Erjavecia 35 23 6. BIOLOŠKO-EKOLOŠKI RAZISKOVALNI TABOR (BERT) 2020 MOJSTRANA Letos sem že tretjič prevzel vodenje kačjepastirske skupine na Biološko- ekološko raziskovalnem taboru – BERT-u, ki ga je med 1. in 7. avgustom 2020 organiziralo Društvo študentov naravoslovja iz Maribora. Letos so si organizatorji zaželeli terenov v Julijskih Alpah in so po dolgem iskanju naposled v najem dobili manjši kamp v Mojstrani. SLIKA 1. Skupinska fotografija odonatološke skupine na taboru BERT 2020. Udeleženci od leve proti desni: Urban Horvat, Jana Hočevar, Mark Plut, Peter Kogovšek, Neja Bizjak (Foto: N. Bizjak). V petih terenskih dneh smo obiskali 22 lokalitet, ki so bile zelo raznolike: mlake, mrtvice, ribniki, akumulacije, barja, potoki in pa seveda Blejsko ter Bohinjsko jezero. Zabeležili smo 30 vrst kačjih pastirjev (TABELA 1). Prvi dan smo želeli po dolini Radovne popisovati od Mojstrane do Bleda. Žal nam vreme ni bilo naklonjeno in smo uspeli popisati zgolj tri jezerca ob reki Radovni, potem pa je začelo deževati. Drugi dan se je tudi začel z dežjem in oblaki ter tako v prvi polovici terenskega dneva nismo uspeli videti nobenega kačjega pastirja. Se je pa zato popoldne, ko smo bili v okolici Ribnega, zjasnilo in smo imeli odličen teren z rjavo devo Aeshna grandis in še precej drugimi zanimivimi najdbami. Tretji dan je bilo vreme zopet slabo, a se nismo pustili in smo se odpravili proti Bledu. Na Blejskem jezeru nam je uspelo najti le enega modrega kresničarja Erjavecia 35 24 Ischnura elegans. Nato smo se odpeljali proti Bohinju, a je ravno preden smo prišli do jezera začelo deževati. S terenom tako ni bilo nič, smo se pa vseeno skopali, da vožnja ne bi bila zaman. Nato smo pojedli malico v avtu in se je zopet pokazalo sonce. Tako smo si rekli, da dajmo poskusiti z našimi najbolj oddaljenimi lokacijami in smo šli na Jelovico. Na barju Blato je kar nekaj letalo, ko pa smo prišli do barja Ledine, se je žal spet poslabšalo. Smo pa zato spoznali lokalnega gozdarja, ki živi blizu in se nam je pohvalil, da je on rešil to barje pred izsušitvijo ter poskrbel, da je zaščiteno. Naslednji dan smo se znova odpravili v okolico Bleda, cel dan je bilo sicer oblačno, ampak smo vseeno našli nekaj kačjih pastirjev, med njimi tudi prisojnega zimnika Sympecma fusca. Zadnji dan je bil končno sončen, kot se spodobi za prvi teden avgusta. Bili smo veseli, da smo si pustili še nekaj odličnih lokacij. Odpravili smo se na Pokljuko, kjer smo med drugim našli tudi samca mahovne deve Aeshna subarctica. Nato pa za zaključek tabora še enkrat na Bohinjsko jezero, kjer smo se preizkusili v terenjenju iz vode. Podatke s tabora bomo skupaj s kolegi, ki so vodili odonatološke skupine na preostalih dveh letošnjih študentskih taborih, natančneje prestavili v strokovnem prispevku. TABELA 1. Seznam 30 vrst kačjih pastirjev, najdenih med 2-VIII in 6-VIII-2020 na taboru BERT 2020. Calopteryx splendens Calopteryx virgo Sympecma fusca Coenagrion puella Enallagma cyathigerum Erythromma lindenii Erythromma viridulum Ischnura elegans Pyrrhosoma nymphula Platycnemis pennipes Aeshna cyanea Aeshna grandis Aeshna juncea Aeshna subarctica Anax imperator Cordulegaster bidentata Cordulia aenea Somatochlora arctica Somatochlora flavomaculata Somatochlora meridionalis Somatochlora metallica Crocothemis erythraea Leucorrhinia dubia Libellula depressa Libellula quadrimaculata Orthetrum brunneum Orthetrum coerulescens Orthetrum cancellatum Sympetrum sanguineum Sympetrum striolatum Vodenje skupine je bilo mestoma precej frustrirajoče. Na večini gorskih lokacij že tako ni veliko vrst, pa še vreme nam jo je kar pošteno zagodlo. Večina lokacij je bila tako brez kačjih pastirjev ali pa zgolj z enim samim osebkom. So se nam pa zato posamezne odlične lokacije, ki smo jih ujeli v kratkih prebliskih sonca, zelo lepo oddolžile. Tabora s po 4 vrstami dev in lesketnikov zagotovo ne bom nikoli pozabil. (P. KOGOVŠEK)