TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 753 UDK [004.65:502/504]:930.253:3ADP Sonja BEZJAK, Janez ŠTEBE* INTERDISCIPLINARNE TEMATSKE ZBIRKE PODATKOV KOT PLATFORMA POVEZOVANJA RAZISKOVALCEV: PRIMER RAZISKAV O OKOLJU V SLOVENIJI** Povzetek. Podatki o okolju so lahko pomemben gradnik v napredovanju spoznanj za reševanje izzivov in iska- nju odgovorov na vprašanja, s katerimi se srečujemo v začetku 21. stoletja. Pričujoči članek je razmislek o tem, kako konceptualizirati zbirko podatkov o okolju in kaj vanjo vključiti, da bo k sodelovanju pritegnila različne akterje in prispevala k oblikovanju široke skupnosti zainteresiranih. V podatkovno intenzivni dobi arhivi podatkov predstavljajo platformo povezovanja produ- centov podatkov in uporabnikov podatkov, raziskoval- cev, raziskovalnih infrastruktur, javnih služb, občan- skih znanstvenikov in drugih. Dostopni in pregledni podatki ter druge s podatki povezane storitve prispeva- jo k interdisciplinarnemu sodelovanju in uresničeva- nju vključujoče odprte znanosti. Ključni pojmi: podnebne spremembe, okolje, podat- kovni arhivi, raziskovalni podatki, občanska znanost, družboslovni koncepti Uvod Če so okoljska in naravovarstvena vprašanja nekoč bila stvar redkih oza- veščenih posameznikov in posameznic, ki so spodbudili nastanek gibanj za rešitev akutnih problemov, kot so onesnaženje, uničenje, izumrtje vrst ipd., in so iz njih kasneje izšle tudi prve t. i. zelene stranke, so dandanes videti del običajnega, skorajda vsakdanjega govora in so del političnih dokumentov Evropske komisije. Raziskovalni temi »Okolje in podnebje« sta v Strategiji 2022–2024 za raziskave in inovacije v EU uvrščeni med prednostne razi- skovalne teme, Evropska komisija pa v razpisih opredeli, katere podteme naj raziskovalci raziskujejo, npr. podnebje, energijo in mobilnost, hrano, * Dr. Sonja Bezjak, raziskovalka, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani; dr. Janez Štebe, docent, raziskovalec, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Slovenija. ** Pregledni znanstveni članek. DOI: 10.51936/tip.60.4.753 Sonja BEZJAK, Janez ŠTEBE TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 754 bioekonomijo, naravne vire, kmetijstvo in okolje (glej grozda 5 in 6 finanč- nega okvira Obzorje 2020, obdobje financiranja 2021–2027). 1 Neodvisno od raziskovalnih prioritet se soočamo s procesi informatiza- cije, digitalizacije in upodatkovljenje številnih segmentov posameznikovega in družbenega življenja (Bezjak in Masten, 2021). Ti prinašajo vse več podat- kov o posameznikih, skupinah in družbi nasploh, pa tudi o okolju. Med novejšimi izzivi je vprašanje, kako dostopati do raznovrstnih in množično nastajajočih podatkov s ciljem, da bi jih obdelovali za različne namene. V raziskovalni sferi je eden od odgovorov izgradnja podatkovnih storitev in infrastrukture, ki je skladno z načeli FAIR 2 ter omogoča kakovostno in hitro obdelavo velikih količin raznorodnih podatkov in z njimi povezane doku- mentacije. Pomemben del razvoja predstavljajo že delujoče ali šele nasta- jajoče nacionalne infrastrukture, povezane v področne evropske velike podatkovne infrastrukture, ki v znanosti prinašajo nove načine raziskovanja in sodelovanja. Za znanstveni razvoj je pomembno, da podatkovne storitve in infrastruktura, namenjene raziskovanju, in uporabniki le-teh sodelujejo pri razvojnih izzivih, da raziskovalci poznajo in uporabljajo razpoložljive napredne storitve in infrastrukturo in da se slednje odzivajo na potrebe raziskovalcev, zagotavljajo usposabljanja in uporabnikom prijazne rešitve. Ker so podatki lahko zbrani na sistematične ali nesistematične načine in raziskovalci pri tem uporabljajo različne metode, se področne raziskovalne infrastrukture, zadolžene za podatke, srečujejo s precejšnjimi izzivi pri stan- dardizaciji in t. i. FAIR-ifikaciji podatkov. 3 Dodatne izzive prinašajo teme, s katerimi se ukvarjajo različne discipline. Okolje je že takšno področje, kjer je interdisciplinarno sodelovanje pri reševanju okoljskih težav smiselno in so spodbude za (iz)rabo raznolikih podatkovnih virov še posebej uteme- ljene (Zhao in Hellström, 2020; Clare in Barker, 2023). Na sociološkem srečanju 2022 je Arhiv družboslovnih podatkov (ADP) kot področna podatkovna infrastruktura in izvajalec podatkovnih storitev za družboslovje v Sloveniji nastopil s pobudo oblikovanja posebne temat- ske zbirke raziskovalnih podatkov za Slovenijo, osnovane na širokem polju raziskovalnih vprašanj, povezanih z okoljem. V članku predstavljamo nabor tem, ki bi lahko sodile v zbirko podatkov o okolju, seznam obstoječih razis- kav, povezanih z raziskovanjem okolja, ki so s svojimi podatki že dostopne v ADP, skupaj z glavnimi mednarodnimi raziskavami, v katere je vključena Slovenija. S primeri razvoja podobnih tematsko opredeljenih podatkov- nih storitev v ADP in drugih evropskih podatkovnih arhivih so prikazane 1 Dostopno prek https://research-and-innovation.ec.europa.eu/strategy/strategy-2020-2024_en. 2 Načela FAIR v središče ravnanja s podatki postavljajo naslednje vidike: Findability – najdljivost, Accessibility – dostopnost, Interoperability – povezljivost in Reusability – ponovna uporabnost. Za več glej: https://www.go-fair.org/fair-principles/. 3 Za več glej: https://www.go-fair.org/fair-principles/fairification-process/. Sonja BEZJAK, Janez ŠTEBE TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 755 podlage za zasnovo okoljske zbirke podatkov v Sloveniji in pričakovani učinki njene izgradnje. Ob tem pa je pripravljen pregled izzivov, s katerimi se soočajo podatkovni repozitoriji pri razvoju storitev, ki bi prinesle pregled nad okoljskimi podatki, enostaven dostop do njih in njihovo informirano rabo za reševanje okoljskih izzivov ob podpori na podatkih utemeljenih ugotovitev. Pristop k oblikovanju tematske zbirke: primera obstoječih tematskih zbirk iz ADP Oblikovanje tematske podatkovne zbirke o okolju sledi nekaterim sploš- nim načelom. Prvi pogoj za smiselnost oblikovanja zbirke je, da med upo- rabniki obstaja zadostno zanimanje za tematiko. Drugo je, da je mogoče pri- čakovati zadosten obseg podatkov in da jih je smiselno razporediti v ločeno novo skupino oz. zbirko. Iz tega sledi potreba po ustrezni dokumentaciji, to pomeni, da se podatkom dodajo informacije, s katerimi jih je lažje najti, opisani pa so tako, da je jasen in razumljiv njihov pomen in možna uporaba za nadaljnje raziskovanje. V katalogu ADP je objavljenih več kot 750 družboslovnih raziskav, ki so dostopne za ponovno uporabo. V letih 2020 in 2021 sta nastali prvi dve tematski zbirki: Zbirka podatkov COVID-19 4 in Zbirka podatkov s področja etničnih in migracijskih študij. 5 Pobuda za oblikovanje prve je prišla iz poziva Konzorcija evropskih arhivov družboslovnih podatkov (CESSDA) v prvih tednih po razglasitvi pandemije. 6 Pri oblikovanju zbirke COVID-19 so bile članicam CESSDA v pomoč smernice združenja Research Data Alliance (RDA) s pozivom k zagotovitvi čim hitrejšega dostopa do podatkov, upravi- čenim zaradi urgentnosti reševanja pandemične situacije (RDA COVID-19 Working Group, 2020). Pandemija je pokazala nujnost interdisciplinarnega sodelovanja in povezovanja epidemioloških, medicinskih, zdravstvenih in družboslovnih podatkov. 7 Napori pri oblikovanju nacionalne tematske zbirke so bili upravičeni tudi zaradi prispevka k mednarodnemu pregledu podatkov o COVID-19. 8 Temu ustrezen je bil dober odziv ustvarjalcev podatkov, ki so v tistem obdobju raziskovali vprašanja, povezana s pandemijo. Skladno z omenjenimi 4 https://www.adp.fdv.uni-lj.si/uporabi/covid-19/ 5 https://www.adp.fdv.uni-lj.si/uporabi/etmig/zbirka_etmig/ 6 V Konzorcij evropskih arhivov družboslovnih podatkov (CESSDA) so vključeni arhivi iz 22 držav članic EU in nekaterih drugih. Poslanstvo CESSDA je, da te arhive povezuje ter spodbuja harmonizacijo orodij, storitev in izobraževanj. Plod dolgoletnega mednarodnega sodelovanja arhivov je skupni katalog podatkov CESSDA (CDC), ki danes šteje okoli 43.000 družboslovnih raziskav (https://datacatalogue.ces- sda.eu/). 