li&tov. Napisal je tudi veliko število 'povesti, črtic in romanov. Bodi ohranjen zaslužnemu književniku časten spomini
Dr, Zatka, voditelj Cehov v Budjejovi-eah, ki je bil prvi Čeh, ki je postal po 53 letih češki župan Budjejovic, je umrl v starosti 88 let. Za češki narod, a tudi za slovanstvo si je pridobil nevenJjivih zaslug. Slava njegovemu spominu!
Finančni minister dr. Stojodiriovič je Ipoi^iFfeTiu^llisiiehiti p^ed^Šdstvh, tfa je kredit v višini 35 milijonov dinarjev za dovršitev hove skupščinske palače pri-■pfavljen.
Veliki Zagreb, ki sega v polkrogu od Jelačičevega trga 10 km daleč, Ima po podatkih 272.605 prebivalcev.
Jugoslovanski Bata je z dovoljenjem trgovinskega ministra p&višal svojo demi-ško glivnlč<i fed 5 ria 20 inilijdiiov dinarjev. Izdanh bo 3000 nOvilt delnic po £>O0O dinarjev nominale. Za stroške in takso bo treba plačati od vsake delnice 200 Din.
Velike komunistične demonstracije go bile na beograjski univerzi. Vlada je zato konfinirala 15 visokošolcev v Višegrad. Nato so nastale ponovne demonstracije komunističnih dijakov, ki so se na univerzi zabarikadirali. Na poziv rektorata je nato policija vdrla na univerzo in po težkem boju pregnala dijake z barikad in zavzela poslopje. Dijaki so se nato udali in so bili vsi p6 vrsti aretirani. V boju je bilo več policistov težko ranjenih, neki dijak pa je umrl, ker so demonstranti preprečili takojšnjo zdravniško pomoč.
Posebno sodišče za zaščito države v Rimu je obsodilo 9 Istranov na ječo od 3 do 12 let, ker da so krivi protifašistične propagande v Poreču.
Število telefonskih naročnikov je naraslo na Dunaju v nekaj mesecih za 32.000, ker so bil© odpravljene instalacijske pristojbine. Ali ne bi mogla tudi naša poštna uprava posnemati avstrijsko in z odpravo previsokih instalacijskih pristojbin povečati število telefonskih naročnikov.
Zasedanju Mednarodnega urada za delo
V	Ženevi prisostvuje prvič tudi zastopnik Združenih držav Severne Amerike. Pričakuje se tudi prihod sovjetskega delegata.
NeiiadOttia je umrl bivši drž. višji prftvd-riik 'Pressatfd, ki je bil zapleten v StaViski-jevo afero. Nekateri trde, da se je sam umoril, drugi pa pravijo, da je postal žrtev atentata.
Namestnik sovjetskega vojnega ministra Tuhačevski je na vseruskem sovjetskem kongresu podal zanimive podatke o sil-
ZDRUŽENJE TRGOVCEV V LJUBLJANI SPOROČA, DA JE PREMINIL OOSPOD
mETRŽEC li DOLGOLETNI BIVŠI PREDSEDNIK UPRAVE ZDRUŽENJA TRGOVCEV
POKOJNIKA, TOVARIŠA OHRANIMO ZA NJEGOVO VESTNO IN POŽRTVOVALNO DELO V TRAJNEM IN HVALEŽNEM SPOMINU.
LJUBLJANA, 2. FEBRUARJA 1935.
UPRAVA.
nem oboroževanju sovjetov. Mirno stanje vojske je bilo povišano od 600.000 na 940 tiSoČ mol Mehanizacija vseli vrst orožja jo bila dvignjena za 8OOV0. Vojni proračun je bil povišan na 6.5 milijard rubljev. Število podmornic je povečano za 484°/o, torpedovk pa za 570*/». Silno je bilo pomnoženo in zboljšano tudi bojno letalstvo ter prav znatno dvignjeno število tankov. Tudi artiljerija je bila silno povečana.
Tvornico za strupene pline v vojaške namene so zgradili Madjari v mestu Uj-pest, kar je v odločnem nasprotju z mirovno pogodbo.
