Po pošti prejeman: za cele leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ «etrt „ „ 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo lelo naprej 20K — h pol leta „ 10 „ — „ «etrt „ „ 5 „ - „ mesec „ 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 33. V Ljubljani, v soboto 10. februvarja 1900. Letnik XXVIII. Zdramite se! (Dopis.) Kdor pazno in nepristransko ogleduje sedanji socijalni boj pri nas in dobro pre-motri dobo zadnjih let, opazi, kako polagoma se je zbudila speča katoliška zavest, kako je prerodila ljudstvo spasonosna ideja gospodarske samopomoči. To mora pač vsakega ljudskega prijatelja navdati z veselo nado, da pridejo za naše ljudstvo boljši časi, ako pojde po tej poti dalje. To mora vsakega resničnega domoljuba privabiti v krog delavcev, da sam z besedo in dejanjem poseže v to veselo gibanje, da stoji zvesto na strani onih, ki se bore pod krščanskim praporom za telesni in dušni blagor Slovencev. Osrčili so se pogumni duhovniki ter napovedali boj narod uničujočemu liberalizmu in so zajezili povodenj socijalne demokracije, ki je žugala populiti narodne in verske ide-jale Slovencev. Tem pogumnim duhovnikom so se kmalu pridružili nesebični lajiki, ter so sedaj krepka opora duhovnikom ter neustrašeni borilci za gospodarski preporod Slovencev. Nekdaj vsevladajoči, narod gospodarsko vničujoči in demoralizujoči liberalizem je smrtno zadet, peginjajoč so zvija in siresa ter bljuje smrdeče blato na vse, kar diše krščansko, in na one borilce, ki stoje v prvih vrstah in hude ljudstvo: Vstani, razbij okove, ki ti jih je nadel liberalizem, da te izkorišča ! In to ljudstvo, ki je z nerazumljivo brezbrižnostjo vsrkavalo liberalne ideje, ki je bilo tako hvaležen predmet za razne ži-dovskoliberalne zajedalke, vstaja, otresa se parasitov, spoznava škodljivost liberalizma in se združuje v mogočne gospodarske organizacije. To so gotovo zdravi pojavi. V boju, ki se vrši vsled tega, ločijo se duhovi. Med delavci, rokodelci in kmeti t. j. na strani ljudstva vidimo duhovnike, po malem tudi učitelje in zastopnike drugih stanov, ki s svojim dejanjem in svetom, ugledom in vplivom, dajejo ljudskim masam, ki hrepene po kulturnem in gospodarskem zboljšanju, prepo- trebno dejansko in dostikrat neprecenljivo moralno moč, ki vliva utrujenim bojevnikom novih, svežih močij. Na protiljudski strani pa vidimo razne liberalne elemente. Prizadeti v svojih sebičnih, demoralizujočih tendencah, z odprtimi rokami sprejemljejo v svojo sredo in zaščito vse one, katerim je zoprno in morda škodljivo ljudsko gibanje, ter sedaj vsled dušne sorodnosti, prijateljstva in hvaležnosti do liberalcev, ki so jih vzeli pod marelo, pomagajo tem voziti gnojnico iz liberalnih gnojišč, s katero polivajo cerkev, duhovnike, ruzna društva in vse one, ki so na poti tem življem. S tem pač dovolj označujejo svoje mišljenje in svoje srce, razširjajo oster duh, kateri ga človek prav lahko od daleč spozna in so teh okužcvidcev lahko ogiblje. Ljudstvo opozorjeno od svojega pastirja, pričelo je v zadnjem času boj liberalnemu časopisju, ki razliva liberalni strup po vsej deželi. Ogiblje se ga zlasti v krajih, kjer že pozna krščansko časopisje in je bilo dovolj opozorjeno na škodljivost liberalnega časopisja. Ljudstvo j* krenilo na edino pravo pot. Ono ne naroča liberalnih časnikov, ne mara jih jemati v roke, ako se mu vsiljujejo, ogiblje se gostilen, v katerih leže razgrnjeni, ne zaupa trgovcem, ki so toli zaslepljeni, da prodajajo s svojo štacunsko robo tudi liberalen strup. Tem potom se gotovo odvrne škodljiv vpliv liberalizma in mislim, da je ljudstvo dobro razumelo migljej ■ ljubljenega svojega škofa. Dobe se pa vendar še v tej dobi neke vrste možje posvetnega in duhovskega stanu — tudi ti niso redko sejani — ki z občudovanja vredno vnemo in samozatajevanjem proklamirajo v sedanjem boju — v boju krščanstva s pretikrščanstvom, v boju zati-rancev z izkoriščevalci — s v o j o nevtralnost, dasi liberalci dan na dan mečejo blato na njihove suknje, zlorabijo njihovo miroljubnost in nevtralnost v svoje umazane svrhe. V tej dobi ostati človek nevtralen in morda še misliti, da s tem podpira zdravo socijalno gibanje, je res umetnost, s ka- koršno se more ponašati malokdo. Morda vemo, kaj jih je naklonilo k neutralnosti, ki je sicer lepa reč, kadar je na mestu. Staro prijateljstvo, ob katerem so se okoriščevali sedanji vaški liberalci, se pri teh nesebičnih možeh še ni ohladilo. Morda se tudi boje rogoviljenja liberalcev, dasi ti ven dar vsak hip revolucijonirajo, vsak korak teh ljubih nevtralcev prekritikujejo, ako ni ravno njim po godu. Ti nevtralci so čudni ljudje in njihova dejanja pa nerazumljiva nam navadnim lju dem. One, ki so dobre volje in poštenega mišljenja, odbijajo od sebe s svojim nastopanjem, iščejo pa prijaznega pogleda, dobre besedo liberalcev, katerim so še vedno hvaležen objekt za izkoriščanje. Nevtralci odsvetujejo sicer čitati slabe časopise in ne vidijo radi one, ki se bratijo z zagrizenimi liberalci, kar jim pa nikakor ne zabranjuje obiskovati gostilen, ki imajo naročene liberalne časnike ter kupujejo v prodajalnicah, v katerih liberalno časopisje pomaga netiti sovraštvo proti konsumom, dasi imajo v trgu poštene, krščanske trgovce, ki nečejo imeti z liberalci nobene stike. Seveda se nad tako nevtralnostjo nevtralci sami prav nič ne škandalizirajo, škan dali/.ira se pa ljudstvo, ki ume veliki pomen socijainega gibanja, ki uboga svoje pastirje. Ljudstvo pozna liberalce. Ono ve, da ti du hovne samo izkoriščajo, v obraz se jim laskajo, za hrbtom pa posmehujejo. V obraz so sladki, med seboj pa strupeni ter delajo dovtipe o božjih volkih. In prav imajo ! Liberalci s takimi prizanesljivimi duhovniki uganjajo dostikrat čudne burke. Porabljajo jih kot dober plašč, pod katerim prav lahko prodajajo svojo liberalno modrost, češ, saj so duhovniki naši prijatelji, saj nič ne pravijo, in izpod tega debelega plašča mečejo polena raznim organizacijam pod noge hvaleč se, da je ta in oni duhovnik njihov prijatelj, njihov somišljenik. Vse to ljudstvo vidi in ve in nikakor ne gleda te igre tako apatično, kakor mislijo nevtralci. Ljudstvo se bori za krščanske in narodno-gospodarske idejale, in z nevoljo opazuje, da se bratijo oni, ki bi lahko dajali ljudstvu neprecenljivo moralno podporo, s sovražniki tega ljudskega gibanja, da so ti s svojo čisto neumestno nevtralnostjo katnen izpodtike, ob katorem se marsikak obotavlja in zgleduje brez potrebe. Mislimo, da sedaj ni čas in kraj nevtralnosti, da smo dovolj na jasnem. Kdor opoldne išče še večje svetlobe, je zastonj išče, kakor tisti zastonj premišljajo, ki še sedaj ne vedo, kam bi krenili, na levo ali desno. Na desni imate zbrane krščanske in slovensko domoljube z delavskimi stanovi, na levi pa razne liberalce s svojimi pritiklinami, ki streme za brezverstvom, kar kaže njihovo časopisje, ki hočejo izkoriščevati ljudstvo, kar so vidi na vseh koncih in krajih. Kdor je pravi domoljub, opustil bode nevtralnost in se pridružil ljudstvu, kdor je pa domoljub samo po imenu, okliceval bode tudi v bodoče svojo nevtralnost in objemal nadalje liberalce cum gratia kakor doslej. Toda potem se ne sme nihče čuditi, zakaj ljudstvo ne mara zanj. Nevtralnosti je že zdavnaj odzvontlo, zato bodimo možje odločnosti. Živelo dejanje ! _* + 3 Liberalna nesramnost. Uvodni članek »Subvencionirani švin-del« v »Slov. Narodu« z dne ti. t. m. zbudil je splošno ogorčenost, pa tudi veliko. opravičene veselosti. Državnega pravdnika klicati na pomoč zoper najpomenljivejšo in najboljšo gospodarsko napravo, katero Slovenci sploh imamo, to je že dosti nesramno in smešno. Klicati pa to pomoč zato, ker je »Gospodarska zveza« dobavljala ubogemu kmetu toli potrebnih umetnih gnojil po znižani ceni, to je naravnost abotno! Le jedna trditev jo v dotičnem članku, katero treba stvarno pobiti, trditev namreč, da je »Gospodarska zveza« prodala partijo nižeodstotne žlindre kot 18odstotno. Pooblaščeni smo izjaviti, da je ta trditev zlobna in nesramna laž. Kar je »Gospodarska zveza« prodala žlindre, je vso dala kemično preiskati in ima spričevala v rokah, da nobena ni imela pod 18 odstot- LISTE s Filozof. In proti Tebi je Akvinski—muha! Modroslovska fakulteta bodočega slovenskega vseučilišča bo res v veliki zadregi. Strahovite težave ji bode namreč delalo, odločiti se, ali izroči znanemu dolenjskemu učenjaku „Sloven. Naroda", preučenemu S. K.—u ali K. S.—u, zgodovinsko ali modro-slovsko stolico. Nečemo se vtikati v to notranjo zadevo bodoče fakultete, vender pa mislimo, da je mož za obojo stolico enako — sposoben. Zgodovinskej strani njegovega znanja klanjali smo se na tem mestu že čestokrat Danes hočemo osvetliti samo modroslovsko plat tega izrednega duha Takoj začetkom leta olajšal je g. S. K. svojega duha z raznimi članki v „Sloven. Narodu", katerih napis je, po poznatem geslu avtorja „lucus a non lucendo". — »Nekaj cerkvene zgodovine". S temi članki se no bomo natančneje pečali, kajti drastična kladna vsakej naravi. Samo, da je gospodu S. K.—u odleglo ! Klanjati pa se moramo globokemu modroslovskemu znanju tega člankarja. Mož pripoveduje, da je v dobi, ko je baje cerkev bila na vrhuncu bogastva, nastopil Tomaž Akvinski. Veliko debelih in učenih knjig spisali so učenjaki, da bi popolnoma zajeli globoke nauke tega duševnega velikana. Toda ni se jim posrečilo ! Gosp. S. K. —u pa je to igrača. Ves nauk Akvinatov podaje nam v 2, beri : dveh kratkih stavkih. Po-slušajtno : „ Tomaž iz Akvina ... jo oznanjal, (1.) da je kontemplativno življenje boljše, kakor delavno. (2.) Darežljivost napram revežem olajšuje bogatašem, češ, da ni treba dati tega, kar rabi človek za svoje, stanu primerno življenje". Punctum ! Sedaj torej vemo ! Krajše ni mogoče izraziti naukov Akvinatovih; ali tudi ne boljše, o tem si skoro ne upamo soditi. Prijatelju, ki pozna svojega Tomaža Akvinskega, je kar zaprlo besedo, ko smo mu pokazali modrost S. K.—ovo. Nekaj časa se je divil temu čudovito kratkemu naštevanju naukov Tomaža Akvinskega. Potem pa je segel po mogočnem Iblijantu, in tam zlagajo s trditvami gosp. S. K. Glede prvo trditve : Vita . . . contemplativa prinoipaliter consistit in contemplatione divinae veritatis, sed dispositive consistit in contemplatione cujuslibet veritatis. (2—2. q. CLXXX, 4.) Vita aetiva est lructuosior. (l.q. XX 4.) . . Contemplativam nullus potest assetjui per-feete, nisi primum sit perfectus in aetiva. (2—2. q. CLXXXI. 1.) In glede druge trditve : Dare eleemosinam de superfluo vel in extrema necessitate est de praecepto, et in aliis vero est tantum de consilio. (2—2. q. XXXII. 