п
Št./№ 10
Oktober-November/Ottobre-Novembre
letnik/anno VII
VRTNARIJA PARECAG Cvetličarstvo DrevesnIčarstvo Urejanje vrtov In parkov
Cenjene kupce naših storitev obveščamo, da smo poslovne prostore preselili v Parecag. Če si želite polepšati stanovanje, hišo ali vrt ste dobrodošli. Poleg velike izbire okrasnih dreves in grmovnic vam bo letos na voljo tudi sadno drevje. Pridite, ne bo vam žal!
Ponedeljek - petek Sobota
7 -17 ure 7 -13 ure
Obiščite tudi cvetličarni na avtobusni postaji v
Portorožu in v Hotelu Slovenija.
Cvet d.o.o. Parecag 134a, tel. 773-850
ZLATA VRTNICA '97...
TURISTIČNO DRUŠTVO PORTOROŽ letos spet podeljuje priznanja Zlata vrtnica, ki so si jih prejemniki priborili za lepo, urejeno in čisto okolje ter gostoljubnost v turizmu. Svečana podelitev Zlatih vrtnic bo v četrtek, 6. novembra 97 ob 18.00 uri v dvorani Avditorija Portorož.
PRIZNANJA "ZLATA VRTNICA 97" prejmejo: -v kategoriji hotelov: HOTEL LUCIJA PORTOROŽ;
-	v kategoriji manjši prenočitveni objekti: PENZION KOVAČ SEČA; -v kategoriji gostinski lokali: RESTAVRACIJA VŠHT-VILLA MARIJA;
-	v kategoriji javne storitve: TIC PORTOROŽ; -v kategoriji kopališča: JP "OKOLJE" Piran;
-	v kategoriji športni objekti: MARINA PORTOROŽ - Tenis igrišča in mini golf;
-	v kategoriji javne parkovne površine: zelenice v portoroftem centru - ob trgu Prekomorskih brigad - (ureja JP "OKOLJE");
-v kategoriji: drugi poslovni objekti: SPLOŠNA PLOVBA PORTOROŽ; -v kategoriji tur. zabaviščna dejavnost: CASINO' PORTOROŽ;
-	v kategoriji tur. kulturna dejavnost: AVDITORIJ PORTOROŽ;
-	v kategoriji tradicija dobre kuhinje: RESTAVRACIJA EDVINA BOŽIČEK SEČA;
-	v kategoriji gostoljubje in izbrana domača ponudba: RESTAVRACIJA BEU KRIŽ - M. Degro.
Poleg Zlate vrtnice za lepo, urejeno in čisto okolje pa TD Portorož podeljuje tudi priznanja s pečatom gostoljubnosti vsem tistim turističnim ponudnikom in spremljevalnim dejavnostim, ki si prizadevajo za urejenost, kvaliteto ponudbe in turistični razvoj v kraju na posameznih področjih: hoteli: Hoteli Bernardin, Terme-Hoteli Palace;
prenočitveni obrati: gostišče s prenočišči Tomi Portorož, apartmaji Maygut Portorož; .
gostinski lokali: restavracija Grič Marina, restavracija San Lorenzo GH Emona, plaže - kopališča: plaža Bernardin, Metropolovi bazeni, kopališče Hotelov Morje, športni objekti: Tenis Bernardin;	B^^
IZ VSEBINE
Nas obraz je tokrat Olga Čibej Lipusček: str. 2
Na 3. strani so še letošnji dobitniki osatov
Veliki intervju z Antonom Spinellijem: str. 5
Z Zlatim bobnom je življenje preplavilo Portorcc: str. 6,7
Zakaj je toliko lokalov v Piranu zaprtih: str. 8,9
Kaj vse je bilo v naši občini narejenega letos: str. 13,14
Alberto Pucer predstavlja oktober: 15
Portorož je bil tudi letos izbran za najbolj urejen turistični kraj v Sloveniji.
Acoua Relax Center
METROPOL RESORTO CASINO
PORTOROŽ
*	25 metrski bazen, trije whirpool, dva zunanja (masažna) bazena, sončna terasa in še kaj...
*	finska in turška savna, ročna masaža, aromaterapija, limfna drenaža, presoterapija, body wrapping, solarij, fitnes...
*	člani fitnesa imajo 10% popust pri vseh storitvah...
*	vse na enem mestu v elitnem hotelu Metropol, po ugodnih cenah!!!
Informacije in rezervacije na tel.: 746 950, int. 27 72

INIAS OBRAZ
Poskus portreta Olge Čibej Lipušček
Olga Čibe|eva se |e rodila leta 1922 v Gorenji Trebuši, v družini, kjer je bilo ena|st otrok. Tedaj je ravno končala prva svetovna vojna in po mirovni pogodbi je Primorska pripadla Italiji. Njeno rojstvo sovpada s porajanjem fašizma v Italiji. Primorska je bila prva, ki je to vladavino občutila kot jarem. V šolah, cerkvah in v javnih prostorih naj bi se govorilo samo italijansko. Vzeli so torel ljudem domačo besedo. In tako so se porajali Čedermaci, ki niso klonili tujčevemu nasilju.
Olga je začela tedaj hoditi v italijansko šolo. Ni razumela učiteljice, saj je ta prišla iz južne Italije in ji je govorila v njej tujem jeziku, ki ga Olga seveda ni razumela. V tistih časih so morali biti vsi otroci včlanjeni v organizacijo "Piccolo Baliila", za kar so morali prinesti denar. Ljudje pa denarja niso imeli: živeli so od malih kmetij in nekaj gozda, ženske pa so pletle in predvsem klekljale. A denarja ni bilo dovolj še za obleko, kaj šele za davke. Tako so se otroci soočili še z eno obliko nasilja in krivice. Olga Čibejeva je bila zelo občutljivo dekletce. V sebi je nosila krivice kot bolečino, ki seje spomni še danes.
Zato je Olga, pa njeni bratje in sestre, ki so to fašistično nasilje prenašali vsa leta svoje mladosti, ko je človek najbolj občutljiv in ranljiv za krivice in ponižanja, kmalu vstopila v gibanje, kjer so hoteli nekaj spremeniti, da bi bili Primorci spet svobodni. Že februarja 1943. leta je Olga odšla med partizane. Usposobila se je za bolničarko in potem bila ves čas vojne najprej bolničarka čete, potem odreda in nato brigade. Ker je bila predana ideji, da mora njena domovina združiti vse Slovence, seje hrabro borila. Ob razpadu fašizma je bila že komisarka čete, na goriški fronti pa intendantka bataljona. Med vojno je ves čas bila tudi sekretarka partijske celice.
Konec vojne je dočakala v Gradnikovi brigadi, ki je maja 1945 vkorakala v Trst. Za zasluge in za hrabrost v vojni je prejela šest partizanskih odlikovanj, nekaj diplom in pohval. Po vojni najdemo Olgo, tedaj že Lipušček, z možem na Dolenjskem, kjer organizirata i delo v veliki kmetijski zadrugi. Po treh letih se je j družina preselila v Maribor. V Pohorskem dvoru sta; delala na posestvu, ki je oskrbovalo bolnišnico za TBC. Leta 1954 se je štiričlanska družina Olge in njenega moža Cirila preselila v Portorož. Olga je dobila delo v gostinstvu. Marsikateri krajan Pirana in i Portoroža se je gotovo spominja kot gostinsko j delavko, saj je delala v gostinstvu kar 24 let. Tudi v i času redne zaposlitve Olga ni opustila svoje družbeno- i politične aktivnosti. Dvakrat je bila odbornica v občinski skupščini Pirana, tri mandate pa je bila sodnica porotnica v Mariboru, Kopru in Piranu. Sedaj živi v svoji hišici na Bernardinu. In še zmeraj je neizmerno aktivna: je članica borčevskih organizacij in društev. Letos, ko praznujemo 50-letnico priključitve j Primorske Sloveniji in ob svojem 75-letu življenja, je Olga napisala in izdala knjigo "Boj za življenje", I spomini partizanke Olge. Knjigo je pisala dolgo. V sebi
je nabirala in nosila vse spomine in končno jih je izlila v besedo. Zbranega je imela tudi veliko slikovnega gradiva iz vojnih časov. Slike in besede je spletla v pripoved svojih spominov iz mladosti, borbe, trpljenja in na kraju zmage in zadoščenja. Spominja se ljudi, s katerimi se je borila v partizanih, z njimi trpela in potem tudi dočakala toliko želeno svobodo. V knjigi je omenila kar tisoč sto borcev, ki so se z njo borili v istih enotah, četah, bataljonih... Zato boste med branjem njenih partizanskih spominov morda našli ime katerega od svojih sorodnikov ali znancev. Ker je preprosto in doživeto opisala svoje pripetljaje, so prvi bralci knjigo dobro sprejeli in jo pohvalili. V njenih spominih bodo nekateri podoživeli svojo mladost, drugi se bodo spomnili na vojne čase, o katerih so jim pripovedovali v otroških letih njihovi starši ali celo stari starši.
Avtorica je svoj "Boj za življenje" prvič javno predstavila 28. oktobra v lucijski Krajevni skupnosti, naslednja predstavitev bo v Tolminu 13. novembra, potem pa se bo pisateljica predstavila še v piranski mestni knjižnici in najbrž še kje.
P^^ storitve v kraju Pošli Portortf in Lucija, bencinska servisa Portortf in Lucija javne storitve: Policija Portorož, Gasilsko društvo iri dom Sečovlje.
PARKOVNE IN ZUNANJE UREDITVE:
Hoteli Palace (ker so se lotili urejevanja parka starega
hotela Palace)
Droga Portortf (ureditev okolice poslovne stavbe in Začimbe Portorož)
Pomorska šola Portorož (ureditev okolice)
V kategoriji zasebne hiše (kandidati so se morali prijaviti sami) priznanja ne bodo podelili, ker je bilo premalo prijavljenih (le dva). Prijavljenima družinama - družina Prinčič, Senčna pot 83 in družina Furlan, Vilfanova 29 - pa dajejo priznanje s pečatom gostoljubnosti. Pričakujejo pa, da se bodo v naslednjem letu opogumili tudi drugi sobodajalci, kajti pomembno je (tudi) sodelovati, ne samo zmagati!
Pečat gostoljubnosti si zaslužijo tudi v našem sosednjem Strunjanu in sicer: Zdravilišče Krka in Restavracija Primorka. V znak častnega članstva v TD '97 bo Turistično društvo podelilo tudi tri zlate vrtnice posameznikom.
Portoroško turistično društvo vabi na zaključno prireditev prejemnike letošnjih priznanj, njihove sodelavce, poslovne partnerje, prijatelje, sokrajane!
PRIMORSKO DRUŠTVO ZA VARSTVO PTIC Izola
7., 8. in 9. novembra
pripravlja razstavo ptic v dvorani hotela Lucija v Portorožu
Razstavljene bodo papige, kanarčki, eksotične ptice.
VABLJENI
Ker življenje potrebuje varnost
N _
Ü) ■■■ (O
J.M.
fc/nic*
Ml MED SEBOJ
čestitamo, zahvaljujemo, voščimo
*	V novembru imajo v Centru za korekcijo sluha in govora v Portorožu naslednje slavljenke, same "škorpijonke": prvi novembrski dan slavi Darja TROBEC, potem Nataša ŠVARA (5.11) in Martina PAVŠIČ (7.11), sedemnajstega novembrskega dne pa še Ljuba ŠUŠTERŠIČ. Vse najboljše jim želijo sodelavke in sodelavci.
*	II 2 novembre festeggia il suo compleanno Ferruccio BART0LE. Auguri vivissimi dalla Comunita' degli Italiani di Pirano.
*	La parentela dei TOMASIN festeggia tre compleanni dei suoi membri. II 4 novembre festeggia Giulio ZOTTICH ed Anja DETONI (Anja, come ti senti dopo un' anno tra gli maggioreni?), il 6 novembre invece il compleanno lo festeggia Lidija TOMASIN. Auguri immensi a tutti e tre da tutta la parentella e dagli amici.
*	Vse najboljše Daliboru POHLENU iz Strunjana, kije svoj rojstni dan praznoval 3. oktobra - Krajevna organizacija Rdečega križa Strunjan.
*	Pieru BRAGHIERI-ju, ki je praznoval svoj rojstni dan 17. oktobra in njegovi družici Darji JEJČIČ, ki ga je praznovala že prej, 27. septembra, iz Lucije iskreno čestitajo sorodniki in prijatelji.
*	Pri MISSONOVIH v Portorožu so imeli konec oktobra veliko slavljencev: 25. je rojstni dan praznoval Toni, naslednji dan njegova žena Zmaga, predzadnjega oktobra pa še njuna lani rojena vnukinja Melisa. Iskrene čestitke od prijateljev.
*	Zadnjega oktobra praznuje rojstni dan Borut VALENČIČ. Še na mnoga srečna leta mu nazdravljajo prijateljice in prijatelji.
*	Ob okrogli obletnici rojstva vse najboljše Mariji MLINAR in Janku MOČNIKU, članoma Društva invalidov Piran - od članov Društva.
*	Sanjsko poroko na Krasu sta imela 19. oktobra portoroška slaščičarja, lastnika Mignona in Starega Peka, Barbara ATELŠEK in Marino BÄK. Da bi jima skupno življenje prihranilo še veliko lepih sanj in sladkih dni jima želijo ljubitelji njunih slaščic.
*	Avditorij se zahvaljuje vsem, ki so prispevali k uspešni izvedbi festivala Zlati boben: Občini Piran, Turističnemu združenju, hotelom, domačim glasbenikom, minoritskemu samostanu, gostilnam, taksistom, avtobusnemu podjetju l&l, sobodajalcem, trgovcem in frizerjem, turističnim agencijam in še vsem tistim, s katerimi so prišli udeleženci festivala v stik.
*	Če želite razveseliti svoje sorodnike, prijatelje, znance... z objavo čestitke, pozdravov, zahvale... v Portorožanu, ne oklevajte! Besedilo lahko sporočite po telefonu ali po faxu (tel. & fax.: 73-046), lahko ga pošljete po pošti, ga pustite v poštnem nabiralniku na stavbi KS Portorož (sivi z napisom KS PORTOROŽ) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (kjer je tudi uredništvo). Objava je brezplačna.
... IN TURISTIČNI OSATI '97
Turistično društvo Portorož ob zaključku akcije "Turistična patrulja 97" podeljuje tudi turistične osate - kot opomin vsem, da bi se v prihodnje potrudili za lepšo podobo širšega območja piranske občine. Turistični osati '97 bodo letos zbodli:
-	Državo Republika Slovenija za nacionalni kulturni spomenik v propadanju: HOTEL PALACE.
Ob tem ji polagajo na srce, naj se vendarle vključi v obnovo nekdanjega nacionalnega ponosa.
-	Za neurejene naravne predele in spremljajočo neurejeno turistično infrastrukturo si bo osat pripela Občina Piran. Seveda s priporočilom, da končno uredi, označi in vzdržuje sprehajalne poti od Lucije do Pirana, od Pirana do Fiese, na območju polotoka Seča in krajinskega parka Sečoveljske soline, da se loti urejanja območja Kanala Sv. Jerneja in kopališča na rtu Seča (Ribič-avtocamp) ter okolice jezer v Fiesi. Pravzaprav bo Občina domov odnesla za polno čajno osatov
-	za: javne sanitarije in garderobo v Portorožu (ki jih ni), za avtobusni postaji v Piranu in Portorožu, za slabo označevanje kulturno zgodovinskih znamenitosti, hortikulturno (ne)urejenost na širšem območju ter za preskromne gredice med dvopasovnicama (urejuje JP Okolje), za neredno košenje travnatih površin ob cestah in zelenicah ter za slabo čiščenje piranskega mandrača. In to še ni vse! Bodečo rožico Občina dobi še zato, ker ni poskrbela za nujno potrebno turistično-informativno gradivo, zato ker na letališču Sečovlje ni prepovedala ali omejila akrobatskega in šolskega letenja, ker ni ukinila hrupne go-kart dejavnosti v Luciji, za neurejenost razglednih točk na Valeti, na Koprski cesti (in še kje).
-	Posamezne ustanove, podjetja in posamezniki, ki so si prislužili turistični osat, s priporočilom "naj se poboljšajo" so: KS Portorož, Obala 16, za videz njene stavbe, Villa Virginia (podjetje Aurora), Vojkov dom (država, ki se obira z denacionalizacijskim postopkom), gostišče na Valeti, Jestvinina baraka na Fizinah (bivša okrepčevalnica Hambi), počitniški dom RTV Ljubljana v Fiesi, počitniški dom Plamen Kropa Pacug, avtocamp Fiesa in Lucija, deponija avtomobilov, ki jih odpelje "pajek" v Luciji ob diskontu, Mercator Degro za stavbo na Dantejevi ulici v Piranu, ribogojnica Lera in Marikultura Seča, ob njiju še popravljalnica (odpad) starih plovil na Seči pri Ribiču, "balon" ob tenis igriščih pri Marini, obala pred Korotanom, "plakatirni betonski plato" v ozkem grlu pred Valeto, informativna tabla z napisom Portorož na Valeti in načrt kraja v centru Portoroža (obe sta bili v upravljanju bivšega Protour-ja, zdaj najbrž giza Portorož), "vremenska" hišica v parku pri stavbi KS Portorož (prej v upravljanju TD, portoroška pokrita tržnica - Kastel zaradi neustreznosti lokacije, dejavnosti in ponudbe, parkirišče Hotelov Palace ob portoroški cerkvi, neurejeno zemljišče pred Marino (blato), neurejeni prostor (parkirišče) pred Blue barom v Luciji, neurejeno in nezaščiteno območje potoka med diskontom in avtocampom Lucija, za neustrezni izbor fasadne barve Hotelov Morje (zeleni del - ker ni v sozvočju z okolico), za neustrezni zunanji izgled obnovljenega bistroja Riva in njegove ograje na pločniku, za okolico garažne hiše Metropola oz. gole betonske zidove pred njenim vhodom, podjetju l&l, ker na svojih avtobusnih postajališčih dopusti preveč reklam tujih znamk, premalo ali nič pa ni reklam domače in lokalne turistične ponudbe!
KDO JE KDO VP ÜRTQR O Ž U
II glnnaslo Antonio Sema sl presenta
II oinnasio Antonio Soma quest' anno conta circa settanta študenti e ben 14 docenti.
L' esame di maiurila' e' alle spalie. I1100% degli študenti lo ha superato e gran parte dei ragazzi oramai si e' awiata agli studi, chi a Lubiana, chi a Trieste, chi piu' lontano come Bologna e chi invece ha scelto di proseguire la propria strada presso le giovani facolta' di Capodistria. Ogni anno la scelta implica rinunce, discussion!, dubbi, e soprattutto il disagio del distacco da casa dagli amici, dal proprio amblente. Ma anche questa e' scuola ed e' soprattutto vita, quella che tempra, quella che cl mette di Ironte al primi veri e seri problemi: la gestione del propri soldi del proprio tempo e' Г oblettivo da persegulre, in maniera chlara e declsa, altrimentl non se ne fara' nulla e tuttl I sacrifici e gli slorzi delle famiglie potranno venire vanificati.
I
Cosi' una generazione se ne e' andata e un' altra e' entrata. A due mesi di distanza oramai tutte le attivita' didattiche e quelle extracurricolari sono state awiate.
YEDIAMO DI PRESENTARE ORA IL PERSONALE DELLA SCUOLA
Ecco i docenti:
matematica in III e IV e fisica prof. Sergio Stipancich, capoclasse di I
italiano prof. Franca Cimador-Papic, capoclasse di II storia prof. Guido Križman, capoclasse di ill psicologia, sociologia, filosofia prof. Sergio Crasnich, capoclasse di IV
matematica in I e II prof. Stefano Ravasi geografia, Alessandra Argenti-Tremul biologia e chimica in I e II Valter Žiža biologia in ill e IV prof. Claudio Battelli ingleseprof. Vesna Prinčič slovenoprof. Jasna Softič educazione sportiva prof. Fredi Radojkovič tedescoprof. Mira Zoreč arte prof. Daniela Paliaga informatica prof. Ilde Frank
La prima voce che risponde al telefono della scuola e' quella della segretaria, Silvana Jureš, la bibliotecaria e' sempre Liliana Dugan, la consulente scolastica e' Elizabeta Angelini Kocijančič, il bidello e' Claudio Zancola e la pulitrice e' Fikreta Bošnjakovic. MOLTE LE ATTIVITA': INCONTRISPORTM, VISITE ALLE MOSTRE D'ARTE ED ANCHE UN CORSO DI CULTURA AZIENDALE...
Accanto alle materie d' insegnamento previste dal curricolo la nostra scuola presenta tutta una serie di attivita' volte a coinvolgere gli študenti in altri settori d' interesse formativo. Cosi' nel mese di ottobre a Isola, presso la scuola media Pietro Coppo si e' svolta la giornata di solidarieta' e amicizia fra le scuole italiane, il 23 e 24 ottobre gita a Ravenna e a San Marino con particolare attenzione alia visita dei monumenti di arte bizantina e medievale. In seguito si prevede una visita della mostra dei Daci a Trieste, quella storica dedicata al bicentenario della caduta della repubblica di Venezia a Villa Manin a Passariano del Friuli, visita di una mostra d' arte a Venezia, un incontro con il gruppo letterario del ginnasio di Rovigno, che celebra nel 1997 il cinquantesimo della suafondazione.
Numerosi saranno gli ospiti. Novita' assoluta il corso di cultura aziendale che si attivera' nel mese di novembre e proseguira' per una cinquantina di
ore e destinato a coloro che vogliono saperne di piu' sui problemi economici, sull' Europa e soprattutto sulle peculiarita' della comunicazione aziendale, sulla pubblicita' e su come si prepara un progetto d' impresa. Alia fine del corso speriamo di realizzare degli stages in Italia presso ditte affermate, con Г aiuto del Rotary club di Treviso-Terraglio.
Viva e intensa la collaborazione con il consulente di parte italiana, prof. Quartiero, con la nostra scuola, sia per il sostegno finanziario per visite a mostre d' arte, per collaborator! italiani e con la premiazione dei migliori fra gli študenti con splendidi volumi di storia, d' arte, letteratura e costume.
