Ptuj, torek, ji^ 30. avgusta 2005 I® letnik LVIII • št. 61 odgovorni urednik: ^ Jože Šmigoc ï^ cena: 150 SIT Natisnjenih: ii^ 12.000 izvodov " ISSN 7704-01993 a\ Najhitreje do neverjetnih popustov. Dominko d.o.o., Zadružni trg 8,2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65 Mi Že nabiramo lp mara še 4 dni www.perutnina.com Prihodnji torelc priloga r» kakovost n Šport Športno plezanje • Nina Markovič postala svetovna prvakinja Stran 8 V Štajerski Tretje grajske igre prepodil d Foto: Martin Ozmec Tednikov pogovor Kmetijstvo Po naših občinah Po mestni občini šport Dr. Glaser • "Perut- G. Radgona • Vrata Ormož • Sodišče Ptuj • Bodo župana Nogomet • Daba- nina bo preživela še odprl 34. kmetijsko- presodilo v korist Ko- in svetnike predčas- novič in Chietti za tri naslednjih 100 let!" živilski sejem alicije Slovenija no razrešili? točke Stran 3 Stran 4 Stran 4 Stran 5 Stran 1 »Zdravje, svoboda, dobra volja in jaz - mi kolesarimo skupaj! marafoň Letališče Moškanjci pri Ruju, 3. september 2005 največji slovenski reltreativni l(olesarsl(i dogodel( www.perutnina.com Uvodnik Konec brezskrbnih počitnic Brezskrbne počitnice se iztekajo za številne učence in dijake, ki bodo v četrtek napolnili učilnice po vsej Sloveniji. Ministrstvo za šolstvo in šport je s spremembami in dopolnitvami zakona o osnovni in srednji šoli ter s številnimi pravilniki poskrbelo za številne novosti, ki bodo veljale v tem šolskem letu. Kar veliko je novosti v zvezi s preverjanjem in ocenjevanjem znanja učencev, s šolskim koledarjem, šolsko dokumentacijo, normativi in standardi, nekatere novosti pa so tudi pri imenovanjih ravnateljev, saj nekaterim s prvim septembrom usahnejo pogoji za opravljanje ravnateljske-ga posla. Učenci in dijaki se s temi novostmi kaj dosti ne obremenjujejo, tudi starši bolj ali manj ne, bolj jih skrbi, koliko bo stala nabava učbenikov in drugih potrebnih šolskih pomagal, ki vsako leto ob začetku šolskega leta krepko izprazni denarnice za sicer brezplačno šolo. Za nobene novosti pa ni poskrbel naš metropolit ob praznovanju velikega šmarna na Brezju, ki je ravno tako kot njegov predhodnik med drugim potarnal tudi o zapostavljenosti Cerkve pri vzgoji oziroma šolanju mladine. Očitno se Cerkev noče sprijazniti z dejstvom, da je ločena od države, da njena dejavnost pač ne sodi v šolo, konec koncev šola vendarle mora temeljiti na eksaktni znanosti, ne pa na legendah, oziroma na stvareh po bibliji, ki so pa v božjih rokah, ali so ali pa niso, pravljice pa v šoli obravnavajo pri slovenskem jeziku. Nekaj novosti pa je v letošnjem nagovoru poglavarja slovenske Cerkve vendarle bilo, uradna oziroma vladajoča politika je bila najbrž prvič pohvaljena za svoje delo in za svoj odnos do reševanja nedorečenih stvari med Cerkvijo in državo. Tudi ministra za pravosodje med nerešenimi zadevami najbolj skrbijo nerešene in nevrnjene nepremičnine Cerkvi, verjetno zato, da bo ta naš največji veleposestnik po vrnitvi vsega lahko sam plačeval prispevke za pokojnine svojih zaposlenih. Franc Lačen Na borzi Čeprav se počitnice približujejo koncu, na Ljubljanski borzi ni mogoče opaziti bistvenih sprememb. V zadnjem tednu je bilo v povprečju brez upoštevanja poslov s svežnji dnevno zamenjanih za približno330 milijonov tolarjev vrednostnih papirjev, večino prometa na borzi pa so predstavljali posli z obveznicami. Aktivnosti