5) Potem pa je prijatelj zaprl knjigo, zanj je bila stvar končana . . . Ne bodemo prestavljali teh stavkov, ki v svoji lapidarnosti najbolje kažejo smeš-nost trditev S. K-ovih. Torej vita contemplativa je Tomažu Akvinskemu umstveno življenje. Ubogim dajati, pravi Akvinat, od tega, kar nam preostaja ali v sili tudi od druzega, je zapovedano, svetuje pa, dajati tudi sicer. Ako bi kedo dandanes nastopil in trdil: Vsebina latinske slovnice jo kratko ta, da so vsi latinski samostalniki neutra, kajti star slovniski rek iz latinske slovnice jc: Was man nicht declinieren kann, — das sieht sklanjati no enega samostalnika. Smejali bi se temu možu dobrovoljno, saj je sedaj baš predpustni čas in bo slabi dovtipi torej nekako času primerni. In vender bi ta mož duh latinske slovnice bolje pogodil, kot je pogodil S. K. duh Tomaža Akvinata. Pravijo, da je Pitagora iznašel besedo »filozofija«. Ko bi bil vedel, da bode toliko in toliko stoletij za njim pisal S. K. »lilo-zolične« članke, stavimo, da bi učeni Grk svoje iznajdbo ne bil razodel nikomur, marveč jo rajši vzel saboj v grob. Tako se fi-lozolija še ni mrcvarila! Različna so pota, po katerih si pridobi človek znanje v modroslovju. Samo ena pot gotovo ne pripelje do tega cilja. Znano je, kako jc Pavliha naučil osla brati. Napisal je na liste papirja črki i in a, in zopet i in a Te liste dal jo zvezati v knjigo. Med listo nastlal je detelje in knjigo postavil v jasli. Prignal je k jaslim sestradanega sivčka, kateri je, ko je zavohal deteljo, veselo zagnal svoj i - a in z jezikom preobračal liste v knjigi. Za to žival jo bila Pavlihova metoda izvrstna. Naj bode g. S. K. prepričan, da ta metoda v lilozoliji ni prav čisto za nič. kov, večinoma je pa imela 19 odstotkov in čez, akoravno jo je imela kot 18odstotno z 2 gld. 64 kr. za meterski stot To je resnica. Pri tej priliki moramo omeniti razmer glede Tomaževe žlindre pri kmetijski družbi kranjski. Ta družba je za leto 1899 imela izključno pravico, prodajati na Kranjskem žlindro češko - nemškega kartela (•Bohmische Thomasvverke«). Karteli-rane tovarne z Nemškega so za južne dežele potrebno blago preko morja pošiljale v Trst. Potem pa se je zgodilo sledeče: Kmetijska družba kranjska, odnosno ravnatelj Pire, ki je prav za prav na svoje ime izgovoril si samoprodajo za Kranjsko, sklenil jo kupčijo za 100 \agonov po 16 kr. kilo odstotek splošne fosforne kisline na mestu Trst, torej tako, da je 18% žlindra prišla v Trstu na 2 gld. 88 kr. met. stot. V istini je pa tržna cena Tomaževe žlindre leta 1S9U v Trstu stala nižje, in sicer po 14 kr. kilo-odstotek, torej meterski sto t le 2 gld. 52 kr., to od ravno tistih karteliranih tovarn, s katerimi je Pire sklenil po 2 gld. 88 kr., pridržujoč si monopol za Kranjsko. Kako je razlagati ta nasprotja ? Razločka je 36 kr. pri vsakem meter-skem stotu . . . Kmetijska družba kranjska je leta 1899 kupila, kakor rečeno, 100 vagonov Tomaževe žlindre, toraj 10.000 me-terskih stotov, in ker je pri vsakem stotu plačala 36 kr. preveč, je bila vsled označenega načina kupčije oškodovana za 3 6 00 gld. avstr. velj.! Kam je šel ta denar? In kmetijska družba kranjska dobiva subvencije iz javnih denarjev. Vsakdo, ki se peča s trgovino z umetnimi gnojili, mora toli previden in vesten biti, da daje blago kemično preiskati in se tako prepriča, če ima res tiste gnojilne snovi, ki jih mora imeti. V to treba potrebno količino gnojila iz večjega števila vreč vzeti in se v to rabi posebno orodje, takozvani »Probestecher«, katerega pa kmetijska družba niti nima. Tako koncem 19. in začetkom 20. stoletja! Toliko glede gnojil. Članek »Subvencioniran švindel« je brez dvoma izšpiriran iz pisarne kmetijske družbe, skoro gotovo pa tam skovan. Kdo je pa »kmetijska družba« ? To je izključno le ena oseba: tajnik Gust. Pire. »Predsednik« in »avtokrat« Murnik si sam ne domišlja, da poleg tajnika kaj pomeni. Kaj pa je tajnik Pire, ki se tolikokrat prikazuje v našem javnem življenji pred ali za kulisami ? Izdelal je prvo realko. Potem pa je z eno realko visoki gospod Pire podal se na neko kmetijsko šolo v Šleziji. Tam si je pridobil vso svojo kmetijsko modrost. Prišel je po tem v Ljubljano in takoj uprizoril gonjo proti tedanjemu tajniku, katerega je označil kot »liberalca«. Vršil se je buren občni zbor — in Pire je zmagal. Postal je vsegamogočni tajnik kmetijske družbe. Pri praktičnem kmetijstvu ni bil nikdar. Po vsej deželi popularne so njegove kupčije z biki. »Narodov« Članek se predrzno zaletava v kmetijsko ministerstvo. To je tem ne-sramneje, če se pomisli, da kmetijska družba naravnost živi samo od subvencij kmetijskega ministerstva. Tajnik te družbe je, kar je znano, potovalni učitelj kmetijskega m/ nisterstva, ter dobiva za to posebno letno plačo, pravijo da 1200 ali 1600 gld. Kdaj in kje pa predava gospod Pire? Poizvedovali smo na vse strani in izvedeli toliko, da je menda v celem letu 1899 le enkrat sam-krat nekje predaval. Toliko dodamo v pojasnilo »Narodovega« članka »bubvencijonirani švindel«. Brezobrestno posojilo. L. 1895 je o veliki noči udarila šiba potresa ljubljansko mesto in precejšen del kranjske dežele. Država je z zak. dno 6. malega travna tistega leta določila 4 milijone v podporo in sicer: daril v Ljubljani . 100 000 gld. » po deželi . . 200.000 » » cbrtnikom . 10.000 » Za šole, cerkve i. t. d.: v Ljubljani . 100.000 gld. po deželi . . 340.000 » Darilom se mora prišteti že preje izdanih 25.000 gld. Brezobrestnega posojila je naklonila : Trgovcem in obrtnikom . 100.000 gld. ki se morajo vračevati od 1. prosenca 1897. Ljubljansko mesto za regulacijski zaklad .... 100.000 » ki se bo moral vračevati od 1. prosenca 1915. Za ljubljanske mest. stavbe 50.000 » ki se morajo pričeti vračevati s l.prosencem 1901. Posamnikom v Ljubljani . 1,700.000 » » po deželi . . 1,245.000 » Dolg se je posamnikom vknjižil na njihova posestva, ali je pa morala občina prevzeti jamstvo zanj. Vračevati se mora od 1. prosenca 1901 v 151etnih obrokih. Z zakonom dne 6. mal. travna 1896 se je naklonilo kranjski deželi 1,500 000 gld. posojila po 3%, da ga vporabi 550 000 gld. za lastne stavbe 450.000 » za pomnožitev ljubljanskega regulacijskega zaklada 500.000 » za posojila posamnikom v Ljubljani in po deželi po 3% . Dežela je porabila ta denar tako le: Mestu je izročila 400.000 gld. za posojila posamnikom. bama je pa izposodila po deželi 1. 1897 . 46.550 gld. 1. 1888 . 31.000 » 1. 1899 . 16.750 » Skupaj 94.300 gld. Na razpolago ima torej še 57.000 gld. To posojilo mora dežela vračevati v 20 obrokih od dne 1. prosenca 1901. Leto 1901 se bliža in s tem tudi prvi obrok vračevanja. Mnogo jih je, ki s stra hom gledajo v to bližnjo bodočnost. Marsi-kedo si je z državno podporo res opomogel, a veliko število prizadetih potrošnikov bi zadelo vračevanje hujše, nego jih je zadel potres Cela vrsta po potresu pozidanih ali popravljenih hiš je z vknjiženimi dolgovi tako preobložena, da bi morala z vračevanjem pasti. Boben bi pel vse vprek in joka in stoka bi bilo več, nego ga je bilo ob potresu. Gospodarske eksistenco, — pred leti še trdne — bi bile uničene. Ob tako splošnem polomu bi pa tudi mnogo izgubili upniki; marsikakemu denarnemu zavodu bi vsled tega pretila huda nevarnost Evo par vzgledov, ki označujejo stanje hišnih posestnikov v tem oziru. Priden in izredno varčen zidar si je prihranil blizu dva tisočaka in si je sezidal na Viču hišo. S svojim zaslužkom in z najemnino je vračeval precejšen dolg, ki mu je še ostal. Prišel je potres; hišo je bilo treba do tal podreti. Na golem zem -ljišču je bilo mnogo več dolga, nego je bilo vredno. Dobil je 1000 gld. podpore in 2000 gld. brezobrestnega posojila. Zidal je iznova. Zidanje je bilo po potresu precej dražje, nego preje. Dozidal je ; skrbi in truda je obnemogel in umrl Vdova in kopa otrok živi sedaj v veliki revščini. Dolga je na hiši krog 3600 gld. Po odbitih davkih nosi krog 220 gld. Čim potrka kak upnik, pa je izgubljena in s tem tudi brez vsake krivde izgubljen pristradani denar in vdova z družino na cesti. V mestu je imela neka hiša do 30.000 gld. vknjiženega dolga. Morala se je podreti. Na golem prostoru je bil torej ogromni dolg. Zidala se je nova, ne toliko v korist lastniku kot upnikom. Kako naj izhaja, ko bi bilo v takem slučaju treba vrniti znatno državno posojilo! Takih vzgledov je vse polno. Država je hotela z brezobrestnim posojilom pomagati, da se ne vničijo po potresu zadete gospodarske eksistence. Ta namen bi se v mnogih slučajih ne dosegel, ko bi dosledno povsod izvrševala § 11 navedenega zakona dnd 6. mal. travna 1895, ki slove: ,Z a o s t a 1 i posojilni zneski se morejo iz-tirjati po politiški e k s e k u c i j i."*) Po politiški eksekuciji se iztirjavajo davki. Ob posebnih elementarnih nezgodah odpisuje država davke, tudi za več let. Upravičena je torej tudi v tem slučaju želja, naj bi država po razmerah posamnih njenih potresnih dolžnikov pri nas odpisala, česar ne morejo plačati. Država je hotela rešiti posamne gospodarje. Ko bi jim iztirjevala svoje brezobrestno posojilo tudi, če bi vsled tega morali gospo-daraki propasti, bi dosegla ravno nasprotno. Potresna škoda je bila ogromna i gmotno i moralno; obupnost je zavladala tedaj. Državna podpora je dala podlago novemu upanju, *) Nemški slove „die ruckstandigen Darlehens- betrage konnen —--Zakon torej že 6am daje vladi pravico, da ne e k s e k v i r a , Ce noče. vzbudila je pobito eneržijo in pomagala je gmoino. Drugi polom, ki bi navstal v slučaju, da bi se brezobzirno iztirjavalo državno posojilo, bi bil v gmotnem in moralnem oziru hujši. Eneržija za delo bi se v mnogih do cela uničila. Z nravnimi silami se pa ni igrati pri ljudeh. Pomisli naj se, da ne bi tak polom škodoval samo zasebnikom, marveč javnosti sploh. Prizadeti bi bili tudi tisti, ki so potres preboleli vsled izgub pri svojih dolžnikih; zboleli bi denarni zavodi, morda do katastrof. Trpela bi javna varnost, mir in red, kar spada direktno v državno skrb. Lahko je reči, da bi tujci prišli in pokupili hiše pri nas. A pozabiti se ne sme, koliko vžigalnih snovi za najhujše človeške strasti ima že sama ta misel v sebi. Vsi 6e moramo vsled tega združiti, da zabranimo preteče zlo. V prvi vrsti so poklicani za to državni poslanci, ki so se že deloma brigali za to stvar in imajo upanje, da se v posamnih slučajih plačivni obroki izbrišejo, ali vsaj za sedaj odlože. Kdor si je opomogel, naj vrne državi, kar je dolžan; kogar bi pa vračevanje gospodarski ugonobilo, je upravičen pričakovati sedaj druge, nujnejše pomoči v svoji nesreči. Želeti bi bilo, da sodeluje pri tem delu vsak, kdor more. Ljudi je treba podučiti in jim pomagati pri sestavljanju prošenj, katerih se je nekaj že vložilo. Morda je najboljši ta-le pot. Dotičniki, kateri brez velike škode pri svojem gospodarstvu ne morejo vrniti državnega brezobrestnega posojila, naj sestavijo prošnje, da se jim odpiše prvi obrok. Prilože naj prošnji izpisek iz zemljiške knjige, ki se v potresnih zadevah dobiva brezplačno, in zaznamek davkov, ki jih plačujejo. Iz obojega se točno razvidi njihovo gospodarsko stanje. Naslovijo naj prošnje na finančno ministerstvo; izroče naj jih pa po državnih poslancih. Ta pot je namenu, ki ga moramo imeti v mislih, najprimernejši. Skupna prošnja, naj se vsem vse brezobrestno posojilo odpiše, ne bi imela vspeha, kaker doslej slovejo naše informacije; ravno tako je neumestno takoj prositi za odpis celega dolga. Odpisa je pričakovati le individuvalno in po obrokih. Tak odpis je s stališča državne uprave vtemeljen, če govore zanj tehtni razlogi; zadostuje pa tudi posamnikom.' Gre se torej za poduk in za sestavljanje prošenj. V tem oziru naj bi ljudem