7 Primer takega sodelovanja je evropski projekt BY-COVID: https://by-covid.org/ 8 https://www.cessda.eu/Covid-19 Sonja BEZJAK, Janez ŠTEBE TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 756 načeli FAIR so pripravili raziskovalne podatke in spremno dokumentacijo, ki je nujna za njihovo razumevanje. V tematski zbirki COVID-19 je v ADP trenutno objavljenih 20 raziskav, ki vsebujejo tako besedilne kot številske podatke, dostopne za ponovno uporabo. Na organiziranih dogodkih (sple- tni seminar ADP, 9 konferenca NIJZ 10 ) se je pokazal potencial za oblikova- nje skupnosti raziskovalcev z različnih družboslovnih področij (psihologija, sociologija, etnologija, pravo …) in širše, saj so raziskave v zbirko prispevali tudi raziskovalke in raziskovalci s področja medicine in zdravstva (več o zbirki COVID-19 v Štebe in Bezjak, 2022). 11 Drug primer je zbirka podatkov s kratico EtMig, katere namen je prispe- vati k večji preglednosti raziskav s področja etničnih in migracijskih študij in boljšemu dostopu do kakovostnih raziskovalnih podatkov s tega področja. Pobuda za oblikovanje zbirke je nastala zaradi aktualnosti teme. Pri sno- vanju in oblikovanju zbirke se je pokazalo, da se raziskovalci na različnih raziskovalnih organizacijah ukvarjajo z etničnimi in migracijskimi študijami, da nastajajo številne raziskave in z njimi povezani podatki, da pa ni celovi- tega pregleda nad njimi. Da bi preverili potencial, je ADP izvedel pogovore s predstavniki raziskovalnih organizacij, ki so med večjimi ustvarjalci razis- kav s tega področja (Inštitut za narodnostna vprašanja, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za družbene vede ZRS Koper in drugi). Obsežnejše sodelovanje je steklo med ADP in Inštitutom za družbo- slovne raziskave ZRS Koper. V zbirki EtMig je ob koncu leta 2023 objavlje- nih dvanajst raziskav, ki jih je mogoče poiskati in najti v katalogu ADP in katalogu CESSDA ter uporabiti za različne nove namene. 12 Oblikovanje tematske zbirke je lahko tudi odgovor na potrebe v širši družbi. Določene tematike lahko zaradi svojega pomena za družbo pred- stavljajo prednostna raziskovalna področja, kakor kaže zgled iz britanskega arhiva UKDS, kjer so raziskovalne podatke predstavili po sklopih aktualnih družbenih izzivov: staranje, COVID-19, kriminal, gospodarstvo, okolje in energija, izobraževanje, etničnost, hrana, zdravje, stanovanja, informacije in komunikacija, delo, politika in revščina. 13 Podobno so v Finskem arhivu družboslovnih podatkov (FSD) predstavili tematske sklope kot napotilo za 9 Spletni seminar je potekal 17. novembra 2023, več o programu na: https://www.adp.fdv.uni-lj.si/ dogodki/webinar_adp_covid-19_21/ 10 Konferenca v organizaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje je potekala 5. oktobra 2022, več o vsebini in programu: https://nijz.si/dogodki/drugo-obvestilo-konferenca-javno-zdravje-in-covid-19-5-ok- tober-2022/ 11 Ena od udeleženk s področja medicine se je zahvalila, saj pred tem ni poznala ADP in podatkovnih virov (vir: zapiski s spletnega seminarja dne 17. november 2021). 12 Zbirka EtMig: https://www.adp.fdv.uni-lj.si/uporabi/etmig/novo_adp/ 13 https://ukdataservice.ac.uk/find-data/browse/ Sonja BEZJAK, Janez ŠTEBE TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 757 iskanje oz. kot predloge zanimivih raziskovalnih tem. 14 Potencial za oprede- litev tematskih zbirk podatkov lahko predstavljajo tudi strateški dokumenti EU, v katerih so opredeljene raziskovalne teme, ki jih financira EU. 15 Podatki o okolju v arhivih CESSDA in v ADP Hiter pregled kataloga podatkov CESSDA kaže, da arhivi širom Evrope ponujajo mnogo podatkov s področja raziskovanja okolja. V podatkovnem katalogu CESSDA (CDC) je na voljo 42.188 raziskav (20. 7. 2022), v katego- rijo »okolje« je uvrščenih 5864 raziskav, 57 raziskav je objavljenih v ADP. Pri podrobnejšem iskanju raziskav s področja »okolje« so lahko v pomoč pojmi iz tezavra ELSST (glej Preglednica 1: Raziskave o okolju v katalogu podat- kov CESSDA, v prilogi 1). Ta preglednica ni popoln popis stanja, je pa lahko prikaz izziva, s katerimi se srečujejo podatkovni repozitoriji in posledično uporabniki takih raziskav; označevanje (klasifikacija) raziskav s koncepti namreč ni dosledno, npr. uporabljajo se različni koncepti za iste vsebine, o čemer deloma razpravljamo v nadaljevanju. V katalog ADP so do sedaj podatke iz raziskav s področja »okolje« prispe- vali raziskovalci iz več kot 15 raziskovalnih centrov oz. organizacij. Največji ustvarjalec podatkov je Center za raziskovanje javnega mnenja in množič- nih komunikacij na Inštitutu za družbene vede FDV. V okviru raziskave Slovensko javno mnenje so bodisi celotno raziskavo namenili temi okolja bodisi so se o tem spraševali v okviru drugih tem. Za ponazoritev predsta- vljamo nekaj ključnih besed, ki kažejo raznolikost spremenljivk: odnos do naravnega in bivalnega okolja, navezanost na kraj, odnos do načina bivanja, odseljevanje s podeželja (1969); odgovornost za odpadke, prostorsko ume- ščanje odpadkov, določanje lokacije odlagališč, pogoji za soglasje za odlaga- lišča odpadkov v svojem kraju, druge rešitve za odpadke (1980); JE Krško, ekologija in napredek, plačevanje ekoloških stroškov, zaznave splošne in osebne ogroženosti okolja (1997); vloga moderne znanosti v okolju, pravice živali, odnos do poseganja človeka v naravo, odnos med naravo in gospo- darsko rastjo, odnos med naravo in vero, osebna pripravljenost za ekološko obnašanje (2000); klimatske spremembe, odnos do okolja (2018). Okoljske tematike so presečne za različne raziskovalne skupine, kar kaže pestrost organizacij in centrov, ki so objavili svoje podatke. Na FDV so jih poleg že omenjenega centra večkrat prispevali s Centra za prostorsko sociologijo in Centra za proučevanje družbene blaginje, po eno raziskavo tudi s Centra za teoretsko sociologijo, Obramboslovnega raziskovalnega 14 https://www.fsd.tuni.fi/en/data/by-theme/ 15 Evropska komisija je v finančnem okviru programa Obzorje Evropa (2021–2027) opredelila pred- nostne aktualne družbene izzive, za katere bo razpisala raziskovalna sredstva (https://www.gov.si/zbirke/ projekti-in-programi/obzorje-evropa/o-programu-obzorje-evropa/). Sonja BEZJAK, Janez ŠTEBE TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 758 centra in Centra za politološke raziskave. Po eno raziskavo so objavili z Urbanističnega inštituta RS, Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete UL, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Gimnazije Jesenice, CRJM UP ZRS – Centra za raziskovanje javnega mnenja Univerze na Primorskem, Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, še dve raziskavi sta z Ekonomske fakultete UL. Med financerji raziskav so tudi občine (npr. Nova Gorica, Koper), Stanovanjski sklad RS, Savske elektrarne in Zavod za gozdove ter različna ministrstva ali državni uradi. Omeniti velja še podatke, ki so nastali v sklopu velikih mednarodnih anketnih raziskav, kot so International social survey programme (ISSP), European social survey (ESS) in Eurobarometer (EB) ter podatke iz raziskav Nacionalna evidenca funkcionalno degradira- nih območij v Sloveniji za leti 2017 in 2020. Potencial okoljskih podatkov javnega sektorja Za razvoj družboslovne zbirke o okolju je pomembno upoštevati tudi podatke iz javnega sektorja in jih kolikor mogoče uporabiti za povezovanje z drugimi podatki (Cole in dr., 2020). Različne vrste registrov in zbirk podat- kov o prostoru nastajajo in se vzdržujejo na Geodetski upravi RS, Geološkem zavodu RS, Agenciji RS za okolje in na Statističnem uradu RS. Na podlagi evropske direktive INSPIRE so vzpostavljeni metapodatkovni standardi in podlage za povezljivost podatkov. 