primerno se tudi vrednosti pomembnejših delnic niso bistveno spremenile. V enem tednu je slovenski borzni indeks zdrsnil za 0,6 odstotka, njegova vrednost pa je včeraj končala pri 4.540 indeksnih točkah. Trgovanje torej ostaja dokaj monotono in neaktivno, vlagatelje pa občasno prebudijo le posamezne informacije. Trgovanje so v tem tednu zaznamovali polletni rezultati družbe Mercator. V prvem polletju je skupina ustvarila za 193 milijard tolarjev prihodkov, kar je dobrih 7 odstotkov več kot v istem obdobju lani, čisti dobiček pa se je na osnovi iste primerjave ob upoštevanju Slovenskih računovodskih standardov podvojil. Na žalost je visoka rast dobička posledica učinkov iz financiranja, saj je podjetje realiziralo lep donos pri prodaji naložbe v Savi, hkrati so se občutno znižali tudi odhodki za obresti, poslovni izid iz poslovanja pa se je povečal le za nekaj več kot 15 odstotkov. Predvsem slednje je bil glavni razlog, da visoka rast dobička ni prepričala vlagateljev. Na trgu seje sicer povpraševanje okrepilo, cena delnice pa se je ob nekoliko večjem prometu dvignila za dober odstotek na 37.800 tolarjev. Mogoče bomo pri tej delnici opazili zapoznelo reakcijo, kot se je to zgodilo tudi pri delnici Intereurope. Kljub temu da je bila informacija o slabših polletnih rezultatih objavljena že pretekli teden, so agresivnejše prodaje znižale ceno delnice še v začetku tega tedna. Trgovalno območje se je spustilo pod nivo 5.400 tolarjev oziroma za dobrih 9 odstotkov na tedenski ravni. Polletni rezultati pa so krojili tudi trgovanje z delnicami Krke. Po počasnem drsenju so se zadnji dan v tednu delnice opazno podražile. Čisti dobiček Krke je ob polletju presegel 10 milijard tolarjev in je lanskega presegel za dobrih 30 odstotkov, slednje pa je povzročilo dvig delnice preko nivoja 82 tisoč tolarjev, kar na tedenski ravnipo-meni odstotno rast. Matjaž Bernik, borzni posrednik, liirika, d. d., Breg 22, Ljubijana, ki jo nadzira ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubijana. Vir: Ljubljanska borza, d. d Slovenija • Sprememba zakona o osnovni šoii in novi pravilniki Nekatere novosti v osnovni šoli Ob zaključku pouka v tem šolskem letu so osnovne šole dobile od Ministrstva za šolstvo in šport obvestila o nekaterih spremembah zakona o osnovni šoli ter o novih pravilnikih, ki bodo začeli veljati v novem šolskem letu, ki se bo pričelo prvega septembra, torej v četrtek. Uveljavljenih bo kar nekaj sprememb zakonskih predpisov, ki urejajo področje osnovnega šolstva. Spremembe zakona se nanašajo na nacionalno preverjanje znanja. Zakon določa, da je nacionalno preverjanje znanja (NPZ) ob koncu drugega vzgojno-izobraževalne-ga obdobja za učence prostovoljno, ob koncu tretjega pa obvezno. Ob koncu prvega obdobja NPZ ni. Učenci po drugem vzgoj-no-izobraževalnem obdobju opravljajo NPZ iz istih predmetov kot doslej (slovenščina, matematika in tuji jezik). Po tretjem vzgojno-izobra-ževalnem obdobju se znanje učencev preverja iz slovenščine in matematike ter tretjega predmeta, ki ga po predhodni pridobitvi mnenja pristojnega strokovnega organa po novem določi minister v marcu za tekoče šolsko leto. Dosežki NPZ so dodatna informacija o znanju učencev. Po novem dosežek pri NPZ v 9. razredu ni več v funkciji združevanja ocene ter tako ne vpliva več na oceno posameznih predmetov v 9. razredu