pomagala poleg županstev naša društva. Prošnje bi se sestavljale najlože po tiskanem vzorcu. Zadeva, o kateri govorimo, zahteva vzajemnega dela. Opozarjamo na njo za to, ker nas mnogi vprašujejo o nji; v svesti smo si, da povdarjamo dolžnosti, ki jih nalaga nam vsem to važno vprašanje. Ia hrvatskega sabora. Iz Zagreba, 4. febr. Tudi še celi prošli teden je trajala generalna razprava o letošnjem proračunu. Dokončala se je se le v soboto ter začela ob enem podrobna debata, ki bode bržkone ,,0, predpust, ti čas presneti!" Iz dijaškega življenja, napisal Burjan. Ozlovoljen je odložil Demostena. Čedalje hujše se oglašajoči želodec mu je skazil vse veselje in ves vžitek, ki ga je obično imel s premlevanjem divnih govorov starega mojstra. Čemeren se je še bolj zavil v gorko odejo in vtopil v globoko premišljevanje svojega žalostnega stanja . . . Zimsko solnce mu je že otajalo ledene cvetke, ki jih je zvil svečanov mraz v goste vence na oknu njegove podstrešne sobice, tako da se mu je odprl prost razgled na sosedne strehe in dimnike. Gost dim se je valil iz njih. Iz tega je naš junak, trdno se držeč logičnih zakonov, sklepal, da vtegnejo srečnejši ljudje kmalu imeti poldne. O resničnosti svojega sklepa se seveda ni mogel prepričati, zakaj na svojo žepnico ni mogel pogledati, ker jo je že sredi meseca popadla stara dijaška bolezen, da jo je moral nesti milosrčnemu Židu v pregled. Pravijo, da cigan pozna po svojem želodcu, kdaj je poldne. No, tudi tega časomera ni mogel vporabiti, zakaj njegova trebušna ura se je vstavila že pred tremi dnevi, odkar ni več obedoval, in od takrat je še vedno trdovratno Da, da, danes je že tretji dan, odkar ni okusil gorkega. Včeraj si je za zadnje nov-čiče kupil črnega kruha, a danes niti tega ne bo! Kar je mogel v denar spraviti, je že prodal ali zastavil, a kaj zdaj ? Od doma ne dobi pred prvim nič, a do prvega je še cele tri dni ! »Pumpati« se ne da; tovariši nimajo sami nič, drugje ni kredita! Hm, hm, štiri leta že študira, a v taki stiski ni bil še nikoli. Nikdar ni zamudil nobenega predavanja, a zdaj mora ostajati doma v postelji, da lažje prenaša glad ! O kako resnične so pesnikove besede: Jede Schuld riicht sich auf Erden ! Malo je porogovilil v začetku meseca, da bo vedel doma pripovedovati, kako se zabavajo velikomeščani v predpustu, in tako je prišla požrešna kuga mej materine petice, prav kakor Prešernovemu »učencu«. Pri ti misli je začel takoj z vso skropulozno vestnostjo in vsakemu rojenemu profesorju lastno sitno natančnostjo iskati »tertium comparationis« mej seboj in onim. Rezultat primerjanja ga je vdobrovoljil. Našel je mnogo podobnostij, a ko je prišel do velike razliko mej obema, pozabil je vse bridkosti, ki jih prizadeva lačen želodec revnemu Zemljanu. Prešernovemu učencu je predjauBt omožil »lepo Reziko nemškuto«, a nestrpno šteje dneve in ure do velikonočnih počitnic, ko ga bo spet videla iz očij v oči! Se bi bil morda sanjaril o svoji sreči in svojem vzoru, da ga ni predramil prišedši rojak njegov, medicinec Vinko G. »Čuj, Rajko, novico!« hiti prišlec. »Danes sem čital na deski filozofskega dekanata, da so vsi vaši profesorji vstavili predavanje«. »Ni mogoče ! Zakaj pa ?<■• vpraša Rajko zavzet. »Zato ker Tebe, stebra cele fakultete, ni več v kolegij !« »Ne zbijaj brezmiselnih sal!« odvrne Rajko. » Če bi Tebe že tri dni lakot trla, ne vem, če se Ti bi ljubilo letati po mrazu. »Pumpaj« mi jedno kronico !« »Ha, ha, ha ! Ravno zavoljo tega sem prišel k tebi, ker sem se nadjal, da si še pri denarju kakor navadno vsak mesec ! Pričakuješ kaj ? Ali si se kam obrnil ?« »Kam naj se obrnem ?« »Domov!« »Pred prvim ne dobim, naj pišem ali ne !« »Pa bi bil pisal Metki, ki ima denarja ko črepinj !« »Komaj sva se seznanila, in v prvem pismu naj jo prosim pomoči ! Ne, ne, nikdar ne !« »Pojdi se solit s svojim idealizmom ! Ako se kmalu ne otreseš teh prav filozofskih nazorov, si bos še večkrat s slinami mazal lačni trebuh ! Kaj jo treba naravnost ,pumpati!" Piši ji tri strani in pol, kolikrat se ti o nji sanja, kolikrat na dan se jo domisliš in še kaj druzih primernih neumnostij, a na drugi polovici četrte strani povej ji po ovinkih, da čutiš pod svojim gorkim in ljubezni polnim srcem včasih tudi prazen želodec. Verjemi mi, če te le količkaj ljubi, priloži ti v drobno, parfumirano pisemce par cesarsko-kraljevih podobic! Posnemaj Škendra, ta zna ! . . ." „Ne žali me, Vinko ! Kaj me imaš res za tacega umazanca! Svetuj mi kaj pametnega 1" Vinko se nasmehne ironično. »Kar imam, to dam. Proti svojim načelom sem šel danes v predavanje, ker sem hotel doma zmrzniti. Profesor nam jo pripovedoval, da more človek ob sami čisti vodki celo štirideset dnij živeti. Morda prestanes i ti, ljubi moj Rajko, še te tri dni do prvega, zlasti ko te tvoja idealna ljubezen redi! Druzega sveta ne vem, morda te ta potolaži, ha, ha, ha! *udi prav živahna. Zadnji teden je govorilo mnogo poslancev od opozicije in od vladine stranke. Sicer pa moramo priznati, da so se pogrešali med opozicijonalnimi govorniki najbolji. Bržkone se oglasijo še pozneje. Kar je govoril dr. M. Starčevic v ime čiste stranke prava, more Hrvatom več škoditi nego koristiti. Napadati zedinjeno opozicijo, posebno pa neodvisno stranko radi tega, ker goji slovansko vzajemvost, morejo le maža-roni. ker to odgovarja njihovej politiki. Ge jo pa proti slovanski vzajemnosti član čiste hrvatske stranke, tega ne moremo razumeti, in sicer temmanje, ker je Ante Starčevic na stare dni bil sam privrženec slovanske vzajemnosti, katero je spočetka dosledno odbijal. Sprevidel je, da se Hrvati venderle sami ne bodo mogli vzdržati v hudem boju s svojimi sosedi brez slovanske podpore. Njegovi epizoni so zares kratkovidni, če mislijo, da se bode mogla Hrvatska vzdržati v boju proti Mažarom brez ostalih Slovanov v monarhiji. Ravno tako nam je nerazumljivo, če nekdanji radikalec dr. Fr. Potočnjak, prežimo govori o hrvatskem pravu državnem ter s tem podpira protivnike hrvatskega edinstva. Ta poslanec se je izločil iz vseh strank ter je postal divjak. Vrlo dvomimo, da bi mogel s svojimi nazori v sedanjih okolnostih koristiti svojemu narodu. Lepa je beseda prosvcta, za katero se bori ta poslanec, toda boj za obstanek je zdaj na Hrvatskem prvo vprašanje. Če je on za po-bratimstvo vseh narodov, je to hvale vredno, ali dati se od pobratima gonobiti in pokončati, to no sme in ne more dovoliti noben pošten domoljub. Najdaljši je bil govor poslanca dr. Pli-veriča; trajal jo šest ur ter izpolnil dve sednici. In o čem je tako dolgo govoril? O Reki, o hrvatskem mestu na teritoriju hrvatskem stoječem, katero so si pa prisvojili Mažari v svrho, da morejo postati gospodarji na Jadranskem morju. Dr. Pliverič je hotel s svojim govorom pobiti dr. Derenčina radi njegovega predloga glede reških poslancev na hrvatskem saboru in pa trditve doktor Brczstyenskega. Dr. Pliverič je zares učen mož, tega ne more nobeden zanikati, ali kaj pomaga vsa učenost, ker je branil slabo stvar. Hotel je namreč dokazati, da je Reka zares kondo-minium mažarski in hrvatski. Da je prišel do tega sklepa, je raztolmačil reško vprašanje seveda po svojih nazorih od početka do dandanes. Čudno je pri vsem tem učenem govoru le to, da je našel učeni mož v stardi spisih le take dokaze, ki govore za njegove trditve, dočim je vse druge, ki branijo hrvatsko stališče, izpustil; niti so je ozrl na one čisto jasne dokaze, katere je navel dr. Bresztyenzsky v svojem govoru. To po našem mnenju ni objektivno ; niti je objektivno to, če imputira svoje nazore že zdavnaj pokojnim možem, ki so razpravljali o reškem vprašanju. Kaj in kako so oni mislili pri takih razpravah, to je šlo ž njimi v grob, dokazov zato nimamo, pa je neumestno na tak način braniti tako važno stvar. Sicer pa učeni profesor ni povedal v celem svojem dolgom govoru nič novega, samo ponovil je ono, kar je bilo že tolikokrat prem leto po saborskih razpravah in raznih političnih časopisih. Učeni mož se je trudil, da prepriča opozicijo, da nima prav, če zdaj spravlja na dnevni red to vprašanje. Zanj še ni prišel čas, da se to vprašanje da je treba še čakati. Mi reši, nego misli pa pravimo, da je že skrajni čas, kajti Mažari izvajajo na Reki brez Hrvatske svoje osnove ter se niti najmanje ne ozirajo, imajo li Hrvati, pri tem kondominiju zares kakšne pravice ali ne. Reško vprašanje je pereče, pa se mora rešiti čim preje, in sicer tako, kakor to zahteva pravica, ne pa pokvarjeni paragraf v nagodbi. Skoda za trud in čas, ki ga jo govornik upotrebil za tako važno stvar — ne v korist Hrvatske marveč Ogerske. Na ta govor bode gotovo reagiral poslanec dr. Derenčin, ker je govornik njega hudo napadal. Nadjavno se, da bode dr. Derenčin srečneji v obrambi za pravice hrvatskega naroda glede Reke, nego je bil dr. Pliverič. Kakor po navadi je sklenil glavno razpravo ban s svojim govorom, ki je bil pa kratek in precej miren. Razburjenosti, kakršna ga je bila navdala, ko je pred nedavnim odgovarjal dr. Brezs!yjenszkemu, ni bilo opaziti. V kratkem govoru je pobil popolnoma, kakor že po navadi poroča uradni list, trditve vseh opozicijonalnih govornikov. Vprašanje je seveda, kako? Lahko je reči, da se nagodha ne krši nikdar od strani Ma-žarske, ali s tem stvar ni pobila, ko je vendar znano vsakemu in tudi samemu banu, da se vendar krši. Saj je prošli teden inter-peliral poslanec Kiepach vlado, kaj misli storiti glede nedavno sklenjene pogodbe izmed ogerskega ministra komunikacij in pa železniškega društva za železnico Zagreb—Sa-mobor, ker je po tej pogodbi mažarski jezik izključivo uradni jezik pri tej železnici. Po državnej nagodbi od I. 1868. pa sme na Hrvatskem biti v vseh uradih le hrvatski jezik uradni jezik. Kaj ni v tem slučaju postava prekrsena? In ban pravi, da ni! In koliko je še drugih takih slučajev, ki se gode dan za dnevom ter jih hrvatska vlada trpi. Ravno tako ni resnica, da opozicija zaustavlja delovanje sabora in spopolnjenje nagodbe. Opozicija le spodbada vlado na delovanje za koristi naroda, toda njeni predlogi se ne sprejemajo od vladine strani, pa če bi bili še tako umestni in potrebni. Nagodba se pa na ta način, kakor se dandanes izvaja, ne more spopolniti, kajti vlada vendar ne more od opozicijo zahtevati, da pritrjuje na vse ono, kar Mažari zahtevajo na škodo Hrvatske. Da se pa v hrvatskem saboru žare« preveč govori, in premalo vrši pozitivnega dela, to je pa prava resnica. Nekateri govorniki so to tudi omenili. Koga pa zadene ta opomin? Opoz:cijo vendar ne, ker brani pravice naroda. Ban sam je priznal, da so taki govori iz zgodovine prav poučni in kori-tni. In to je resnica; le taki ne smejo biti, ki branijo krivico in pa gospodstvo tujega naroda nad Hrvatsko, in ti po navadi trajajo predolgo, kar se je pokazalo prigodom zadnje razprave o Reki. Na to je bil proračun za tekoče leto sprejet z vsemi glasovi večine proti glasovom opozicije. Politični pregled, V Ljubljani, 10 februvarija. Spravna konferenca za Češko. Pod-odsek, ki ga ie izvolila spravna komisija za Češko, je imel, kakor znano, svojo prvo sejo 8 t. in., na katere dnevnem redu je bilo vprašanje glede rabe obeh deželnih jezikov pri