16 Iskanje po metapodatkih o podatkih iz teh virov in dostopu do njih je mogoče prek portala OPSI – Odprti podatki Slovenija. 17 Dostopni so večinoma agregirani podatki, za dostop do mikro- podatkov pa je potrebno izpolniti pogoje Statističnega urada RS za delo z ne polno anonimiziranimi podatki. 18 Najdljivost in povezljivost podatkov: označevanje pojmovnih opredelitev vsebine podatkov V podatkovno intenzivni dobi se večajo potrebe po razvrščanju in ovred- notenju podatkov ter predvsem po dobrem opisu, ki omogoča, da najdemo podatke, ki jih potrebujemo. To je tudi namen načel FAIR. 19 Podatki so v arhi- vih, združenih v konzorcij CESSDA, opisani in opremljeni z izčrpnimi meta- podatki po shemi DDI, ki je namenjena za opis družboslovnih podatkov. 20 Ti vsebujejo bibliografske informacije o avtorjih in ustanovi, financerju ter kraju 16 https://inspire.ec.europa.eu/inspire-directive/2 17 https://podatki.gov.si/ 18 https://www.stat.si/StatWeb/StaticPages/Index/for-researchers 19 Za uresničevanje zastavljenih ciljev so pomembna vse bolj uveljavljena načela FAIR, glej: https:// www.go-fair.org/fair-principles/ 20 Glej: https://ddialliance.org/ Sonja BEZJAK, Janez ŠTEBE TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 759 in času nastanka podatkov in spremnih gradiv. V opisu raziskave so zajeti način zbiranja podatkov, informacije o populaciji in vzorcu in o dostopnosti podatkov, kadar so potrebne omejitve zaradi narave gradiv. Priloženi so tudi dokumenti o podrobnostih zbiranja podatkov in kopija ali opis merskega inštrumenta. Vse te informacije pomagajo uporabnikom najti in ovrednotiti podatke, vključno z oceno kakovosti in ustreznosti vsebinskega okvira za dani namen. K najdljivosti in povezljivosti podatkov pomembno prispeva t. i. preverjen nabor pojmovnih opredelitev (ang. controlled vocabulary), ki je uveljavljen znotraj določene znanstvene skupnosti. Arhivi CESSDA klasifici- rajo raziskovalne podatke s pomočjo t. i. vsebinskih področij 21 in s koncepti iz tezavra ELSST (European Language Social Science Thesaurus). 22 Podobno tudi na drugih področjih nastajajo klasifikacije, ki pa so izven področne skupnosti lahko malo znane in neuporabne. V okviru združenja RDA se je oblikovala pobuda za delovno skupino, ki bi imela nalogo poenotiti in ure- diti različne tezavre s sorodnih področij na globalni ravni. Pri uveljavljanju konsistentne rabe istih terminov za iste koncepte se pri opisovanju podat- kov v družboslovju soočamo z velikimi izzivi (RDA working group, 2023). 23 Okolje z vidika družbe: kaj sodi v zbirko podatkov o okolju Pogled v globino: konceptualno označevanje spremenljivk Do sedaj smo omenjali vsebinsko označevanje sklopov podatkov na ravni opisov raziskav, se pravi celih raziskav in njihovih poglavij, kadar so bile razdeljene v več vsebinsko ločenih delov. Konceptualno označevanje v tematski zbirki podatkov je lahko še veliko bolj podrobno, v kolikor se nanaša na dejansko uporabljene indikatorje posameznih konceptov, se pravi na spremenljivke v podatkih. V tem primeru se izboljša možnost iden- tifikacije določene spremenljivke, ki bi jo nekdo lahko uporabil za svoje raziskovanje. Denimo, vprašanje o okoljskem političnem delovanju se lahko skriva v tematsko neodvisni raziskavi, v sklopu baterije splošnih vprašanj o sodelovanju na protestih, podpisovanju peticij ipd. 21 https://vocabularies.cessda.eu/vocabulary/TopicClassification 22 https://thesauri.cessda.eu/elsst/en/ 23 Povedna je misel, ki jo je na nedavnem sestanku delovne skupine RDA podal George Alter iz Univerze v Michiganu: »Sodeloval sem pri oblikovanju preverjenega nabora pojmovnih opredelitev za demografijo. Obstaja veliko število slovarjev, v smislu načel FAIR je to velik problem. Če se koncept/spre- menljivka pojavi v dveh podatkovnih nizih – kako veste, ali sta enaka. Načeloma bi lahko uporabili trajni identifikator FAIR. Če sta trajna identifikatorja enaka, je koncept enak. Kaj storiti, če se trajni identifi- katorji pojavljajo v različnih preverjenih naborih pojmovnih opredelitev? Če med temi ni povezave, ne morete ugotoviti, ali sta pojma enaka ali različna. Prehajamo v svet z več deset preverjenimi nabori poj- movnih opredelitev, potem je nemogoče uporabiti trajne identifikatorje za primerjavo konceptov.« Glej: https://www.rd-alliance.org/groups/vocabulary-services-interest-group.html Sonja BEZJAK, Janez ŠTEBE TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 760 Zgled, ki ga bomo predstavili kot primer enega od možnih ciljev temat- ske zbirke, so pojmovno označene zbirke raziskovalnih instrumentov (anket) in anketnih vprašanj. Konzorcij CESSDA koordinira vzpostavitev Evropske banke vprašanj (ang. European Question Bank, EQB), kamor so bila na začetku poleg anketnih vprašanj iz serije mednarodne ankete Evropska raziskava vrednot (European Values Survey, EVS) vključena anke- tna vprašanja iz zbirke vprašalnikov Ethnic and Migrant Minorities (EMMs). EMM povezuje raziskovalce iz mednarodnega okolja po Evropi, da prispe- vajo in črpajo iz tematske zbirke vprašalnikov in z njimi povezanih razisko- valnih podatkov. EMM je bila ena od t. i. tematskih podatkovnih skupnostih, vključenih v pilotne projekte v evropskem projektu Social Sciences and Humanities Open Cloud (SSHOC) (Saji in Morales, 2020). Njihovo sodelova- nje je bilo namenjeno preizkušanju pristopov, ki so jih razvili strokovnjaki v podatkovnih arhivih, pri znanstvenih projektih raziskovalcev z določenega tematskega področja. Med cilji je bila identifikacija anketnih vprašanj iz pre- teklih raziskav za namen ponovitve v novih raziskavah in vsaj v omejenem obsegu ex post harmonizacija spremenljivk za namen združevanja podat- kov med državami in skozi čas (Morales et al., 2021a). Pri izvedbi so se srečevali z različnimi izzivi, ki so relevantni tudi za zasnovo zbirke podatkov o okolju. Pilot izdelave evidence anketnih vpra- šanj o migracijah je pokazal na omejitve pri količini vprašalniških enot, ki jih lahko z danimi človeškimi viri in orodji obdelajo. Zato so za namen preiz- kusa pristopa s pomočjo skupnosti raziskovalcev, zbranih okoli zbirke EMM, določili tematske prioritete znotraj širšega nabora identificiranih tematik. V popisu vprašalnikov so zajeli 29 t. i. glavnih tematik, znotraj razdeljenih na podtematike (Morales et. al., 2021b). Pri pregledu anketnih vprašanj v pilotu SSHOC so uporabili standard DDI3 – Lifecycle, 24 ki temelji na semantičnem modelu ISO/IEC 11179 (2023). Posameznim instancam vprašanj iz preteklih izvedb anket je pripi- sana konceptualna spremenljivka. Konceptualna spremenljivka tvori dru- žino vprašanj, ki jim je skupna ista konceptualna spremenljivka, npr. da so to ponovitve vprašanja v različnih jezikih. V povezavi s konceptualno oznako je funkcionalnost, ki določeno vprašanje poveže z vsebinsko sorod- nimi vprašanji, kar je v pomoč pri iskanju primernih spremenljivk za dani namen. Banke anketnih vprašanj vzpostavljajo tudi drugi podatkovni centri po svetu. 