in na zaključevanje osnovne šole. Učenec uspešno konča 9. razred, če ima pozitivne ocene iz vseh predmetov 9. razreda. Podzakonski akti Glede na navedene spremembe in dopolnitve zakona o osnovni šoli so že pripravljeni naslednji novi podzakonski akti: Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v devetletni osnovni šoli V novem pravilniku so izločeni vsi členi, ki so določali oblikovanje zaključne ocene v 9. razredu. Nova je določba, da učenci 14 dni pred ocenjevalno konferenco ne pišejo izdelkov za oceno, razen v primeru, ko gre za ponovitev ocenjevanja pisnih izdelkov. Določba glede ponovitve ocenjevanja pisnih izdelkov je spremenjena. Če je na podlagi pisnega izdelka tretjina ali več izdelkov učencev v oddelku oziroma polovica ali več izdelkov v učni skupini za izvedbo nivojskega pouka ocenjenih negativno, se pisno ocenjevanje enkrat ponovi, razen za učence, ki so bili prvič ocenjeni s pozitivno oceno in ponovnega pisnega ocenjevanja ne želijo. Če gre za ponovitev ocenjevanja iz prejšnjega odstavka, lahko učenci pišejo pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, tudi trikrat v tednu in Sedem (ne)pomembnih dni Zaupanje in pomoč Zal se morajo zgoditi nesreče (in drugi izjemni dogodki), da bi izvedeli, kaj mislimo zares, koliko smo še ljudje, koliko v resnici pomenijo naše različne izjave in zaobljube. V teh dneh smo doživeli dva čisto posebna šoka, dve različni presenečenji. Razbesnela narava je s poplavami in plazovi prizadela velik del osrednje Slovenije, v slovensko - hrvaških odnosih pa smo se spet kljub skupnim zasedanjem obeh vlad približali točki, ki ne more biti dokazilo »dobrih medsosedskih odnosov«. Oba dogodka sta po svoje za mnoge izmed nas predstavljala svojevrstno preizkušnjo in uro resnice. Naravna ujma je pokazala vzorno organiziranost države in ljudi. Bolj kot kakršnakoli akcija v slogu »nič nas ne sme presenetiti«, je tokratna povodenj dokazala, da se znamo prav odzvati na še tako neprijetne izzive. Potrdilo se je tisto, kar v Sloveniji ni od včeraj - da smo pripravljeni in sposobni za spopade tudi za najbolj neprijetnimi zadevami, med katerimi naravne katastrofe zagotovo niso na zadnjem mestu. Seveda pa se je še posebej izplačalo zaznati izjemno prisebnost, jaz bi rekel tudi vzornost vseh tistih enkrat na dan. V tem primeru mora biti med pisanjem drugega in tretjega izdelka en dan presledka. Skladno s spremembo zakona je na novo oblikovan člen glede obveščanja o dosežkih učencev pri NPZ. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v (osemletni) osnovni šoli Zaradi uskladitve s spremembami zgoraj navedenega pravilnika so spremenjene in dopolnjene posamezne določbe pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli, ki velja za osemletni program. Pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli Število članov državne komisije za vodenje nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) je zmanjšano z enajst članov na osem (predsednik in sedem članov). Vrednotenje nalog NPZ ob koncu drugega in tretjega obdobja opravijo učitelji v okviru svoje delovne obveznosti. NPZ se opravlja samo pisno, traja najmanj 45 in največ 90 minut. NPZ se izvede praviloma v maju, drugi rok pa je samo za tiste učence, ki se zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov v rednem roku NPZ niso mogli udeležiti. Dosežki učenca so