LEZIONE ESODO SULLA TV DI CAPODISTRIA
Inoltre da rilevare che a settembre, in occasione del cinquantesimo del Trattato di pace di Parigi, sono andate in onda, nell' ambito del Progetto Istria (1992- 1997) tre interessant!' e riuscite trasmissioni scolastiche realizzate con la collaborazione di TV Scuola di Tv Capodistria dal titolo "Lezione esodo". Gli študenti sotto la guida attenta del professore di storia, Guido Križman, hanno posto domande molto precise sul periodo storico fra il 1943 e il 1954 in Istria. Ospiti d' onore che rispondevano alle domande dei ragazzi storici e testimoni oculari come il senatore Paolo Sema, il prof. Almerigo Apollonio, il prof. Sergej Pirjevec, il prof. Teodoro Sala e la giovane storica prof. Liliana
Ferrari. Moderatore dei dibattiti il giornalista di TV Capodistria Silvano Sau. ICONTRIBUTI PERIL PC PENTIUM Un compito importante che ci sta di fronte e' il rinnovo dell' aula di informatica. Infatti avendo partecipato al progetto ministeriale di modernizzazione delle tecnologie informatiche e avendo ottenuto risposta positiva, ci siamo impegnati entro la fine di questo anno scolare di procurare la cifra di 900.000 sit (50% del valore di partecipazione) per avere 8 PC Pentium. II nostra Consiglio scolastico ha stabi'lrto che la quota del fondo di incremento didattico (contributo delle famiglie ) quest' anno rimane pari a quella dello scorso anno e cioe' di 5000 sit, che vengono gestiti da un comitato interno e che in genere servono per rinnovare i mezzi didattici. Per non toccare interamente questa cifra, che del resto e' esigua, visto anche il numero degli študenti della scuola, chiediamo a tutti i nostri connazionali, agli ex-studenti, ai sostenitori e simpatlzzantl e anche a dii pensa che rinnovare i mezzi didaffici delle scuole sla londamentale per lo sviluppo delle istituzioiu, un contributo di 1000 sit, da versare sal conto della scuola (num. APP-Portoraz 51410-603-30416) con Г indicazione per PC Pentium, Ginnasio Antonio Sema Portorose, fra gli orti 8. A tutti, sin d' ora, grazie.
D.PJ.
Gli alluni ed i professori del Ginnasio Antonio Sema a Portorose nella fine dePanno scolastico 1996/97. In prima fila la prima a sinistra la prof. Daniela Paliaga Jankovic, il preside della scuola.
VELIKI INTERVJU: ANTON SPINELLI, STAROSTA PORTOROŠKEGA TURIZMA
Anton Spinelli, dolgoletni direktor portorofte igralnice, |e letošnji dobitnik Zlatega grba Občine Piran za svo|e živl|en|sko delo v turizmu. Z njim smo se pogovarjali o našem turizmu, o njegovi preteklosti in perspektivah.
Gospod Spinelli, kako sprejemate to priznanje?
Ob podelitvi sem se spomnil vseh svojih nekdanjih sodelavcev in drugih, ki so utirali pot portoroškemu turizmu. Na žalost med nami ni več ljudi kot so: arhitekt Edo Mihevc, Franček Kosovel (bil je direktor Metropola), Ado Cvirn (nekoč direktor hotela Palace), Stane Menzinger, Miran Fuks in drugi. Poudariti pa moram tudi vlogo tedanjega predsednika Občine Piran, Davorina Ferligoja, v 60. letih pa predsednice Jolande Kos.
Kakšno je Vaše gledanje na nekdanji in sedanji portoroški turizem?
Ko, predvsem v zadnjem letu, sledim odvijanju hotelske in druge ponudbe v naši občini, ponovno postajam optimističen. Verjamem, da se koncept turizma, za katerega smo se v 60. letih tako zavzemali vsi takratni odgovorni ljudje, razvija v pravo smer. Katera je prava je že davno razčiščeno. Z veliko mero poguma jo je le treba razvijati dalje. Z dodatnim kapitalom bi morali širiti oz. izboljševati vse vrste turistične ponudbe: od hotelske, nočitvene v zasebnih sobah, do kongresne, športne, kulturne in zabavne oz. prireditvene.
Kaj si želite za naš turizem?
Moja res velika želja je, da bi uredili center Portoroža. Od tu, iz centra navzven, bi potem rastla in se diferencirala ponudba. Nujno je zato ves napor vložiti v obnovo starega Palace-a, s čemer ne gre več odlašati. Enako nujno je pohiteti z ureditvijo območja avtobusne postaje in tržnice Kastel.
Kaj po Vašem mnenju sodi na prostor sedanjega Kaštela ?
Kastel sam po sebi ne more biti predmet ureditve. Zajeti je treba širše območje: od objekta Splošne plovbe do Avditorija in do vstopnega križišča v Portorož. Razen trgovsko ponudbo je treba predvideti še parkovno urejenost, z veliko zelenja in seveda še vrsto drugih... Vendar ne ponudbe za masovni turizem. Ta bi se postopoma moral seliti drugam, proti Luciji, Sečovljam in na druge dele slovenske obale.
Kaj Vas kot portoroškega krajana najbolj moti?
To, da je stari Palace toliko let zaprt je velika ovira za razvijanje kraja v letovišče za goste, ki se radi gibljejo v tradicionalnem počitniškem vzdušju: po lepih parkih, terasah z živo glasbo, ustreznih prireditvah...
Prireditve, ki bi jih vrnili Portorcžu ali bi si omislili nove pa so...
Avditorijeva kulturna ponudba je ustrezna. Povsem pa je zanemarjena ponudba zabave. Tako smo na primer imeli prireditev Zlata roža, kjer so peli dokaj znani tuji pevci zabavne glasbe, pa mednarodno folkloro...
Kako pa je bilo ob novem letu, pustu, pa plesi?
Ko bomo ustvarili pogoje - z obnovo hotela Palace in Tartinijevega gledališča v Piranu - bo nujno potrebno oživiti že tradicionalne plesne prireditve:
pomorski ples, turistični ples, novoletni ples, ples v maskah.
l/Seč mi je ko pravite: "ko bomo ustvarili..."
Kaj menite o sodelovanju med nosilci turistične ponudbe in o scžitju v kraju?
Nekoliko več upanja, da bodo turistični delavci začeli sodelovati, mi daje novo občinsko gospodarsko interesno združenje za turizem. Kajti v nobenem turističnem kraju, tudi drugje po svetu - ne glede na lastništvo hotelov in drugega, se turizem ne more razvijati brez vsestranskega sodelovanja. Vemo, da so v krajih močni nosilci turistične zavesti tudi turistična društva, zato je vanje treba pritegniti prebivalce. Naši ljudje morajo turizem sprejeti kot del njih samih. Prvič zato, ker ta prinaša dohodek kraju in njim, pa njihovim otrokom, nečakom, vnukom, vsem in drugič zato, ker morajo biti naravne danosti v katerih živimo, pravilno izkoriščene in na voljo tudi drugim.
Ko omenjate naravne danosti, kakšen je Vaš pogled na vkjučevanje solin v turistično ponudbo?
Portoroški zaliv, na katerega vplivajo soline, je treba ponuditi vsem obiskovalcem: kot kraj zdravega zraka, čistega morja, zelenja in zdravilnih naravnih darov. Predel solin, ki ne služi več proizvodnji, vključno s predelom opuščenega rudnika, pa je potrebno, z velikim občutkom za varovanje narave, vkjučiti v ponudbo takoimenovanega mehkega ali zelenega turizma.
Na obrobju solin je tudi letališče, ki ga je, kot danes rečemo, zgradilo turistično gospodarstvo oz. prav Casino v Vaših časih. Namesto osnovne letališke dejavnosti pa se danes razvijajo druge -privatne kot so akrobatsko letenje, šolanje pilotov, ki pa so vir številnih pritcžb, saj s hrupom vznemirjajo tako prebivalce kot turiste. Kaj menite o tem ?
Če bi letališče služilo turizmu, potem ga rabimo. Če pa služi le klubski dejavnosti, ki je le vir nereda, pa nekaj posameznikom, so protesti razumljivi. Velika prednost je namreč, če se lahko turist pripelje s svojim ali manjšim potniškim letalom. Če pa se izkaže letališče kot neperspektivn ozaturizem.se lahko to področje preusmeri v drugačno ponudbo.
Vsekakor se bomo morali o tem in še marsičem odločati
skupaj, krajani in turizem.
Vi ste bili nekdaj vodilni mcž v turizmu in v kraju; ljudje so vas spoštovali, vam zaupali, sledili, in tudi vi ste spoštovali njih. Torej nas zanima Vaše mnenje - kaj je tisto najpomembnejše, za kar si mora prizadevati prvi mcž gospodarskega turističnega združenja. ?
Nova institucija si mora najprej pridobiti zaupanje vodilnih turističnih kadrov, jih pritegniti k odločanju, seveda ob predpostavki da obstaja med njimi poštena konkurenca. Združenje je sicer vrh poslovnih dejavnosti v turizmu, vendar pa ne bo moglo zaobiti interesov prebivalcev ali turističnega društva.
Ali tudi Vi menite, da bi moralo združenje poleg hotelirjev pritegniti še druge nosilce turističnih dejavnosti, npr. agencije, gostince, podjetnike v turizmu in nenazadnje, organizirati tudi sobodajalce (njihova sekcija pri TD je namreč povsem zamrla)?
Gotovo. Sobodajalstvo je nujno organizirati, bodisi v obliko združenja ali neke vrste zadrugo. La tako se bo ta ponudba tudi obdržala.
Bili ste tudi predsednik Turističnega društva. Kako gledate nanj danes?
TD v najbolj razvitem turističnem centru se je vedno soočalo z dilemo, kaj je pravzaprav njegova naloga. Dandanes lahko trdimo, da ima lahko takšno društvo - ne le v manjših krajih, ampak tudi v turističnih centrih - pomembno vlogo. Poleg svojih poslovnih nalog ima še vrsto drugih dejavnosti: informiranja, reklamiranja, tudi aktiviranja prebivalcev, da prispevajo k izgledu in ugledu kraja.
Vi ste Portorcžu dali mnogo. Kaj Vam pomeni občinsko priznanje in kaj si ob tem še želite ?
Z zadovoljstvom sem ga prejel. Želim si pa, da bi tudi v teh mojih upokojenskih letih vsako leto doživel kakšno novo in izvirno ponudbo, ki naj bi jo organizirali mladi in ambiciozni turistični delavci.
Hvala za pogovor, gospod Spinelli.
Andreja Humar Fatorič
/K/ d.o.o. - skupina SISart Kamn i ška 25, 1000 Ljubljana telefon: 061 322 152, fax: 061 131 60 54 e-mall: IKJ-SlSarf@eunet.sl
P
Oblikovanje in izvedba tržnih komunikacij in celostnih podob - oblikovanje promocijskih materialov, oglasnih komunikacijskih sredstev -oblikovanje elementov celostnih grafičnih podob naročnikov -celostno zasnovane predstavitve krajev in regij na tiskanem gradivu Izdelava in vodenje projektov na področju krajevne in regijske promocije\
-oblikovanje in izdelava predstavitvenih kart krajev in mest, oblikovanje celostnih podob -multimedijske predstavitve in elektronske predstavitve, turistična kartografija -krajevni in regijski turistični vodniki, monografije, fotomonografije... -projektiranje in izvedba informacijske in vodniške dejavnosti -projektiranje in izvedba spominkov in namenskih daril
Založništvo turističnih knjig in publikacij
-večjezični turistični vodniki, fotovodniki po starih mestnih jedrih, turistične karte Bogat lasten arhiv diapozitivov, starih dokumentov, fotografij, razglednic...
4. oglaševalski festival nove Evrope ZLATI BOBEN:
ŽIVLJENJE JE PREPLAVILO PORTOROŽ
Portorož postane z Zlatim bobnom oglaševalska prestolnica nove Evrope, dežel med Vladivostokom, Gdanskom in Carigradom. Potekal je od 7 do 10. oktobra. Že tretje leto je predsednik festivala Jure Apih. Bilo |e 1226 udeležencev iz 32 držav, ne samo iz nove Evrope, ampak tudi z zahodnih (iz Belgl|e, Finske, Francije, Nemčije, Irske, Italije, Norveške, Švedske, Švice, Nizozemske, Velike Brltaniie in ZDA). Največ |ih |e bilo Iz Slovenije (57%). Prišlo |e več kot 100 novinarjev, fotografov in predstavnikov televizijskih hiš iz 15 držav. Devet televizijskih hiš iz 6 držav |e prenašalo portoroške dogodke, med njimi tudi CNN World Report. Tudi v časopisju |e bil festival dobro opisan.
ZLAfl BOBEN - PO MERI VSAKEGA UDELEŽENCA
Program je bil bogat. V tekmovalnem delu so ocenjevali oglase in izbrali najboljše. Nagrade so bile: srebrne in zlate paličice, zlati bobni, zlate lučke in marjetice, zlata in srebrna miška, najvišja nagrada je bila zlata vrtnica za najuspešnejšo agencijo. Na razpis je prispelo 915 del, od tega 317 televizijskih oglasov, 571 tiskanih oglasov in 27 oglasnih strani na medmrežju (internetu). Poslale so jih agencije iz 19 držav: Albanije, Bosne in Hercegovine, Belorusije, Bolgarije, Hrvaške, Češke, Estonije, Gruzije, Jugoslavije, Latvije, Madžarske, Makedonije, Poljske, Romunije, Rusije, Slovaške, Slovenije, Turčije in Ukrajine. Največ oglasov so seveda prijavili Slovenci (30%).
V	izobraževalnem programu so lahko prisluhnili predavanjem s področja oglaševanja iz Slovenije in tujine. Med njimi je požel največ navdušenja Škot Gerry Farrell s predavanjem Pogum v kreativnosti... in z nastopom v škotskem krilu. Predavanja so bila predstavljena v knjigi Forum. Biserček festivala je bila razstava oglasov agencije Saatchi&Saatchi v prelepem minoritskem samostanu v Piranu.
V	okviru rekreativnega programa so se lahko udeležili teniškega turnirja in košarkarske tekme. Zabavni program je bil bogat in vabljiv, potekal je v diskotekah in restavracijah, nastopale so izbrane glasbene skupine... Uradni del je predstavljal sprejem pri županu. Srečanje izvršnega komiteja European Group of Television Advertising je bilo eno od poslovnih srečanj. Ob zaključni slovesnosti v Marini je prišel še predsednik države Milan Kučan in predal najvišjo nagrado, zlato vrtnico, predstavniku češke agencije. Zadnja pogostitev je
bila v Grand Hotelu Metropol. Uro pred polnočjo je jasno nebo nad Portorožem razsvetlil še bengalični ogenj. Udeleženci so se lahko udeležili izletov v Istro, Lipico, na Bled, v Benetke, v prostih trenutkih so odkrivali kraj.
Festival so podprli država, Občina Piran, Turistično združenje Portorož in številni sponzorji in cele Slovenije.
BO ODPRTI ODER DOBIL NADSTREŠEK?
Festival je prerastel zmogljivosti Avditorija. Iz leta v leto raste zanimanje zanj in vse več je ljudi, ki bi se ga želeli udeležiti. Že pred dvema letoma je Slovenska oglaševalska zbornica predlagala pokritje letnega prizorišča Avditorija. Res so se začele priprave na to investicijo. Občina je sprejela sklep o prioriteti takšne investicije, v Ljubljani je bila celo imenovana medresorska skupina, izdelani so idejni projekti, lokacijska dokumentacija in investicijski elaborat, Avditorij je prijavil investicijo na ministrstvo za kulturo... Upati je, da bo Portorož pričakal 5. festival v naslednjem letu v prostoru, ki bo lahko sprejel 1800 ljudi. Tako, kot je bilo letos, je bilo težko izpeljati festival. Prostorsko zadrego so organizatirji rešili po dveh poteh: uporabili so več prizorišč in pripravili bogat program, ki je udeležence razpršil na več skupin. Dogodki, na katere so bili vabljeni vsi udeleženci festivala, so se odvijali v največjih prostorih: v hangarju v Marini, v izolski diskoteki Gavioli in v restavraciji Grand Hotela Metropol. Na srečo je bilo vreme ugodno, da so se udeleženci zadrževali tudi pred prizorišči in uživali v prijetni sredozemski jeseni. Program se je odvijal v vseh Avditorijevih prostorih, na pokritem teniškem igrišču, v diskoteki Tivoli, v minoritskem samostanu v Piranu, na ObčinL.Med festivalom se je oglašal Radio Capris z oddajo Zlata troblja, izšel je festivalski časopis Bobenček...
Slovensko oglaševalsko združenje se na festival pripravlja vse leto. Informativno gradivo in vabila pošiljajo na 10.000 naslovov po vsem svetu, časopisne odzive na festival prejemajo od vsepovsod. Številni letošnji udeleženci so portoroški Zlati Boben primerjali s festivalom v Cannesu, ki je resda
veliko pomembnejši in večji, vendar po mnenju udeležencev z bogatejšim izobraževalnim programom. Hvalili so organizacijo, kraj, gostinsko postrežbo, hrano in pijačo, prijaznost ljudi... Zrak je bil topel, tu in tam je malo rosilo, pa ne toliko, da bi jezilo.
Udeleženci festivala so bili nameščeni po vsej obali od Pirana do Kopra, po hotelih in zasebnih sobah. Stiska s sobami je bila velika. Portorož v tem času ni več tako prazen kot prejšnja leta, veliko je bilo še drugih turistov.
Vtise gostov bi lahko strnili tako: "Bilo je lepo in zanimivo. Še pridemo."
Udeleženci so bili po večini mladi izobraženci, kar se je poznalo pri obisku diskotek. PORTOROŽ JE OD PREBIVALCEV IN NJEGOVIH GOSTOV
Pomen festivala je večplasten: prinaša zaslužek, pomeni promocijo kraja, stik z razgledanim, izobraženim svetom, podaljša turistično sezono, oživi utrip kraja.
Slovensko oglaševalsko združenje razmišlja, kako ustvariti dodatna zanimanja, kako razviti Portorož kot trajno in ne le enotedensko prestolnico novih zamisli nove Evrope. Portorož je, tako pravijo, edini kraj v Sloveniji, kjer se lahko izvede tako velik festival. Se je pa zgodilo nekaj neprijetnih stvari, katerim bi se lahko z dobro voljo izognili: Redarji so n.pr. odpeljali avto madžarskih gostov. Dobro bi se bilo, dogovoriti, da ob takih izjemnih dogodkih redarske službe postopajo prijazneje in bolj popustljivo. Zapleti so bili pri postavljanju velikih oglasnih desk, ker niso imeli vsi ustreznega soglasja.
Krajani so čutili, da poteka v njihovi bližini pomemben dogodek in so ga bili veseli. Je pa nekaj starih godrnjavcev, ki jih je, tako kot vedno, motil hrup. In hrup je bil. Saj so bili festivalski udeleženci večinoma mladi ljudje, želni zabave. In tako je bil festival tudi zastavljen: nudil je veliko možnosti za izobraževanje, druženje, zabavo, sprostitev... In zato tudi je bil v Portorožu!
Udeleženci so bili živahni in so se razkropili povsod in veseli smo, da je bila ponudba tako bogata, da skoraj ni bilo časa za spanje. Godrnjavcem pa v razmislek - čigav je Portorož: ali samo tistih, ki stanujejo v njem ali tudi tistih, ki pridejo vanj? Znani sociolog je pred kratkim govoril o središču Ljubljane in na omenjeno vprašanje odgovoril: kraj, ki vabi, ni last samo tistih, ki tam živijo, delijo si ga z gosti. Glede vprašanja, kakšne goste privabiti v kraj, je padla odločitev že pred desetletji: ob izgradnji igralnice,
[g^ Avditorija, športnih igrišč in diskotek. Zato še želja za godrnjave: naj se vživijo v kraj, ga sprejmejo takega kot je, saj je imeniten - gostoljuben in živahen. Bodimo ponosni, da živimo tu in zadovoljstvo domačinov naj preide na goste, da bodo čutili, da so dobrodošli.
Nada Kozina
* Portoroški Avditorij in Občina Piran si na vse kriplje prizadevata zbrati sredstva za nadkritje odprtega odra Avditorija. Tudi Krajevna skupnost Portorož je podprla ta projekt. O prostorskih posegih v objekt Avditorija je januarja letos KS Portorož pripravila tudi sestanek z investitorji, projektanti in bližnjimi stanovalci, na katerem so se prisotni strinjali, da bo nadstrešek okolici le koristil, saj bo predstavljal dodatno - razen zaščito pred vremensko nepredvidljivostjo - tudi zaščito pred hrupom. Kazalo je, da je projekt krajane prepričal... In celo država se je že odločila, da bo razvezala svoj mošnjiček in k investiciji primaknila kakšen tolar. Če... Če se ne bi našlo nekaj prizadetih krajanov, sosedov Avditorija (s Senčne poti 10/a in 6), ki so junija na Ministrstvo za okolje in prostor vložili pritožbo na lokacijsko dovoljenje za nadkritje odprtega odra.
Privoščite si najslastnejše dobrote iz pekarne Stari pek.
Slaščice za vse sladkosnede dobite v
sladkem boutiqu pekarne Stari pek v Luciji (nasproti vhoda v videoteko) ali v slaščičarni Mignon v Portorožu.
Sladek dober tek vam želita
Ob občinskem prazniku je krajevni rdeči križ v dvorani Krajevne skupnosti Portorož pripravil razstavo ročnih del domačink. Nekateri izdelki so bili prav vrhunski (klekljani). Žal pa si jo jo ogledalo premalo obiskovalcev. Vendar upamo, da se bodo organizatorice odločile še kdaj pripraviti takšno razstavo!
V prejšnjem Portorožanu smo že pisali o portoroškem vodometu na ploščadi Prekomorskih brigad, ki je hkrati tudi spomenik padlim med drugo vojno. Žal je bil vodomet vso poletje brez vode in se je počasi spreminjal v smetnjak. Nekaj dni pred občinskim praznikom pa so ga delavci pospešeno spravljali v red. In zdaj se končno v njem spet pretaka voda! Na sliki je vodomet/spomenik ob proslavi za občinski praznik, ki so seje odeležili predvsem nekdanji partizani.
ZAKAJ JE TOLIKO LOKALOV V PIRANU ZAPRTIH?
Čaka|oč na žrtev, na] bo ra|e zaprto.
To, da jo preveč poslovnih prostorov v Piranu nezasedenih, so opazili tudi občinski svetniki. Za tisti, ki so v zasebni lasti, ne morejo narediti nič. Ali pač?!