25 Ker je, kot smo omenili, z beleženjem besedila in kategorij odgovo- rov veliko dela, so te banke vprašanj večinoma namenjene kontinuiranim 24 Na https://ddialliance.org/ so dostopne različne verzije standarda DDI. 25 Glej pregled ponudnikov iz Velike Britanije in drugod po svetu na UKDS: https://ukdataservice. ac.uk/help/other-data-providers/question-banks/. Sonja BEZJAK, Janez ŠTEBE TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 761 anketnim raziskavam, ki več let sistematično ponavljajo določena vpraša- nja. Tovrstni pregled je lahko osnova za tvorbo preoblikovanj izvedenih spremenljivk v harmonizirano skupno osnovo. Tako ustrezno zabeleženi identifikatorji vprašanj na ravni koncepta – lahko je to kar ime pripadajoče spremenljivke, ki se ohranja skozi leta – omogočajo združevanje podatkov in so hkrati uporabni pri izvedbi novih ponovitev. Takšno napredno orodje za združevanje in harmonizacijo podatkov, ki imajo skupne »latentne kon- strukte« oz. v naši terminologiji koncepte, so skonstruirali pri nemški druž- boslovni podatkovni infrastrukturi GESIS (Singh in Roth 2022). Uporabnik si lahko sposodi računalniško kodo oz. skripte v programskem jeziku R, tako kot je to zastavljeno v pristopu pri znanstvenih revijah za namen reprodukti- bilnosti (Koren et al. 2022), in si skonstruira ustrezne kombinacije podatkov za konkretni analitični namen. Primeri označevanja spremenljivk o okoljskih vprašanjih Pri globokem iskanju po podatkih so lahko v pomoč tematske oznake spremenljivk, kot so npr. prevzete iz omenjenega tezavra ELSST. Njegova nedvomna prednost je večjezičnost in tudi to, da je v osnovi nastal s kombi- nacijo vnaprej pripravljenih pojmovnih kategorij iz predhodnega družbo- slovnega tezavra UNESCO (Balkan in Bell, 2015), obenem pa so ga posoda- bljali skladno s potrebami po opisih obstoječih spremenljivk v podatkovnih virih. Tovrstne oznake bi v prihodnosti lahko generirala tudi orodja umetne inteligence, še vedno pa bi za pripravo podatkov za usposabljanje modelov (treniranje) potrebovali človeški prispevek. Pri iskanju spremenljivk in anketnih vprašanj obstajajo tudi bolj tradi- cionalni pristopi, npr. v longitudinalnem projektu Slovensko javno mne- nje vzdržujejo tematsko poindeksiran pregled anketnih vprašanj (Švara, 2023). Oznake vprašanj so generirane induktivno in z uporabo vsakdanjega jezika ter se tako približujejo neposrednemu pomenu, kakor je zajet v bese- dilu vprašanj. V pregledu ponudijo oznake EKOLOGIJA 25 izvirnih vpra- šanj, ODPADKI, RADIOAKTIVNOST nadaljnjih 40, OKOLJE, VAROVANJE OKOLJA 174 izvirnih vprašanj. Tu so še oznake, kot so NESREČE, DRUŽ- BENA GIBANJA, ENERGIJA, OBNOVLJIVI VIRI ipd., kjer se skrivajo nadalj- nja anketna vprašanja v zvezi z ekologijo. Ta delitev nakazuje vsebinsko večplastnost ekoloških tematik, saj so lahko vezane na lokalne vidike posameznih onesnaževalcev (lokalna industrija, jedrski odpadki …) ali pa globalne, kot so podnebne spremembe. Delitev gre tudi po črti področij ekoloških vprašanj, kot so dileme glede potreb po energiji in podpore ter pripravljenosti za uvajanje obnovljivih virov, varovanja narave in biološke pestrosti ipd. Posebna tema raziskav je pogosto tudi promet: tako so priso- tne velike anketne raziskave podpore pri umeščanju avtocest (Toš, 1999; Sonja BEZJAK, Janez ŠTEBE TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 762 Kos, 2000; Toš in Kos, 2000; Kos, 2004 ), pa tudi podatki o uporabi mestnega prometa (Kos et al., 2018). Splošnejše oznake tipov spremenljivk na ravni konceptov v družboslov- nih anketah bi lahko bile razdeljene na sociotropne ocene stanja okolja in na egotropne ocene samega posameznika. Primer za prvo je ocena razširjeno- sti onesnaženosti, tudi v smislu, koliko to ogroža posameznika. Na posamez- nika osrediščene ocene pa so lahko strah (npr. pred jedrskimi nesrečami), mnenja in stališča glede različnih problemov, pa vse do posameznikovega poročanja o lastnih navadah in angažiranosti v zvezi z okoljem (primerjaj Fabjančič, 1997). Vsako od teh nadalje lahko delimo po področjih, npr. eko- nomski vidiki ekoloških vprašanj, vsakdanje navade, kot je pogostost sorti- ranja odpadkov, politično delovanje v smislu podpore družbenim gibanjem idr. Ali pa se iskanje izvaja prek prostega besedila vprašanj. 26 Teoretsko podkrepljeni viri konceptualnih ozadij Za iskanje in ovrednotenje podatkov so koristne tudi klasifikacije podat- kov glede na tipe, kot so ocene stanja, dejanski podatki o okolju, prepriča- nja, stališča, navade in mnenja. Tako raziskovalci v svojih analizah ločujejo npr. med okoljskimi stališči, okoljskimi navadami, pripravljenostjo delovati v prid okolju finančno (v ang. environmental attitudes; pro-environmen- tal behavior; willingness to pay) (Meyer in dr., 2022). Izčrpno dokumenti- rani podatki ponujajo poglobljen vpogled v koncepte, anketna vprašanja in spremenljivke ter z njimi povezana gradiva, vključno z objavami, ki so nastale na njihovi podlagi. Vzemimo primer mednarodne ankete ISSP o okolju (ISSP Research Group, 2023). S tematskim modulom povezana dokumentacija se začne s poročilom o raziskovalnih izhodiščih za pripravo vprašalnika. Samo poro- čilo operira z dvema nivojema pojmovanj: katere raziskovalne tematike vključiti in kakšna naj bodo vprašanja, ki zajemajo določeno tematiko, se pravi njihova operacionalizacija. Tako npr. razpravljajo o vključitvi tematike prepričanj/skepticizma o podnebnih spremembah (ang. beliefs), v širšem smislu zaskrbljenosti zaradi okolja (ang. environmental concern), ki bi ga bilo zanimivo povezati s pripravljenostjo za ravnanja v prid okolju (ang. pro-environmetal behaviour). Predlagana operacionalizacija za prvo od tematik vključuje vprašanja, kot je prepričanje, čemu pripisati podnebne spremembe: »Do you think climate change is caused by natural processes, human activity, or both?« V podporo vključitvi posameznih tematik in njiho- vih operacionalizacij navajajo preteklo literaturo in pretekle izvedbe razis- kave. Temu prvemu koraku k predlogu tematik, ki naj jih vsebuje modul, 26 Primer iskanja podatkov po besedilu vprašanj glej Štebe, 2016 Sonja BEZJAK, Janez ŠTEBE TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 763 sledi skupinska presoja predstavnikov sodelujočih držav, ki vodi do konč- nega originalnega vprašalnika. Ta je podlaga za prevode v različne jezike. Izvedena anketa privede do podatkov, ki so retrospektivno dokumen- tirani v poročilu o dejansko vključenih spremenljivkah (GESIS, 2023). V primeru anket ISSP, ki jih dokumentira GESIS, so v opisu vsebin, zajetih v podatkih, podrobno našteti posamezni koncepti na nižji ravni, na ravni vse- bovanih spremenljivk, npr. v povezavi s podnebnimi spremembami: atti- tude towards climate change (the world’s climate has not been changing, the world’s climate has been changing mostly due to natural processes, the world’s climate has been changing about equally due to natural processes and human activity, the world’s climate has been changing mostly due to human activity). Sam opis raziskave vsebuje tudi seznam spremenljivk z angleškim besedilom vprašanj, po katerih je mogoče iskati. Priloženi pa so tudi vprašalniki v drugih jezikih. Dokumentacija na ravni spremenljivk in opis raziskave so skladni z že omenjenim uveljavljenim standardom za družboslovne podatke Data Documentation Initiative . Človeško in strojno berljiv zapis dokumentacije spremenljivk – poleg besedila vprašanj in odgovorov ter dodatnih navodil za izpolnjevanje ankete – vsebuje imena spremenljivk in kratke oznake (ang. labels), kakor so vključene v podat- kovno datoteko. V povezavi z informacijami o projektu ISSP je tudi pre- gled narejenih raziskovalnih poročil z uporabo podatkov, ki ima podoben pomen kot v zaključku prispevka omenjeni primeri študij z uporabo podat- kov v UKDS. To je precej izčrpna bibliografija publikacij, 27 ki so nastale z uporabo podatkov serije raziskav ISSP, med njimi tudi štirih ponovitev modula Okolje (letnice izvedbe 1993, 2000, 2010 in 2020). Podana so tudi priporočila, kako citirati podatke (ISSP Research Group, 1995, 2003, 2019 in 2023), kar je pomembno tudi z vidika, da so objavljeni podatki še vedno premalo vidni in upoštevani kot samostojen znanstveni rezultat. K boljšemu pregledu in povezljivosti znanstvenih rezultatov GESIS prispeva s tekočim posodabljanjem informacij o znanstvenih objavah, ki uporabljajo podatke iz raziskav. Te v novejšem času identificira s pomočjo stalnega identifika- torja podatkovne objave, ki je vključen v citat v članku, v tem primeru je to DOI. Konkretni podatki raziskave ISSP o okolju so še zelo sveži, tako je med publikacijami, ki temeljijo na obravnavanih podatkih, trenutno