avtonomnih oblastvih. V nekaterih malenkostnih točkah se je sicer dosegel nekak vspeh, a ostale so nerešene vse najbolj pre-porne točke in niso obveljali niti razni kompromisni predlogi. Zadeva se je toraj morala odložiti do prihodnjega ponedeljka. Slo se je pred vsem za prepornih pet paragrafov zakonske osnove, kakoršno je bil 22. aprila lansko leto sklenil češki deželni zbor, ki do ločajo mej drugim sledeče: Pismene vloge mora občinski urad ali okrajni zastop vspre-jeti od kogarkoli tudi tedaj, ako niso sostav-ljene v poslovnem jeziku dotičnega urada. Člani občinskega ali okrajnega zastopa se sinejo pri sejah posluževati kateregakoli deželnih jezikov. Deželni odbor rabi oba deželna jezika za uradna. Z okrajnimi zastopi in občinami občuje deželni odbor v njih poslovnem jeziku, s strankami pa v onem jeziku, v katerem bo sostavljene njih vloge. To so bistvene določbe petih paragrafov, glede katerih v pododseku ni prišlo še do sporazumljenja, ker »ta imeli obe stranki precej pomislekov, največ pa seveda Nemci, akoravno bi se tudi ti ne mogli v tem slučaju prav nič pritoževati Mtadočeška. izjava in opavski mestni zastop. Kakor znano, zavzemali so češki zastopniki Češke in Moravske v prvi seji spravne konference jedino pravično stališče, da se mora pri reševanju jezikovnega vprašanja za te dve kronovini ozirati tudi na Šlezijo in sploh na vse avstrijske kronovine, v katerih biva več kot jedna narodnost. S to izjavo so se pa Cehi grozno zamerili ultra-germanskim odbornikom opavskega mesta in na predlog odbornika, deželnega poslanca in sodnega tajnika Kudlicha se je soglasno vsprejela resolucija, v kateri se naglaša, da je dr. Engelova izjava vzbudila po celi Slo ziji opravičeno „die tiefste Erbitterung" in da občinski zastop najslovesnejo protestuje proti nedopustnemu umešavanju zunaj dežele riniti, kar plane jurist Ivan T. veselega obraza v sobico. »Ha, ta ima denar!« vzklikne Vinko vzradoščen. »Daj, daj hitro sem, če imaš kaj! Saj vidiš, Rajko že umira od gladu, jaz pa se še komaj držim po koncu. Pomagaj, brate!« »Saj pravim,« de Ivan samozavestno, »brez juristov bi že zdavnaj bilo ob svet! Vse jih zaničuje, vse prezira, a v stiskah in zadregah se vendar vsakdo k njim zateče. Poslušajta, kako se pride v teh žalostnih časih do okroglega! Nisem dolgo premišljal, rešilna misel mi je že v postelji šinila v glavo. Mahnem jo k vseučiliščnemu vratarju, ki me kot staro hišo prav dobro pozna, in mu rečem, da rabim kolek za izpitno sve-dočbo. Mož mi res da na upanje kolek za jeden forint, katerega takoj prodam v bližnji trafiki za 75 novcev. Za danes imamo vsi trije dovolj, jutri si pa novo izmislim! Hajdi, Vinko, z menoj 1 Ti pa, Rajko, pazi mej tem, da te sline ne zalijejo, predno res kaj dobiš pod zob!« Rekši odideta Ivan in Vinko, a takoj se vrneta z urnebesnim krikom: »Hej, Rajko, jestvin so ti poslali od doma!« »Od doma? Ni mogoče! Kolino sem dobil že za božič! Kdo mi pošilja?« vpraša razburjen poštnega slugo, ki je prisopihal s težkim zabojem v sobico. »Pokažite ni list!« Sluga odloži breme in pomoli list. Rajko pogleda in ostrmi. »Kaj? Metka dr. Božičeva? Moja Metka — zdravnikova žena!« Kakor od strele zadet zvrne se na zaj na posteljo in list mu pade iz rok. »Prosim, gospod, podpišite hitro, meni se mudi!« hiti poštni sluga. »Ne, nikdar ne vsprejmem te poši-ljatve!« odvrne Rajko odločno in si zakrije obraz z odejo. »Slovesno protestirava!« oglasita se tovariša in Vinko se obrne proti strmečemu slugi in nadaljuje v svoji zgovornosti: »Ne čudite se, mož! Glejte, od samega stradanja je začel najin prijatelj, profesor Rajko B., bloditi. Saj vidite, da ne ve, kaj -govori. Ne vpoštevajte resno njegovih besed ! Dajte sem list da ga jaz podpišem. Tako! Koliko je treba plačati? 50 novcev vžitninskega davka, 10 vročnine, skupaj 60. Tu imate 70 novcev, dobri mož! Z Bogom! Pa večkrat so oglasite pri nas, ne tako redkoma!« Mej tem je Vinko otvoril zaboj. Na vrhu je ležalo dobro zavito pisemce. »Na, Rajko, čitaj, kaj ti piše nezvesta ljubica, Bog jo živi I« »Lopova!« sikne Rajko in odpre pismo. Nekaj bankovcev pade z njega, kar radovedna tovariša še bolj razveseli. V pismu pa je stalo: »Dragi prijatelj! brčno želeč, da se tudi ti v družbi svojih prijateljev po veseliš moje sreče, ki me je danes zadela, pošiljam ti to malenkost. Vsprejmi moj in mojega moža najsrčnejši pozdrav ! Metka dr. Božičeva.« Kmalu je bila miza bogato obložena. Šest butiljk pristnega terana, dve pikolita, nekaj pečenih piščancev, klobas, raznih potic, krofov, skratka, vsega je bilo dovolj, kar pripravi slovenska kuharica za ženitovanjski obed. »Ta dr. Božič je pač prekrasen človek!« meni Vinko, ko si je privezal dušo s požirkom. »Dasi „filister" sicer se ne bi vpregel v zakonski jarem, vendar še pozna potrebe slovenskega dijaka v tujem mestu!« »To je pameten konec dijaški ljubezni!« modruje Ivan in se pogumno loti piščanče vega bedra. Zdaj je Rajko že več let profesor, a tega dogodka še m pozabil. Če ga žena kdaj pusti v veselo družbo, kaj rad pripoveduje, kako je preživel »debeli četrtek« kot filozof zadnjega leta. bivajoče stranke v zadeve šlezijske dežele. — Upati je, da se češki zaupniki ne bodo ustrašili te papirnate izjave opavskega germanskega zastopa, tembolj, ker S'i mu po vsej pravici sme odrekati pravo izjavljati se v ime vsega prebivalstva v deželi, ki je poleg tega še v znatnem št'vi!u vso prej nego nemško. Kdaj se snide državni zbor? Pred nekaj dnevi objavljali so razni listi vest, da se snidt) državni zbor 15. t m. Gim bolj se pa približuje ta dan, tembolj se podaljšuje rok. Včeraj so je govorilo še o 20. februvarju in zatrjevalo, da se preko tega dne gotovo ne podaljša rok, sedaj se pa imenujeta že 23. in 24. lebruvar kot dneva sestanka drž. zbora. V tem oziru poročajo včerajšnji »Reichswehr« mej drugim tudi tole: Glede sklicanja državnega zbora do sedaj še ni prav nič določenega. Predsedstvo poslanske zbornice ni še preielo prav nika-kega obvestila, ki pa je neobhodno potrebno, ker mora isto ob jednein z naznanilom dneva prijaviti poslancem tudi dnevni red prve seje. Dnevni red se sostavi, kakor znano, v sporazumu z vlado, do danes je pa še povsem negotovo, katera točka pride na dnevni red te seje. Precej gotovo je, da se vrši najprej volitev prvega zborničnega predsednika mesto posl. Pientaka, ki je postal v Korberjevem kabinetu minister za Poljsko. Takoj zatem se vrši razprava o kontingentu vojaških novincev, ki mora biti rešena do 1. marca, ia pa vladni predlog glede določitve osemurnega delavnika v premogovnikih z ozirom na veliki štrajk premogarjev na Češkem in Moravskem. Z naredbami, ki so jih uveljavilo prejšnje vlado s pomočjo § 14, Korberjev kabinet ne mara takoj pričeti, da ne razburi precej v prvih dneh radikalnih nemških krogov, ki vsaj šiloma ne srnejo nasprotovati nujnim vladnim predlogam. Vendar pa glede vsega tega ni še prav nič določenega in se mej vlado in predsedstvom niti niso pričela tozadevna pogajanja. Sprememba volilnega reda za Moravsko. Komisiji spravne konference za Moravsko je mej drugim predloženih tudi nekaj načrtov glede spremembe volilnega reda za moravski deželni zbor. Vlada, Čehi ter Nemci so vsak zase izdelali tako zakonsko osnovo. Čehi predlagajo mej drugim sledeče: Število poslancev v mestni skupini naj se pomnoži za 9, v kmetski za 27 mandatov, omeji pa naj se število zborničnih zastopnikov za 2 mandata; deželni kulturni svet naj dobi tri nove mandate, 2 češki in j< dnega nemški oddelek; določijo naj se na novo volilna okrožja mestne in kmečke skupino in volilni cenzus naj se zniža v mestni in kmečki skupini na 3gl. 60 kr. Po tem načrtu naj bi štel moravski deželni zbor 137 poslancev: dva virilista. 30 veleposestnikov, 40 zastopnikov mestnih, 58 kmečkih občin, 4 trgovinskih zbornic in 2 zastopnika deželno-kulturnega sveta. — Od tega se precej razlikuje nemški načrt. Po tem načrtu naj bi štel deželni zbor 141 poslancev. Zahteva se najprej 14 mandatov za novo splošno kurijo, potem 2 nova virilista : rektor nemške tehnike in brnski župan; za trgovinsko zbornice se zahteva 6 mandatov. Omejili so pa Nemci mandate v kmečki skupini na 45 in deželnega kulturnega sveta na 2. Kakor je izračunala dunajska Židinja, dobo po češkem načrtu čehi 73, Nemci pa le 34, po nemškem načrtu bi pa dobili Nemci kar 52 mandatov ali še več, Čehi pa le 59 mandatov. Lepa bi bila ta! Na tej podlogi prav gotovo ne pride do sprave. JPomnvžItev nemške mornarice. Zloglasna v'adna predloga o pomnoženju nemških vojnih ladij je po dolgem prestanku prišla predvečeranjim zopet na dnevni red nemškega državnega zbora, ki jo je njenemu pomenu primerno vsprejel. Posebno spretno so jo pobijali zastopniki centruma in soci-jalnih demokratov, ki so mej drugim nagla-šali, da se s pomnoževanjem armade in mornarice ne pospešuie svetovni mir, pač pa se s tem daje zanesljivo poroštvo za nova bremena, ki bodo v prvi vrsti zadela nižje sloje. Socijalni demokrat Frohme se je izjavil v ime svoje stranke naravnost proti predlogu t r povedal, da se njegova stranka prav nič ne boji razpustitve državnega zbora. Posl. Schiidler, zastopnik centruma, je spominjal vlado na njeno izjavo pred 2 letoma, da je mir zagotovljen vsaj za nadaljnih šest let, in se toraj s pomnoževanjem še ne mudi tako zelo, kakor trdi vlada sedaj. Sploh je pa obramba domače dežele in njenih zaveznic samo gola pretveza. Ven, na odprto morje bi radi šli in poiskali nasprotnika na njegovi zemlji. Za kaj takega pa centrum ni na razpolago. Govornik izjavlja, da za se danjo predlogo njegova stranka ne bo glasovala. — Takega vsprejema menda vlada ni bila posebno vesela. Prvo branje bo baje dovršeno v treh sejah in se potem predloga izroči odseku, kjer pred jednim tednom ne pride v razpravo. Odsek se bo pečal pred vsem z vprašanjem o pokritiu. Tedenski koledar. Nedelja, 11. februv.: 1. predpepel-nična. evang : O delavcih v vinogradu. Mat. 20. Adolf šk. — Ponedeljek, 12. februv.: Evlalija dev. — Torek, 13. februv.: Kata rina Ric. Molitev N. Gospod. — o reda, 14. februv.: Valentin m. — Četrtek, 15. februv.: Favstin in Jovita mm. — Petek, 16. februv.: Julija dev. — Sobota, 17. februv. : Kancijan m. — Solnce izide 15. ob 7. uri 7 min., zaide pa ob 5. uri 21 min. — Lunin spremi n: Ščip 14. februv. ob 2. uri 48 min zjutraj. — Musica sacra v nedeljo, 11. februv.: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Tretja maša po št. galenskem koralu, zl. Karol Greith, gra-duale in tractus Ant. Foerster, olertorij dr. Fr. Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob uri: Missa in honorem Im-mac. B. M. V. v C - dur zl. G. Roth, gra duale in tractus Adjutor in opportunitatibus zl. Ant. Foerster, olertorij Bonum est zl M. Brosig. Dnevne novice. V L j u b ! j a n i, 10 februvarija. Infamija se nadaljuje. Včerajšnji »Narod- ponavlja trditev, da so kat. nar. poslanci bili »podkupljeni«, ker so baje izposlovali subvencijo za »Gospod, zvezo«, bedaj stoji trditev šestero poštenih mož, ki so kot državni poslanci neposredni zaupniki ogromne vt-čine naroda—proti trditvi enega Malovrha in k večjem morebiti še Mravlagovega kompanijona. — Smešno bi bilo, če bi hoteli še razmotri-vati, komu gre več vere. Z a n a s je zadeva končana! »Podkupljeni državni poslanci.