Mogoče bi lastnike s kakšnimi dajatvami ali olajšavami prislili, da jih oddajo oz. jim znižajo najemnino, da bi tudi kakšni manj profitni dejavnosti postali dostopni. Zdaj imajo lokal lastniki ra|e zaprt, kot da bi ga oddali za nižjo najemnino. Pogruntati bi bilo treba mehanizem, po katerem se lastnikom enostavno ne bi splačalo imeti lokal neizkoriščen, ker bi jih to udarilo po žepu. Tako pa samo čakajo na naivno žrtev, ki jim bo pripravljena odšteti za najemnino lepe denarce, pa čeprav jim bo molzna krava žb čez neka| mesecev crknila. Za odlok o oddajanju poslovnih prostorov v občinski lasti, sprejet leta 1995, pa se |e tudi izkazalo, da odda|an|a lokalov v Piranu ravno ne vzpodbuja, zato so ga svetniki sklenili spreminjati. In ka| je krivo, da toliko poslovnih prostorov • zasebnih in občinskih - v starem mestu sameva?
Zakaj so poslovni prostori neizkoriščeni?
Z novozgrajenimi poslovnimi prostori v Luciji, pa tudi s preurejenimi v že obstoječih objektih v Portorožu, se je zanimanje zanje v Piranu zmanjšalo. Še posebej pa ljudi ne zanimajo lokali, do katerih ni mogoča dostava z motornim vozilom ob vsakem času (kar je seveda za Piran značilnost). K večjemu številu neizkoriščenih lokalov je doprinesla tudi evforija pri preurejanju tako rekoč vsake kleti v mestu v poslovni prostor, ki je ljudi zajela v začetku devetdesetih let, ko je vsakdo mislil, da mu je usojeno biti podjetnik. Kaže, da je takrat država (in z njo občina) v navalu navdušenja nad tržnim gospodarstvom le nemočno gledala in vsevprek anarhično dovoljevala spremembe namembnosti bivših kleti v lokale. Občina pa zdaj spet ne ve, kaj naj podvzame, da bi vsa ta množica poslovnih prostorov zacvetela in tako prinesla blaginjo ne le njenemu proračunu in njenim ljudem, temveč tudi polepšala staro mesto in ga oživela. Iz
Le eden od množice izpraznjenih poslovnih prostorov v Piranu. Ta je na Trgu 1. maja, boutique pa se je preselil v Portorož.
nekdaj živahnega pomorskega, ribiškega in trgovskega mesteca se pretvarja v vse bolj zaprto, zatohlo provincialno mestece, kjer ni (dovolj) pretoka ljudi in idej. Kot nekakšno slepo črevo na koncu sveta, samozadovoljno, samozadostno..., prazni lokali so le zunanji odraz vsesplošnega mrtvila. Najbrž je deloma kriva tudi struktura prebivalcev, ki je zelo drugačna od nekdanjega italijanskega življa, vendar kakšne resne analize o tem ni. Seveda naredi tudi prometni režim svoje, zdaj ko smo ljudje tako razvajeni, svetlobno hitri življenjski tempo pa nas tako preganja, da uspemo svoje obveznosti izpolniti, če se svojo dragoceno r... prevažamo povsod z avtomobilom. Nič ne pomagajo pridiganja, kako koristno bi bilo podvzeti za vaše zdravje in za okolje pot pod noge - peš! Le kdo je kdaj ljubil dobronamerne "levite" in "dobre nauke"? In kupna moč prebivalcev?! Pada, pada... Komur - redkim - pa raste, ta tako ne kupuje v Piranu.	♦
Spreminjanje odloka o oddaji poslovnih prostorov: bo mesto oživelo?
No, roko na srce, Občini in občinskemu svetu ni vseeno, kako je z mestom in tako sta se lotila spreminjanja Odloka o oddajanju poslovnih prostorov v njeni lasti, da bi poenostavila postopek oddajanja. Sicer pa je zanimivo, da so najemnine lokalov v lasti naše občine bistveno višje kot v sosednjih dveh obalnih mest (v Piranu so od 8 do 28 DEM/m2, v Kopru od 7,7 do 15,5 DEM/m2, v Izoli pa od 12,5 do 17 DEM/m2). Spremenjeni odlok predvideva objavo natečaja za oddajo poslovnega prostora ma enostavnejši in cenejši način: na oglasnih deskah Občine Piran, krajevnih skupnosti in podjetja Okolja. Če je natečaj neuspešen, bo sledila objava v časopisu. Ukinili so vplačilo jamstva za resnost ponudbe, varščino v višini šestmesečne najemnine so znižali na trimesečno. Tudi najemnina bi naj se oblikovala z nekoliko več razumevanja - na podlagi sodne cenitve se bo upoštevala še lokacija in vrsta dejavnosti, posebne olajšave pa bodo deležni javni zavodi in ustanove (za neprofitne dejavnosti), ki se financirajo iz republiškega proračuna.
Če bo vse to kaj pripomoglo k oživitvi Pirana, pa bomo šele videli.
Livija Sikur Zorman
KAJ JE B - CENTER ZA PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI
Že od leta 1992 so se nekateri zdravniki v zdravstvenem domu Piran odločili, da bodo odvisnim od drog, ki bodo iskali zdravniško pomoč, predpisovali metadon (heptanon). V začetku so k dr. Petru Bossmanu hodili pacienti iz vse Slovenije. Takrat so se predpisovale tablete. Zaradi zlorab so način predpisovanja metadona spremenili. Že dve leti poteka podeljevanje metadona v obliki tekočine, ki jo pacienti zaužijejo v ambulanti pri zdravniku, ob sobotah v lekarni in za nedeljo pa dobijo odmerek za domov. Sam metadon ne pripelje nujno do ozdravitve, (je le "čisti" nadomestek za "umazani" heroin). Odvisnemu od heroina pa pomaga živeti čimbolj normalno: brez kriminala, prostitucije, nevarnosti zaužitja
heroina s primesmi in tveganja različnih bolezni (AIDS, hepatitis in druge). V strokovnih krogih ga imenujemo nizkopražni program. Terapevtska skupnost (komuna) je eden visokopražnih programov, ki ne dopušča niti metadona. Med zdravljenjem se pač posameznik odloči, kateri program zmore uresničiti.
Zavedajoč se, da moramo poleg metadona nuditi tudi psihosocialno podporo, smo si v Zdravstvenemu domu Piran prizadevali tudi za razširitev programa. Trenutno pri preventivi in zdravljenju sodelujejo: zdravniki in zdravnice specialisti splošne medicine, zdravnica specialst pediatrije, psihiater, psiholog, defektolog, profesor zdravstvene vzgoje, srednje in višje medicinske sestre ter nenazadnje direktor zdravstvenega doma. Od 1. julija so v ZD Piran potekale intenzivne strokovnoorganizacijske priprave za vzpostavitev B-centra (A-center deluje v Kopru na Zavodu za zdravstveno varstvo). Zdaj od 1. septembra v drugem nadstropju ZD Piran deluje B-center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od drog. Podrobnejše informacije o
tem, kdaj se lahko oglasite v posvetovalnici pri zdravniku, kakšne oblike skupinskega dela potekajo, kakšne preventivne delavnice in kdaj je dan odprtih vrat za vaša vprašanja in predloge, lahko dobite v centru na telefonski številki 746 035. Višja medicinska sestra je tam od ponedeljka do petka v dopoldanskem času (drugi in četrti četrtek popoldne). Metadon bomo razen v B-centru še naprej podeljevali na vseh lokacijah ZD Piran pri izbranem zdravniku, ki sodeluje v programu. Natančni razporedi dela bodo javno objavljeni še v novembru. Center naj bi predstavljal boljšo dostopnost za uporabnike, kakovostnejšo in celovito bio-psiho-socialno obravnavo ter učinkovitejše interdisciplinarno delo strokovnjakov. Že doslej je zgledno sodelovanje z A-centrom v Kopru, s portoroškim župniščem, Centrom za detokcikacijo v Ljubljani ter drugimi. Nekateri sodelavci v programu so tudi člani Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zlorabe drog. Pričakujemo pa tudi podporo prebivalcev, ker delamo za prebivalce in s prebivalci naše občine.
Inventura piranskih poslovnih prostorov
Da bi ne ostali zgolj pri govoricah in "občutkih", da |e v starem Piranu vse več poslovnih prostorov zaprtih, smo se na začetku oktobra sprehodili po mestnih ulicah in jjh preštevali...
-	Na Savudrljski ulici so zaprti: bivši mini market (predtem je v lokalu gostoval RTV servis), trgovina Platana in nekdanji urad Zavoda za zaposlovanje (preselil se je - v veselje brezposelnih - v Lucijo).
-Natrgu 1. maja samevajo: bivši boutique Napoleon in Taxi Mode.
-	Na Partizanski ulici so svoja vrata zaprli: čevljar, gostišče Piros (najbrž v veliko zadovoljstvo bližnjih stanovalcev, vendar zagotovo ne za dolgo, saj so gostišča skrivnostno vedno nekako rentabilna), že zelo dolgo Minimode.
-	Na Vidalijevi ulici: cvetličarna, trgovina z moško konfekcijo, pa trgovina barv in lakov na vogalu, v zaprti palači Trevisini je bilo treba na hitro že pred leti izprazniti mesnico in fotografski atelje (le čemu se je tako mudilo, če je potem vse skupaj ostalo zaprto?).
-	Na notranji ulici nasproti Tartinijevega gledališča so zaprli gostinski lokal (nekdanji gimnazijci so mu rekli "Džungla").
-	Tartinijev trg in ob njem: zaprti so Trillo (kjer so nazadnje pobirali parkirnino), frizerski salon, v obnovljeni pasaži hotela Tartini je zapuščena parfumerija.
-	Ko hodimo po Župančičevi, ki naj bi bila primerna za trgovsko ulico, naletimo na zaprto trgovino barv in lakov, bivšo trgovino konfekcije, skladišče kovine, še eno prodajalno oblačil, nekdanjo trgovino živil Pečenko, kemično čistilnico, pa prodajalno instalacijskega materiala (kasneje boutique) in najbrž smo še katero spregledali.
-	Na Marxovi je zaprt čistilni servis, na Cankarjevem nabrežju pa je opusteli duty free shop.
-	Na Tomšičevi, ki so jo nedolgo lepo prenovili, da se je užitek sprehajati po njej, naletimo takoj na dva ali celo tri zaprte lokale (menda vsi trije bivši duty free shop), na trafiko, v pasaži v obnovljenem počitniškem domu lokali očitno niso zaživeli, sameva prostor, ki je bil namenjen ateljeju, nekdanje skladišče Splošne plovbe, zapuščeno deluje Modelarski klub Jadralnega kluba Pirat (ali ga sploh še uporabljajo?), pa trgovina s sadjem in zelenjavo tik pred Rokovim trgom, kjer je prav tako nekaj zaprtih prostorov (trgovina Tinkara, Anginius, Nautica).
-	Zavijemo po temačni ulici Svobode, kjer so zaprli mini market, ne obratuje pa niti trgovina, kjer je bil See way (preselil se je na ugodnejšo lokacijo).
-	Potem nam krajani iz rokava naštejejo še kup zaprtih poslovnih prostorov: na ul. IX. korpusa (krojaštvo), na Bonifacijevi (zeliščna trgovina, RTV servis), na Vilharjevi sta zaprta dva lokala, pa na frekventni Dantejevi (prodajalna oblačil Calypso, RTV servis, prodajalna zelišč, pa avtobusna postaja, za katero se na sodišču bije bitka s podjetjem Slavnik v stečaju zaradi lastništva).
Tako torej, ne predolg sprehod po Piranu nas je soočil z žalostnim dejstvom: naleteli smo na vsaj 64 zaprtih, opustelih, osamelih poslovnih prostorov; nekateri v lasti zasebnikov, drugi v občinski... Kako doseči, da jih ljudje vzamejo v najem, kako doseči, da ljudje v njih poslujejo, prodajajo, kupujejo, kako vanje - in mestu kot celoti - vdahniti življenje. Mi v praznih prostorih nismo našli odgovora.
Lidija Dodig in Livija Sikur Zorman
AXAAA3
Beseda Izvira iz govornega področ|a Indije Koromandiie, a je pri nas v Piranu dobila domovinsko pravico, saj jo pridno uporabljamo žb dobrih dvaindvajset let (221).
Če bi jo postavili na koncu Punte pod svetilnik, ne bi bilo prav tistim, ki stanujejo na Fornačah, ker da je predaleč. Če bi stala na Fornačah, ne bi bilo povšeči onim s Punte, ker da na Fornačah smrdi iz čistilne naprave. Ko so jo nameravali postaviti pod cerkev ali pod obzidje, ni bilo to najprej všeč spomeniškemu varstvu, potem pa še nekaj bližjim prebivalcem. Veliko je bilo govora tudi o garažni hiši v bližini gostišča Pavel, pa o garažni hiši pod Tartinijevim trgom, o nadzidavi parkirišča na Fornačah, pa o tunelu kot garažni hiši... Z izkopano zemljo naj bi bili pred Piranom postavili celo otok...
Zadnja "propadla" garažna hiša je bila garažna hiša pri bencinski postaji v Piranu. A tudi tej rešitvi - kaže - grozi klavrn konec. Prispela je namreč peticija, še preden je občinski svet razpravljal o predlogu. Govorila je o ekološkem uničenju, neznosnem dimu, smogu, svincu, hrupu in še marsičem. Podpisnikov stanovalcev je bilo veliko, med njimi tudi občinski svetnik.
Torej: garažno hišo hočemo, pravzaprav jo moramo imeti. Ne eno. Dve, tri, morda celo... Dajte no, kje bo pa stala? Blizu tega ne, blizu onega tudi ne, ne sme se rušiti prekrasnih piranskih gabaritov. Predlagam, da jo zgradimo tam, kjer je zdravstveni dom. Zgrajen je bil s samoprispevkom borcev in krajanov, danes pa ne služi več svojemu namenu. Sosede bom prepričal v to, da garažo potrebujemo.
Naj mi še kdo reče, daje župan kriv za vse. Vse politične naveze in mi sami smo največkrat krivi za vse, kajti odločitve sprejemamo take, kot nam jih servirajo, ne da bi se o njih pogovorili ali bili do njih vsaj strpni. Pustimo se naplahtati.
EŽARAG pa tako še dolgo ne bo.
Rudi Mraz
La Comunita' degli Italiani "Giuseppe Tartini" organizza un CORSO DI CERAMICA guidato da Karel Pavline. II primo incontro, informazioni ed inizio corso e' previsto per venerdi' 7 novembre alle ore 17 nella mansarda di Časa Tartini a Pirano.lnformazioni: 73-529
Skupnosti Italijanov "Giuseppe Tartini" organizira KERAMIČNO
DELAVNICO, ki jo vodi Karel Pavline.
Prvo srečanje petek, 7. novembra ob 17 uri v Tartinijevi hiši v
Piranu.
Informacije: 73-529
MLADI PROMOTORJI SLOVENIJE NA DANSKEM
Nastopil |e dan odhoda. Šesti dan meseca kimavca, ko se nas |e približno 45 maturantov in gimnazijcev zbralo na ljubljanskem Kongresnem trgu pripravljenih, da bi odšli odkrivat Dansko. Ekskurzija je potekala v okviru društva Slovensko-danskega prijateljstva, ki ga je pred približno dvema letoma ustanovil novinar, g. Igor Gruden. Poleg gimnazijcev iz vse Slovenije so se na pot odpravili tudi štirje spremnljevalci (profesorji in predsednik društva - Igor). Najpomembnejši del naše opreme so bili tipično slovenski spominki, ki smo |ih pripravili za danske prijatelje, pa buteljke odličnega slovenskega vina. Med popotniki so bili tudi predstavniki Italijanske in madžarske manjšine.
Pot na Dansko nas je vodila preko Beljaka, Salzburga, Miinchena, Wurzburga, Kassla, Hannoverja, Hamburga do Flensborga. Ko smo prestopili nemško-dansko mejo, smo jo ubrali navzgor po Yutlandskem polotoku. Ustavili smo se v Billundu, kjer je središče ene od danskih zgodb o uspehu, tovarne igrač Lego. Po 22. urah vožnje smo prispeli v mestece Ry. Šele tam smo se zavedli, kako je dansko vreme muhasto in predvsem vetrovno. Prenočevali smo v youth hostelih, ki so bili presenetljivo urejeni in prijetni. V Ryu smo obiskali Ry Volkehojskole, eno od neobveznih šol, za katere se odločajo večinoma najstniki po končani gimnaziji. Tu se odločajo za bodoče študijske načrte in si širijo obzorja znanja in duha. Na tej šoli smo Slovenijo predstavili danskim vrstnikom. Eden od ciljev našega potovanja je bil prav predstavitev Slovenije, njenih pokrajin in značilnosti. V naslednjih dneh smo si ogledali drugo največje dansko mesto Aarhus in Himmellbjerg (Nebeško goro), enega od najvišjih vrhov Danske, ki se ponaša s svojim 164 metri višine. Na poti po
"nepregledni" danski ravnini so nas spremljale številke tipične danske vetrnice. Na poti iz Rya v Koebenhaven smo obiskali rojstno hišo H.C. Andersena v Odense. V Koebenhavenu smo obiskali parlament, kjer je bilo govora o Danski in Evropi ter si podrobno ogledali nekaj znamenitosti mesta. Še eno predstavitev Slovenije smo imeli v Borups Hojskole. Sledil je obisk Hamletovega gradu v Helsinore in slovo od Danske.
Spotoma smo skočili še na Švedsko. V nedeljo 14. septembra smo se vrnili na domača tla in zaokrožili naše popotovanje in "promocijo" Slovenije na Danskem.
Matija Grubešić Gimnazija Piran, dijak 4.letnika
kavarna GALERIJA
na Tartini je vem trgu v Piranu
Tel.: 747-356
Obiščite nas, veseli Vas bomo!
Gimnazijci po sledeh Rexa In glagoljašev
Letošnjega junija sta se na regijskem tekmovanju v Kopru dve seminarski nalogi učencev piranske gimnazije uspeli uvrstiti na državno tekmovanje mladih raziskovalcev Slovenije, ki je 10. oktobra potekalo v Ljubljani.
Dijakinji četrtega letnika, Nina Kinkela in Valentina Kozlovič, sta pod mentorstvom profesorice geografije Eve Slekovec z nalogo "Od kod ime pri Rexu" odstirali tančice potopljene ladje Rex. Namen njune naloge je bil ugotoviti, zakaj se enemu od ovinkov med Izolo in Koprom reče "Pri Rexu". Ob prebiranju literature in časopisnih člankov sta se prebili do ladje Rex, ki je bila ena najlepših plavajočih palač v tridesetih letih tega stoletja. Začeli so jo graditi 3. januarja v Genovi. Zgrajena je bila v dvanajstih nadstropjih, gostoljubje pa je lahko nudila 2000 potnikom. Ladja je imela bazen, kinodvorano, gledališče, športno dvorano in lastno radijsko postajo. Zaradi svoje hitrosti si je pridobila tudi modri trak, saj je leta 1933 od Gibraltarja proti New Yorku plula s povprečno hitrostjo 29 vozlov na dan. Svoj konec pa je dočakala ob slovenski obali 8. septembra 1944, ko so jo napadla angleška letala.
V drugi raziskovalni nalogi "Po sledeh glagolice na tleh Slovenske Istre" pa so dijaki tretjega letnika Romana Furlan, Primož Grižon in Boštjan Udovič z mentorico, profesorico slovenskega jezika, Vesno Vlahovič, spoznavali delo glagoljašev. Glagolska zapuščina v Slovenski Istri nam izpričuje, da so tu živeli glagoljaši, ki so bogoslužje imeli v Slovencem razumljivem jeziku. Spoznali so, da glagoljaši v slovenski Istri niso bili Slovenci, temveč hrvaški župniki, popotniki in drugi, ki so delovali med Slovenci v slovenskih krajih. Raba slovanskega jezika po vaških cerkvah slovenske Istre pa kaže, da so Slovenci živeli z Italijani v slogi, saj so tudi koprski škofje podpirali glagolsko bogoslužje. Jezik glagolskih napisov in knjig ni slovenski. Kljub temu pa ne moremo trditi, da bi bila glagolicatuja kultura, ki bi med Slovenci le živela in ne bi bila ničemer krepila in oblikovala slovenske identitete tega prostora. Nasprotno -glagolska kultura je zaradi svoje slovanskosti ohranjala slovenski etnični prostor in ga tudi razvijala.
Raziskovalna naloga o glagoljaših se je uvrstila na eno izmed prvih mest in prejela posebno pohvalo, kar je za gimnazijce in Gimnazijo Piran veliko priznanje.
V.Š.
DA VENT'ANNI ESCE "LASA PUR DIR"
La Comunita1 (legli Italiani di Pirano giorni la ha festeggiato un importante anniversario, i vent'anni della pubblicazione del (oglio comunitario "Lasa pur dir". Si tratta di un periodico che in questi quattro lustri e cresciuto fino a diventare il fiore all'occhiello della Comunita', un segno di riconoscimento che ha varcato i conlini nazionali e che viene sempre piu apprezzato e richiesto tanto che quasi tutti i numeri vanno esauriti in pochissimo tempo.
Alia cerimonia, erano presenti i redattori del periodico fin dal primo numero, Ondina Lusa, Elio Musizza nonche 1'illustratrice Liliana Stipanov. Numerosi aneddoti dei primi anni hanno incuriosito i presenti ad iniziare da come e nata 1'idea della creazione del foglio societario. E' stata Ondina Lusa a rivelare che nel 1976 quando era segretaria della scuola elementare ed Elio Musizza che allora ricopriva la carica di preside, hanno raccolto Pinvito della Comunita' Autogestita costiera che aveva pubblicato un bando di concorso. II bando metteva in palio la cifra di un milione di dinari, allora, per quella Comunita' che sarebbe riuscita ad organizzare e pubblicare un giornalino. A Pirano hanno raccolto la sfida seriamente organizzando una redazione e trovando numerosi collaboratori sia tra il corpo insegnanti, che tra i soci della Comunita' e gli študenti e si sono messi a stilare il primo numero. La stessa cosa fecero anche le Comunita' di Isola e Capodistria. Ma fu Pirano a vincere il concorso. L'entusiasmo non si esauri come certi temevano. Tramite il periodico molti attivisti sono cresciuti e maturati fino a vincere poi alcuni concorsi di Istria Nobilissima. Altri hanno vinto le loro paure ed oggi si presentano alle serate letterarie leggendo i propri lavori con orgoglio ed apprezzamento del pubblico.