samo Meyer et al. (2022). Stalni enolični identifikatorji za verzije podatkov in za vsako spre- menljivko omogočajo, da se avtor v članku sklicuje na določeno verzijo podatkovne datoteke oz. še bolj konkretno, v njej vsebovane spremen- ljivke. Spremenljivko v besedilu lahko navede z imenom, skupaj s stalnim 27 ISSP bibliography. Bibliografijo ureja Tom W. Smith, direktor US General Social Survey pri NORC, ki še naprej zbira informacije o publikacijah, v katerih nastopata vsaj dve državi. Sonja BEZJAK, Janez ŠTEBE TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 764 enoličnim identifikatorjem datoteke (npr. DOI), ki je del citatne navedbe. Na ta način prihrani prostor v članku, saj podrobnosti o uporabljeni spre- menljivki ni potrebno ponovno prepisovati. Sklicevanje na istovetno spre- menljivko, katere identifikator (npr. ime spremenljivke v določeni datoteki) je vsebovan v priloženi programski kodi za obdelavo podatkov (pripravo in analizo), poleg zagotavljanja reproduktibilnosti objavljenih rezultatov omo- goča preverjanje in primerjavo, v katerih člankih so avtorji uporabili iste spremenljivke. Za potrebe metaanalize bi tako lahko generirali podatke iz rezultatov več študij. Še robustnejši sistem strojno berljivega okolja obstoj- nih referenc na spremenljivke predlagajo raziskovalci iz nemškega GESIS (Klas et al., 2022). Interdisciplinarni viri V kolikor se v tematski zbirki oblikuje pregled obstoječih podatkov po tipih in podtematikah, se lahko uporabniki odločijo za zbiranje novih podatkov, če ugotovijo, da kaj pomembnega z določenega področja manjka (Open Data Manchester, 2023). Prav tako pa je še zlasti za načrtovanje poli- tik za reševanje raznih okoljskih problemov potrebno upoštevati različne tipe podatkov z različnih področij: prometa, podnebnih sprememb, zdrav- stvene in socio-ekonomske (primerjaj Lee in Sener (2020) za podatke o pešcih in kolesarjih). Glede na to, da so podatki z različnih področij pogo- sto dostopni pri različnih ponudnikih podatkovnih storitev, če sploh so dostopni, imajo oblikovalci politik težave z analizo in določanjem najboljših ukrepov. Tako da sta koristna nadgradnja in poenotenje obstoječih ločenih podatkovnih storitev različnih disciplinarnih področij, da bi bile dostopne z enega mesta. 28 Skupina, ki se ukvarja s kmetijskimi in okoljskimi podatki pri RDA, ugotavlja glavne izzive, kot so neenotnost standardov ob izredni raznolikosti podatkov, pomanjkljive usmeritve glede ravnanja s podatki po ustanovah in problemi lastništva in anonimnosti podatkov, ki jih lahko rešuje samo medpodoročno povezovanje in usklajevanje pristopov (Clare in Barker, 2023). Za zgled je lahko še en primer s področja migracij: projekt Whole-COMM (Yilmaz, 2022) predstavlja inventorij statističnih podatkov. Pregledi obstoje- čih virov in podatkov so lahko v pomoč pri raziskovanju na podatkih ute- meljenih ukrepov s področij politik integracije, ocen javnosti in družbene kohezivnosti. Ena od zanimivih ugotovitev je pomanjkanje oz. odsotnost podatkov na nivojih nižjih od nacionalnih, kar omejuje primerljivost. 28 Glej https://www.greatermanchester-ca.gov.uk/what-we-do/digital/case-studies/case-study-integra- ting-environmental-socioeconomic-and-health-data-to-address-policy-challenges/. Sonja BEZJAK, Janez ŠTEBE TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 765 Vrednost okoljskih podatkov za ponovno uporabo in prispevek v družbi Promocija uporabe podatkov je pomemben del aktivnosti, ki jo velja upoštevati že pri zasnovi tematskih zbirk. Pomen zbirke o okolju in ener- giji v UKDS npr. utemeljujejo s potrebo po »razumevanju medsebojnih vpli- vov med družbo in naravnim okoljem na vseh ravneh, lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni, kar je ključnega pomena za razvoj trajnostnih družb, zato UKDS omogoča dostop do podatkov, od porabe energije v gospodinjstvih do globalnih zbirk podatkov o izpustih toplogrednih plinov, ohranjanju ter proizvodnji in porabi nafte, plina in električne energije po vsem svetu«. 29 Na krajši način in poljudno predstavljajo primere raziskav, v katerih so raziskovalci uporabili podatke, objavljene v UKDS. 30 Na ta način raziskovalce, študente in širšo javnost izobražujejo o pristopih sekundarne analize in izkoriščanja obstoječih podatkov. Omeniti velja, da se raziskovalne organizacije v Veliki Britaniji sistema- tično posvetujejo z javnostmi, da ugotovijo interes in določijo teme razis- kovanja glede na potrebe na nekem konkretnem področju. Npr. Univerza v Warwicku je leta 2021 ustanovila panuniverzitetno vozlišče za vključevanje javnosti v delo univerze. S ciljem demokratizacije znanosti skušajo razisko- valci ljudi pritegniti v vse faze raziskovanja, od zasnove raziskave do objave znanstvenih rezultatov. 31 Morda obroben, toda ilustrativen za razmišljanje o vlogi javnosti pri odprti znanosti je primer regulacije dostopa do občutlji- vih podatkov za raziskovalne projekte. V britanski Podatkovni banki SAIL (javno generirani zdravstveni podatki) vse predloge za projekte uporabe podatkov pregleda neodvisni Panel za upravljanje informacij, ki med dru- gim ocenjuje potencial projekta za občo družbeno korist. 32 V panelu so poleg predstavnikov različnih organizacij udeleženi tudi predstavniki širše splošne javnosti. Na ta način sledijo geslu organizacije: javni podatki za javno dobro (ang. Public data for public good). Vključevanje zainteresirane javnosti v raziskovanje je ena od novejših nalog na področju znanosti. Evropska komisija je pripravila pregled in ana- lizo izbranih projektov, v katerih sodelujejo občanski znanstveniki in znan- stvenice. Rezultati kažejo, da se večina, 69 %, v analizo vključenih projektov občanske znanosti ukvarja z naravo in biotsko raznovrstnostjo, večinoma je šlo za opazovanje ali občasno poročanje o pojavnosti vrst. Temu sledijo pro- jekti o naravnih virih (voda, zemlja, zrak), ki skupaj predstavljajo 16 % vseh 29 Glej: https://ukdataservice.ac.uk/find-data/browse/environment-and-energy/ 30 Npr. študija primera uporabe podatkov iz serije Understanding Society z naslovom Sick and stuck at home? Does living with health challenges influence people’s energy use? (Büchs et al. 2019). 31 https://warwick.ac.uk/wie/aboutwie/ 32 https://saildatabank.com/governance/approvals-public-engagement/information-governance/ Sonja BEZJAK, Janez ŠTEBE TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 766 projektov. Projekti imajo večinoma nacionalni doseg ali obsegajo manjšo enoto znotraj države, večinoma jih vodijo nevladne (41 %) ali akademske organizacije (29 %). Med priporočili, ki so nastala na podlagi analize, je tudi, da naj se javne organizacije povezujejo z aktivnostmi občanske znanosti. Za boljše sodelovanje med različnimi akterji pa bi bile v pomoč točke oz. središča, ki bi zagotavljale centraliziran dostop do virov občanske znanosti (Turbe, 2019). 33 Pred izzivom vključevanja zainteresirane javnosti v znanstvenorazisko- valno delo stoji tudi slovenska raziskovalna skupnost. 34 , 35 Pravne podlage so lahko spodbuda, da tudi v razvejani in raznoliki znanstveno-razisko- valni skupnosti v Sloveniji iščemo priložnosti za nove oblike sodelovanja. Nekatere organizacije, ki so lahko podpora pri povezovanju občanskih znanstvenic in znanstvenikov z raziskovalnimi organizacijami, so že že izka- zale interes, npr. splošna Mestna knjižnica Ljubljana je v program strokov- nega posveta z naslovom Knjižnica, srce mesta 2023: Občanska znanost 36 vključila predstavitev Arhiva družboslovnih podatkov o možnostih povezo- vanja z občansko znanostjo, podobna predstavitev je potekala oktobra 2022 v sklopu Strokovnega posveta in razširjene seje mreže Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje z naslovom Raziskovalno učenje na univerzah za tretje življenjsko obdobje. 