« V skrajno nepoštenem boju proti nam najde i dičnakompanijaMalovrh Tavčar vsaki hip kako perfidijo, s katero slepi svoje bravce. Sedaj so naši »podkupljeni« državni poslanci. Sam »Narod« ve, da s tem igra le komedijo ter da tega nikdo resnim ne smatra, kajti postopanje naših poslancev v slovanski kršč.-narodni zvezi je bilo v zadnjih res kritičnih časih tako očito, tako dosledno in tako neodvisno od vlade, da mora vsakdo, ki te razmere pozna, pomilovati »Narod«, ki se sedaj vkljub temu občeznanemu postopanju z zlobnimi lažmi trudi spodkopavati ugled katoliško-narodnih poslancev. Zato pa po našem mnenju mora slovanska krščansko-na-rodna zveza govoriti, soditi in »Narodovo« skrajno zlobo tudi obsoditi. Tam je pravo mesto, da se »Narodu« da primeren odgovor. — Glede preporne stvari pa omenimo, da je klub slovanske krščansko - nar. zveze po predlogu katoliško narodnih poslancev leta 1898 soglasno sklenil, zahtevati od vlade, da podpira zadružno organizacijo. To je bila 14. točka grolu Thunu izročenih zahtev in Thun je ob navzočnosti dr. Ferjančiča in Šukljeja podpiranje zadružništva izrekel kot državno potrebo ter obljubil podpirati »Gospodarsko zvezo«. Vlada je svojo besedo, dano vsem slovenskim poslancem, držala ter mej drugim naklonila podporo tudi »Gospodarski zvezi«. — To je vsa zadeva, zaradi katere besni »Narod«, kakor bi bil stekel. Toda njegova jeza nič ne pomaga, poslanci, katere bo slovensko ljudstvo pošiljalo v državni zbor, bodo smatrali kot prvo svojo dolžnost, od vsake vlade zahtevati podpiranje zadružne organizacije, ki je državna potreba in bistveni pogoj za naš gospodarski in narodni obstanek. — Brez dvojbe je ta brezvestna pisava »Narodova« sad Mravlag-Tavčarjevih dogovorov, po katerih naj se ubije vseslovenska gospodarska or- Prvo Šolsko poluletje so danes kon čali na vseh državnih in ljudskih šolah v Ljubljani. Državna podpora. Poljedelsko ministerstvo je za vodnjak v Gaberčah v pošto-jinskem okraju dovolilo 2200 K podpore. Promocija. Z Dunaja 9. t. m. Danes je bil na tukajšnji univerzi doktorjem bogoslovja promoviran g. Leopold P i c i g a s. Javno predavanje. Prihodnjo sredo ob '/i8. uri zvečer bode v veliki dvorani »Katol. Doma" poročal drž. poslanec g. dr. Ignacij Žitnik o socijalno demokrat-skem raju. »Slovenčeva« pravda pred kasa-cijskim sodiščem. Vsled ničnostne pritožbe našega zastopnika g. dr. Iv. Šusteršiča zoper razsodbo porotnega sodišča v Ilrova-tinovi zadevi in v oni ljubljanskih mestnih očetov zoper naš list se vrši pri kasacijskem sodišču na Dunaju javna obravnava dne 9. marca dopoldne ob ','iU'- uri. — llrovati-nova in ljublj. mestnih očetov čast toraj ni še konečno rešena. Vojaški nabori se bodo vršili za vrhniški sodni okraj na Vrhniki 20. in 21. marca, za Ljubljano 24., 26. in 27. marca in za ljubljansko okolico 28. in 29. marca v Ljubljani. Goriški deželni odbor je imenoval v okrajne šolske svete: za okraj goriške okolice A. Kocijančiča, posestnika v Podgori, in Fr. Gruntarja. župana v Šmarjak; za tolminski okraj O. Gaberščeka, župana v Tolminu. in Fr. Jeretiča, posestnika v Kobaridu; za sežanjski okraj Jos. Fabiani, župan v Ivobdilju, in A. Muho, deželnega poslanca in posestnika v Lokvi: za gradiščanski okraj A. Dottorija, posestnika v Ronkah, in A. Chiozza, posestnika v Škodovala. »Muzejsko društvo" v Ljubljani je na sinočnein občnem zboru izvolilo nov odbor. Izvoljeni so bili gospodje: Rvvnatelj Senekovič predsednikom, odborniki pa: prof. Rutar, prof. Orožen, kanonik Smrekar, dr. Kosler, prol. dr. Gratzv, prof. Vrhovcc, arhivar Koblar in suplent Komatar V zvezi je bilo društvo s 106 učenimi društvi in kor-poracijami. Imelo je 205 rednih udov in 48 naročnikov na „Izvestja" ter 2 na »Mittoi-lungen". Dohodkov je imelo društvo 3478 K 4 v. in istotoliko stroškov. Slov. južnoštajarskim trgovcem! Graška „Tagespost" ima že nekaj časa, odkar se je namreč naše ljudstvo poprijelo gospodarske organizacije, stalno rubriko, v kateri daje nekemu južnoštajarskemu trgovcu (?) podlo napadati našo komaj započeto organizacijo in nesramno blatiti vse naše rodoljube, ki imajo kaj srca za naš ljud, brez izjeme, duhovnike in posvetnjake. V zadnjem času pa je ta dopisnik začel ubirati Se druge strune, z dobrikanjem in sladkanjem vabi naše slovenske trgovce, naj se pridružijo nemškim trgovcem, da z združenimi močmi čim preje zatro naše zadruge, ki baje hočejo vse slovenske in nemške trgovce vničiti! Kakor čujemo, se je dalo res že nekaj slovenskih trgovcev vjeti v lokavo nastavljene mreže naših zvijačnih političnih nasprotnikov. Ta nepremišljeni korak nekaterih narodnih trgovcev obžalujemo in ga ne štejemo še nikomur v zlo, ker vemo, da so ga storili bržčas iz nevednosti, meneč, da je naša organizacija res pogubna njih obstanku. Ker bi pa res ne mogli dolgo križem rok gledati, da bi slovenski trgovci, živeči od našega ljudstva, podpirali početje naših nasprotnikov, ki nas hote politično ugonobiti in gospodarsko usužnjiti, svetujemo jim, naj dobro prevdarijo naslednja dejstva, prcdno se odločijo na to ali ono stran! Naša gospodarska organizacija ne namerava trgovca vbiti, ampak samo našemu ljudstvu pomagati do večjega blagostanja in gospodarske neodvisnosti. Po naših mislih bi morali vsi naši trgovci že radi tega podpirati našo organizacijo, zakaj čim premožnejši bo naše ljudstvo, tem boljšo odjemalce bodo imeli! Ako je pa morda kateri naših narodnih trgovcev z manufakturnim in kolonijalnim blagom res kaj trpel, ker se je ustanovilo kako konsumno društvo, ki mu dela konkurenco, obrni se naravnost do »Gospodarske zveze" v Ljubljani, ki je obljubila, da bo vsepovsod zastavila ves svoj vpliv, da prestane boj med trgovci in zadrugami. Naša organizacija ne mara oškodovati nobenega narodnega trgovca, ki si išče za zadružništvom in trgovstvom vladaj sloga, ne pa nasprotje 1 Ne gospodarski, ampak politični oziri so rodili nasprotje med trgovstvom in zadružništvom. Nemški trgovci so doslej slovensko odjemalce politično izkoriščali. Tega dejstva ni mogoče utajiti. Zato je naša dolžnost, da odtegnemo naše ljudstvo takemu za nas pogubnemu vplivu. Ustanovili smo in bomo šo ustanavljali povsod tam konsumna društva, kjer hočejo trgovci ljudstvo izkoriščati ali gospodarsko ah politično. Nemški kričači, ki nam no privoščijo niti najenostavnejših pogojev za obstanek, so pričeli divjo gonjo proti naši organizaciji, ker dobro vedo, da odklenka njih nadvladi, ako se Slovenci gospodarsko osamosvoje. Nemški politiki so uvideli, da podležejo v boju s slovensko gospodarsko organizacijo, zato hote vas, slovenski trgovci, zvabiti v svoje bojne vrste, da jim pomagate svoje rodne brate spraviti pod nemško igo. Umevno je samo ob sebi, da naša gospodarska organizacija ne bo ustavila svojega vspešnega delovanja svojim sovražnikom in sovražnikom slovenskega imena na ljubo, ampak da bo nadaljevala svoj pravični boj, ki ji gotovo ne otide. Menimo, da ne bo našim narodnim trgovcem pretežka odločitev, ali naj so pridružijo našim politiškirn nasprotnikom m postanejo sovražniki naši orga nizaciji, ali naj se priklopijo naši gospodarski organizaciji, ki obeta in daje tudi njim samim boljšo življenske pogoje! Mi bomo svoje delovanje uravnali po vašem, vi sami se odločite za mir ali vojno 1 Pcdlipny in Ljubljana. Žalosten je zapustil praški PočITTp n u pa li šk i stolec ter ga prepustil dr. Srbu. Še žalostnejši pa je bil, ko je zvedel, da jo njegov zvesti prijatelj Ivan Hribar, s katerim sta se o vsaki priliki in nepriliki poljubovala, prvi pozdravil Staročeha dr. Srba imenom Ljubljane. Ej, ■prijateljstvo v irazah traje kratek čas. Ljubljansko frakarstvo pred so- _ , v v - ■—------— -------------r -rw>r< ' > "i »»fci^iT^MHiii-^i^i^-ij^tfr discem. Piše se nam: Ker si "g. "Konrad VCTTSsek ni mogel oprati svoje časti v krvi g. dr. Milana Hribarja, toži sedaj dr. Hribarja radi razžaljenja časti. Dotična kazenska razprava se bode vršila v petek dne IG. t. m. ob 3. uri popoludne pri tukajšnjem okrajnem sodišču na Bregu. Razprava bode javna, torej si vsak, kogar zanima, lahko ogleda ljubljansko frakarstvo, ki bode o tej priliki nastopilo »in corpore«, da s tem pokaže, da še ni poraženo, ako so je tudi te dni v »Narodnem Domu« vršil protilrakarski »pic-nik«. Nadejati se je, da bo ta njihov nastop sijajen in ne tak, kakeršen se je izvršil te dni baje v neki tukajšnji restavraciji, kjer imajo tako najivno natakarico, da se je dekle na ves glas začudilo, ko so trije lrakarski gostje skupno naročili jeden — »einspaner«. Učitelji — konsumarji. Furlanski učitelji snujejo užitninsko zadrugo. Pravila so že potrjena. Občni zbor bode 15. t. m. Na Brezijah se je podelilo v 1. 1899. nad 40.500 sv. obhajil. — V tekočem letu se postavi pri naši romarski cerkvi še tretja gostilna. Oo. Irančiškani se skrbno trudijo, da je ustreženo dušam romarjev; tekmo vanje gostilničarjev bo storilo, da jim bo tudi v drugih ozirih boljše postreženo. C. kr. srednje šole v Ljubljani so imele danes konec prvega šolskega poluleta. Na c. kr. višji realki je bilo 435 učencev, mej katerimi je 23 z odliko, 260 s prvim redom, 124 z drugim redom in 28 s tretjim redom. Izdelalo torej ni na realki 34710°/0. — Na c. kr. višji gimnaziji je v I. a razredu 8 odličnjakov, 27 s prvim 5 z drugim in 1 s tretjim redom ; v I. b so 3 odličnjaki, 35 s prvim, 8 z drugim in 5 s tretjim redom ; v II. a so 3 odličnjaki, 26 s prvim, 6 z drugim redom, 1 neizprašan ; v II. b so 4 odličnjaki, 31 s prvim in 5 s tretjim redom. V III. a sta 2 odličnjaka, 22 s prvim in 2 s tretjim redom ; v III b sta 2 odličnjaka, 15 s prvim, 7 z drugim in 1 s tretjim redom ; v IV. so 4 odličnjaki, 36 s prvim in 5 z drugim redom. — V V. a je 1 odličnjak, 33 prvi, 12 drugi in 2 tretji red , v V. b so 4 odličnjaki, 40 prvih in 3 drugi redi; v VI. a so 4 odličnjaki, 36 prvih in 4 drugih redov ; v VI. b sta 2 odličnjaka, 33 prvih, 5 drugih in 1 tretji red. V VII. a sta 2 odličnjaka, 22 prvih in 4 drugih redov, 1 neizprašan , VII. b ima 4 VIII. b ima 5 odličnjakov, 26 prvih in 5 drugih redov ; VIII. a ima 4 odličnjake, 27 prvih in 7 drugih redov. Eden je ostal neizprašan. Prijatelja Burov. Tudi »Slovenec« je objavil poročilo, da sta mariborska gimnazijca Kokolj in Kakorš med Bure pobegnila. Resnici na ljubo bodi konstatovano, da Bta sicer res dva mariborska gimnazijca, Kokolj in Rakuš je njuno pravo ime — iz Maribora odpotovala, a nikakor no med Bure, temveč v Pulj na tamošnjo gimnazijo, nadejaje se, da bosta tam bolj vspešno se učila, kajti mariborska gimnazija zdi so njima prestroga in pretežka. Udarila sta jo peš po tržaški cesti, a prišla sta samo do Slivnice, od tam sta se na dober svet nekega gospoda duhovnika zopet v Maribor vrnila, kjer svoje nauke zopet nadaljujeta. Catalogus eleri za ljubljansko skotijo za 1. 1900. je dotiskan. Iz njega povzamemo nekoliko podatkov. V ljubljanski škofiji je 318 župnih in 8 samostanskih cerkvah, 1000 podružnic, 204 kapele. Mašnikovje 641, med temi 74 redovnikov. Usmiljenih bratov je 15, uršulink 129, karmeličank 14, usmiljenk 209, šolskih sestra 38, križark 6. Duhovnikov je 1. 