Un altro interessante aneddoto rivelato dai
redattori e il nome dato al periodico "Lasa pur dir". E' una fräse che alcuni secoli fa un nobile piranese aveva pronunciato a sua moglie che dalle malelingue di contrada veniva indicata come donna di facili costumi e rea di tradire il marito ogni qual volta si recasse in viaggio per i suoi affari di mercante. II marito un bei giorno decise di costruire un palazzo alta moglie sistemando sulla facciata uno stemma con sopra la scritta "Lasa pur dir", owero lascia pure che la gente parli. Facendo fede a questo detto anche il giornalino oltre alle varie rubriche fisse permetteva a tutti i soci di intervenire per trattare qualsiasi argomento o discussione. Dopo i primi sette numeri regolari il periodico fece un ulteriore salto di qualita' passando ad alcune preziose pubblicazioni speciali. La prima awenne per il gemellaggio tra la citta' di Pirano e quella di Aquileia, quindi seguirono altre iniziative come una pubblicazione di cartoline antiche di Pirano commentata dallo storico Almerigo Apollonio, una sul monumento a Giuseppe Tartini, un'altra sui soprannomi piranesi, fino a giungere all'ultima dedicata a Diego de Castro, professore di statistica all'Universita' La Sapienza, piranese di nascita che Io scorso anno sorprese la comunita' con la decisione di regalare la sua biblioteca personale.
Dopo questo emozionante dibattito i presenti hanno potuto ammirare la mostra di tutti i numeri
del periodico. Una mostra interessante e preziosa visto che i primi numeri del periodico sono ormai da tempo esauriti e si e fatto fatica a recuperarli. La serata si e conclusa con la donazione di un quadro del pittore capodistriano Herman Pečarič da parte sua moglie Marija alia redazione del "Lasa pur dir".
Flavio Forlani
La prima da sinistra e' Ondina Lusa, accanto a lei c'e' Elio Musizza e Liliana Stipanov.
Projekt SEMEP v Solunu
V prvem tednu letošnjega avgusta je v severnogrškem mestu Solun potekala prva mednarodna poletna šola projekta SEMEP. Srednješolci jugovzhodne Evrope in Bližnjega vzhoda so se seznanjali s kulturami svojih sosedov, predvsem pa z značilnostmi in problemi jugovzhodnega Sredozemskega morja.
Mednarodnega oz. medevropskega projekta so se udeležili tudi gimnazijci Gimnazije Piran. V družbi dveh profesorjev, Andreje Jazbec in Zdravka Marenčiča, ter osmih primorskih srednješolcev, Maje Naumovske, Martina Mezeta (Gimnazija Koper), Petre Đukić, Maje Frece (OŠ Cirila Kosmača), Petra Glasnoviča, Anne Petronio (Gimnazija Antonio Sema Piran), Aleksandra Morgana in Gregorja Bonina (Srednja pomorska šola) sta se tega srečanja ekološko usmerjenih mladih Evropejcev udeležila še Neža Č. Lipovec in Aleksander Bakič. Svojim vrstnikom iz Hrvaške, Italije, Grčije, Cipra, Turčije, Malte, Albanije, Romunije, Bolgarije, Libanona, Jordanije, Izraela, Palestine in UNRWA so se predstavili s svojimi raziskovalnimi nalogami o značilnostih (slanosti, vidnosti, pH, idr.) našega koščka Jadranskega morja, njegovi onesnaženosti ter o življenju (fauna, flora) v njem in v njegovi neposredni bližini. Mladi
predstavniki iz drugih držav pa so prikazali stanje morja v svojih državah, ki zaobjemajo ravno tisti predel Mediterana, katerega raziskujejo v projektu SEMEP. Sicer pa že ime raziskave, S-south E-eastern ME-mediterranean sea P-projekct, pove, da se tiče jugovzhodnega Mediterana. Na enotedenski poletni šoli pa niso spoznavali le severne Grčije in njenih ekoloških težav (npr. onesnaženost okolja na področju izliva reke Vardar), temveč so prišli v neposreden stik z njim slabo znano kulturo bližnjega vzhoda. Učinek srečanja pa je bil presenetljiv. V družbi rjavopoltih Arabcev in temnolasih vzhodnih Evropejcev, njihovih pesmi globokih glasov in plesov topotajočih korakov so se Slovenci počutili povsem nedomače. Obenem pa so tudi sami svoje temperamentne prijatelje z južne strani Sredozemlja presenetili z osupljivo srednjeevropsko, zanje skoraj zahodnoevropsko kulturo, tradicijo in pristopom. Ker pa drži, da se
nasprotja privlačijo, je tudi to srečanje obrodilo prijetna prijateljstva, pomembne rezultate na ekološkem področju, predvsem pa navdušujoč optimizem. Ker bodo s skupnimi močmi lahko pomagali svojemu okolju; optimizem, ker so skupaj zmogli premagati tisto politično narodnjaško nestrpnost (celo Palestinci in Izraelci so se ujeli!) in se bodo potrudili to zavest o enakosti narodov in kultur gojiti in nadaljevati.
Prva poletna šola projekta SEMEP, ki je sicer nastala pod okriljem UNESCA in grške vlade, je torej uspela (če zanemarimo nekatere tehnične nedovršenosti) in dosegla svoj cilj. Za naslednje leto je tako že v pripravah 2. Semepova poletna šola, ki naj bi se dogajala nekje na dalmatinski obali, kjer bodo Slovenci vsekakor dobrodošli.
Neža Ć. Lipovec
Alenka Mrakovčič, 5,5 let, Vrtec Morje, Lucija
ZAJEC IMENOVAN PORTOROŽAN
0 Portorožanu predvsem politično omejeni ljudje večkrat tehtajo, na katero stran se bolj nagiba, katero barvo ima najraje... Ker pa jim zadevi ne uspe priti do dna, se obnašajo kot lisica z grozdjem v slavni basni in režejo, da je to strankarski časopis. Če pa katerega vprašaš, katere stranke, bo vsak partijsko neomajno in trdno opredeljeni znal povedati, da "od one druge", njegovo pa tako vedno krča.
Tako najbrž rezonira tudi strankarsko diferencirani novoimenovani nadzorni odbor Občine Piran, ki si je za domačo nalogo zadal proučitev porabe sredstev iz proračuna nekaterih porabnikov (npr. Avditorija, občinske redarske službe, sanitarne deponije v Dragonji in seveda Krajevne skupnosti Portorož!). Bralke in bralci, le enkrat lahko ugibate, v katerem grmu tiči zajec! Vrlim strankarsko kvadratnim glavam je na želodcu obležal - Portorožan. In če se v vsem prepirajo in se v ničemer ne strinjajo - eureka - pa so le nažli skupnega sovražnika, ki razgalja njihovo ničevost. Z združenimi močmi jim ga bo vendarle uspelo zadušiti, mar ne!?
KNJIŽNIČARJI PRED NOVIMI IZZIVI
Letošnje strokovno posvetovanje slovenskih knjižničarjev, ki je pod zgornjim naslovom potekalo v portoroškem Avditoriju od 27. do 29. oktobra, je zaznamovalo nekaj pomebnih obeležij oziroma jubifejnih obletnic. Potekalo je namreč v prazničnem vzdušju 50-letnice samostojnega delovanja Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS). Temu pomembnemu dogodku pa se pridružuje še 40-letnica izhajanja strokovne revije Knjižnica, 30-letnica podeljevanja Čopovih priznanj, 10-letnica obstoja rednega šolanja kadrov na univerzitetnem nivoju ter 10-letnica delovanja enotnega računalniško podprtega sistema (COBISS). Za razvejano delovanje ZBDS, ki združuje osem regionalnih društev (Ljubljana, Maribor, Celje, Koroška, Pomurje, Primorska, Dolenjska, Gorenjska) je velikega pomena sodelovanje z zamejskimi knjižnicami in z bibliotekarskimi društvi iz Nemčije, Avstrije, Italije, Madžarske, Češke, Slovaške in Hrvaške. ZBDS je kot zveza društev, ki združuje preko 1000 članov, včlanjena tudi v svetovno združenje bibliotekarskih društev in knjižnic (IFLA). Znano je, daje doba avtomatizacije omogočila zanesljivejši in popolnejši dostop do informacij ne le iz Slovenije, temveč iz vsega sveta. Tem spremembam sledijo tudi knjižnice, ki so poleg drugega postale tržno zanimive za različne vrste tehnologije (dostop do gradiva, skladiščenje, varovanje, pohištvo, računalniška oprema itd.).
Za organizacijo portoroškega posvetovanja slovenskih knjižničarjev je ob drugih skrbela tudi Mestna knjižnica Piran, ki je organizirala "mrežo" sodelavcev v matični občini. Program letošnjega posvetovanja je bil sila pester in obsežen. Potekal je v tematskih sklopih oziroma sekcijah. Prvi dan posvetovanja je bil posvečen podelitvi nagrad (Čopova diploma in nagrade Kalanovega sklada) ter temi o knjižničarski stroki in knjižničarjih. Drugega dne so bila strokovna predavanja o potrebah uporabnikov kot novimi izzivi za knjižničarje in izobraževanju knjižničarjev pa uporabnikov. Zvečer je sledilo zanimivo predavanje mag. Marte Seljak "COBISS na pragu drugega desetletja", pa predstavitev sponzorjev. Drugi dan posvetovanja je bilo na okrogli mizi sekcije za specialne knjižnice govora o informacijskih tehnologijah v knjižnicah, na kateri so se pogovarjali o vplivu interneta in elektronskih informacijskih storitev na vlogo in delo specialnih knjižnic. Sledila je okrogla miza o potujočem knjižničarju, Martin Grum pa je opravil predstavitev slovenskega biografskega leksikona, slovenske bio-bibliografske zbirke podatkov in računalniškega sistema knjižnic. Vsekakor pa je bil poučen tudi razgovor s predstavniki bibliotekarskih društev iz tujine. Tretji, sklepni dan posvetovanja je bil namenjen trem okroglim mizam oziroma sekcijam: za splošnoizobraževalne, šolske in visokošolske knjižnice.
Slavko Gaberc
МШ
Majda Miklavec
V TRGOVSKO POSLOVNEM CENTRU LUCIJA Obala 114, tel.: 773-617
,0в«м0
SE v PE^0t// PIZZERIA - PUB
шА
PERGOLA
PORTOROŽ - PORTOROSE tel.: 746-775
vsak dan od 17.00 do 02.00 glasba v živo
Prava italijanska pizza pripravljena v krušni peči
špageti, tortelini, ravioli, peresniki
Meso na žaru
NAMESTO SKLADA REZIJSKI OBRAT
Skladu stavbnih zemljišč naše Občine |e bilo letos, tudi v Portorožanu, očitano, da |e naredil premalo. Zato nas je zanimalo, kaj vse |e bilo narejenega do zdaj, ko je še organiziran po starem, z upravnim odborom, ki mu v piranskem primeru predseduje župan.
Po novem Zakonu o stavbnih zemljiščih je gospodarjenje s stavnimi zemljišči določeno kot obvezna lokalna gospodarska javna služba. Občinski svet se je odločil, da se ta služba še naprej zagotavlja v okviru Občinske uprave kot režijski obrat. V nekaterih krogih so si želeli, da bi namesto Sklada ustanovili javno podjetje, a so zaenkrat ideje dali v kot.
In kakšna dela potekajo na področju komunalne infrastrukture v naši občini oziroma kaj se načrtuje za bližnjo prihodnost?
Padna - za vas in naselje Orešje se izdeluje projektna dokumentacija za kanalizacijski sistem s čistilno napravo. Sklad pa je v višini 2,5 milijonov SIT sofinanciral še ureditev večnamenskega vaškega igrišča.
Sveti Peter - Izdelujejo se projekti za rekonstrukcijo serpentin na cesti, ki od Dragonje pelje do vasi in jih predvsem avtobusi izpeljujejo z največjo težavo.
Nova vas - Tudi za to vas se izdelujejo projekti za kanalizacijo in čistilno napravo.
Portorož - Strokovna služba Sklada se že vse leto trudi z odkupovanjem zemljišč ob Belokriški cesti. S pridobitvijo dveh novih moči v Uradu za prostor, jim gre delo nekoliko hitreje od rok. Kdaj se bodo uspeli dogovoriti prav z vsemi za odstop zemljišča (najtrši oreh je na primer lastnik gostišča Čarman), je pač

1.TAZA •rekonstrukcije
m«
ш^шШШШШШШ ■■
Jesen s svojim pišem je že krepko zapihala po piranskih uličicah in včasih že seže do kosti. Čas je spet za pečeni kostanj. V zraku nad Tartinijevim trgom visi topel vonj kostanjev... Vsako jesen znova..., leto za letom. Pečen kostanj sodi k piranskim starim hišam, tu je doma. A zaželimo si ga tudi v Portorožu, pa v Luciji... Zakaj ne pride tudi k nam, jeseni, kostanjar? Da bi nam ogrel srce...
ЛГ 77// ^
odvisno od pripravljenosti ljudi za sodelovanje. Ko bo problem s pridobivanjem zemljišč urejen, bodo končno dani pogoji za začetek rekonstrukcije 1. faze Belokriške ceste. Projektiva inženiring izdeluje -projektno dokumentacijo za kanalizacijo v Pacugu, Invest biro Koper pa jo pripravlja za območje Šentjan. Konec pomladi je bil sprejet spremenjeni zazidalni načrt za območje hotela Palace. Zdaj je na vrsti avstralsko podjetje Toncity, da začne z dolgo pričakovano obnovo hotela (menda je še v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, potem pa bodo pri Toncity-u le morali kaj konkretnega pokazati, ali pa bo treba z njimi prekiniti pogodbo!). V izdelovanju so tudi spremembe prostorskega akta za Fieso in Pacug. Država se je letos pred prihodom srednjeevropskih predsednikov držav odločila na štiripasovnico položiti plast asfalta, kar pa je moral sofinancirati - v višini 2 milijonov - občinski Sklad (za prostor, ki ga občina uporablja kot parkirišče in tudi pobira parkirnino).
Lucija - Projektira se fekalno in vodovodno omrežje za območje Lucan, Kampolin in Liminjan, za katerega bo potrebno v naslednji fazi izdelati še projekt razdelilnega omrežja. V končni fazi pa je izgradnja ceste - ob tem so zgradili še kanalizacijo - od Lucije do Vinjol proti Maliji (izolski del je sosednja občina že uredila). Dela izvaja podjetje Hidro Koper, ki je približno dve tretjini trase razširilo, uredilo robnike, tako da bo ta cesta kot se šika. Zgrajeno je že tudi primarno vodovodno omrežje Malija - Mala Seva - Lucan (v kratkem bo tehnični pregled). Torej bodo objekti po slemenu Lucana vodo kmalu imeli, za bolj oddaljene pa bo treba potegniti še razdelilne vode. Za vodovod je naša Občina Rižanskemu vodovodu primaknila okoli 40 milijonov tolarjev. Sicer pa je v naši občini okoli sto prosilcev za vodovodni priključek.	irS5P
Z izgradnjo tega dela vodovodnega omrežja jih bo torej
[Јч^ nekaj manj. V Luciji čaka na semaforizacijo tudi križišče pri Degrojevem marketu (med cesto Obala in Podvozno). Menda je še nekaj težav z lastništvom bližnjega zemljišča... Težave so tudi z odkupom zemljišč za cesto v Obrtno cono, a tudi tu se - kot za Belokriško cesto - zadeve vendarle premikajo. Projekt za spremembo zazidalnega načrta za območje Obrtne cone pa izdeluje piranska Architecta.
Piran - Letos je končana obnova Tomšičeve in del Grudnove ulice. Do konca tega leta ali na začetku prihodnjega, ko se bodo uskladili interesi vseh investitorjev, naj bi začeli z drugo enako zahtevno obnovo - Župančičeve ulice -
ki bo stala okoli 200 milijonov tolarjev. Kot najugodnejšega izvajalca je Občina izbrala podjetje Alea iz Celja. Občina naj bi v tej investiciji sodelovala s 56 milijoni tolarjev. Pozno pomladi je bilo rekonstruirano tudi križišče pri zapori pred mestom, tako da lahko vozniki parkirnino plačajo pri izhodu, kar je bolj ugodno od prejšnje rešitve (v poslovalnici Trillo pri mandraču). Tudi ta ureditev ni bila zastonj; stala je čez 14 milijonov SIT. Piran ima tudi veliko peš poti. Verjetno najbolj znana je peš pot ob morju do Fiese. Projektivno podjetje Architecta izdeluje projekte za njihovo ureditev.
Strunjan - Projektira se vodovod za območje Svetega Duha. In seveda, najpomembnejše, Občina se z državo pogaja o rekonstrukciji problematičnega križišča na glavni cesti, ki gaje državni sekretar Žarko Pregelj od pomladi imel kar "zamrznjenega" v svojem predalu. Občina je bila pripravljena rekonstrukcijo sofinancirati z 41 milijoni, vendar je hotelo Ministrstvo za promet in zveze iztržiti več. Zdaj se pogovarjajo o deset milijonov višjem deležu Občine (51 milijonov). Če bodo pogajanja uspešna, se bodo strunjanskega križišča kmalu lotili.
Sečovlje - To naselje je bilo letos pravi "srečko" (nenazadnje najbrž tudi zato, ker je župan doma iz tega konca). V Dragonji so končali z izgradnjo osnovnega tekalnega kanalizacijskega sistema s čistilno napravo (potrebno bi bilo zgraditi še sekundarno razdelilno omrežje, za kar pa je zmanjkalo okoli 15 milijonov tolarjev). Potegnili so tudi osnovno vodovodno omrežje, ki pa je ostalo v enaki fazi kot tekalna kanalizacija - potrebno je speljati še razdelilno omrežje. Obnovljena je bila tudi cesta od križišča regionalne ceste do objekta kmečkega turizma Mahnič (vrednost okoli 130 milijonov). 90 milijonov je vredna investicija v primarno kanalizacijo in čistilno napravo v Sečovljah. Sečoveljčani so dobili tudi telovadnico, a to ni bila investicija Sklada.
Piranska občina je torej letos v osnovno infrastrukturo vložila vsaj okoli 200 milijonov, do konca leta pa se bo znesek vrtel že okoli 300 milijonov SIT.
Livija Sikur Zorman
Letošnja poletna turistična sezona se je iztekla. V portoroškem Turistično informativnem centru so seveda pripravili pregled sezone in izpostavili zasedenost turističnih zmogljivosti naše občine.
V juniju je bilo skupno za 20 odstotkov več gostov; za 3% več domačih in 35% več tujih gostov v primerjavi z lanskim obdobjem. Julija je bilo gostov za 19% več: od teh za 10% več domačih in 29% več tujih gostov. Avgusta je bilo 21 % več vseh gostov (6% manj domačih in 46% več tujih). Največja rast pa je bila v septembru - kar za 25 odstotkov. Za 6% je poraslo število domačih, za 38% pa tujih gostov. Pri tem pa je treba poudariti, da je padlo število gostov pri zasebnikih (razen v avgustu, ko je bila zasedenost za 3% večja). Zelo pa je zrastla zasedenost v avtokampih in sicer povprečno kar za 55%. To pa je po drugi strani povleklo za sabo tudi negativno plat: več pritožb stalnih gostov v kampih v Luciji in Fiesi zaradi slabše čistoče in urejenosti. V hotelih, za katere so podatki najbolj točni, pa je bil obisk gostov naslednji: v juniju za 25%, juliju 19%, avgustu 15% ter septembru za 42% več gostov glede na lansko sezono.
In kaj so gostje pri nas najbolj pogrešali? Prospekte (seveda imajo prav, saj jih letošnjo sezono sploh ni bilo!!), kratek informativni prospekt s tekočimi informacijami in planom kraja, ki naj bi bil zastonj. Veliko povpraševanje je bilo tudi po enotnem katalogu hotelskih cenikov, kije sicer bil, a je kmalu pošel. Drugi največji problem letos je avtobusna postaja. Prav sramotno je že, da takšen turistični kraj, kot je Portorož, nima avtobusne postaje (oziroma ima pisarno v Luciji, ki pa ne služi nobenemu namenu, saj tam ni avtobusnega postajališča!). Velja še omeniti, da je vlogo avtobusne postaje oz. nudenje informacij o voznih redih opravljal kar Turistično informativni center. Veliko povpraševanja je bilo še o javnem WC, bankomatu za tuje kartice (edini avtomat, ki ga premore Portorož - avtomat SKB banke, je bil večkrat v okvari, pa tudi sicer sprejema le Eurocard), pritoževali so se nad parkirišči, parkirnimi avtomati (pogosto so bili pokvarjeni) ter na odvažanje avtomobilov s "pajkom".
Sečovlje-Ob letošnjem občinskem prazniku je bila 11. oktobra v Sečovljah slovesna otvoritev najsodobnejše telovadnice pri osnovni šoli, prave lepotice. Telovadnico so svojemu namenu predali predsednik KS Sečovlje, g. Ivan Dekleva, ravnateljica OŠ Sečovlje, ga. Janja Štukelj in slavnostni govornik, župan Franko Fičur. Slavnosti se je udeležil tudi Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. (Foto: Tesnilec ing. Dekleva)
OKTOBER SE PREDSTAVI
Ker ie bil po starem rimskem koledarju oktober osmi mesec v letu, je dobil Ime po latinski besedi octo. Slovensko ime za oktober je vinotok. Starejša imena pa so se: kozoprsk, obračnik, vinsčak ali vinec (po vinu), svetvinščak (po sv. Vincencu, ki goduje 27.), repar ali repnik (po repi), moštnik (po mostu), bedimjek, Irgovec ali bratvin (po trgatvi), desetnik, sredojesen. Vremenski pregovor pravi: Vreme vinotoka, daje za april poroka.
SV. TEREZLJA DETETA JEZUSA, Pomembnejši godi tega meseca so: devica (1873 -1897) - 1- oktobra goduje sv. Terezija Deteta Jezusa, devica (1873-1897). Je zavetnica misijonov, letalcev in cvetličarjev. Letos je ob stoletnici njene smrti Terezijino leto. - 4. oktobra je god sv. Frančiška Asiskega (11821226), začetnika reda frančiškanov, I minoritov in kapucinov. Izredno je ljubil j naravo in vse božje stvarstvo, zato je jj zavetnik varstvenikov okolja, pa živali. In \ trgovcev, ker je bil trgovčev sin. Je eden ; najprikupnejših likov v galeriji svetnikov I katoliške cerkve. Blagega duha sv. Frančiška izraža pozdrav in geslo frančiškanskih redov: "Mir in dobro!" • 7. oktobra je praznik Roženvenske Matere božje. V naši občini sta njej posvečeni cerkvi v Portorožu in Novi vasi.