37 Da občanska znanost predstavlja široko polje in številne priložnosti za povezovanje raznolikih akterjev, kaže obsežen zbornik z naslovom Izzivi občanskega raziskovanja: Izkušnje in pričakova- nja iz Žirov in od drugod (ur. Mlinar, 2022). Zbirka podatkov o okolju lahko postane platforma za sodelovanje raziskovalcev in raziskovalk iz različnih disciplin, pa tudi priložnost za sodelovanje z okoljskimi nevladnimi organi- zacijami, ljudmi, ki so izpostavljeni okoljskemu tveganju, in posamezniki, ki lahko prispevajo znanje, izkušnje ali obratno uporabijo podatke za iskanje rešitev (za več o tej temi glej Bezjak in Masten, 2021; Mlinar, 2021). 33 Oblikovali so tudi priporočila za občanske raziskovalne projekte, namenjene za podporo okoljskim usmeritvam EU: https://data.jrc.ec.europa.eu/dataset/jrc-citsci-10004. 34 Glej glej Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, Uradni list RS, št. 186/21, šesti odstavek 2. člena: »Znanstvenoraziskovalna dejavnost temelji na načelih odprte znanosti, kar vključuje zlasti odprt dostop (po načelu odprt, kolikor je mogoče, zaprt, kolikor je nujno) do vseh raziskovalnih rezul- tatov, ki morajo biti najdljivi, dostopni, interoperabilni in vnovič uporabni, pa tudi uporabo odgovornih metrik za ocenjevanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter vključevanje skupnosti in občanske znano- sti.« (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7733). 35 Glej Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti https:// www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-1828/uredba-o-izvajanju-znanstvenoraziskoval- nega-dela-v-skladu-z-naceli-odprte-znanosti. 36 Glej program dogodka: https://www.mklj.si/dogodek/knjiznica-srce-mesta-2023-obcanska-znanost/. 37 Glej program dogodka: https://www.utzo.si/wp-content/uploads/2022/10/Program-posveta.pdf. Sonja BEZJAK, Janez ŠTEBE TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 767 Sklep Arhiv družboslovnih podatkov (ADP) s prispevkom daje pobudo za obli- kovanje posebne tematske zbirke raziskovalnih podatkov s področja z oko- ljem povezanih vprašanj. Raziskovalce in druge ustvarjalce podatkov, javne službe, agencije za raziskovanje javnega mnenja, občanske znanstvenike in znanstvenice, predstavnike in predstavnice nevladnih in civilnodružbe- nih organizacij, snovalce okoljskih politik in drugo zainteresirano javnost vabimo k pripravi in objavi podatkov, ki bodo lahko prispevali k iskanju odgovorov za izzive, povezane z okoljskimi vprašanji. Obenem vabimo k iskanju in nadaljnji rabi že objavljenih raziskovalnih podatkov in povezanih gradiv, ne samo v slovenskem ADP, ampak nasploh v skupnem katalogu podatkov Konzorcija evropskih arhivov družboslovnih podatkov. LITERATURA Balkan, Laura, in Lucy Bell (2015): Linking Thesauri – ELSST as a Hub for Social Science Data Terms. IASSIST Quarterly, 38 (2): 16. Dostopno prek https://doi. org/10.29173/iq775, 26. 11. 2023. Bezjak, Sonja, in Sergeja Masten (2021): Od podatkovnega kolonializma do podat- kovne pravičnosti : primer obravnave manjšin v dobi podatkov. Časopis za kri- tiko znanosti, 282(49), 203–218. Dostopno prek https://dirros.openscience.si/ IzpisGradiva.php?lang=slv&id=13839, 23. 11. 2023. Büchs, Milena, AbuBakr Bahaj, Luke Blunden, Leonidas Bourikas, Jane Falkingham, Patrick James, Mamusu (2019): Sick and stuck at home? Does living with health challenges influence people’s energy use? UK Data Service Case Study. Dostopno prek https://ukdataservice.ac.uk/case-study/sick-and-stuck-at-home- does-living-with-health-challenges-influence-peoples-energy-use/, 26. 11. 2023. Clare, Connie, in Kathryn Barker (2023): RDA for Agricultural and Environmental Data Community Cross-fertilisation Workshop Summary. Dostopno prek https://doi.org/10.15497/RDA00092, 26. 11. 2023. Cole, SIqbal, D., A. Sautmann, in L. Vilhuber (2020): Using Administrative Data for Research and Evidence-Based Policy: An Introduction. V: Cole, Dhaliwal, Sautmann in Vilhuber (ur), Handbook on Using Administrative Data for Research and Evidence-based Policy Handbook on Using Administrative Data for Research and Evidence-based Policy. Cambridge, MA: Abdul Latif Jameel Poverty Action Lab. Dostopno prek https://doi.org/10.31485/admindatahand- book.1.0, 26. 11. 2023. Fabjančič, Nina (1997): Percepcija ekološke ogroženosti in osebne (ne)moči ter ekološka aktivnost. Teorija in praksa 34 (4): 631–41. http://www.dlib.si/?URN =URN:NBN:SI:doc-U3RLYRQW. GESIS, ed. 2023. ISSP 2¸020 – Environment IV, Variable Report: Documentation release 2023/08/25, related to the international dataset GESIS Study-No. ZA7650 Version 2.0.0. Variable Reports 2023|06. Cologne: GESIS. Dostopno prek https://doi.org/10.4232/1.14153, 26. 11. 2023. Sonja BEZJAK, Janez ŠTEBE TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 768 ISO/IEC 11179 (2023): Information technology — Metadata registries (MDR). Geneva: ISO. Dostopno prek https://standards.iso.org/ittf/PubliclyAvailableStandards/ index.html. Klas, Claus-Peter, Matthäus Zloch, Janet Saldanha Bach, Erdal Baran in Peter Mutschke (2022): KonsortSWD Measure 5.1: PID Service for variables report (1.0). Zenodo. Dostopno prek https://doi.org/10.5281/zenodo.6397367, 26. 11. 2023. Koren, Miklós, Marie Connolly, Joan Llull, and Lars Vilhuber (2022): Data and Code Availability Standard [Version 1.0]. Dostopno prek https://datacodestandard. org in https://doi.org/10.5281/zenodo.7436134, 24. 11. 2023. Lee, Kyuhyun, and Ipek N. Sener (2020): ‘Emerging Data for Pedestrian and Bicycle Monitoring: Sources and Applications’. Transportation Research Interdisciplinary Perspectives 4 (March): 100095. Dostopno prek https://doi. org/10.1016/j.trip.2020.100095, 26. 11. 2023. Meyer, Frauke, Hawal Shamon, Stefan Vögele (2022): Dynamics and Heterogeneity of Environmental Attitude, Willingness and Behavior in Germany from 1993 to 2021. Sustainability 14 (23): 16207. Dostopno prek https://doi.org/10.3390/ su142316207, 26. 11. 2023. Mlinar, Zdravko (2021): Kaj nam prinašata koncept in gibanje občanska znanost/ citizen science?: uveljavljanje raziskovanja kot sestavine vsakdanjega življenja. Časopis za kritiko znanosti 282 (49): 23–63. Dostopno prekhttps://dirros.open- science.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=13828, 23. 11. 2023. Mlinar, Zdravko (2022): Izzivi občanskega raziskovanja : izkušnje in pričakovanja iz Žirov in od drugod. Žiri: Muzejsko društvo; Občina Žiri. Morales, Laura, Ami Saji in Meredith Winn (2021a): D9.5 Feasibility report on set- ting up a collection on questionnaires relating to Ethnic and Migrant Minorities in the European Question Bank (1.0). Zenodo. Dostopno prek https://doi. org/10.5281/zenodo.5898536. Morales, Laura, M. Méndez Lago, J. Bergh, A. Bernat, D. Heider Hov, A. Saji & J. Elis (2021b). ETHMIGSURVEYDATA Survey Metadata Collection Template (20 January 2021) [Data set]. Zenodo. Dostopno prek https://doi.org/10.5281/ zenodo.4676947, 26. 11. 2023. Open Data Manchester (2023): Digital Solutions Hub: User Research Report. Dostopno prek https://www.digital-solutions.uk/wp-content/uploads/2023/09/ NERC-DSH-Report-ODM-FINAL.pdf, 25. 11. 2023. RDA COVID-19 Working Group. (2020). RDA COVID-19 Recommendations and Guidelines on data sharing. Research Data Alliance. Dostopno prek https://doi. org/10.15497/rda00052, 26. 11. 2023. RDA working group (2023): Alignment of multilingual vocabularies in the Social Sciences and Humanities (SSH) – kick off meeting. Dostopno prek https:// docs.google.com/document/d/1Mh9Xpd2eWKq7FVIoJe_2nGKq_nwF0Azs- oWOCjNj91M/edit#heading=h.b9edrn17fk8u, 23. 11. 2023. Saji, Ami Katherine, Laura Morales (2020): D9.4 Database with the metadata of surveys to EMMs across Europe (v1.0). Zenodo. Dostopno prek https://doi. org/10.5281/zenodo.4088378, 26. 11. 