Zaradi verižništva z devizami so češkoslovaške oblasti kaznovalo kneza Schwar-zenberga z globo 7 in pol milijona Kč.
Potniško letalo nemško-ruske letalske družbo »Derulufk je padlo blizu Stettina na tla. Vsi trije možje posadke in osem potnikov je mrtvih.
KlIiElI
t1
ali_____ .
najsdidmjh
KlItARNAITDEU
uubmanad aimaiinovaI J
—
Štirje uradniki so bili v Tjumenu v Rusiji obsojeni rta smrt zaradi verižništva z žitom. Sodba je bila takoj izvršena.
Velike povodnji so bile na Bolgarskem. Dve tretjini mesta Haškovo sta pod vodo. Okoli 400 hiš je poškodovanih.
Velikanske povodnji so bile v Traciji, ^rški Macedohiji in okoli Odrina, ki je bil Ves pod vodo, da je bila pretrgana železniška zveza z Bolgarsko.
Silen mraz je bil v Španiji. Oranžni na-
sadi v Valenci ji so uničeni. V severnih provincah je 8 ljudi zmrznilo.
10.000 l|adi je dosedaj umrlo za malarijo na otoku Ceylonu.
Mariborski sejem
Na sejem dne 29. januarja je bilo prignanih 11 konj, 11 bikov, 76 volov, 220 krav im 14 telet, skupaj 332 živali. Cene so bile te: debeli voli 1 kg žive težo od Din
2-50	do Din 3-50, poldeboli voli 2-— do 2-25, plemenski voli 2*50 do 3'—, biki ta klanje 1‘75 do 2-75, klavno krave debele 2'25 do
3-—,	plemenske krave 2-— do 2-25, krave za klobasanje 1'— do T50, molane krave 2’— do 2'75, breje krave 2-— do 2'75, mlada živina 2-50 do 3*50, teleta 3'— do 4*—. 'Prodanih je bilo 134 živali. Mesne o e n e: Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 8—10,
II.	vrste 6—8. Meso od bikov, krav, telic
4-6.	Telečje L vrste 8—10, II. vrste 4—6. Svinjsko meso sveže 8—12.
Sreda, dne '6. ‘!ebr.r 12.00: Fantazije na ploščah — 12.50: Poročila — 13.00: Čas, Zvoki iz Amerike na ploščah — 18.00: Plošče po željah — 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) — 19.00: V spomin bratu Vincencu Štepanku (Janez Poharc) — 19.20: Cas, jedilni list, program za četrtek — 19.30: Nac.« ura: Svetozar Miletič (Vaso Stajic) — 20.00: Prertos opere iz Ljubljane, v odmoru: Čas in poročila.
Četrtek, dne 7. febr.: 12.00: Od venčka do venčka (plošče) — 12.50: Poročila — 13.00: Čas, Zbori iz oper na ploščah — 18.00: Narodna Odbrana — 18.20: Smuška ura ljublj. zimskošport. podsaveza — 18.50: Srbohrvaščina (dr. Rupel) — 19.20: Čas, jedilni list, program za petek — 19.30: Nac. ura: Rdeči križ (iz Beograda) — 20.00: Klavirski koncert klasične glasbe, izvaja Valens Vodušek — 20.45: Radijski orkester — 21.40: Čas, poročila — 22.00: Mirko Jelačin in Drago Žagar pojeta slov. narodne s spremljevanjem harmonike (g. Stanko).
Moj zlati soprog in očka mojih otrok, gospod
^Dopolnjeno je!“
FRAN STUPICA
veletrgovec i železnino, posestnik, predsednik Tovarne verig v Lescah, cenzor Narodne banke itd.
»'''•''-n-l * “T * ,'	• •	r. t" r’ ' ' 'P .
je nocoj ob 23. uri, previden s sv. zakramenti, zatisnil svoje mile, trudne oči.
V LJUBLJANI, dne I. februarja 1935.
IRMA. soproga; FRANCI, dipl. conim.; MARIJA, dipl. phil.; LEO, cand. comm. in sorodstvo.
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za Trgovsko-lndustrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0 MIHALEK. Ljubljana.