-	Za god sv. Gala, opata, to je 16. oktobra, vremenski pregovor pravi: Topel, veder sv. Gal, suho bo poletje dal.
-18. oktobra goduje sv. Luka, evangelist. Bil je pisatelj tretjega evangelija in prikazuje Jezusa kot usmiljenega zdravnika duš in teles. Je zavetnik zdravnikov (kar je bil po poklicu tudi sam), slikarjev (po izročilu naj bi naslikal izvirno sliko Marije) in mesarjev (upodabljajo ga z bikom, simbolom starozaveznih daritev). In še pregovora za ta dan: Sveti Luka, repo puka, v roke kuha in Za sveti Luka snegprikuka.
•Za 21. oktober, ko goduje sv. Uršula, devica in mučenka, pa pregovor pravi: Kakor je sveta Uršula pričela, tako se bo zima izpela.
-	28. oktobra godujeta sv. Simon in Juda Tadej, apostola. Sv. Juda Tadej velja za priprošnjika v skoraj brezupnih zadevah. In še pregovor: Simon in Juda se s snegom probuda. Do konca meseca se dan skrajša za 1 uro 33 minut.
ALBERTO PUCER
Portoroška cerkev Marije Roženvenske
, ?/WEL S
na Prešernovem nabrežju v Piranu
Tel.: 066/747-101, 747-102,747-122 Fax: 066/747-100
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočajo.
mMlOGRADflJA
PORTOROŽ
LUDVIK KRIŽMAN, Liminjanska 111, 6320 Portorož, tel./fax: 066/771-397, mobitel: 0609/610-132
prof. zdrav, v/gojo Milica Maslo
ALI SE SAMO NOVEMBRA BOJUJEMO PROTI DROGAM?
Zadnje čase pogosto in mnogo govorimo o drogah. Namesto demistifikacije drog se ustvarjajo novi strahovi, še sama se zalotim v razmišljanju, da je zadeva skoraj nerešljiva, ker ključ ni v rokah tistih, ki delajo preventivo in zdravijo temveč drugje. Država se ne meni kaj dosti za to problematiko, ker se politiki nimajo časa ukvarjati s takimi neperspektivnimi zadevami. Nenazadnje nimajo niti časa, ker se morajo ukvarjati sami s seboj. Slovenija je zasvojena s politiko, kar dopuščamo tudi državljani. Žal v njej nI mesta za mladino in njeno prohodnost.
Državi ni prav nič nerodno naše fante in dekleta pošiljati v komuno v druge države. Namesto izdelkov izvažamo pač naše probleme! Ni nam nerodno, da za zdravljenje naših državljanov plačuje druga država. Nekaterim je pomembnejša preteklost. Kot je videti politike ne zanima, kdo bo v naslednjem stoletju aktivna populacija, ki bo delala, da bodo (in bomo) dobivali svoje zaslužene pokojnine. Morda so računali na to ko predvidevajo podaljšanje delovne dobe. Stari bomo delali, mladina brez dela naj se drogira. če pogledamo na zadevo iz tega zornega kota ugotovim, da strahovi pred naraščanjem alkoholizma, heroinizma, metadonizma in drugih izmov sploh ni tako nedolžna reč, kot se zdi državi. (V zadnjih petih letih ni zmogla tehtne razprave v parlamentu o tej problematiki).
Ljudje, ki poklicno delamo na tem področju, smo soočeni z že kar razširjenim mnenjem, da je življenje "narkomana" nevredno in njegovo reševanje potrata denarja, zato pravzaprav ne moremo biti uspešni. Torej je naše delo nekoristno in se postavlja vprašanje smotrnosti plačevanja le-
tega. Namenoma barvam v sivo to našo realnost, ker je zadosti črna že sama po sebi. Ugotavljam, da nas je še nekaj, ki vsemu navkljub opravljamo sizifovo delo, ker nam je vsak človek - ČLOVEK, tudi če smo jezni nanj, ker si je izbral pot pogube (a ne pozabimo, da je to zanj pot užitka). Z jezo ne moremo delati, zato delamo s toleranco in s spoštovanjem do življenja vseh, ki so še včeraj bili "v redu otroci", danes so pa uživalci drog in mali dilerji. S preprečevanjem in reševanjem kriminala se ukvarja nekdo drug. Zato vprašanja, kaj naredimo proti širjenju drog mi, ki se s preprečevanjem in zdravljenjem odvisnih od drog ukvarjamo, niso naslovljena na prava ušesa. O tem začnimo spraševati politike, ki sprejemjo zakone. Nenazadnje pometimo najprej pred svojim pragom in se vprašajmo, kaj sami naredimo, da bi ta svet bil tudi svet mladih. Kakšne zglede nudimo? Do kdaj bomo investirali v stavbe in infrastrukturo (ki ji ne oderekam pomembnosti) in ne v otroke, mladino in ostalo prebivalstvo?
Problemu naraščanja odvisnosti ne bi smeli posvetiti le mesec dni običajno malo učinkovitih aktivnosti, ki ljudi le opozorijo na problem. Vse naše življenje bi morala prepletati zavest, da smo za problem krivi vsi z našo ignoranco, molkom, prezirom, predsodki, nestrpnostjo, primitivizmom, senzacionalizmom in podobnim. Potrebovali bi mnogo več pozitivne usmerjenosti, kot jo premoremo - zapeljani od politikov vseh vrst, ki nam odtegujejo pozornost od bistvenih problemov preživetja naroda in njegove kulture. Poglejmo si v oči. Ne zato da bi videli ali smo "zadrogirani", temveč da bi videli človeka. In ko boste morda zvedeli, da v vaši soseki obratuje center za zdravljenje odvisnosti od drog, ne bojte se. Ljudem samo pomagamo. Spremljamo jih do razpotja, ko sami izberejo pot: ali v rešitev ali pogubo. Odgovornost je posameznikova.
Prepovedan sadež je najslajši...
Mamila, zlo sodobnega sveta, ne prizanašajo nobenemu. Pa ni bilo vedno tako. Mamila v preteklosti niso imela tako negativnega prizvoka, zlasti ker niso bila povezana z negativnimi družbenimi pojavi: s kriminalom, prostitucijo in kugo tega stoletja, aidsom. Nekoč so v ameriških pivnicah ponujali viski in kokain. Sigmund Freud je navdušeno pisal o kokainu, podobno kot angleški pesnik iz obdobja romantike Coleridge o laudanumu, mešanici opija in alkohola. Proizvajalci osvežilnih pijač (pepsi in kokakola) so iz svoje pijače odstranili koko, ko so ugotovili prave lastnosti te droge.
Dve rastlini sta poglavitni vir za večino, sedaj nedovoljene, proizvodnje drog. V zakotnih predelih Azije vzgajajo opijev mak, ki raste tudi na nerodovitnih tleh in kmetom, ki ga gojijo, zagotavlja zgolj preživetje. Tudi na drugi strani Zemlje, na pobočjih Andov, bosonogi kmetje gojijo in obirajo liste koke. Droge gojijo na najbolj oddaljenih in brezpravnih krajih na svetu, so zunaj dosega in vpliva vlad. Njihova ilegalna distribucija omogoča posrednikom ogromne zaslužke. Seveda mnogo večje, kot so zaslužki kmetov. Na tej tihotapski poti pušča svoje žrtve tudi na vmesni postaji, kot je Slovenija. Tako med uživalci kot tudi med "dealerji". Ne verjamete! Ali ste prešteli mrtve med mlado generacijo (mnogim je v kartotekah zapisan vzrok samomor) samo pri nas v slovenski Istri ali pa šoferje na Gorenjskem? Kaj žene ljudi k uživanju mamil? Narkotika sta tudi tobak in alkohol, a je njuno uživanje dovoljeno, čeprav vedno bolj omejeno. Primerjajte prohibicijo v tridesetih letih v Ameriki in razrast kriminala v tistem času, pa boste dobili odgovor, kdo pridobi z legalizacijo uživanja drog.
Človek je bil pregnan iz raja zaradi zaužitja prepovedanega sadeža. Če jabolko ne bi bilo prepovedano, bi imeli raj na zemlji.
Mitja Jančar
,ф
KEMIČNA ČISTILNICA
POZAMENTERIJA
LiMiNjANskA 78 - LucijA - (v STC ob O.S. LucijA) - teI 770 970
iN '
Ra<ü sivATE Ali kRpATE' Pni nas Ukko dobiTE vse! - ModNi quMbi (VERSACE, CHANEL, ERHEB!,.)
' obRobiNi TRAkovi - boiduRE, čipkE
' SUUNEC GÜTERMANN
' TERMOAplikACijE ZA STARE iN мУе ' šiviljski pRiboR iN še iN še j
8M2.50 irv 16M9k soboTA 9M2.50
Liminjanslu c. 78
NUDIMO VAM
boqATO izbiRO ŽENSkih NOCjAViC
KP
1			П№	
		ŠOLA		

> PU
PORTOROŽ
VODA NAŠA DRAGOCENA
Letošnje poletje smo prebivalci Slovenske Istre že drugo leto zapored plačevali dražjo vodo kot ostali državljani. Kot pravijo na Rižanskem vodovodu je to nujno, če hočemo nadaljevati z gradnjo infrastrukture za vodno oskrbo in redno odplačevati drag mednarodni kredit. Slovenska vlada, ki je poletno povišanje blagoslovila (župani treh obalnih občin pa so temu kot ovčice posklušno prikimali), pa zaenkrat - kot pravi - ni pripravljena pomagati pri njegovem odplačevanju. Kakšnih posebnih protestov zaradi te sezonske podražitve ni bilo zaslediti (vsaj v medijih, ljudje smo doma in ob bifejskih šankihkar pošteno bentili).
Najbrž je vsem v piranski občini še preživ spomin na pomanjkanje vode v poletjih '86 in '87, zato vodo raje molče plačamo, samo da jo imamo. Plačujemo seveda vsi - za infrastrukturo, ki ni namenjena le tukajšnjim prebivalcem, ampak tudi turističnemu gospodarstvu, od katerega pa država tudi živi, a gaje poleti s ceno vode brezusmiljeno privila. Če pa prebivalcem piranske občine še prišepnejo, da bo po letu 2000 prenehala k nam pritekati voda iz hrvaških Gradol, smo za vodo pripravljeni odšteti še kak tolar več.
Pa nam je tako kot nalašč pred oči prišla seminarska naloga osnovnošolke Petre Jančar, ki jo je pripravila ob letošnjem 4. mednarodnem raziskovalno izobraževalnem taboru UNESCO, ki je potekal konec septembra na osnovni šoli v Piranu. Naloga govori o vodi oz. vodnjakih v Piranu. In ker živimo v prikritem strahu, da bodo lepega dne naše pipe preprosto usahnile, je dobro vedeti, kakšne načine zbiranja vode so si omislili v Piranu naši predniki. Morda bi se morali včasih ozreti po njihovih izkušnjah.
Livija Sikur Zorman
Petra Jančar
VODA
ŽEJA JE HUDA STVAR
Vsa živa bitja potrebu|emo za svoje živl|en|e vodo. Voda nam |e potrebna za plt|e, za kuho, za telesno nego in za snago. Vse te potrebe |e imelo seveda tudi mesto Piran. Poskušala bom ponazoriti oskrbovanje z vodo v Piranu, preden |e bil v letih 1933 - 34 dokočno zgrajen mestni vodovod. Brez vode ne bi bilo življenja. Kljub temu da tri četrtine zemeljske oble prekriva voda, pa je ne najdemo samo v rekah, morjih, potokih in mlakah, ampak tudi kot talno vodo. Talna voda lahko privre na dan kot manjši studenec ali pa ostane pod zemljo in |o črpamo s pomočjo vodnjakov.
PIRAN
Mesto Piran se je začelo razvijati pod hribom na območju Castela. Njegove prve meje so bile: Carrara grande (IX. korpus), La Calle San Giacomo in Calle di San Stefano (Trubarjeva in Budičinova z zaključkom na Pusterli). Po tej liniji je potekalo tudi prvo obzidje.
Opisani potek predstavlja tektonsko prelomnico s hriba Svetega Jurija proti morju. Taka tektonska prelomnica je vedno predstavljala prvi kamen za snovanje mesta in prvi temelj za obzidje. Tako omejen teren je predstavljal klimatsko najbolj ugodno lokacijo: hrbet zaščiten pred nevihtami in burjo, pobočje pa orientirano na jug. Ob vznožju - na današnjem Trgu 1. maja, so bile plitvine in sipine, kjer so bili na obalo potegnjeni čolni in mreže. Na vrhu hriba je bila opazovalnica, morda tudi manjši tempelj za darovanje božanstvu, in pokopališče. Poleg tega so bile hiše nekdaj nižje. Območje punte je predstavljalo plitvino, območje malega mandrača prav tako. Glavni dostop v mesto je peljal s kopne strani: delno prek ulice IX. korpusa, delno prek Carrare di Raspo (Rozmanove ulice), predvsem zato, ker je del današnje Rozmanove ulice bil še plitvina.
Ob tektonski prelomnici lahko najdemo vodne izvire, predvidoma dovolj bogate, da so spodbudili stare prebivalce k naselitvi. Na tem območju sta bila dva javna vodnjaka. Prvi je bil v bližini bivše cerkve svetega Andreja na Pusterli in so ga podrli na začetku prejšnjega stoletja. Temu vodnjaku nisem mogla uspešno določiti njegovega natančnega položaja. Drugi vodnjak je bil v Luprici, natančneje na križišču ulice Sv. Maksimiljana (današnja Gallusova) in Grajske ulice.
Skozi desetletja so se zahteve po površinah večale in mesto se je postopoma spustilo proti plitvini tako, da jo je nasipavalo in si pridobivalo površino za razvoj. Od tu se je razvilo drugo območje, Porta Domo, ki je bilo bivalno bolj ugodno. Organiziral se je prvi večji trg in občinska struktura, vodnjak - cisterna in podobno. Del ulice Porta Mughera je ostal s še vedno slabo strukturo ulične mreže, verjetno popolnjen zelo pozno, vendar pa je mesto v trenutku, ko se je začel odvijati trgovski promet, začelo vzdrževati svetilnik na izpostavljeni plitvini in je postopoma pozidalo tudi ta del. Na severnem obrobju ni bilo nobenega pristanišča, kar nam pove, da je mesto s svojo shemo najprej zavarovalo južno pristanišče. Na južno pristanišče je mesto odprlo dvoje vrat: Porta Campo in verjetno še ena vrata, proti zalivu, ki jih danes ni več. Pred vrati
se je nahajalo polje, kjer je potekal del zunanje trgovine. Mesto je bilo močno strnjeno že ob nastopu krščanstva. V tem delu najdemo samo vodnjak z izvirom vode pri cerkvi Sv. Petra. Na nasutih - novih delih mesta pa so vodo lahko shranjevali samo v cisternah.
Zadnjo razširitev mesta opazimo na področju Marčane. Izvršena je bila v dveh fazah. Najprej v sklopu mestnega obzidja (zgrajeno leta 1452) in potem, ko je minila nevarnost turških vpadov, še izven mestnih meja. To področje je še najbolj bogato z vodo, zato nas ne čudi, da tam še danes najdemo vodnjake. Te vodne izvire so Pirančani uporabljali za zalivanje polj in kot pitno vodo takrat, ko je v mestu nastopila huda suša. Mogoče prav zaradi pozne poselitve tu ne najdemo arhitektonsko atraktivnih vodnjakov. VODNJAKI
Ker je voda zelo pomembna za življenje, jo tam, kjer ni vodovoda, zajemajo iz vodnjakov. Najpreprostejši vodnjak je v izvir zabita cev, skozi katero teče voda noč in dan. Na mnogih krajih priteka voda v močnem curku skozi cevi, vdelane navpično v zemljo ali v skalovje. Studence te vrste imenujemo arteški vodnjaki. Po večini se pitna voda nabira le na dnu globokih jam. Iz njih jo zajemajo na razne načine: ponekod s čebrom, privezanim na vitel, drugod imajo čeber, obešen na dolgi palici. Mnogo bolj higienski so povsem zaprti vodnjaki s črpalkami.	D^^
P^5 VODNJAKI V PIRANU
V Piranu so poznali kar veliko javnih in tudi zasebnih vodnjakov. S pomočjo slikovnega materiala in anketiranja Pirančanov sem napravila naslednji popis vodnjakov.
1. Pozzo di Luprica. Nahajal se je na križišču današnje Gallusove in Grajske ulice. Na njem je bil grb z levom Svetega Marka, nad njim je pisalo: "1485 ADI VINTI MARCO". Zasuli so ga 15. julija 1937, ker ga zaradi izgradnje vodovoda niso več potrebovali. Pustili pa so nadzemni kamniti podstavek. Ta je izginil po II. svetovni vojni.
Z. Vodnjak na trgu I. maja je pravzaprav cisterna. Postavljena je bila leta
1776.
samostana. Po zadnjih podatkih je ta cisterna hranila kar 300 m3 vode
5. Javni vodnjak je tudi na Rokovem trgu pred cerkvijo Svetega Roka. Talno vodo so iz njega črpali z ročno črpalko.
Je edini javni vodnjak, ki je ostal do danes. Na vrhu cisterne sta dva kamnita podstavka šesterokotne oblike. Za mesto nista pomenila samo pridobivanja vode, ampak tudi okras. Vhod vanj krasita kipa Pravice in Postave. Stari Pirančani so ju imenovali enostavno Adam in Eva. Nasproti tega vodnjaka je bila nekoč mestna hiša. Na severni strani stojita v vogalih dva toskanska stebra s "puttoma" na vrhu. Gola dečka sta nekoč držala cevi z bližnjih streh, s katerih se je deževnica stekala v vodnjak.
3. Poleg vodnjaka Luprica in vodnjaka pri cerkvi Sv. Andreja je bil najstarejši piranski vodnjak med Tartinijevo hišo in cerkvijo Sv. Petra. Označen je na najstarejših piranskih zemljevidih.
6. Zasebni vodnjaki so bili v atrijih hiš. Zelo znan zasebni vodnjak je v starem vrtcu.
7. V območju Carrare grande (IX. korpus) je bilo veliko zasebnih vodnjakov. Znana sta mi vodnjaka v hiši" Venier" in v starem vrtcu. [ß^
4. V Križnem hodniku je cisterna, nad katero so postavili kamnit podstavek. V njej se je zbirala voda s streh samostana. Vodo so uporabljali prebivalci
5 8. Nekateri manjši zasebni vodnjaki so bili pri naslednjih stavbah:
-	palači Apolonio, (Župančičeva in ul. Svobode),
-	Leninova 1 - ta vodnjak ima iztok v morje, tako da je vprašljivo, ali so
-	Župančičeva ulica
20,
-Gortanova 16,
-	Gortanova 21 - ta vodnjak je sedaj zasut v hiši,
-ulica Svobode 69 in 87,
-Marušičeva22, -Prežihova6, -Vrtna 5 in 7, -Matteottijeva22-tu so imeli cisterno za deževnico in izvir,
-	v Spacalovi hiši na Punti-vodnjak je sedaj zasut,
-Tomšičeva 41 in 43.
V teh hišah so živeli bogatejši Pirančani, ker so si pač lahko zgradili svoje vodnjake. Revnejši meščani so uporabljali javne. VODOVOD
Zaradi vedno večjih potreb po vodi so že na koncu prejšnjega stoletja zgradili mestni vodovod, v katerega so zajemali vodo iz bližnjih vodnjakov. Našla sem podatek, da je imelo mesto že leta 1892 svoj vodovod. Oskrbo mesta z vodo so dokončno rešili z velikim vodovodom, ki so ga zgradili v letih 1933-34. Črpalke so postavili na pobočju Seče, blizu današnjega diskonta in skladišča M-Degroja.
Da je mesto takrat imelo resnično dovolj vode, priča postavitev fontane na Tartinijevem trgu.
VIRI:
1.	Tone Mikeln, dr.Miroslav Pahor: PIRAN
2.	Pietro Fonda, Giorgio Dolce, Maria Pagliaro: PIRANO LE NOSTRE RADICI
3.	več pisateljev: MLADI VEDEŽ
4.	Stefano Lusa: PIRANO UN'IMMAGINE
Akcija Nikoli sam 97 na epilogu
Rdečemu križu Sloveni|e |e v letošnji akciji zbiranja finančnih prispevkov v podporo humanirarnih programov, ki |e potekala pod geslom "OBARVAJMO JIM ŽIVLJENJE" do 20. oktobra 1977 uspelo zbrati 64.184.167,00 SIT. Opravili so žb tudi analizo, komu oz. za kaj so se donatorjl odločili podariti svoj denar.
Podatki kažejo, da se je daleč največ darovalcev - 88,02 odstotka -odločilo sredstva nameniti za materialno pomoč socialno ogroženim posameznikom ter družinam. In kako so se odločili darovati drugi? Za programe pomoči bolnim, ostarelim in invalidom je dalo denar le 7% darovalcev, 3,11 % so se odločili podpreti letovanje socialno ogroženih otrok, 1,49% darovalcev je namenilo sredstva za programe premagovanja vseh vrst zasvojenosti, 0,40% seje odločilo za brezdomce, preostali pa so se odločili podpreti programe dela z mladimi ter mednarodnega humanitarnega prava. Kot pomoč je Rdeči križ za vso državo pripravil 22.156 paketov z enotno embalažo ter logotipom. Kriterije delitve omenjene pomoči so oblikovali na podlagi uradnih podatkov Zavoda za zaposlovanje (po podatkih z dne 30.07.97 oz. tistih posredovani 10.09.1997) po številu brezposelnih oseb ter uradnih podatkov Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za mesec september (posredovani so bili dne 13.10.1997) o prejemnikih denarnega dodatka oziroma edinega vira denarne pomoči.
Za piransko občino ti kriteriji v praksi predstavljajo: 656 brezposelnih, 46 oseb - prejemnikov denarnih dodatkov, edini vir denarne pomoči pa ima 15 občanov. Tem ljudem bo piranska organizacija Rdečega križa razdelila stodva prehrambena paketa, ki jih bodo prostovoljci RK razdelili v prvi polovici novembra letos.
V.K.