1899. umrlo 16. Katoličanov se je štelo 594,094, kar se pa ne ujeina popolnoma z istiuo, ker jih je mnogo manj. Napaka izvira odtodi, ker nekateri župni uradi k prejšnji štetvi prišteiejo vsakoletno diferencijo rojen-cev in umrlih ljudi j, kar bi bilo seveda prav, ko bi bila zanesljiva prejšnja štetev. Pri ljudskem štetju konec tega leta se najlaže popravi ta napaka. Novo šolsko poslopje za štiri razrede bodo gradili v Loškem potoku. Novo cerkev bodo gradili na Selu pri Sumbregu. V ta namen imajo nabranih že 18.000 kron. Prememba posesti. Žage v gozdu nad Sotesko je kupil neki Schulz z Ogerskega. Sentjanškega premoga so v mesecu prosincu izvozili 900.000 kg. Ponemčevalnica v Slov. Bistrici. Dne 6. t. m. je bil v Slov. Bistrici poslanec Wolftiardt, da agituje za popolnoma nemško šolo. Nemški listi poročajo, da je imel vspeh. Vse za Gradec. Južna železnica bode ustanovila v Mariboru obratno ravnateljstvo. Iz Maribora se bode tehnično ravnateljstvo preselilo v Gradec. »Tugomer« še jedenkrat prepovedan. Ker je deželna vlada kranjska prepovedala javno predstavo Jurčičevega »Tugomera«, hotelo se je »Tugomera« predstavljati samo pred povabljenim občinstvom. A tudi tako predstavo je vlada prepovedala. V proslavo tisoče slovenske predstave se bodo nainestu »Tugomera« predstavljali oddelki »Županove Micike«, »Jamske Ivanke« in »Norme«. Krojaški tečaj v Ljubljani se je pričel 8. t. m. ter bode trajal nekaj tednov. Ob zvršetku bode razstava. Ljudska pisarna. Več delavcev išče dela. Več se poizve v »Kat. Domu«, Turjaški trg št. 1, vsak dan od 8. do 1. popoludne. Petletnice učiteljev knježevine Goriške ter Gradiščanske. Naznanja se nam od kompetentne strani, da je po regulaciji plač utok petletnice ugodno rešen. Semenj, ki se je vršil dne 8. t. m., se jc še precej dobro obnesel. Pripeljanih je bilo 1012 konj in volov, 209 krav in 59 telet, skupaj 1280 glav. Kupci iz Bavarske in Moravske so pokupili mnogo volov, med tem ko so Vipavci in Lahi kupovali konje in krave. Pobiti Karnijolec- Po Ljubljani se govori, da je IjiT tvarnijolec, katerega je nedavno premlatil v duelu nek častnik, Karnijolec P a v 1 i t s c h e k. Štrajk v tovarni za torpede na Reki je ponehal. V četrtek so prišli vsi delavci na delo, ker je nekda tvrdka Whitead ugodila nekaterim zahtevam delavcev. Nove razglednice, predstavljajoče Gorenjca in Gorenjko v lepi narodni noši, je založil tukajšnji knjigovez I. Bonač. S temi razglednicami dobe Slovenci najlepše, kar se je dosedaj pri nas izvedlo v tej stroki. Pobegnil je učencc Tomaž Zalar od mojstra Adamiča. Fantička pa so skoro ujeli. Tatovi v Medjatovi hiši. Včeraj so Ulomili so vrata, odtrgali ključavnico in pokradli — drva. * * * Predrzna šala. »Budivoj« poroča, da so te dni ljudje na deski stolne cerkve v Budejovicah čitali med mrtvimi tudi ime •znanega profesorja na tamošnji pripravnici, katerega pa so še isto jutro srečavali zdravega na ulicah. Čez nekaj časa pride redar in zbriše ime profesorja, ki je bil seveda popolnoma zdrav. Gotovo se je hotel eden njegovih učencev zaradi slabega reda maščevati nad njim, da ga je zapisal med mrtve. Koliko je Nemcev? Po najnovejši statistiki živi na svetu 84,793.000 Nemcev. V Evropi jih živi 73, v Ameriki 11 milijonov, v Aziji 88.000, Afriki 632.000, Avstraliji 109 500. Število Nemcev v »lleichu« in v Avstriji je .53,800.000. Tako poroča »Deutsches Volksblatt«. Koliko velja vojak ? Stroški za jed nega vojaka so v Rusiji 74160 K, Nemčiji 1116 K, v Avstroogerski 1128 K, v Italiji 1473-60 lv, na Francoskem 1567-68 K, na Angleškem 1963 20 K. Ruski vojak velja torej najmanj , angleški največ. Vojaških stroškov pride na posameznega državljana : v Rusiji 5 76 K, v Italiji 8 64 K, v Avstroogerski 9-60 K, na Angleškem 1152 K, na Nemškem 12'48 K, na Francoskem 17 54 K. Burska ulica. V oboževanju Burov je dosegel največji rekord švabski občinski zastop v Heilbornu. V svojih simpatijah do Burov so sklenili nazvati jedno najlepših ulic : „Burska ulica". tt " # Sejmi po Slovenskem od 12. do 17. februv. Na Kranjskem: 12. v Mot-niku; 14. v Dobu, na Dobrovi, v Št. Lam-bertu, Razdrtem, Žirovnici in Semiču; 17. v Kotredežu. — Na slov. Štajerskem: 14. v Brežicah, Ponikvi, Središču in Žalcu, v Sevnici. — Na Primorskem: 12. v Palmi, Sežani; 14. v Črnem Kalu; 15. do 17. v Vidmu. I>»rovl. Za Jeranovo dijaško mizo: G. odvet. solicitator J. Pintar za februvarij 4 K. — G. finančni komisar A. Janežič za februv. 4 K. — Mil. prošt dr. A. Jarc 20 K. — Neim. 6 K. — M. J. 10 K. — Dr. M. O 2 K. — G Abram, župnik v Črnem vrhu 10 K. — G. I. Kržišnik, kaplan v Črnem vrhu 5 K. — G. prol. Žakelj 20 K. Bog plačaj 1 Telefonska m brzojavna poročil?. Dunaj, 10. februv. Danes se vrši seja ministerskega sveta, ki določi, ke-daj se skliče drž. zbor. -- Te dni so bili pri Korberju Steinwender. Pfersche, dr. Grabmayr, Javvorski, Kaftan. Dunaj, 10. februvarija. Češki oddelek spravne konference je imel včeraj dopoludne ob 10. uri drugo sejo. Sekcijski načelnik vitez Sagasser je pojasnil vladno stališče glede preosnove volilnega reda za češki deželni zbor. Iz njegovih pojasnil ter nadnljne živahne razprave je razvidno, da pridejo najprej v poštev naslednje točke: Sprememba skrutinija liste pri volitvi nefidejkomisa-ričnega veleposestva; pomnožitev mandatov za mestno in kmečko skupino ter trgovinske zbornice; vredba direktnih volitev v kmečki skupini in splošne skupine ; znižanje volilnega cenzusa; ustanovitev volilnih kurij in veto-kurij. V presojo teh točk se je izvolil pododsek 10 članov: grof Buquoi, dr. Kaizl, dr. Kramar, Pražak, princ Schwarzenberg, dr. Eppinger, knez Fiirstenberg, Opitz, Prade in dr. Schucker. Nadaljna seja češkega oddelka bo 13. t. m. ob 3. uri popolne!ne. Pododsek se snide isti dan dopoludne. Dunaj, 10. febr. Češko narodno delavstvo na Dunaju priredi jutri shod, na katerem bode protestiralo, da so od spravnih konferenc izključeni zastopniki nižjeavstrijskih in šlezijskih Cehov. Praga, 10. febr. „Narodny Listy" poročajo, da se bode v ponedeljek ali torek odločila usoda spravnih konferenc. Tešin. 10. februvarja. Občinski svet pri spravnih konferencah razpravljalo tudi o Šleziji. Budimpešta, 10. februvarija. V Szent Istvanu je 701etna starka Szhra-nicz v prepiru ubila z lopato svojega SOletnega moža. Palermo, 10. februvarja. Občinskega svetnika Galatija so aretovali radi poskušenega umora. Pariz, 10. febr. Baron Adolf Roth-schikl je umrl v starosti 77 let. London, 10. febr. ,.Daily Mail" poroča, da se je upor v Sudanu pričel nevarno širiti. Vojska v Južni Afriki. General Buller nima sreče pri svoji akciji na natalskem bojišču, ako smemo vrjeti najnovejšim poročilom iz burskega tabora pri Ladvsmithu. Izjalovil se mu jo tudi tretji poskus in moral se je s precejšnjimi izgubami vrniti preko Tugele na prejšnje-mesto. Angleški vojni urad sicer trdi, da do sinoči ob 6 uri 45 minut, še ni prejel nikakega potrdila, toda taki oficijalni komunikeji se navadno izdajajo še le potem, ko jim je resnična vest že na razpolago. Drugi viri pa zopet naglašajo, da je Buller prodrl že do Devvdropa, kraja, ki leži le kakih 10—15 km. od Ladysmitha ob istoimenskem potočku, odkoder bi ne bilo več daleč do konečnega cilja. Toda, ko bi bila ta vest resnična, bi bil angleški vojni urad poslal v svet vse drugačno poročilo, kakor je pa ono o zanikanju Bullerjevega povratka. In konečno bi Buri gotovo ne spravljali največjih topov z natalskega bojišča, kakor trdi „Morning Posti", ko bi bil položaj zanje tako nevaren. O Bullerjevi sedanji operaciji piše ve-ščak dunajski „Informat.", mej drugim tole: Buller mora napasti Bure pri Tugeli in je popolno vse jedno, ali s tem osvobodi La-dysmith ali ne. Osvoboditev tega mesta še ni tako nujna. (?) Buri se ga šiloma ne morejo polastiti. Pač pa je drug vzrok, ki sili Bullerja, da napada. Roberts namerava v severnem delu kapske kolonije koncentrirati 50—GO.OOO mož, s katerimi se v drugi polovici februvarija jame pomikati proti državi Oranje. Tam imajo Buri k večjemu 25.000 mož in morajo zato skrbeti, da spravijo na ta del bojišča kar največ svojih močij. Z drugimi besedami: Armado okolu Ladysmitha nameravajo oslabiti in vsakega ne neobhodno potrebnega moža poslati na zahod. Angleži računajo pa ravno narobe; pri Ladvsmithu hočejo vzdržati Bure čim najdalje mogoče. Buller mora toraj neprestano napadati in čeprav brez vsakega taktičnega uspeha. Gre se mu samo za strategični uspeh. Ako se mu pri tem posreči osvoboditev Ladvsmitha, še bolje, ako ne, tudi prav, ker to sedaj ni njegov glavni namen. Poskrbeti mora, da gre Roberts lahko neovirano do oranjske meje in doseže konečni uspeh. Povsem istinita ta sodba ne more biti, ker White vendar ne more večno vstrajati v Ladvsmithu. Tudi pri Modder-Riveru se Angležem ne godi dobro. General Macdonald je sicer predvčeranjim še trdil, da zmagoslavno odbija burske napade in vztraja na gori Koo-doos, a današnje poročilo o povelju Methu-enovem slabo potrjuje to vest. London, 10. febr. Vojni urad sinoči do tri četrt 7. uro ni dobil nikakega poročila o vrnitvi Angležev čez Tugelo. London, 10. februv. Iz glavnega burskega tabora pred Ladjsmithom se poroča. 8. t. m. ob 9. uri zjutraj: Angleške čete, ki so imele v oblasti Mul-lenruit-Kopje, so morale iste danes osta-viti, ker jih je napadla burska artile-rija. Angleži so se podali preko Tugele na svoje prejšnje postojanke. — Danes zjutraj se je streljalo ob Tugeli. London, 10. februv. Reuterjev urad poroča iz burskega glavnega tabora pri Ladysmithu 5. t. m.: Buri so streljali včeraj na angleški oklopni vlak, ki je vozil proti Colensu. V njem je bilo 2000 vojakov. Vsled silnega napada se je moral vlak vrniti nazaj v Chieveley. Pri Colensu in ob gorenji Tugeli se bije danes od pete ure vroč boj. London, 10. febr. Reaterjev urad poroča iz Modder-Rtvera 8. t. m.: Ge- naj se vrne nazaj do reke Modder. — Isti urad poroča iz Kapstadta 8. t. m.: Zunanji vojaški atašeji so danes zjutraj odpotovali iz Kapstadta. Nemška križarska „Sohwalbe" je dospela v Port Elisabeth. London, 10. februv. Govori se, da namerava vlada osnovati 37 novih baterij ter tretje bataljone pri raznih polkih (!) Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni, prevel I. B—č. (Dalje). „Kratko, pater !" reč don Rodrigo, hoteč oditi, Jaz ne vem, kaj hočete vi povedati. Jaz razumem samo toliko, da mora biti neka deklina, za katero se vi zelo brigate. Pojdite in zaupajte svoje skrivnosti, komur hočete, a ne nadlegujte s tem dalje mene poštenjaka 1" Don Rodrigo hoče oditi. Menih mu zastavi pot, a z velikim spoštovanjem. Potem povzdigne roke proti njemu, proseč in zadržujoč ga ob jednem ter mu odgovori : »Brigam se za-njo, res je, toda ne bolj kot za vas. Dve duši sta: za obe se brigam bolj nego za svoje življenje. Don Rodrigo ! Jaz ne morem storiti druzega, nego moliti za vas, a to bom iz srca rad storil. Ne odre-cite mi prošnje, ne strašite in ne plašite dalje nedolžne ubožice! Jedna vaša beseda premore vse." „Dobro", reče don Rodrigo, „ako mislite, da morem jaz toliko storiti za tisto osebo; ker vam je ta oseba tako pri srcu . .." „Dobro", povzame plašno oče Cristoforo, kateremu kretanje in vedenje don Rodriga ni vzbujalo nade, katero so na videz oznanjale le-te besede. „Dobro; svetujte ji torej, naj pribeži v moje varstvo. Imela bode vsega dosti in nikdo se ne bo predrznil nadlegovati je kakor gotovo sem jaz kavalir!" Pri tem predlogu prekipi v menihu ne-, jevolja, katero je dotedaj skrival. Vsi dobri sklepi glede previdnosti in potrpežljivosti so šli v dim. Stari človek v njem se je zvezal z novim, in v teh slučajih jc fra Cristoforo zares veljal za dva. „Vaše varstvo ?" vsklikne, stopi za dva koraka nazaj, postavi se srdito na desno nogo, upre desnico ob bok, levico povzdigne in stegne kazalec proti donu Rodrigo, motreč ga z dvoje ognjevitimi očmi: „Vaše varstvo ! Prav je, da ste tako govorili, da ste mi stavili ta predlog. Dopolnili ste mero, jaz se vas več ne bojim." ,,Kako govoriš, menih? ..." „Jaz govorim, kakor se govori z onim, ki ga je Bog zapustil in ki ne more nikogar več oplašiti. Vaše varstvo! Dobro sem videl, da varuje Bog ono nedolžno siroto. Toda vi, vi ste me zdaj tega tak«) zagotovili, da brezobzirno lahko govorim z vami o tem ! Lucija, pravim ! glejte, kako izgovarjam jaz to ime: s ponosnim čelom in mirnim okom !" „Kaj ? v tej hiši .. .!" „Jaz pomilujem to hišo. Prekletstvo visi nadnjo. Videli bodete, če se božja pravičnost obotavlja radi štirih kamenov ali štirih razbojnikov? Vi ste mislili, da je Bog vstvaril to bitje po svoji podobi, da bi je vi trapili! Vi ste mislili, da je Bog ne bo znal braniti! Vi ste zaničljivo odklonili njegov opomin! Sodili ste se! Srce Faraonovo je bilo prav tako okamenelo kakor vaše. Bog je to srce znal omečiti. Lucija je varna pred vami ; to vam povem jaz, ubogi menih. Kar se pa tiče vas, [zapomnite si, kaj vam obečam ! Pride dan ..." Don Rodrigo jc bil dotedaj na pol jezen, na pol osupel in prepaden, in ni mogel '.najti besed. Ko pa sliši začetek tega prerokovanja, pridruži se togoti še neka skrivnostna bojazen. Krčevito zgrabi za grozečo menihovo reko ter glasno zakriči, da bi prekinil nesrečnega preroka: ,.glej, da mi prideš izpod nog, nesramni predrznež, lenuh v meniški obleki!" Te jasne besede so v trenotku pomirile očeta Cristofora. V njegovem duhu se je z misli na trpljenje in zasramovanje tako dobro in uže tako dolgo družila misel na potrpežljivost in molčečnost, da je izgubil mu je ostal samo še sklep, da hoče mirno prenesti vse, kar bi se don Rodrigu poljubilo še dostaviti. Rahlo izvije roko iz pošte-njakovih krempljev, povesi glavo in obstane tu nepremičen, kakor drevo, kateremu se sredi najhujše nevihte veje umirč, kadar poneha veter, in sprejmejo točo, kakoršna se uže usuje z neba. „Nesramni zarobljenec !" nadaljuje don Rodrigo, „ti govoriš, kakor bi imel pred sabo koga svoje vrste! Hvaležen bodi halji, ki ti pokriva malopridna ramena in te varuje pred ljubeznivostmi, s katerimi učimo take ljudi govoriti! Za sedaj odnesi še zdravo kožo. sicer bodemo pa videli!" S temi besedami pokaže posmehljivo ukazujoč vrata, ki so bila nasproti onim, odkoder sta prišla. Oče Cristoforo se pokloni in odide ; don Rodrigo pa z besnimi koraki premeri bojišče. Ko zapre menih vrata za sabo, zapazi v drugi sobi, v katere vstopi, kako se nekdo počasi umika ob zidu se plazeč, kakor bi se bal, da bi ga kdo ne videl iz sosedne sobe. V njem spozna starega slugo, ki mu je bil odprl vrata s ceste. Bil je le-ta pri hiši morda uže štirideset let, to je še predno se je rodil don Rodrigo. Takrat je nastopil službo pri očetu don Rodriga, kateri pa je bil povsem drugačen človek. Po njegovi smrti je novi gospodar odslovil celo družino in si je oskrbel novo druhal. Obdržal je samo tega služabnika, ker jc bil uže star in ker je kljub temu, da je bil povsem druzega mišljenja nego njegov gospodar, imel dvoje drugih lepih lastnostij: spoštoval je veljavo hiše ter bil izurjen v vseh navadah, poznal je kot nihče drugi najstaro-davnejše šege in najneznatnejše malenkosti. Pred svojim gospodom se ubogi starček ni nikdar predrznil namigniti, še menj pa izrecno povedati, da ne odobrava vsega, kar se dogaja v hiši vsak dan. K večjemu se mu je izvil sem ter tam po kak vsklik ali pa je med zobni kaj malega zamrmral nad svojimi službenimi tovariši. Ti pa so se mu smejali in so ga radi večkrat potipali za to žilo, samo da so ga napravili, da je še katero več zinil, nego je hotel, in da so ga slišali, kako je hvalil stare čase v tej hiši. Ako so njegovi ukori prišli do ušes don Rodriga, pripovedovali so mu ob jednem tudi šale, ki so jih s starčkom zbijali. Radi tega jih je tudi don Rodrigo preziral in sc ni brigal zanje. Pri pojedinah in gostijah pa je bil stari sluga važna in neobhodno potrebna oseba. Oče Cristoforo ga pogleda, pozdravi mimogrede ter gre svojo pot. Toda starec se mu skrivnostno približa, položi prst na usta ter mu nato z istim prstom namigne, naj stopi za njim na teman hodnik. Ko sta zvunaj, reče mu natihoma: „Oče, slišal sem vse, in nujno moram govoriti z vami!" „Povejte hitro, dobri mož !" „Tukaj ne; gorje mi, če me vidi gospod . . . Toda jaz vem mnogo; skušal bodem priti jutri v samostan." „Ali se kaj kuha?" „Da. nekaj se pripravlja; opazil sem že. Toda zdaj bom še bolj prežal in upam, da vse razkrijem. Prepustite to meni! Jaz časi slišim in vidim stvari...! grozne stvari! V taki hiši sem, da . . .! Toda jaz bi rad rešil svojo dušo." „Bog vas blagoslovi!" reče tiho oče Cristoforo, in položi roko na služabnikovo glavo, ki je stal pred njim ponižno priklo-njen kakor otrok, dasi je bil starejši. „Bog vam bode poplačal", nadaljuje menih; „pri-dite jutri za trdno!" „Pridem", odgovori služabnik, „a vi pojdite brzo ter me . .. za božjo voljo ... ne izdajte!" S temi besedami odide, ozirajoč sc okrog sebe, na drugem koncu hodnika v majhno sobico, ki je držala na dvorišče. Ko se prepriča, da ni nevarnosti, pokliče meniha, čegar obraz je bolj jasno odgovarjal na služabnikovo zadnjo prošnjo nego sto rotenj. Sluga mu pokaže izhod in menih odide brez vsake nadaljne besede. Ali je imel ta človek prav, da je pri ključavnici vlekel na ušesa, kaj govori njegov gospodar? Ali jc imel prav oče Cristoforo, da ga je za to pohvalil? Po splošnih, ne prerekanih pravilih jc to zelo grdo. Toda ( ali bi ne smeli tega slučaja prišteti med i izjeme? Ali pa so sploh izieme t>ri takih vprašanja. Toda čitatelj naj si jih razreši sam, ako ga je volja. Mi nočemo soditi; dovolj je, da pripovedujemo dejstva. Ko je oče Cristoforo odšel in obrnil hrbet ti gnusni hiši, začel je nekoliko lažje dihati. Požuril se je po klancu nizdol, ves razpaljen v lice. To, kar je slišal in kar je govoril, ga je razburilo in spravilo vsega iz sebe, kakor si to vsakdo lahko misli. Vendar ga je zelo pomirilo, kar mu je nepričakovano odkril stari sluga. Zdelo se mu je, kakor bi mu bil Bog dal znamenje, [da je ž njim. — ,To je nit', misli si, .nit, katero mi je Bog dal v roke. In v tej hiši sami! In jaz Se mislil nisem na to!' Tak6 mrmrajoč pogleda proti zapadu, vidi solnce, ki se je ravno dotaknilo gorskega vrhunca ter zapazi, da bode skoro konec dneva. Čeprav so bile njegove kosti utrujene in medle od dnevnih naporov, vendar se požuri tem bolj, da bi donesel svojima varovancema poročilo, kakoršno-koli je uže bilo, in še pred mrakom dospel v samostan. Na to se jc namreč po kapucinskih postavah zelo strogo in točno gledalo. (Dalje prih.> Pozor! Kdor lioče imeti čiste, bele in zdra»e zobe, naj rabi zcbozdravnka dr. R. Frlana ustno v o d o z novim antiseptikom, ki zabrani vsako gmilobo zob. Steklenica mdnščujoča za celo leto se dobiva za 2 K pri Ervinu B u r d y c Ii u, lekarju v Š k o f j i Loki. 45 o Čisto medicin, ribje Deželna lekarna Čubar, Primorsko, septembra 1899. Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu V*šog neprecenjeno dobrog in prisinog mediclnskog ribjog olja, katerog že die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 936 10 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 50 kr., S steklenic 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto dež. lekarna pri Mariji Pomagaj IV3r. Ph. M. Leusteka v Ljubljani. Resljeva cesta št. 1., poleg mesarskega mosta. Umrli so: 8. februvarija. Anton Bezlaj, kopališki paznik, 49 let. Dunajska cesta 11. dilirium acutum. Cena žitu na dunajski borzi dne 9. februvarija 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad . gl » » maj • juni » » jesen . . Rž za pomlad . . <> » jesen . Turšica za maj-junij » » » » » 7.91 do gl. 7-98 Oves za pomlad . » » maj-junij 8 07 6-79 6-86 5-29 5-37 5 48 » » » » » » o » » » 7-92 8 0H 8-0» 6 80 6-87 5-30 5-38 550 Mcteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2 m,srednji zračni tlak736-0mm. Cas opazovanja btanje barometra v mm. 9| H. zveč.|730-6 10 7.zjutr. 27 1 ""12. popol.| 725-5 Tempe- . ratura i po i Celzija j Vetrovi S g ► ° ! 1 U | sr. sever "OTj 08 sr. sever si. sever megla sneg 67 Srednja včerajšnja temperatura 2 5 , normale: —08'. Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od dne 4. do dne 10. februvarija K h | K | h Goveje meso 1. v. I » II. » » 1 12 Koruzna » ► > | 17 80 > » III. > > — 96 Ajdova » » > 33180 Telečje meso > 1 20 Fižol, liter . . J - j 16 Prašičje » sveže > 120 Grah, » . . -20 » » prek. > 1 tO Leča, » . . —124 Koštiunovo meso > — 72 Kaša, > . . — 22 Maslo . . . ■ I '2 — Ričet, • . . -22 Surovo maslo . . > 1 90 Pšenica . . 100 kg 18 40 Mast prašičja . . > 1U0 H?. . . . » » 16- Slanina sveža » 1 20 Ječmen . . » > 15 - » prekajena » 1 44 Oves ... » » 12 40 Salo . . . . . » 1120 Ajda ... » > 17- Jajce, jedno . . — 6 Proso, belo, » > <0- Mleko, liter . . — 16 navadno » » 14 - Smetana, sladka liter — 80 Koruza . . » 14 - » kisla . < — 80 Krompir » * 5- Med..... kg 1 40 Drva, trda , seženj 720 Piščanec . . . 1 30 » mehka, > 5 50 — 40 Seno, 100 kg 4 20 Raca..... 1 40 Slama, » » , . — — Z»i»c . . . . Stelia. » * 160 i i Zali v»1a. 113 1—1 Vsem Vam, ki ste prišli zadnjo čast iz-kazat našemu predragemu, nepozabnemu očetu Florijanu Kariinu, zlasti pa prečastiti duhovščini, imrnoma: preč. g. Andre ju Kiilunu, slolut mu kanoniku, prt č g. Frančišku Kumru. dekanu in župniku serološkemu, preč. g Ivanu Tomažičn, duhovri. svetniku in mestnemu župniku škofjeloškemu, nreč. gospod dokloijema Frančišku in Alešu Uieuičniku. č. g. Frančišku Finžgarju, mestnemu kapelanu školjeloškeniu m čč. oo ka-pucinom: D matu, Ireneju, Celestinu in Bogomiru, ki ste od blizu in daleč prispeli zadnjič počastit moža, ki je za svojega življenja tako čislal vzvišeni stan duhovski, kakor tudi vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste z nami delili žal m bol, ter nam sporo-čili, bodisi ustno bodisi pismeno svoje sožalje, izrekamo tem potem najiskrenejšo zahvalo. Ljubi Bog Vam vsem povrni sto- in tisočkrat! Hkrati pa priporočamo nepozabnega pokojnika še v bodoče v pobožno molitev zlasti čč. gg. duhovnikom. V Stari Loki, dne 9. februvarija 1900. Žalujoči sinovi in hčere. '^MltlJ* sviil'1 a UUVMiiS n v Ljubljani so ii:« x> o <1 n j razun v upravnistvu lista Kopitarjeve ulico 2, še v naslednjih trafikah tobaka: Pred škofija štav 13. pri g. Stefetu; na trgu sv. Jakoba št. 6, pri g. Gr. Potlreksrju; na Dunajski časti št. 14 pri g. Fr. Blažu; na Rimski cesti št 20, pri g. los Sušnik. Vozni red avstrijskih državnih železni o, -veljaven oil o na občni zbor slov. posojilnice v št- Jerneji na Dolenjskem, ki bode dne 25. februvarija 1900 ob 4. uri popoldne v šolskem poslopji. Dnevni red: 1. Nagovor načelnika. 