2023. Sonja BEZJAK, Janez ŠTEBE TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 769 Singh, Ranjit K., in Matthias Roth (2022): A methodological and technical Primer on the QuestionLink Engine. Mannheim: GESIS. Dostopno prek https://www.gesis. org/fileadmin/upload/QuestionLink_Dateien/Question_Link_Engine_Report. pdf, 25. 11. 2023. Štebe, Janez (2016): Legitimnost mednarodnega pridruževanja države Slovenije: primer izkoriščanja Arhiva družboslovnih podatkov. V: GAŠPARIČ, Jure (ur.), ŠORN, Mojca (ur.). Četrt stoletja Republike Slovenije – izzivi, dileme, pričakovanja. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 17–26. Dostopno prek https://www.sistory.si/cdn/publikacije/42001-43000/42617/cetrt_stoletja_ slovenije_2016.pdf, 23. 11. 2023. Štebe, Janez, in Sonja Bezjak (2022): Zakaj je arhiviranje podatkov v času Covid- 19 pomembno? = Why is data archiving important in the Covid-19 era?. V: GABROVEC, Branko (ur.), et al. Javno zdravje in COVID-19 : zbornik povzetkov in recenziranih prispevkov, 2. znanstvena in strokovna konferenca, Ljubljana, 5. oktober 2022: 159–166. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno prek https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/e-verzija_ zbornika_javno_zdravje_in_covid-19_2022.pdf, 23. 11. 2023. Švara, Sergio (2023): Vsebine vprašanj »Anket Slovensko javno mnenje« (SJM) od 1968 do 2023, mesta vprašanj v vprašalnikih in pregled ponavljanja vprašanj. Dostopno prek https://www.cjm.si/wp-content/uploads/2023/07/2023_06_19_ Sergio.pdf, 23. 11. 2023. Turbé, Anne, Jorge Barba, Maite Pelacho, Shailendra Mugdal, Lucy D. Robinson, Fermin Serrano-Sanz, Francisco Sanz, Chrysa Tsinaraki, Jose-Miguel Rubio, Sven Schade (2019): Understanding the Citizen Science Landscape for European Environmental Policy: An Assessment and Recommendations. Citizen Science: Theory and Practice 4 (1): 34, 1–16. Yilmaz, Sinem, Giacomo Solano and Nahikari Irastorza (2022): Data Inventory on Integration Policies, Outcomes, Public Perceptions and Social Cohesion at National and Sub-national Levels. Whole-COMM Project Working Papers. Dostopno prek https://whole-comm.eu/working-papers/data-inventory-on- integration-policies-perceptions-and-cohesion/, 23. 11. 2023. Zhao, Ziming (ur.), in Margareta Hellström (ur.) (2020): Towards Interoperable Research Infrastructures for Environmental and Earth Sciences A Reference Model Guided Approach for Common Challenges: A Reference Model Guided Approach for Common Challenges. Cham: Springer – LNCS. Dostopno prek https://doi.org/10.1007/978-3-030-52829-4, 23. 11. 2023. VIRI (Seznam raziskav o okolju iz ADP) Adam, F., in Matevž Tomšič (2009): Razširitev na vzhod, razširitev na zahod: Kulturna srečanja v evropskem gospodarstvu in družbi po vstopu v EU [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: DIOSCU07. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ADP_DIOSCU07_ V1, 23. 11. 2023. GfK Gral – Iteo (2017): Raziskava o gospodarskem in poslovnem okolju, poslovni etiki in neuradnih plačilih na Slovenskem, 2006 [Podatkovna datoteka]. Sonja BEZJAK, Janez ŠTEBE TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 770 Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: KORUPG06. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ADP_KORUPG06_V1, 23. 11. 2023. Gidaković, P., in V. Žabkar (2020): Anketa o ugledu korporativnih blagovnih znamk, 2019: Porabniške zaznave korporativnega ugleda ameriških znamk [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: AUKZ19. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ ADP_AUKZ19_V1, 23. 11. 2023. Gidaković, Petar, in Vesna Žabkar (2020): Eksperiment o korporativnem ugledu, porabniških stereotipih in zaupanju, 2019 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: EKUPSZ19. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ADP_EKUPSZ19_V1, 23. 11. 2023. Hafner Fink, Mitja, Marjan Hočevar, Darja Grošelj, Matjaž Uršič, Simona Zavratnik in Primož Medved (2019): Slovensko javno mnenje 2018/1: Ogledalo javnega mnenja, mednarodna raziskava Socialna omrežja in socialni viri (ISSP 2017), Vrednote prostora in okolja, Uporaba novih tehnologij/interneta [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: SJM181. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ADP_SJM181_V1, 23. 11. 2023. Hafner-Fink, Mitja, Janez Štebe, Brina Malnar, Miroslav Stanojević, Miroljub Ignjatović, Nevenka Černigoj-Sadar (2013): Slovensko javno mnenje 2011/1: Mednarodna raziskava o okolju (ISSP 2010), zdravju in zdravstvenem varstvu (ISSP 2011), o odnosu delo-družina in psihičnem nasilju na delovnem mestu [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: SJM111. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ADP _SJM111_V1, 23. 11. 2023. Hočevar, Marjan (2018). Prostorske in okoljske vrednote, 2004 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: POV04. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ADP_POV04_V1, 23. 11. 2023. Jambrek, Peter, Niko Toš, Vladimir Goati, Miroslav Janičijević, Vladimir Obradović, Ivan Šiber, … Ivan Bernik (1999): Razredna bit sodobne jugoslovanske druž be, 1987 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: KB87. Dostopno prek https://doi.org/ 10.17898/ADP_KB87_V1, 23. 11. 2023. Kerbler, Boštjan, Maša Filipovič Hrast, Srna Mandič, Rihard Sendi, Barbara Černič Mali, in Maja Mrzel (2019): Inovativne oblike bivalnih okolij za starejše ljudi v Sloveniji, 2015 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: INFES15. Dostopno prek https://doi. org/10.17898/ADP_INFES15_V1, 23. 11. 2023. Klinar, Aleksander (2002): Druga modernizacija pri jeseniških gimnazijcih [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: MODJES01. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ ADP_MODJES01_V1, 23. 11. 2023. Kos, Drago (2000): Socialno prostorski vplivi avtocest v Sloveniji, 1997: Drugi del Sonja BEZJAK, Janez ŠTEBE TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 771 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: CESTE97. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ ADP_CESTE97_V1, 23. 11. 2023. Kos, Drago (2001): Družbena prehrana, 1981–1983 [Podatkovna datoteka]. Ljub ljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: DRPREH81. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ADP_DRPREH81_V1, 23. 11. 2023. Kos, Drago (2004): Socialno prostorski vpliv avtocest v Sloveniji, 2002 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: CESTE02. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ADP_CESTE02_V1, 23. 11. 2023. Kos, Drago (2010): Izdelava strateškega in operativnega načrta komuniciranja z lokalnimi skupnostmi pri načrtovanju odlagališča nizko in srednje radioak- tivnih odpadkov [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: NSRAO99. Dostopno prek https://doi. org/10.17898/ADP_NSRAO99_V1, 23. 11. 2023. Kos, Drago, Marjan Hočevar, Franc Trček, Matjaž Uršič, Simona Zavratnik, in Anže Zorman (2018): Kvaliteta življenja v Ljubljani, 2010 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: LJKZ10. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ADP_LJKZ10_V1, 23. 11. 2023. Kurdija, Slavko (2007): Stališča prebivalcev občine Bled o obnovi HE Moste [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: HEBLED04. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ ADP_HEBLED04_V1, 23. 11. 2023. Kurdija, Slavko, Mitja Hafner Fink, Brina Malnar in Klement Podnar (2016): Slo ven- sko javno mnenje 2016/1: Raziskava o odnosu delo-družina, Stališča Slovencev o družinski problematiki in potrebah družin, Stališča o izbranih vidikih zdravja in zdravstva, Ogledalo javnega mnenja [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: SJM161. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ADP_SJM161_V1, 23. 11. 2023. Lajh, Damjan, Meta Novak, in Urška Štremfel (2020): Učenje evropskih vsebin v slovenskih šolah, 2018 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: EUSOLA18. Dostopno prek https: //doi.org/10.17898/ADP_EUSOLA18_V1, 23. 