ZAŽIVELI KROŽKI RDEČEGA KRIŽA
V letošnjem šolskem letu je Območna organizacija Rdečega križa Piran pričela s projektom t.i. Krožki Rdečega križa, ki naj bi služili primarni preventivi - kot prizadevanje proti boleznim odvisnosti oz. učenje antropohigiene (Po dr. Jožetu Ramovšu pomeni to vse načrtno prizadevanje za vsakdanjo, slehernemu človeku mogoče preprečevanje zagat v smeri izboljševanja kakovosti človeškega življenja na vseh ravneh). Z omenjenim projektom so pri Rdečem križu želeli, da bi učenci in dijaki kar najbolj koristno in smiselno preživeli prosti čas. Pri tem vključujejo znanje za večjo kakovost in smisel življenja.
Globalni cilji krožkov so: širjenje in vzgajanje humanitarnih, predvsem pa moralnih vrednot med mladimi, mlade vzgajati za zdrav način življenja, saj je naše zdravje naša pravica in dolžnost, jih pridobiti za prostovoljno delo, kot posebno vrednoto in kot nasprotje potrošništvu.
Krožki že delujejo v naslednjih šolah: na osnovni šoli Vincenzo de Castro v Piranu, kjer je mentorica Daniela Božič, v Srednji zdravstveni šoli v Piranu z mentorico Karmen Prodan-Gregorič, na piranski osnovni šoli Cirila Kosmača je mentorica Zlata Milič in na portoroški podružnici, kjer krožek vodi Valentina Klemše. Skupine vključujejo od enajst do sedemindvajset otrok oz. mladih. Sestajajo se vsak teden po eno šolsko uro.
"Človek še nikoli ni bil tako blizu vesolja in tako daleč od sebe", je zapisal nekdo, katerega ime je šlo iz spomina.
S projektom, ki si ga je zastavil Rdeči križ, smo prepričani, da bodo mladi v svojevrstni umazaniji naših dni kot je živčnost, praznina življenja in hiter tempo obenem, hlepenje in malodušje hkrati, sla po idealnih medčloveških odnosih v nasprotju z dejanskimi razvalinami zakona, družine in prijateljstva, znali izluščiti zdravo zrno od plevela. In prav v sprejemanju življenja takega kot je, se lahko naučimo zaživeti srečno in ustvarjalno, brez kakršnih koli umetnih dražljajev, ki nam jih ponuja droga in druge oblike odvisnosti.
Valentina Klemše
spuščali vodo le z notranjega dvorišča,
PORTO ROŽ AIM O V 5PORTIMI KOTIČEK
Šport za vse starosti:
Naši balinarji
Dvanajstega oktobra so imeli balinarji Obalnega balinarskega združenja Slovenska Istra svoj končni turnir v Hrvatinih. Tam so se zbrali balinarji in ženske lige. Priključili so se jim že balinarji Izole in Antene z Belega Križa, ki tekmujejo v višjih ligah. Pregledali so celoletno delo devetnajstih klubov in prizadevanja posameznikov. Poglejmo, kako uspesni so bili balinarji in balinarke naše občine!
V A-ligi je BK Lucija zasedel 2., v ženski ligi pa je BK Prijatelji Portorož pristal na 3. mestu. Na zaključnem turnirju so zasedli prva mesta in pokale: BK Antena, BK Lucija in BK Prijatelji-ženske.
Med letom so člani, mladinci in pionirji tekmovali v posameznih disciplinah. Tekmovanja so bila klubska, področna in državna. Enes Husanovič se je tako v igri posamezno prebil vse do državnega prvenstva. Dosegel je drugo mesto med mladinci. Teo Kolarič, iz istega kluba, je bil posamezno med pionirji šesti. V prvenstvu Obalne balinarske zveze Slovenska Istra so bili doseženi naslednji rezultati:
-	člani: pri igri v "krogu" je bil tretji Ivo Goljuf, četrti Kemal Husanovič, pri natančnem zbijanju je bil drugi Robert Kontič, tretji Milan Kante;
-	mladinci: posamezno -1. Enes Husanovič, 3. Boris Radoslav, hitrostno: prvi spet Enes Husanovič, drugi Boris Radoslav;
-	ženske: posamezno - tretja je bila Veronika Fuks;
-	člani dvojice: 2. Antena, 3. Lucija;
Tako so bile ženske ekipe OBZ Slovenska Istra pripravljene na zastek tekme na finalnem turnirju v Hrvatinih letos 12. oktobra.
- mladinci: natančno zbijanje - 2. Boris Radoslav, tretji Enes Husanovič.
V	sedmih odigranih tekmah se je kot najboljši v posameznih disciplinah izkazal Milan Kante, ki tekmuje za BK Lucija. Dosegel je najboljši rezultat v "krogu" (28 točk), prvo mesto v preciznem zbijanju in prvo mesto posamezno (83,3%).
V	ligaškem tekmovanju minule sezone je OBZ Slovenska Istra dosegla pomemben uspeh. Jadran Izola se je obdržal v prvi državni ligi, balinarji Antene so se uvrstili v prvo državno ligo, Oljka se je obdržala v drugi državni ligi. Žal pa se Trti in Luciji zopet ni uspelo prebiti skozi kvalifikacije v drugo državno ligo zahod. V naši občini balinarski klubi nimajo pogojev za celoletni trening, saj ne premoremo prekritega balinišča in - razen Lucije - niti štiristeznega igrišča, kije pogoj za igranje v višjih ligah. Prav zato si naše balinarke in balinarji zaslužijo vso pohvalo in podporo. Tako, da jih vzpodbudimo za še večje uspehe. Zato ste gledalke in gledalci vabljeni na balinarske tekme in k spodbujanju igralcev v tem lepem športu, primernem za vsa življenjska obdobja.
ARCHITECTA
d.o.o./s.r.l.
TARTINIJEV TRG 15, 6330 PIRAN P.ZZA TARTINI 15 6330 PIRANO TEL 066/75-594, 75-982, FAX 74-562
Posredujemo pri nakupu, prodaji, menjavi in najemu vseh vrst nepremičnin na Slovenski obali!
PRODAMO:
-	PIFRAN več manjših stanovanj od 20-40 m2
-	PARECAG štirisobno stanovanje 115 m2, vrt 400 m2, garaža, pogled na morje
-	PORTOROŽ, dvosobno stanovanje 46 m2 v II.nad..prenovljeno takoj vseljivo.
-	NOVA VAS hiša 150 m2, 4000 m2 zemljišča. Ugodno!
-	Sv. Peter nova hiša 250 m2, 1700 zemljišča, izredna lokacija. KUPIMO:
-	za znanega kupca enosobno stanovanje v Luciji do III.nad. plačilo z gotovino TAKOJ
-	v Fazanski ali Šolski ul. trosobno stanovanje do III. nad.
URADNE URE od PO-PE od 8-15 ure in SR 8-17 ure (za naročene stranke tudi po dogovoru).
PORTOROŽAN O V ŠPORTNI KOTIČEK
Potrebujejo še štiristezno balinišče
Plesalci Klwija uspešni še naprej
Po vztrajnem dolgoletnem delu so se končno uresničile sanje okoli šestdeset članskega portoroškega Balinarskega kluba "Antena-Hausbrandf. Uvrstili so se v I. slovensko ligo.
Balinarski klub Antena-Hausbrandt so ustanovili leta 1980. Sedež je imel na Belem Križu, v stavbi, ki ji pravimo Dom družbenih organizacij. S prostovoljnim delom so si balinarji Antene na zemljišču Mercator-Degroja, pod njihovo restavracijo na Belem Križu, zgradili dvostezno balinišče.
Belokriški klub deluje v pionirski, mladinski in članski sekciji, trudijo pa se sestaviti še žensko ekipo. Balinarska aktivnost v klubu je sestavljena iz obveznega dela (tekmovanja v ligi, posamezna prvenstva enojk, dvojk, natančnega, pa hitrostnega balinanja za pokal Slovenije, klubsko, območno in zvezno) in rekreativnega balinanja (prijateljska srečanja - mednarodna, medklubska in sindikalna).
Letni tekmovalni programi so obširni in zahtevni, vendar jih balinarji kluba Antena uspejo zmeraj uresničiti. Kot večino klubov tudi njih tarejo finančne težave. Finančne vire pridobivajo s članarino, večji del pa s pomočjo sponzorstva in pomoči večjih podjetij in drobnega gospodarstva.
Največja sponzorja kluba z Belega Križa sta fima Hausbrandt in portoroška igralnica Casino'.
Skupščina balinarske zveze Slovenije je za klube, ki tekmujejo v državni ligi, sklenila, da si morajo v naslednjem letu urediti štiristezno balinišče. Zato se bo Balinarski klub Antena-Hausbrandt po pomoč obrnil na krajane, Krajevno skupnost Portorož, podjetja in obrtnike. V svoje vrste pa radi sprejmejo tudi nove člane, še posebej mlajše, zato se, ljubitelji balinanja, opogumite.
R.K.
V novi plesni sezoni so se plesalci skupine KIWI ponovno odpravili na pot po dobre rezultate. 27. septembra sta Mirna Vesellnovlč In Boris Tone|c na evropskem prvenstvu v showw dancHJ v Bratislavi dosegla za n|i|u odlično 8. mesto (8/251 v kategoriji Mixing Blues.
Pravkar pa so se vrnili s tekmovanja za pokal Slovenije v akrobatskem rock'n roll-u z zmago v pionirskem 2. razredu. Tjaša Bedene in Niko Sardoč sta se tokrat resnično potrudila. V isti kategoriji sta Nicoletta Tul in Tirni Kos dosegla 9.
mesto.Trema je bila tokrat velika, saj sta prestopila v višjo kategorijo in za boljše rezultate bo potrebno še malo počakati. Pa kar korajžno naprej! Prvič je nastopila naša najmlajša plesalka Dora Kovač (7 let) iz Portoroža in z bratom Rudijem osvojila 1. mesto v kategoriji mini. Tudi Mirna Veselinovič in Boris Tonejc, ki plešeta v članskem B razredu, sta se potrudila in prinesla domov 3. mesto.
Ekipa, ki se je povzpela na vrh II. državne lige in se uvrstila v I. državno ligo. Z leve proti desni stojijo: Roman Kontič, Robert Kontič, Zdravko Taäcar, Tadej Kontič, Silvo Barbaric. Čepijo: Jože Bembič, Damjan Šuligoj, Boris Radoslav, Bojan Taäar. Za uspeh BK Antena-Hausbrandt so poleg igralcev zaslužni še: tajnik kluba Toni Mravljak, Marjan Švagelj, Ivan Radoslav, Enzo Mavrič, Marijo Fabris, Ivan Šuligoj, Albin Barbaric, Toni Kobal, Lučano Grozič, Iztok Rusjan, Nevio Kocjan, Viktor Žerjal in ostali.
Portoroški zbor srebrn v Gardi
V Riva del Garda v Italiji je bil med 22. in 24. oktobrom Mednarodni festival pevskih zborov. Nastopilo je 88 zborov in pelo nad 3000 pevcev. Portoroški zbor je tekmoval v kategoriji tradicionalne glasbe, v kateri je bilo 19 zborov in prejel srebrno plaketo. Zboru je dirigiral dr. Mirko Slosar, ki je Portorožane v treh letih uspel privesti do srebra.
borzno posredniško družba
PFC
_llnterfin
Primorski Finančni Cenler Inlerfin
Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100
nakupi in prodaje vrednostnih
papirjev na borzi, ■
nakupi in prodaje privatizacijskih
delnic, s katerimi se še lahko trguje, ■
vpis investicijskih kuponov
vzajemnega sklada PIKA, ■
poleg tega pa nudimo tudi storitve terminskih poslov in leasing.
Adriatic W
agent
i^J pooblaščena agencija
•	SKLEPAMO VSE VRSTE ZAVAROVANJ
•	NUDIMO CELOTEN ZAVAROVALNI SERVIS •OPRAVLJAMO CENITVE IN LIKVIDACIJO VSEH ŠKOD •NUDIMO PRAVNO SVETOVANJE
Posebna ponudba!
Vsi, ki boste pri nas sklenili obvezno avtomobilsko zavarovanje, boste sodelovali v žrebanju lepih nagrad.
1.	nagrada: Brezplačno enoletno obvezno avtomobilsko zavarovanje
2.	nagrada: Aparat za gašenje
3.	nagrada: Več praktičnih daril
To pa še ni vse!
Vsi, ki ste ali še boste v naši agenciji ali preko našega zastopnika sklenili katerokoli zavarovanje, boste sodelovali v posebnem letnem žrebanju.
1.	nagrada: 7-dnevni paket v hotelu Krka v Strunjanu
2.	nagrada: Več praktičnih daril
Javno nagradno žrebanje bo sredi decembra meseca v uredništvu Mandrača.
Varno je lahko tudi prijetno.
Lucija, Portorož/ Obala 107 - tel.& fax.: 066/ 771-884
Če hočeš nekaj biti, če hočeš uspeti, če hočeš večno živeti, moli.
Torej bom molil.
Če si bog v nebesih, ne bodi z vero bolj nasilen, kot ti je to pri nas dano. Vsi cerkveni hrami širom naše (tudi tvoje) dežele so v petih letih (ali peti postaji naše in tvoje dežele) preoblekli svoja pročelja in uredili svojo notranjost.
Vedno sem bil prepričan, da komaj preživite in bilo mi je žal, pa sem se zmotil. Dano vam je več, kot nam ljudem in zahtevate še več. Jemljete tudi tam, kjer boste prizadeli najmlajše. Stari piranski vrtec naj bi vam država vrnila. Rekel boš, da nam bo dala država potem drugje. Pusti to. Vrtec je star, zanemarjen, a vseeno prekrasen.
Če si, šepni svojim poslancem (ne mislim tistih državnih), da se odpovedo pohlepni misli in podare stavbo našim in tvojim varovancem.
Ne dovoli sejati nesporazume ali celo sovraštvo. Že boj proti splavu je nerazumen, kajti mladim mamicam ne pomaga ne država, ne cerkev, še družina se jim največkrat odpove.
Če si, obdrže naj tvoji poslanci verouk v cerkvah in župniščih kot dosedaj, ker smo se Slovenci tega v petdesetih letih tako navadili, daje natezanje okoli tega - verouk v šolo ali ne - tvoji partiji prej v škodo kot korist.
Gozdov ima Slovenija toliko, da če tvoji poslanci dobe nazaj kar zahtevajo, postanemo Slovenci romarji, ker nam bodo ostale le ceste, na katerih bo tam, kjer bodo vodile skozi gozd, stale mitnice in bomo še ob denar.
Če si, stari prijatelj, stori nekaj! Iz mene ne govori jeza, marveč nerazumevanje, kajti sam svariš pred napuhom, lakomnostjo, nečistostjo, nevoščljivostjo, požrešnostjo, jezo in lenobo.
Naj se dviga moja molitev kakor kadilo.
Rudi Mraz
PISMA PORTOROŽANU
EKO PIRANSKI TURIZEM PO RALKANSKO
Obračam se na občinske svetnike ter župana, gospoda Franka Fičurja!
Gospod župan, gospe in gospodje svetniki Pirana, z grenkobo v ustih in z zatisnjenimi nosovi hodimo po piranskih ulicah in okoli mesta. Na vsakem koraku nas spremlja smrad iz kanalizacije, po pasjih in mačjih iztrebkih ter smeti. Ob pomolu za privez čolnov plavajo madeži odpadnega olja, nafte ter drugi odpadki... Veliko mladine v večernih urah tava po mestu - pijana in drogirana.
Pa kozja steza do Fiese, ki je nezavarovana, smrtno nevarna. In Fiesa, ki naj bi bila naravni rezervat, je bolj podobna ciganskemu naselju kot zeleni oazi. Že ob prihodu v dolino jezerc pričaka obiskovalca smrad po odvrženi reciklaži, hrani in drugem... Kot smetnjaki služijo ob drevesa privezane črne vreče. Kamp še najbolj spominja na romsko naselje. Novi betonski pomol je, kot da Slovenci ne bi poznali boljše arhitekture. Turizem, ki je najpomembnejša gospodarska panoga v občini Piran, si teh problemov ne bi smela privoščiti! Gostje v mestu se nad vsem tem zgražajo, nekateri pa se začno obnašati enako, kot se nekateri ne ravno kulturni občani Pirana. Kulturna raven v mestu je posledica preteklega obdobja, ki se odraža v sedanji čas. Z novimi prebivalci se je spremenilo kulturno-etnično okolje. Prebivalci, ki izhajajo iz drugačnega socialno-kulturnega okolja - imajo pač tudi do okolja drugačen odnos (prišleki iz nekdanje Jugoslavije in balkanskih držav).
Človek se lahko sprašuje, kje je tu PODALPSKO-MEDITERANSKA KULTURA SLOVENCEV (predvsem v odnosu do okolja), če vemo, da so na tem območju živeli pretežno Italijani, ki so v vseh pogledih imeli evropske nazore in navade. Sedaj, ko smo samostojna država, pa naj bi se še naprej učili vsesplošnega balkanizma? Ali pa je v glavah mestnih svetnikov in župana še zmeraj realsocialistična miselnost? Upam, da boste začeli [kg
J
РЗ^ odpravljati te probleme, udarili po mizi in zaceli delati kot možje besede. Sicer nam v mestu in njegovi okolici grozi še nadaljnje poslabšanje razmer: še več smeti po mestnih ulicah, odpadkov okoli smetnjakov, neznosno zaudarjanje iz kanalizacije in celo možnost kužnih bolezni, še več odpadkov v morju in ob njem... Fiesa pa - čeprav naravni rezervat - bo še večje cigansko naselje s kampom, ki ne sodi v ta prostor.
Velikokrat se zgledujemo po drugih državah, kjer imajo vse to bolj urejeno in znajo poskrbeti za čisto okolje. V mislim imam nekatere evropske in skandinavske države. Zakaj se ne bi zgledovali po njih in imeli takšnih predpisov in zakonov tudi pri nas? Le kaj nam preprečuje takšne predpise sprejeti na občinski ravni? S predpisi na občinski ravni lahko za kršitve v zvezi z onesnaževanjem okolja predvidimo visoke kazni (tudi če na primer nekdo brezbrižno odvrže cigaretni ogorek na javno mesto). Tako bi lahko pomagali polniti občinsko blagajno. Denar pa bi namenili za obnovo mesta, po drugi strani pa bi imeli čisto okolje.
Še in še bi lahko našteval probleme mesta... A čemu, če imamo toliko pristojnih in odgovornih, ki zgolj hodijo v službo po plačo in nosijo takšne in drugačne kravate? Ali pa smo še v obdobju realsocializma in balkanizma, ko so nas naučili, da namesto nas mislijo tovariši, kajti tovariši imajo vedno prav.
Miroslav Žerjal, Piran
РОХтгЈс
ŽELEZNINA, Obala 111 v Luciji
*	Expres izdelava ključev
*	Računalniško graviranje
*	Pokali, športna priznanja
*	Štampiljke
Za nakup nad 5.000 SIT: 3% popust nad 10.000 SIT: 5% popust nad 20.000 SIT možnost nakupa na obroke.
Realna satira
Prihajam v zadnjo četrtino svojega živl|enja. Ves čas sem si domišljal, kako sem ie mladosten, bister, zapeljiv. Mojo domišljavost je pa do tal potolkla mlada, simpatična gospodična, ki mi je letos v lokalnem avtobusu odstopila svoj sedež. In to je bilo soočenje z realnostjo! Majhen obliž na mojo ranjeno domišljavost je položil mo| 10-letnl vnuk, ki se je pri urejanju šolskega vrta svoji učiteljici pohvalil: "Jaz veliko pomagam mojemu dediju (to sem lazi) v Portorožu: grabim, obrezujem drevje in obiram pridelke. Moj dedi |e star žb 80 let, pa še vse sam delal" Iz otroških ust je to kar veliko priznanje. Sicer je v vseh ozirih malo pretiraval - vendar mi je vseeno dvignil moralo!
Pa kljub temu so mi s starostjo nekatere stvari vse bolj nerazumljive in nejasne. Naj jih še navedem!
-	Rad bi videl tisto skalco, izpod katere - namesto bistre studenčnice - pritekajo tolarji naravnost v našo državno blagajno, iz katere vsi politiki, državniki, poslanci in drugi tako lahkotno obljubljajo: pomoč, dotacije, nagrade itd. Vedno sem bil prepričan, da denar v državno blagajno prispevajo davkoplačevalci! Verjetno bi se marsikateremu od zgoraj navedenih zataknil cmok v grlu, če bi moral na primer izjaviti: "Nekaj bomo dali mi - ostalo pa davkoplačevalci." Tako bi bili vsi postavljeni na realna tla!
-Kako se spreminjajo časi!?
Še pred 60. leti so volilci na volilnem zboru dobivali golaž, žemljo, včasih tudi pivo. Še pred 20 leti so volilci največkrat pri sindikalistih dobili: pol klobase, kruh in včasih še nekaj pijače!
Danes pa - če hočeš videti in slišati svojega političnega kandidata, moraš zato še plačati!
Televizijsko naročnino namreč, da si ga ogledaš vsega našminkanegaf napudranega in polizanega na steklenem ekranu! Nehote se mi vsiljuje vprašanje in misel, če niso mar tudi njegove obljube z ekrana enako našminkane, napudrane, polizane...
Sam pa bi rad svojega kandidata spoznal realno, iz oči v oči, v vsej njegovi dolžini, širini in višini in ne le sploščenega na televizijskem ekranu - pa četudi brez golaža ali klobase!
-	Nejasna mi je tudi naša pot v Evropsko skupnost!
Včasih se mi zdi, kot da stojimo na razpotju treh poti ali cest. Vse vodijo v Evropo. A nihče ne ve, katera je prava. Vsak predlaga svojo pot, mi pa se kregamo in se ne premaknemo!
Najboljša primerjava se mi zdi težak voz, naložen z raznimi papirji. Na eni strani je vprežen konj, na sredini osel, na drugi strani pa težak dorasel vol. Vsak vleče svojo pot! Če bo gospodar konja ošvrknil z bičem, bo le-ta sicer voz malo "cuknil", potegnil ga pa ne bo!
Še manj bo uspešen osel, pa čeprav bi mu gospodar podkuril pod trebuhom, po istrsko, otep slame. Zagotovo bo najuspešnejši vol, katerega bo gospodar samo rahlo s palico pobožal po plečih in zavpil "Ajs" (kar pomeni: gremo!) Ta vol bo potegnil za seboj voz, konja in osla - zato ker je pač VOL!
Lepo vse krajanke in krajane - predvsem pa kandidatke in kandidate za politične funkcije (trenutno za predsednika države in svetnike) pozdravlja vaš VOL-ilec!
Miran Plevnik
ODESON
d.o.o.