2. Račun načelstva in poročilo nadzornika. 3. Volitev načelstva in nadzornika. 4. Nasveti. V Št. Jerneji, dne 9. febr. 1900. no i-i Načelstvo. VABILO na I. občni zbor Kmetijskega društva v Dolenji vasi pri Ribnici, registr. zadruge z omejeno zavezo", ki se bo vršil v nedeljo, Ljubljani. s potrebnim orodjem in čednim stanovanjem daje se takoj v najem oženjenemu, prav izvežbanemu kovaču. Natančneje poizve se pri g K. Lenčetu na Laverci pri Ljubljani. 24 5 Podobarski in pozlatarski atelje ANDREJ R0V5EK v Ljubljani Kolodvorske ulice štev. 22 v hiSi gosp£ Wessnet<~]e\/e 60 52-5 se priporoča prečastiti duhovščini iu cerkvenim predstojništvom v naročila za izvrševanje vsakovrstnih otrogo umetniško Izvrženih lesenih oltarjev v raznih slogih * kipov * in svetniških soh od kamena, gipsa ali lesa itd. Oltarne skupine iz različnega materi jala. Prlznauo umetniško dovršena dola ! S!Domača tvrdka! Pravo dalmatinsko vino belo, črno in šiler iz lastne ladje razpošiljam v vsaki množini proti povzetju ali naprej poslanem denarju. Posoda se jemlje v račun a vzame se nazaj franko za isto ceno. 93 3-3 M. Udina v Reki (Fiume). gs©" Dobiva se povsod. 927 (36—9) Najboljše in najcenejše sredstvo /a čiščenje zob. Za krasna Za harmonika 4 I harmonika z 10 trojnimi tipkami iz jekla, orgle, na vsakem gubnem vogala okovi lz medenine, Jeklena klaviatura s skupno 72 močnimi glasovi. aSf Prnktična Kron, krasna z 10 dvojnimi tipkami iz Jekla, na vsakem gubnem vogalu okovi iz medenine, jeklena klaviatura s skupno 25 glasovi. ____________ ___ _ šola SO h. -&Si 44 12-2 v zajamčeno najboljši izdelavi pošilja proti povzetju ali predplači. Dvostopne z 19 dvojnimi jeklenimi tTokamr 6 močnimi basi sicer kakor zgoraj • od Kron 20, 30, 40 in višje m tr.stopne, hromat.čne, naj- boljž™ karizdeluje, svetovno znane, renomirane trgo.sko sodno protokolirane, 30 let obstoječe tvrdke. Ivan N. Trimmel, izdelovatelj harmonik, Dunaj VII/3, Kaiserstr. 74. Obširni ilustrovani ceniki zastonj. Praktične gole za dve- in tristopno, kakor tudi hromatično harmoniko no K 3 in K 3 60. - Pri nakupu harmonike zaračumra za šolo le polovično ceno. Flavte, violine, citre, kitare, lajne, albumi z godba, vrčki itd. vedno v zalogi na izbero \ayjianilo> Slav. občinstvu in p. n trgovcem vljudno naznanjam, da sem ustanovil in otvorll čisto na novo veliko tvorniško podjetje pod firmo I. slovenska mehanično-avtomatična tvornica tkanin in pletenin Dragotin Hribar Ljubljana, Tržaška cesta št. 57. Ta tvornica opremljena je z najnovejšimi stroji na roko in gonilno električno silo, tako da mi je moč že letos izdelati najmanj 15.000 do 20.000 tuoatov vsakojakiu nogavlo od prlprostlh do najfinejših za gospe in gospode, otroke itd. Izdeluj« m pa tuli vse druge izdelke iz volne in bombaievine, in sicer: jopioe, obleke za otroke, rute za ta glavo in za ogrinjati, rokavice, štučke, telovnike za gospode, kakor tudi vse potrebščine za gospode biclkliste. Tvornica postavljena je na stališče, da lahko konkurira z vsemi češkimi, kakor tudi saksonskimi tvornicami bodi gledč izdelka, kakor tudi cene. Priporočam se gospodom trgovcem za obila naročila in zagotavljam, da bodo postre-ženi v vsakem oziru najpošteneje. # Dragotin Hribar. /M Kathreiner je samo pravi v znanih Kathreinerjevih zavojih! Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za preva-ranje računajočih ponarejenih zavojih. Kathreiner Kneippova sladna kava je najukusnejša, kakor tudi edino zdrava in zraven tega najcenejša primes k bobovi kavi. Kathreiner Kneippova sladna kava bode z veseljem in z vedno raztočem učinkom v stotisoe družinah použita. I Kathreiner Kneippova sladna kava je tam, kjer se zavoljo zdravja bobova kava prepove, najboljši nadomestek. m pustni krofi in se dobe pri 5 7 11» Starem trgu. m Ovseno pšeno, ovsena moka in ovseni puh (kakor Quiiker Quats) izdeluje iz Smrečinega gorskega ovsa, priznano najboljšega na svetu, ondotno prodajalno društvo. 5 klg. poštni zavojček : kaša in puh K 4'40, ovseno pšeno in moka K 4'20, vse štiri vrste odbrane K 430. Po železnici od 25 klg. više (tudi odbrano) dosta ceneje in sicer od 62 do in 68 h za klg. po daljavi. 110 26-8 Glavna zaloga Smrečine gorske prodajalne družbe za Avstro-Ogersko: LEOP0LD HEISS, Dunaj,IV/I, WlednerHaaptstrasse5o. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke In vsu popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera iu vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, dru-žtev in potujočih agentov. Zagotavljajo, bit.ro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 250 52-49 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfovo ulice 4. Mestna hranilnica ljubljanska 4 (2) obrestuje hranilne vloge 41 6-5 76 3-3 NB. Gospode trgovce prosim, da pri letošnjem naročevanju jemljejo ozir na gorenje obvestilo in, ker potovalec z vzorci ne moie biti hkrati povsod, počakajo, da jih obišče. Ako kdo želi kak poseben vzorec, prosi se, da ga vpošlje, napravi se takoj protivzorec s ceno; naročiti pa se mora najmanj 10 tucalov. 111 plačuje vrh tega rentni davek sama. Cenj.gg. ženinom in nevestam priporočam izredno veliko svojo zalogo srebrnine in zlatnine, srebrnih in zlatih žepnih, stenskih ur, budilnic, verižio, prstanov, uhanov, zapestnic Dobiti je tudi krasna namizna oprava (žlice, vilice in noži) iz pravega in ki na-srebra, vse po najnižji tovarniški ceni. Blago je solidno, oblika predmetov najnovejša. — Ceniki so zastonj na razpolago. V obilni obisk se najuljudneje priporoča "j| ^ ^^ 1 ^^ ^ Ljubljani, na velikem trgu nasproti rotovža. 48 5 urar Bogdan Oblak, urar na Vrhniki pri Ljubljani, se najuljudneje priporočam za napravo novih ali popravo stanh stolpnih ur. M<>je uro so iz najboljšega tilaga in posebno trpežnega dela. Izdelujem jih po najnovejšem in najboljšem načinu, in ker so matematično natančno uravnane, kažejo čas tako točno, da jih ni treba regulovati. 51 25-4 Cene so nizke. Jamstvo 5 let. Proračuni na zahtevo brezplačno. *Š 4 m <31 Tja *k< € WJ5 * Advokat dr. M. Hudnik 72 (10—5) naznanja s tem, daje premestil svojo pisarno iz Gospo d škili ulic na Kongresni trg št. 14 v Souvanovo hišo, tik nunske cerkve. SC B # P i* & ^ 1» P i* ^ __________ ________.grjjj Priložnostna darila! lis®* fk Friderik Hofimann, urar, 665 2G-14 na Dunajski cesti v Ljubljani, priporoča svojo zalogo vseh vrst »r žepnih ur v zlatu, srebru, tuli. jeklu in niklu, ravno tako tudi nihalnih, stenskih in bndilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. EW Poprave se dobro iu solidno Izvršujejo. Josip Kastelic krojaški mojster, v Ljubljani, Vodnikov trg šl. 4, priporoča se prečastiti duhovščini v izdelovanje vsakovrstne i IU& e « siiiknv i hI. posebno lalurjev, (Mivrš Izdelujem birete, cingulum in vsakovrstne šemiscte, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, d:i bodem vedno >krbel. da izvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem obleke za gospode in dečke , po najnovejšem kroju, natančno po meri. 80 2 Zunsnj* naročila točna. — Cene prirn rno nizke. ^ Delavnica kleparskih, ključarskih. kovino - tiskarskih, ^ stavbenih in galanterijskih del. M I I .H li i VA Št. Vid nad Ljubljano ■•' '»SV, I graf >3 I I ^01 izdeluje in ima v zalogi cerkvene svetilnice ali stalnice, dve po: iz kosi- [H t ar i a 12, 15. 18, 20 gld., iz medenine 22. 24, 28, 82 gld., iz tompaka p j 40, 50 gld.; obhajilne svetilnice iz k o sitarja po 2 gld., iz medenine | pa 5, 8, 10 gki.; pušice z zvončki za pobiranje miloščino, iz k o sitar j a po ^ gld. 1-50, iz medenine po 5 gld.; štedilna železna ognjišča, vsa zelezna 20 6 in tudi razna za vzidsnje. Pokrivanje in barvanje zvonikom ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. liazne železne ograje, vratu, omrežja z« pokopališča itd. -zvonikov prevzema ob jednern tesarska dela. S kritevjo i ti K k "Z I > n a j s k a f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice 8*4%■ Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n* vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje In 984 21 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Dunaju, B., Ifenriigasse 12. Glavnice v akcijah 20,000 000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi. 1> u ii a » Is: a, o i* z a,. Dno 9. februvarija, Skopni državni dolg v notah...... Skupni državni dolg v srebru...... Avstrijska zlata renta 4°/0....... Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . . Ogerska zlata renta 4°/0........ Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ..... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . Kreditne delnice, 160 gld........ London vista ........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri vel j 9995 99-90 9920 9965 98 90 94-25 127-40 23815 242 20 118-10 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dno 9. februvarija 3-2"/„ državne srečke, l. 186-1. 250 gld.. . 6"/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 40'0 iadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/„, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . . 23-62 19 25 89-1-0 11-38 161 -159-25 2i 0 50 97-20 141-~ 257-- Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 107-50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4"/0 . 96-10 P rijoritetne obveznice državne železnice . . 87 60 » » južne železnice 3°/0 69 80 > » južne železnice o°/0 . 101 — > > dolenjskih železnic 4°/0 , 99 50 Kreditne srečke, 100 gld........ 395 50 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 340-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42 50 Ogerskega » „ » o » . 23- — Uudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13 60 Rudolfove srečke, 10 gld. . 59 - Saltnove srečke, 40 gld........172-50 St. Gcnois srečke, 40 gld........176 — Waldsteinove srečke, 20 gld.......178-— Ljubljanske srečke..........49 — Akcije anglo-avstnjske banke, 20!) gld. . . 124-25 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v- . 299 80 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. .... 79-— Akcije južne ieleznice, 200 gld. sr..........25-— Splošna afstrijska stavbiuska družba . . . 99-— Montanska družba avstr. plan............274-75 Trboveljska premogarska družba. 70 gld. . 305 50 Papirnih rubljev 100 ..................255'— AsC Nakup ln prodaja "»..&> vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebaujih, pri izžrebanjti najmanjšega dobitka. -- Promeae za vsako žrebanje-Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjamicna delmsk-a družba C II Bi 94JLTB1 miId I., Wcllzeile 1(1 in 13, Dunaj, I., Strubelgasse 2. umm iOjT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvarcli, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrodnostelh papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegn ohrestovanja pri popolni varnosti ii n 1 o i o ii i Ii g;ln vnlo,, T&3EJS