11. 2023. Lampič, Barbara (2018): Nacionalna evidenca funkcionalno degradiranih območij v Sloveniji, 2017 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: FDO17. Dostopno prek https://doi.org/ 10.17898/ADP_FDO17_V1, 23. 11. 2023. Lampič, Barbara (2021): Nacionalna evidenca funkcionalno degradiranih območij v Sloveniji, 2020 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: FDO20. https://doi.org/10.17898/ADP_ FDO20_V1, 23. 11. 2023. Mandič, Srna (2011): Stanovanjska anketa 2005: Razvojno-raziskovalni projekt [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: STAN05. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ADP _STAN05_V1, 23. 11. 2023. Sonja BEZJAK, Janez ŠTEBE TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 772 Mlinar, Zdravko (2001): Projekt Nova Gorica 2000: Sociološka in urbanistična vprašanja razvoja mesta [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: NG82. Dostopno prek https://doi. org/10.17898/ADP_NG82_V1, 23. 11. 2023. Mlinar, Zdravko (2006): Sociološki vidiki razvoja občine Koper: Anketa med koprskimi dijaki [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: KP96. Dostopno prek https://doi.org/ 10.17898/ADP_KP96_V1, 23. 11. 2023. Oršanič, Hrvoje T. (2004): Ohranjanje narave in lastništvo gozda – na prim- eru Posavja [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: GOZD04. Dostopno prek https://doi. org/10.17898/ADP_GOZD04_V1, 23. 11. 2023. Polič, Marko (1999): Spoznavni zemljevid Slovenije [Podatkovna datoteka]. Ljub- ljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: SZS99. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ADP_SZS99_V1, 23. 11. 2023. Prebilič, Vladimir, in Erik Kopač (2009): Upravljanje človeških virov v SV: pogod- bena rezerva, družine in konec vojaške službe, 2009: Rezervni častniki vojnih enot in pogodbena rezerva [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljub- ljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: CVSVRC09. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ADP_CVSVRC09_V1, 23. 11. 2023. Sedmak, Mateja (2009). Primerjalna analiza slovenske manjšine v Italiji in italijan- ske v Sloveniji [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: MANJ06. Dostopno prek https://doi. org/10.17898/ADP_MANJ06_V1, 23. 11. 2023. Svetlik, Ivan (1998): Kvaliteta življenja v Sloveniji 1994: Retrospektivna študija 1974–1994 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podat- kov. ADP – IDNo: LOL94. https://doi.org/10.17898/ADP_LOL94_V1, 23. 11. 2023. Svetlik, Ivan (2003): Družbena struktura in kvaliteta življenja, 1991 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: LOL91. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ADP_LOL91_V1, 23. 11. 2023. Tiran, Jernej (2018): Kakovost bivalnega okolja v izbranih slovenskih mestih, 2014 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podat kov. ADP – IDNo: BIVOK14. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ ADP_BIVOK14_V1, 23. 11. 2023. Toš, Niko (2003): Slovensko javno mnenje 2003/2: Mednarodna raziskava o družini in narodni identiteti in Stališča o lokalni demokraciji [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: SJM032. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ADP_SJM032_V1, 23. 11. 2023. Toš, Niko (1999): Stališča občanov o razvoju cestnega omrežja v Sloveniji 1970 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: CESTE70. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ ADP_CESTE70_V1, 23. 11. 2023. Toš, Niko (1999): Slovensko javno mnenje 1969 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: SJM69. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ADP_SJM69_V1, 23. 11. 2023. Sonja BEZJAK, Janez ŠTEBE TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 773 Toš, Niko (1999): Slovensko javno mnenje 1980 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: SJM80. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ADP_SJM80_V1, 23. 11. 2023. Toš, Niko (2000): Slovensko javno mnenje 1993/2: Mednarodna raziskava o okolju in družini [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv druž- boslovnih podatkov. ADP – IDNo: SJM932. Dostopno prek https://doi.org/ 10. 17898/ADP_SJM932_V1, 23. 11. 2023. Toš, Niko (2000): Slovensko javno mnenje 1997/3: Mednarodna raziskava Stališča o delu in ekološka sondaža [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: SJM973. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ADP_SJM973_V1, 23. 11. 2023. Toš, Niko (2000): Slovensko javno mnenje 1998/1: Mednarodna raziskava o nee- nakosti in religiji [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: SJM981. Dostopno prek https://doi.org/ 10.17898/ADP_SJM981_V1, 23. 11. 2023. Toš, Niko (2001): Slovensko javno mnenje 2000/2: Raziskava o okolju in raziskava o medčloveških stikih (ISSP) [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: SJM002. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ADP_SJM002_V1, 23. 11. 2023. Toš, Niko in Anton Grizold (2000): Slovensko javno mnenje 1990/3: Raziskava sta- lišč o nacionalni varnosti ter o vprašanjih energetike in ekologije [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: SJM903. Dostopno prek https://doi.org/10.17898/ADP_SJM903_V123. 11. 2023. Toš, Niko in Drago Kos (2000): Slovensko javno mnenje 1994/3: Raziskava o avto- cestah v Sloveniji [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: CESTE94. Dostopno prek https://doi. org/10.17898/ADP_CESTE94_V1, 23. 11. 2023. VIRI (Mednarodne raziskave) ISSP Research Group (1995): International Social Survey Programme: Environment I – ISSP 1993. GESIS Data Archive, Cologne. ZA2450 Data file Version 1.0.0. Dostopno prek https://doi.org/10.4232/1.2450, 23. 11. 2023. ISSP Research Group (2003): International Social Survey Programme: Environment II – ISSP 2000. GESIS Data Archive, Cologne. ZA3440 Data file Version 1.0.0. Dostopno prek https://doi.org/10.4232/1.3440, 23. 11. 2023. ISSP Research Group (2019): International Social Survey Programme: Environment III – ISSP 2010. GESIS Data Archive, Cologne. ZA5500 Data file Version 3.0.0. Dostopno prek https://doi.org/10.4232/1.13271, 23. 11. 2023. ISSP Research Group (2023): International Social Survey Programme: Environment IV – ISSP 2020. GESIS, Cologne. ZA7650 Data file Version 2.0.0. Dostopno prek https://doi.org/10.4232/1.14153, 23. 11. 2023. European Social Survey European Research Infrastructure (ESS ERIC) (2023): ESS8 – integrated file, edition 2.3 [Data set]. Sikt – Norwegian Agency for Shared Services in Education and Research. Dostopno prek https://doi.org/10.21338/ ess8e02_3, 23. 11. 2023. Sonja BEZJAK, Janez ŠTEBE TEORIJA IN PRAKSA let. 60, 4/2023 774 Priloga 1: Tabela 1: RAZISKAVE O OKOLJU V KATALOGU PODATKOV CESSDA Število raziskav po izbranih pojmih iz ELSST Arhivi CESSDA ADP ENVIRONMENT – okolje 5864 57 BIODIVERSITY – biodiverziteta 76 0 COUNTRYSIDE – podeželje 229 1 ENVIRONMENTAL AWARENESS – okoljska ozaveščenost 397 0 ENVIRONMENTAL CHANGES – okoljska sprememba 701 0 ENVIRONMENTAL CONSERVATION – varstvo okolja 807 3 ENVIRONMENTAL MANAGEMENT – okoljski management 552 2 ENVIRONMENTAL QUALITY – kakovost okolja 771 9 HABITATS – habitat 21 0 HUMAN ENVIRONMENT – človekovo okolje 1089 5 LANDSCAPE – pokrajina 226 1 NATURAL ENVIRONMENT – naravno okolje 1235 5 NATURAL HERITAGE – naravna dediščina 45 1 POLLUTION – onesnaževanje 1031 5 RURAL ENVIRONMENT – podeželsko okolje 897 6 SOCIAL ENVIRONMENT – družbeno okolje 5208 57 SUSTAINABILITY – trajnostni razvoj 257 2 URBAN ENVIRONMENT – urbano okolje 1100 5 WEATHER – vremenski pogoj 346 12 WILDLIFE – živalski in rastlinski svet 84 0 ENVIRONMENTAL SCIENCES – okoljske vede 2101 7 ENVIRONMENTAL ENGINEERING – okoljsko inženirstvo 81 0 HUMAN ECOLOGY – ekologija človeka 53 0 Vir: https://datacatalogue.cessda.eu/, 20. 7. 2022.