PRODAJA VODOINSTALACIJSKEGA MATERIALA RIVENDITA MATERIALE IDRAULICO
LUCIJA-OBALA 116 TEL. 066/771-998
VSAK DAN - OGNI GIORNO t.OO- 12.00 16.30- 19.00 SOBOTA - SABATO t.OO - 13.00
Potem, ko sta so portoroško Turistično društvo in sečoveljska Krajevna skupnost zaradi prekomernega hrupa akrobatskih in šolskih letal pritožila na republiško Upravo za zračno plovbo, je njen direktor dal pobudo za skupni sestanek. Sestanek je 17. oktobra sklical piranski župan. Udeležili so se ga predsednik sveta KS Sečovlje, predsednica TD Portorož, načelnik Urada za komunalni nadzor občine Piran, direktor letališča Sečovlje, letalski inšpektor, državni sekretar za zračno plovbo Ministrstva za promet in zveze ter načelnik kontrole letenja v Sečovljah.
Predsednik KS Sečovlje, g. Ivan Dekleva je ugotavljal, da je v zadnjem času, po priprtju enega glavnih "uzurpatorjev" neba, Benjamina Učena, ki naj bi bil glavni krivec za pritožbe občanov, "ozračje" mirnejše, vendar pa je nujno določiti pravila igre in omejitve akrobatskega in šolskega letenja. Predsednica TD Portorož, ga. Andreja Humar-Fatorič je opozorila na rast števila pritožb zaradi hrupa tako gostov kot njihovih gostiteljev. Turistično letovišče in stalni hrupni preleti nad njim gotovo ne sodi skupaj. Zato je predlagala preusmeritev te dejavnosti. Dotlej pa ustrezno ukrepanje pristojnih organov in institucij: predvsem omejevanje tovrstnih letov. O tem ali takšno letališče - kot turistično infrastrukturo za potniški promet -potrebujemo, pa naj svoje pove turistično gospodarstvo občine.
Načelnik Urada za komunalni nadzor, g. Zoran Rodič je le potrdil, da se s pritožbami nad poleti ljudje obračajo tudi na njih, saj občani niso seznanjeni, kdo je za to pristojen. Načelnik kontrole letenja na letališču Sečovlje je predstavil nekatere avstrijske in druge tuje modele občinskih, državnih ipd. odlokov, ki strogo omejujejo tovrstne dejavnosti. Služba kontrole letenja pa je prav tako izpostavljena -včasih celo grožnjam ljudi - ki imajo nenehnega brnenja letal nad svojo glavo dovolj. Ker pa ni ustreznih omejitvenih predpisov, je služba brez moči.
Predstavnika državnih institucij sta "domačinom" povedala naravnost, naj se tisti, ki so si hiše zgradili v bližini mednarodnega letališča (zračni prostor je državni), zaščitijo s protihrupno gradnjo. Ali sta državna birokrata s tem nemara mislila, da se bodo domačini ob lepih sončnih dnevih, ko nebo prekrijejo brneče "ptice", na slovenskem Mediteranu zapirali v hiše!? Zaradi nekaj posameznih letalskih navdušencev! Predlagali so še dušilce hrupa, kar naj bi sofinancirala tudi naša občina.(!) V dveh mesecih pa naj bi naredili tudi elaborat o hrupu.
VZDRZEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Tabaković Senad s.p.
Marxova 18, 6330 PIRAN tel.: 041/671-219
■	adaptacije stanovanj
•	postavitev pregradnih sten
•	montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog
■	pleskarska dela
•	montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru
Odgovor na članek "James Bondovske igrice na deponiji"
V	vašem časopisu Portorožan, štev. 9, ste ob|avili članek z naslovom "James Bondovske Igrice na deponiji". V omenjenem članku objavljate mnenje direktorja komunalnega podjetja Okolje, ki meni, da g. Dekleva, kot svetnik, v posameznih časopisih vodi gonjo zoper Okolje oz. njegovega direktorja.
Njegovo trditev oz. mnenje v celoti zavračamo. Časopis Portorožan ni do sedaj še nikoli objavil nobenega tovrstnega članka, zato nas čudi, zakaj se je g. direktor Okolja, s tem svojim "mnenjem" obrnil na vas in ne na časopise, ki so o tej problematiki poročali.
V	poletnih mesecih so se krajani Dragonje (naslove imamo na KS) nenehno obračali na nas s pritožbami na komunalno odlagališče v Dragonji. Pomoč so iskali tudi pri pristojnih ljudeh na podjetju Okolje (g. Stanič), katerega zaradi časa dopustov niso mogli dobiti, nato pa tudi pri g. Jančarju in g. Jeleniču. S slednjima je o tem problemu razpravljala tudi tajnica KS, vendar sta ji vseskozi zagotavljala, da deponijo odpadkov dnevno prekrivajo in iz nje ne smrdi. Po približno mesecu dni je g. Jančar le priznal, da se problema deponije zavedajo in ga bodo skušali čimprej rešiti.
Ker so se ljudje še naprej pritoževali (tudi sami so klicali na Primorske novice), nas je obiskala novinarka g. Mojca Pajnik, ki je želela o tem poročati. Z njeno prisotnostjo smo obiskali prizadete krajane, katerih izjave je novinarka zabeležila. Naredili pa smo tudi nekaj posnetkov, iz katerih je jasno razvidno stanje na deponiji (nekaj posnetih fotografij prilagamo kot dokaz). Fotografija štev. 1 prikazuje luknjo (izjedo) na vrhu hriba, v katero s cisternami dovažajo gosto, ogabno tekočino iz separacijskh greznic in iz piranske čistilne naprave. Ta tekočina je napravila izjedo, iz katere je tekočina iztekala po celem hribu in povzročala neznosen smrad. Vse fotografije so bile posnete v družbi novinarke (prilagamo fotografijo štev. 2) in krajanov, ki zagotavljajo resničnost.
Na zahtevo krajanov Dragonje smo sklicali razširjeno sejo sveta KS z edino točko dnevnega reda - problematika odlagališča. V nabito polni dvorani so se krajani spraševali, zakaj ni prisoten nihče iz JP Okolje, ki bi lahko pojasnil težave. Zgražali so se tudi nad tem, da se na pozive KS in krajanov nihče ne odzove in niti ne opraviči svoje odsotnosti. Ker nam ni preostalo drugega, smo se obrnili na sredstva javnega obveščanja, ki so o tem želela poročati.
Problemi se niso reševali, zato smo o tem večkrat razpravljali tudi na sejah Sveta KS, kjer smo sprejeli sklep, da pisno zaprosimo za pojasnila.
Dne 22.9.1997 smo jih z dopisom štev. 166/97 zaprosili pisno za pojasnila, vendar tudi tokrat nismo prejeli nobenega odgovora.
Svet KS je o omenjenem pisanju razpravljal na svoji redni seji dne 23.10.1997 in sprejel sklep, da se demantira izjava direktorja Okolja, saj v tem primeru ne gre za nikakršno osebno gonjo, ampak za poskus reševanja aktualnih in perečih problemov krajanov.
Predsednik Sveta KS, Ivan Dekleva
Pripis uredništva: Žal je prostora le za objavo ene fotografije.
										
24				portorožan št.	>. ... 10					Oktober-November 1997j
Duhovna univerza
KAJ JE ONSTRAN ZIBELKE IN GROBA?
Ko se nam rodi otrok, smo srečni In radostni. Sredi tega napornega vesel|a se nihče ne sprašuje, od kod |e to bitje prišlo. Veseli smo ga med nami, toda nihče se ne vpraša, od kod in kako |e prišel med nas. Drugače je, ko nam umre bližnji. Takrat se sprašujemo, kako je mogoče, da človeka, s katerim smo se še včeraj pogovarjali, nI več. Kam je odšel, ali sploh še obstala, se lahko povrne? Rojstvo ali smrt, sta dva skrivnostna trenutka v življenju človeka, ki izzoveta vsakega posameznika, da išče odgovore na temeljna vprašan|a o sebi, o svojem obsto|u in smislu svojega
življenja.
Kaj je temelj življenja, bit v človeku, so se spraševali filozofi že v stoletjih pred našim štetjem. V 20. stoletju našega štetja znanost še vedno ne ve, kaj življenje je. Vsi imamo izkušnjo življenja, ne vemo pa, kaj sploh je. In ker živimo, morda sploh ni tako pomembno vedeti, kaj je življenje, temveč se je morda bolje vprašati, kaj je smisel življenja? Zakaj je bilo ustvarjeno in kam gre? Z eno besedo: vedeti, zakaj živimo? V čem vidimo smisel svojega življenja pa je močno odvisno od tega, kako si predstavljamo dogajanje onkraj skrajnih točk rojstva in smrti.
Če smo prepričani, da se naše življenje začne s spočetjem oz. rojstvom in konča s smrtjo, je lahko naš edini smiselni smisel, da to življenje preživimo čim lepše, čim boljše, čim bolj srečno in polno. Da bi to dosegli, povečini potrebujemo denar. In nemalo ljudi je zamenjalo iskanje pravega smisla življenja za iskanje bogastva. Res je, da za spodobno življenje potrebujemo denar. Vprašanje pa je, koliko tega denarja je res potrebnega. Francoski pregovor pravi: "Bogastvo se z znojem pridobi, s strahom drži in z žalostjo zapusti." Trpljenje, strah in žalost, pa je zadnje, kar si v življenju želimo.
Zelo pa si želimo, da bi po smrti ostalo nekaj za nami. Da bi ostalo nekaj, kar bo preživelo našo fizično smrt, najsi bo to naš potomec, naše delo ali vsaj spomin v zavesti drugih. Kot bi želeli skozi drugo obliko nadaljevati svoje življenje. Ta naravna težnja vsakega človeka je našla svoje utelešenje v religijah, ki na različne načine govorijo o življenju po smrti. Krščanska tradicija nam na primer obljublja večno radost v nebesih, če bomo živeli bogu povšečno, ali pa večno trpljenje v peklu, če ne bomo spoštovali božjih zapovedi. S poslušnostjo, spoštovanjem in trpljenjem se bo naša duša lahko oprala krivde, s katero smo se kot otroci grešnikov rodili. To je tudi smisel našega tukajšnjega življenja, katerega končna vizija je smrt, ki pa pomeni vstajanje duše v nebeško življenje. Drugače je v hinduizmu in budizmu. Po teh verovanjih naj bi se duša umrlega človeka - po določenem času bivanja v onostranstvu - ponovno utelesila v fizični podobi in nadaljevala svoje življenje. Temeljni zakon, ki vodi ta proces ponovnega rojstva, je zakon karme, katerega preprosto načelo je zaobjeto v reku: "kakor seješ, tako žanješ" ali kakor pravi Buda: "človek se rodi v takšen svet, kakršnega je sam ustvaril." Takšno verovanje nas v življenju navaja na odgovornost in nas vzgaja za sobivanje z drugimi bitji. Ali je morda to smisel našega življenja?
Končnega odgovora na to, kaj je smisel življenja, ne moremo dati. Vsakdo od nas ima svojo izkušnjo življenja, vsi smo se rodili in vsi bomo umrli. Spomini otrok iz prejšnjih inkarnacij, izkušnje klinično mrtvih, srečanja z duhovi umrlih
in podobni znanstveno težko razložljivi pojavi, pa nam dajejo misliti in upati, da nekaj v človeku preživi smrt fizičnega telesa. In tisto nekaj, recimo temu duša, ve, od kod smo prišli in kam gremo, ve, kaj je smisel našega obstoja. Če torej vidimo smisel življenja v iskanju smisla, nas to iskanje vodi k naši lastni duši, ki pozna odgovore na vsa vprašanja. Pot k duši pa pomeni pot vase, pot navznoter v najbolj skrite globine našega bitja.
Če se bomo potrudili postati tisto, kar v resnici smo, potem bo tudi življenje postalo takšno, kakršno si želimo, da bi bilo.
PESCIVENDOLO
Center na Markovcu, Krogu... Mladostni odvisnik je tisti, ki ga starši hote ali nehote pozabijo na stranskem tiru.
Naša demokracija in boj za denar pa sta botra temu tiru. Nehajmo se blatiti, pa
raje storimo nekaj za mlade.
Ljudje sami ne moremo, oblasti je vseeno, torej...
Hočemo naše otroke!
V	Piranu se je podrla streha. Pa kaj zato?! Podira se država, pa o tem niti besedice. Pišemo pa o valu umorov v Makedoniji, mož iz Ziirica posilil hčer, veledvoboj v Črni Gori zasenčil finale v Srbiji, novinar povozil Gračova, evropska nevesta leta slovesno oddana...
V	Piranu, Kopru in Izoli vse več odvisnikov, ribiči ne vedo, kaj v bodoče, stari piranski vrtec jemlje hudič, delavci na robu preživetja... Resnica boli?
Zlati boben je mimo. Pohvale! Občinska gran gala ob prazniku je tudi mimo. Pohvale! Torej drži, da dobro izbrana metla dokaj hitro očisti oder. Bravo. Tako tudi naprej.
Roparju banke pri nas izplačajo pet let in pol. Tistim, ki prodajajo mamila in morč naše otroke, pa le nekaj mesecev. Je to pravica in demokracija?
Če te v fabriki za osemurno delo plačajo dvainštirideset jurjev, ni nič nenavadnega, če pristaneš v čakalnici kriminala. Razliko za normalno življenje je potrebno pridobiti in je umovanje o tem, če postaja Slovenija raj za kriminalce čisto odveč.
Pescivendolo
NASMEJMO SE S PORTOROŽANOM
MINIQUIZ
Spet začenjamo krog nagradnih vprašanj. Kot že veste, je vaša naloga zelo preprosta:
samo obkrožite pravilen odgovor. Žrebanje bo prihodnje leto, 30. februarja.
1.	Mumija je:
*	trohnobe obvarovano truplo
*	vinski bratec v zadnji fazi alkoholizma
2.	Hidrofobija je:
"strah pred vodo
*	ena od lastnosti vinskega bratca
3.	Frapirati pomeni:
*	presenetiti, iznenaditi
*	pripraviti sadni napitek v električnem mešalniku
4.	Frazariti pomeni:
*	besedičiti, puhlo gobezdati, mlatiti prazno slamo
*	imeti predvolilni govor
Sonja Požar, Lucija
PO C ETI IM OVO

-^TgrOzl^
ус,Е O PtPSmi
- Cjr77A/
WW < SILA NI KčšlTBV

JANEZKOVA DOMAČA NALOGA
Jesen, kultura In divji prašiči
(Prosti spis)
Jeseni dozorijo sadje In poljščine. Bolj ko |e letina bogata, bolj |e kmet vesel; moj tata pa pravi, da je dobre letine še najbolj vesela davkarija, ki kmeta na ta račun lahko boli privije.
Jeseni se ptice selivke odpravijo na jug. Moj tata pravi, da jih imamo tudi v vladi, saj se menda še nikoli ni toliko potovalo po svetu. Tej izjavi sem se zelo začudil, saj nisem vedel, da znajo ptice tudi vladati. Pa je moj tata rekel, da so to posebne sorte tiči, ki so zmožni neverjetnih stvari.
Jeseni se potopijo v zimsko spanje veverice, medvedje, polhi in turistični delavci. Le-ti se okrog novega leta za hip zdramijo, okrasijo dve, tri dvorane in potem spet dremajo do Velike noči, ko jih zbudi vonj šunke in hrena. Do poletja nato držijo pesti, da bi prišel kakšen zelo bogat in razsipen gost, ki se ne ozira na pestrost turistične ponudbe in po koncu poletja je spet na vrsti zimsko spanje.
Ko smo žb pri živalih: zadnje čase je zaradi njih v naši občini menda silno razburljivo. Moj tata namreč pravi, da so se pojavili divji prašiči in razrili Formo vivo. Mama se ne strinja in trdi, da o prašičih ni niti sledu, da pa je bržkone vmešan Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki je želel zaščititi kipe in jih je zato ukazal prekriti z zemljo. Meni se zdita obe trditvi možni, saj ne bi bilo prvič, da pri nas mečemo v isti koš prašiče in kulturo. Lahko pa, da gre samo za preskrbo z materialom za zasipanje votline pod piransko katedralo, saj je pri nas od nekdaj navada, da na enem koncu luknje kopljejo, na drugem pa jih zasipajo. Tata je brž ugotovil, da to ne more biti, saj Zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine še ni dal soglasja za obnovitev oboka pod katedralo; kar je nedvomno tudi v popolnem soglasju z naglico, s kakršno pri nas rešujemo probleme kulture in okolja.
Še dobro, je nadaljeval moj tata, da je v oktobru občinski praznik in so vsaj vodomet na spomeniku pomorščakom popravili, saj so ga nekateri že začeli uporabljati namesto smetnjakov - občini v sramoto in mladim v slab vzgled. Vprašal sem ga, kakšen praznik bi moral biti, da bi tudi Tartinijevo gledališče že končno popravili. Pa ga je mama prehitela z odgovorom in rekla, da bi zadostoval podjeten občan, ki bi si v tem kulturnem spomeniku omislil gostinski lokal, saj je bilo gostinstvo od nekdaj bolj donosno kot kultura. Moj tata je pripomnil samo to, da niti ni čudno, glede na to, da so bile gostinske usluge zmeraj cenejše od kulturnih. Mama je posmehljivo odvrnila, da ničvredne stvari zares ne morejo biti drage.
Ta naš razgovor je mojega tato pripeljal na misel, da bi sprožil kulturno akcijo in začel prepričevati znance in prijatelje, naj se čim bolj približajo kulturi. Začel da bo tam, kjer je kultura najbolj na psu, pa se je zato odpravil v bife "Pri žejni sipi", kjer naj bi (tako je vsaj rekel) začel s svojim misijonarskim pohodom. Ko sem ga vprašal, kaj bo storil, če mu stvar spodleti, mi je resno odvrnil, da se bo pač toliko časa vračal tja, dokler ne bo dobrega namena kronal z uspehom. Moja mama je posmehljivo pripomnila, da ne dvomi niti o vračanju tja in niti o kronanju, vendar se tata ni menil za njeno zlobno spodkopavanje dobrih namenov in veselo odhitel, jaz pa sem se lotil domače naloge.
Sonja Požar, Lucija
ENKA IZ PROTOKOLA
Na proslavi ob letošnjem občinskem prazniku v portoroškem Avditoriju, ki jo je vodila Rožana Koštjal, so podelili tudi priznanje dobitnikom Zlatega grba Pirana. Žal pa je ob podeljevanju vladala popolna zmeda. Na oder so namreč vabili tudi dobitnike prejšnjih let (iz leta 95 in 96), ne da bi to posebej povedali (nekaterim od njih so na primer priznanje že dali ob drugi priložnosti, tako da so bili na odru kot ribe na suhem). Ob takem protokolarnem kaosu je bil letošnji dobitnik, gospod Anton Spinelli, le eden izmed dobitnikov, čeprav bi moral letos biti glavna zvezda.
■K, % - i - "
ШШШШШ
frizerski salon metropol
Slavica Udovič s.p. GH Metropol Portorož, Obala 75a Tel.: 066/74493
Nega las
Vaši lasje Vam bodo hvaležni in v ponos. Storite kaj za njih! Z veseljem in strokovno Vam bomo pomagali v salonu za zdravljenje in nego las.
Tinta d.o.o.
Obala 55 - Portorož (Splošna plovba) 066/76-793 vsak dan od 8.00 do 15.30 ure
-	fotokopiranje A4, A3, barvno, na termo folijo (folija za grafoskop)...
-	tipkanje in oblikovanje vseh vrst besedil
-	vezava dokumentov, seminarskih nalog
-	izdelava reklamnih letakov A5 in A4 format
NOVO! Nudimo vam tudi informacije preko interneta.
Za študente, dijake ter upokojence posebni popusti pri naših storitvah!
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
Zato številko PORTOROŽANA so prispevali: gospa s Koprske ceste, ki ne želi biti imenovana 1.000 tolarjev, Giorgio SMILOVIČ z Ladjedelniške rebri 1.500 tolarjev, Tesnilec ing. Dekleva, Sečovlje 5000 SIT.. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča!
Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana".
Številka/numero 10* oktober-november/ottobre-novembre 1997* letnik/anno VII* Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIK0LIĆ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje naslovnice/copertina di Teo TAVŽELJ, dia* računalniški prelom Edi* urejanje Livija SIKUR ZORMAN* tiska/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola* naklada/tiratura 3.000* izdajatelj/editore: KS P0RT0R0Ž/CL DI P0RT0R0SE* NASLOV UREDNIŠTVA/INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož/Lungomare 16, Portorose* E-mail: portorozan@hotmail.com * tel.: 066/73-046* cena enega izvoda/prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Matija GRUBEŠIĆ, Neža Č. LIPOVEC, Alberto PUCER, Vojka ŠTULAR, Slavko GABERC, Petra JANČAR, Bernarda UUBEC, Miran PLEVNIK, Nada KOZINA, Flavio FORLANI, Valentina KLEMŠE, Daniela Paliaga Jankovič, Lidija DODIČ, Milica MASLO, Jolanda MEHLE, Roman KONTIČ, Andreja HUMAR-FATORIČ, Sonja POŽAR in še kdo... Vinjete Gianni CETIN.
V gledališki sezoni 1997/98 so v portoroškem Avditoriju pripravili zanimiv program žal ne ravno številnih gledall&ih predstav. Ljubitelji gledališča si lahko nabavite abonma. Pregle|te naslove predstav in se odločite, da boste letos redni obiskovalec gledališča.
GLEDALIŠKI ABONMA ZA SEZON0 1997/1998
*	28. november: SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE -DRAMA/MARIBOR - Peter Shaffer: ČRNA KOMEDIJA (režija: Željko Oreškovič) * "Uspešnica, kot jo Maribor ni doživel že dolga leta!" (VEČER)
*	3.december ob 20,30: DRAMMA ITALIANO - Lino Carpinteri/Mariano Faraguna: SETTE SEDIE DI PAGLIA, komedija v italijanskem jeziku * 18. december: SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE - DRAMA/LJUBLJANA - Edward Albee: KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF? (režija: Mateja Koležnik, v glavnih vlogah znameniti igralski par Milena Zupančič in Radko Polič)
*	10. januar 98: SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE/CELJE -William Shakespeare: UKROČENA TRMOGLAVKA (režija: Janusz Kiča), "čista, živahna, v vseh pogledih barvita predstava...ena najkratkočasnejših v zadnjih sezonah" (RAZGLEDI)
*	7. februar 98: PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE/NOVA GORICA - Eugene lonesco: PLEŠASTA PEVKA (režija: Vito Täufer). Predstava, ki že tretjo sezono navdušuje publiko in kritiko, tako slovensko kot "svetovno".
*	15. marec 98: MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO - Tone Partljič: ŠTAJERC V LJUBLJANI (režija: Boris Kobal). Partljičev štajerski temperament, cepljen s primorskim režiserja Kobala, je dal predstavo tako nabito, da je bilo za nas, bolj zadržane Kranjce dobrega skoraj preveč. (DNEVNIK)
*	11. april 98: MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO - Landford Wilson: ZAŽGII (režija: Zijah Sokolovič). Igralci so torej prevzeli občinstvo, mladi Sebastijan Cavazza, Gregor Čušin, Gašper Tič in Tanja Ribič. (DELO)
Cena abonamajev 6.500 sit. S popustom za upokojence je cena 5.400 sit, za mlajše obiskovalce pa 4.800 sit.
Za informacije in rezervacije lahko pokličete na tel. 747-230 od 8.00 do 14.00.
ATTIVITA' DELLA COMUNITA' DEGLI ITALIANI GIUSEPPE TARTINI IN NOVEMBRE
*	Giovedi 6 NOVEMBRE 1997 nella sala delle Vedute di Casa Tartini CONFERENZA organizzata grazie alia collaborazione UI-UPT del prof. Roberto Ambrosi sul tema: IL VOLTO ARCHITETTONICO DI TRIESTE NELL '800 (con diapositive).
*	Mercoledi 12 NOVEMBRE 1997 alle ore 17.30 nella sala delle Vedute di Casa Tartini PRIMO CONCERTO de "LA STAGIONE: GIOVANI IN CONCERTO" organizzato in collaborazione con la GIOVENTU' MUSICALE ITALIANA, sezione di Trieste con Luca e Simona Zanella violino e chitarra.
*	Giovedi 20 NOVEMBRE 1997 alle ore 18.00 nella sala delle Vedute di Casa Tartini CONFERENZA organizzata grazie alia collaborazione deirUI-UPT della prof. Marina Parladori sul tema: "NELLA GEOMETRIA URBANA DI FERRARA, PRIMA CITTA' MODERNA, LA PUNGENTE FANTASIA DELLA PITTURA" (durata della conferenza 2 ore).
*	Mercoledi 26 NOVEMBRE 1997 alle ore 17.30 SECONDO CONCERTO de "LA STAGIONE: GIOVANI IN CONCERTO" organizzato in collaborazione con la GIOVENTU' MUSICALE ITALIANA, sezione di Trieste.
K
Banka Itoper
Pojdite tja, kjer podpirajo vaše podjetniške ideje. Možnost lahko postane stvarnost.
POSLOVNO SODELOVANJE S SAMOSTOJNIMI PODJETNIKI
V Banki Koper smo ponosni, da s podjetniki uspešno sodelujemo. Vaše zaupanje smo gradili dolga desetletja in se skupaj z vami prilagajali zahtevam časa. V Banki Koper imamo široko ponudbo bančnih posojil za samostojne podjetnike in obrtnike.
Vrsta posojila	Izhodiščna obrestna mera v oktobru
Kratkoročno posojilo	TOM+ 7,5%
Dolgoročno posojilo	TOM +9,5%
Kratkoročna tolarska posojila lahko najamete za čas enega leta. Način vračanja posojila določimo skupaj, ob sklenitvi posojilne pogodbe. Ob tem vam nudimo tudi možnost, da najeto posojilo koristite in vračate do datuma zapadlosti posojila kadarkoli, v celoti ali deloma, v okvirih odobrenega zneska.
Dolgoročna tolarska posojila nudimo vsem, ki kupujete osnovna sredstva z možnostjo najema posojila za čas do 5 let. Za nakup poslovnih prostorov je doba vračanja 10 let.
Za pridobitev enega izmed posojil Banke Koper lahko tudi namensko varčujete in pridobite posojilo za potrebe svoje dejavnosti po zelo ugodnih obrestnih merah.
Podjetnikom ponujamo partnerstvo zanesljive in zaupanja vredne banke. Vabimo vas, da nas obiščete.
PORTOROZANOVI MALI OGLASI
* Zelo ugodno prodam peč za etažno ogrevanje * ŠIVILJSKE STORITVE, popravila in šivanje Central 20. Tel.: 73-761.	oblačil nudim. Informacije: 772-070.
• ČISTIMO PREPROGE, ITISONE, SEDEŽNE
* NA VSA VPRAŠANJA DOBITE ODGOVOR pri
GARNITURE, STOLICE. POKLIČITE: 771-370 ali jasnovidki Vlatki. Tel.: 24-585, dopoldan ali 0609 624-778.	zvečer.
*	Se v svojem domu ne počutite dobro? Se
prebujate neprespani ali z bolečinami? Pokličite Vlatko - pomagam Vam premagati težave in Vam postavim radiestezijsko zaščito pred negativnimi sevanji. Tel.: 24-585, ob jutranjih ali večernih urah.
*	Prodam moped YAMAHA FS - 1, letnik '90, prevoženih samo 7500 km, brezhiben - za protivrednost 800 DEM. NAslov: Vojkova 36, Lucija; tel.: 73-462 (po 17. uri)
V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu.
*	ROCK SKUPINA E-MET IŠČE BASISTA. Samo r^sni interesenti z opremo naj pokličejo 066/38208 do 15h.
*	PRODAMO POLOVICO HIŠE V HRVATINIH.
Stanovanjske površine 83 m2: klet 30 m2, telefon, nekaj vrta. mirna lokacija. Edini stanovalci. Pokličite: 066/38-208 dopoldne ali 066/528-619 zvečer.
*	PRODAM OJAČEVALEC SONY 2 X 40 w in
zvočnike SONY 200 W za samo 30.000,00 SIT. Informacije: 76-238.
*	MIZARSTVO Klarič, s.p. opravlja montažo in servis pohištva na terenu. Tel: 077/38-208 med 10. in 14. uro.
PORTOROŽ - ZMAGOVALNI IZRAZITO TURISTIČNI KRAJ
Tudi v letošnjem tekmovanju Turistične zveze Slovenije "Moja dežela, lepa, urejena in čista" se je Portorož v kategoriji "izrazito turistični kraji" znašel na 1. mestu. Za njim so se uvrstili Podčetrtek, tretje mesto pa si delita Moravske Toplice in Radenci.
Podelitev priznanj zmagovalnim krajem bo sredi novembra (predvidoma 21.) v Mariboru, letošnjemu zmagovalnemu kraju v kategoriji "večja mesta". Priznanje bo prevzela predsednica Turističnega društva Portorož, gospa Andreja Humar-Fatorič, ki je na podelitev povabila tudi letošnjega dobitnika Zlatega grba občine Piran za življensko delo v turizmu, g. Antona Spinellija, tudi častnega člana društva.

SMUČARSKI KLUB PORTOROŽ CLUB SCIISTICO PORTOROSE
AVDITORIJ PORTOROŽ NOVEMBER 1997
Vstopnice lahko kupite ali rezervirate vsak delavnik od 8.00 - 14.00 ure v vratarnici Avditorija (tel. 747 230) in dve uri pred pricetkom predstave na blagajni Avditorija, (tel 746 610) e-mail: kkpc-avditorij (fr siol. net internet: www2.arnes.si/guest/kpavdpl
KULTURNE PRIREDITVE
četrtek, 6. november 97, ob 18.00
ZAKLJUČNA PRIREDITEV S PODELITVIJO
PRIZNANJ IN POHVAL "ZLATA VRTNICA"
Turistična patrulja Turističnega društva Portorož je celo leto spremljala urejenost našega kraja in zaključila z ocenjevanjem. Javne pohvale bo podelila vsem, ki so ves čas prejemali dobre ocene za lepo, urejeno okolico, gostoljubje in kakovostne storitve, tistim, ki so se uvrstili v sam vrh. pa priznanje "Zlata vrtnica " Organizator prireditve je Turistično društvo Portorož.
četrtek, 13. november 97, ob 20.30 GLEDALIŠKA PREDSTAVA izven abonmaja
Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane Nikolaj V. Gogolj: ŽENITEV Režija: Iztok Tory
Igrajo: Anja Garvajs, Taja Vetrovec, Miriam Pirnat, Silvija Jovanovič, Jože Vunšek in drugi
Zenitev, ki jo bomo igrali v naslednji sezoni na našem odru, je Gogoljevo manjše delo, nosi pa velike odlike njegove sijajne komediografske umetnosti: tudi v njej najdete celo galerijo komičnih značajev, situacij in črt, po koncepciji in izvedbi enakovrednih nesmrtnim klasičnim likom. To je komedija malomeščanske dramatike. Ostro risanje tipov in okolja, živa situacijska in dialoška scena, precizna, lahkotna in jasna arhitektonika dejanja - to so odlike, s katerimi mojstrska roka vodi glavno dejanje brez odvečnih detajlov do kraja. vstopnina: 1.500 SIT (študentje, upokojenci 1.200 SIT)
sobota, 15. november 97, ob 16.00
LUTKOVNA PREDSTAVA
Lutkovno gledališče Zoom iz Ljubljane v sodelovanju z ministrst\'om za notranje zadeve Svetlana Makarovič: DEVET IN DVA
Prizori, ki so povsem samostojne zgodbe, ponujajo preprosto strukturo: ljubke živalce, ki seveda takoj vzbudijo simpatije, predvsem pa se v njih otroci prepoznajo in se z njimi enačijo, naleti na veliko in nevarno žival. Proti tej sili so nemočne, zato jim nemudoma ponudimo rešitev: v stiski naj takoj pokličejo telejonsko šte\>ilko 113. Seveda se potem na odru pojax'i medved-policaj in razreši situacijo.
Predstava je primerna za otroke med četrtim in osmim letom starosti, vstopnina: 400 SIT
petek, 28. november 97, ob 20.30 GLEDALIŠKA PREDSTAVA za abonma in izven
Slovensko narodno gledališče - Drama Maribor Peter Shaffer: ČRNA KOMEDIJA
Režija: Želimir Oreškovič
Igrajo: Jure Ivanušič, Mojca Simonič, Sonja Blaž, Miloš Battelino, Bojan Maroševič, Zoran More, Irena Varga, Franci Gabrovšek. Schafferjeva Črna komedija prikazuje nasprotje med umetnikom in okolico, svojevrstno družbo, v kateri se bolj redko ve, kdo pije in kdo plača. Čeprav je komedija bulvarka, je moč videti širšo metajoro družbe ravno v bistvenem komičnem zapletu, ki ga predstavlja izpad glavne električne varovalke. Mreža sprenevedanja, laži in nategovanja je kljub temu dinamična, v ničemer okrnjena. Nasprotno, prav razbohoti se in postaja v tej odlični komediji, ki gledalcu omogoča zreti v temo, glavni predmet posmeha.
vstopnina: 1.500 SIT (študentje, upokojenci 1.200 SIT)
FILMSKI PROGRAM
sobota, 1., in nedelja, 2. november 97, ob 18.00 in 20.30
bližnje srečanje nove vrste STIK (Contact)
režija: Robert Zemeckis; gl. vloge: Jodie Foster, Matthew
McConaughey, James Woods, John Hurt
nedelja, 2. november 97, ob 16.00
mladinski film WILLY III. režija: Sam Pillsbury
gl. vloge: Jason James Richter, August Schellenberg
sobota, 8. november 97, ob 18.00
futuristična srhljivka
PETI ELEMENT (The Fifth Element)
režija: Luc Besson; gl. vlogi: Buce Willis, Mila Jovovich
sobota, 8. november 97, ob 20.30
FILM ART FEST
IZGUBLJENA CESTA (Lost Highway)
režija: David Lynch; gl. vlogc:Bill Pulman, Patricia Arquette
nedelja, 9. november 97, ob 18.00 in 20.30 SLOVENSKA PREDPREMIERA
črna komedija STEREOTIP
režija: Damjan Kozole; gl. vloge: Roberto Magnifico, Tina Gorenjak
petek, 14. november 97, ob 18.00 in 20.30 komedija GEORGE IZ DŽUNGLE
režija: Sam Weisman; gl. vlogi: Brendan Fräser, Leslie Mann
nedelja, 16. november 97, ob 18.00 in 20.30 SLOVENSKA PREDPREMIERA
akcijska srhljivka AIR FORCE ONE
režija: Wolfgang Petersen; gl. vloge: Harrison Ford, Gary Oldman
petek, 21. november 97, ob 18.00 in 20.30, in sobota, 22. november 97, ob 18.00 in 20.30 komedija BEAN (Mr. Bean)
režija: Mel Smith; gl. vloge: Rowan Atkinson, Peter MacNicol
nedelja, 23. november 97, ob 18.00 in 20.30 akcijska srhljivka LETALO PREKLETIH (Con Air) režija. Simon West
gl. vloge: Nicolas Cage, John Cusack, John Malkovich
sobota, 29. november 97, ob 20.30 komedija MOJ BIVŠI SE POROČI (My Best Friend's Wedding)
režija: P. J. Hogan
gl. vloge: Julia Roberts, Dermont Mulroney, Cameron Diaz
nedelja, 30. november 97, ob 18.00 in 20.30 IGRA (The Game)
režija: David Fincher; gl. vloge: Michael Douglas, Sean Penn
Cena vstopnice za filmsko predstavo ob 18.00 je 500 SIT, ob 20.30 pa 600 SIT. Filmski abonma za vse filme ob 20.30 je 2.800 SIT. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMB V PROGRAMI.
NAPOVED ZA DECEMBER
torek, 2. december 97, ob 2030
KONCERT - Florian Kitt in Rita Medjimorec sobota, 6. december 97, ob 17.00
MIKLAVŽEVA GLEDALIŠKA PREDSTAVA - PEPELKA sobota, 20. december 97, ob 20.30 - BOŽIČNI KONCERT
KOMORNA SKUPINA AVE IZ LJUBLJANE sobota, 27. december 97, ob 21.00 - NOVOLETNI KONCERT SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN KOMORNI ZBOR RTV SLOVENIJA
AUDITORIO PORTOROSE NOVEMBRE 1997
I biglietti d'ingresso possono essere acquistati nei giorni feriali dalle 8.00 alle 14.00 presso l'ingresso dell'Auditorio (tel. 747 230), oppure due ore prima dell'inizio della rappresentazione presso la biglietteriä (tel. 746 610). e-mail: kkpc-avditorij @ sioL net internet: www2.arnes.si/guest/kpavdp 1
MANIFESTAZIONI CULTURALI
giovedi 6 novembre alle 18.00 MANIFESTAZIONE CONCLÜSIVA CON IL OONFERIMENTO DEI RICX)NOSQMENTI "ROSAD'ORO"
Nell'arco deU'anno, la pattuglia turistica della Societa turistica di Portorose ha monitorato la nostra locality valutandone l'aspetto. Verra elogiato chie stato valutato positivamente per la cura che in tale periodo ha dedicato aWambiente, alia cordialita e al servizio. Ai migliori verra cortferito il riconoscimento "Rosa d'oro" Organizzatore: Societa turistica di Portorose
giovedi 13 novembre alle 20.30 RAPPRESENTAZIONE TEATRALE Šentjakobsko gledališče, Lubiana Nikolaj V. Gogolj: IL MATRIMONIO
Regia: Iztok Tory
Interpreti: Anja Garvajs, Taja Vetrovec, Miriam Pirnat, Silvija Jovanovič, Jože Vunšek in drugi
Questa opera minore di Gogolj e altamente rappresentativa del brillante genio drammaturgico dell'autore; vi sfilano infatti numerosi caratteri comici, con situazioni e tratti che, tanto nell'ideazione che nell'esecuzione, eguagliano i personaggi piu classici e immortali. Tipica commedia della drammaturgia piccolo borghese, con caratteri e ambienti accentuati, di situazioni e dialoghi vivaci e con una costruzione dell'azione chiara e leggera, dispone di tutti gli elementi che distinguono la mano del maestro e che, senza eccessivi fronzoli, conducono l'azione.
prezzo del biglietto: 1.500 talleri, študenti e pensionati 1.200 talleri
sabato 15 novembre alle 16.00 SPETTACOLO DI BURATTINI
Teatro di marionette Zoom di Lubiana in collaborazione con il ministero degli affari interni: Svetlana Makarovič: NOVE E DUE
Le scene, ognuna una storia a se, hanno una struttura lineare: un simpatico animaletto, nel quale i bambini si riconoscono, identificandovisi, incontra un animale grosso e pericoloso. Impotente davanti a tanta forza, il piccolo t rova la soluzione giusta: chiamare il 113. Subito accorre un orso-poliziotto che risolve il problema.
Lo spettacolo e adatto ai bambini tra i quattro e gli otto anni. prezzo del biglietto: 400 talleri
venerdi 28 novembre pile 20.30 RAPPRESENTAZIONE TEATRALE per abbonati e non Teatro nazionale Sloveno "Drama" di Maribor Peter Shaffer: COMMEDIA NERA
Regia: Želimir Oreškovič
Interpreti: Jure Ivanušič, Mojca Simonič, Sonja Blaž, Miloš Battelino, Bojan Maroševič, Zoran More, Irena Varga, Franci Gabrovšek. Lo spettacolo propone il conflitto tra 1'artista e il mondo che lo circonda, una societa sui generis dove non sempre e chiaro chi beve e chitpaga. Ne IIa commedia, leggera si puo intravvedere una metafora della societa proprio nella vicenda comica provocata da uno scatto del ftisibile principale di corrente. L'intreccio di finzioni e bugie e comunque dinamico, intatto, divenendo addirittura Velemento principale d i de ris i one, in questa splendida piece che ci consente di vedere nel buio. prezzo del biglietto: 1.500 talleri, študenti e pensionati 1.200 talleri
CINEMA
sabato 1 e domenica 2 novembre alle 18.00 e 20.30
inccontro ravvicinato di nuovo tipo CONTATTO (Contact) di Robert Zemeckis,
con Jodie Foster, Matthew McConaughey, James Woods
domenica 2 novembre alle 16.00
film per ragazzi FREE WILLY III.
di Sam Pillsbury
con Jason James Richter, Augiist Schellenberg
sabato 8 novembre alle 18.00
thriller futuristico
IL QUINTO ELEMENTO (The Fifth Element)
di Luc Besson, con Buce Willis, Mila Jovovich
sabato 8 novembre alle 20.30
SERATA FILM ART FEST LOST HIGHWAY
di David Lynch, con Bill Pulman. Patricia Arquette
domenica 9 novembre alle 18.00 e 20.30 comiconoir STEREOTIP
di Damjan Kozole; con Roberto Magnifico, Trna Gorenjak
venerdi 14 novembre alle 18.00 e 20.30 commedia GEORGE OF THE JUNGLE
di Sam Weisman, con Brendan Fraser, Leslie Mann
domenica 16 novembre alle 18.00 e 20.30
film d' azione AIR FORCE ONE
di Wolfgang Petersen, con Harrison Ford, Gary Oldman
venerdi 21 e sabato 22 novembre alle 18.00 e 20.30 commedia BEAN (Mr. Bean)
di Mel Smith, con Rowan Atkinson, Peter MacNicol
domenica 23 novembre alle 18.00 e 20.30
film d1 azione CON AIR
di Simon West; con Nicolas Cage, John Cusack, John Malkowch
sabato 29 novembre alle 20.30
commedia MY BEST FRIEND S WEDDING
di P. J. Hogan; con Julia Roberts. Demiont Mulroney, Cameron Dur
domenica 30 novembre alle 18.00 e 20.30 thriller IL GIOCO (The Game)
di David Fincher, con Michael Douglas, Sean Perm
11 prezzo del biglietto per lo spettacolo delle 1 $.00 e di 500 SIT.
per quello delle 20.30 e di oOO SIT L'abbonamento per tutti i film alle 20.30 c di 2.800 SIT IL PROGRAMMA PCO SI BIRK МОШЕ1СНЕ.
_PROSS1M A M ENTE_
marted^i 2 dicembre alle 2030
CONCERTO - Florian Kitt c Rita Medjimorec sabato 6 dicembre alle 17.00 - SPETTACOLO TEATR \L t
DI SAN N1COLO - CENEREMOLA sabato 20 dicembre alle 20.30 - CONCERTO PI NA 1 AI E
GRUPPO DA CAMERA AVE Ш l l"BIANA sabato ?.7 dicembre alle 21.00 - COVTR I O PI CAIVP \WC I SIMEONIC I DELLA RIA DI SI ON EM V E II CORO DA CAMERA DELLA RIA SI OVENI \
PROGRAM AKTIVNOSTI SMUČARSKEGA KLUBA PORTOROŽ V SEZONI 1997/1998
Spoštovani!
Smučarska sezona je pred vrati, zato nam dovolite, da vam
v kratkem predstavimo predvidene aktivnosti. O vsem napisanem in še o marsičem drugem se lahko podrobneje seznanite v uradnih urah v klubskih prostorih.
Uradne ure
Vsak četrtek v novembru, decembru, januarju, februarju in marcu od 17. do 19. ure v klubskih prostorih prostorih v Portorožu, Obala 16.
Članarina
Članarina za sezono 1997/98, ki jo lahko poravnate v času uradnih ur ter na sejmu smučarske opreme, je za posameznike 1.500 SIT, za družine pa 3 500 SIT.
Občni zbor kluba 3. november 1997, ob 18., v prostorih Krajevne skupnosti Portorož
Sejem smučarske opreme Tržnica Kastel
14.	november, od 15. do 19. ure
15.	november, od 09. do 19. ure
16.	november, od 09. do 18. ure
Smučarski ples Zaenkrat vam razkrivamo le datum - 22. november, o mestu in uri dogajanja pa več informacij na smučarskem sejmu.
Zimovanje Passo San Pelegrino - 17. do 24. januar in 21. do 28. februar 1998 * šola smučanja: začetni in nadaljevalni tečaji za otroke in odrasle * prijave in informacije na Sejmu smučarske opreme ter ob četrtkih v prostorih kluba
Enodnevni smučarski izleti sobote v decembru, januarju, februarju in marcu -prijave in plačila ob četrtkih v klubskih prostorih * člani kluba - popust pri plačilu prevoza in šoli smučanja * ugodnosti ob vnaprejšnjem plačilu petih izletov
Tekmovanja
Pokal Prijateljstva treh dežel - februar 1998, klubsko prvenstvo v veleslalomu - februar 1998 ter medklubsko tekmovanje v veleslalomu - marec 1998
Zaključni piknik junij 1998 - Strunjan, Sv. Duh - Hotel Salinem
Lepo pozdravljeni in vabljeni v nase vrste IO SK Portorož