izraženi v točkah in v odstotku. Novi so tudi Pravilnik o dokumentaciji v devetletni osnovni šoli, Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-iz-obraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole. Za učence 1. razreda prvo ocenjevalno obdobje traja od 1. septembra do 10. marca, drugo ocenjevalno obdobje pa od 11. marca do 24. junija. Za učence posameznega oddelka je lahko pouka prost dan tudi dan, ko se izvajajo redni sistematični zdravstveni pregledi. Ob dnevih, ko učenci 9. razreda opravljajo nacionalno preverjanje znanja, se zanje pouk po urniku ne izvaja. Franc Lačen ljudi, ki jih je nesreča neposredno prizadela ali kako drugače opomnila. Med različnimi novinarskimi zgodbami o nalivih, neurjih, poplavah, plazovih in nesrečah v zvezi s tem so zame še posebej izstopale tiste, morda po krivici najbolj skrite in skromne izjave o »vzorni pomoči sosedov«. »Brez njih bi nam bilo še enkrat bolj hudo«, je govorila ena izmed žrtev poplav, spet druga je omenjala »zlata sosedska srca«. Čeprav v glavnem nihče izmed tistih, ki so omenjali kot posebno dragocenost pri tokratni vremenski katastrofi prav sosedsko razumevanje in pomoč ni izrecno govoril o količini in obsegu te pomoči, se je samo po sebi čutilo, da je prav ta pomoč pravzaprav neprecenljiva. Občutek, da nisi sam, spoznanje, da so tisti, ki jih vsak dan srečuješ (in morda prepogost v ihti slehernega delovnega dne tudi spregleduješ in zanemarjaš) sestavni del tvojega veselja in tvoje žalosti, predstavlja še posebej v težkih dneh vir novega upanja in balzam za vse rane. Tisti, ki zastopajo državo (in govorijo v imenu države), bi med žrtvami poplav in plazov moral zaznati posebno zaupanje (in posebno potrpežljivost), ki jo le-ti izkazujejo do države. Seveda pričakujejo, da jim bo pomagala. Toda tega pričakovanja ne izkazujejo ultimativno, še več - lahko bi rekli, da od države ne zahtevajo nič posebnega, da upajo, da bo država sama videla in odločila, da jim mora pomagati. Država takšnega zaupanja ne bi smela izigrati in zapraviti. Na žalost se je tudi tokrat izkazalo, da državi najbolj pomagajo (in ji najbolj zaupajo) ravno tisti, s katerimi se v »normalnih« razmerah ta najmanj ukvarja. Povsod je bila najbolj zaznavna (in hitra) pomoč prostovoljnih gasilcev, tega tradicionalnega stebra slovenske varnosti in prepoznavnosti. Toda prav ti in takšni gasilci že vse predlogo čakajo na ustrezno »sistemsko« ureditev svojega statusa in še zlasti na tiste popravke in ukrepe, ki bi tudi v novih (kapitalističnih) razmerah ugotovili, da gasilstvo ni kakšna posebna zabava določenih izbrancev, ampak nezamenljiva družbena potreba in pomoč. Če nič drugega, mora država tako ali drugače dokazati, da zna in da tudi hoče ceniti prispevek, ki ga gasilci dajejo za splošno dobro. Zagotovo bi lahko (in bi morala najti) način, da bi sankcionirala oziroma stimulirala tiste »poslovneže«, ki se izogibajo zaposlovanju prostovoljnih gasilcev, ker se bojijo, da bodo kdaj zaradi opravljanja svojih gasilskih nalog nekaj ur odsotni z dela ^ To je seveda samo droben, na videz morda nepomemben primer, ki pa vendarle pomenljivo kaže, kako z gasilci in gasilstvom ne bi smeli ravnati. Med izjavami, ki so jih tokrat za televizijo, radio in tisk dajale žrtve slovenske naravne nesreče, ni bilo visokozvenečih besed pa tudi ne kategoričnih sodb in obtožb, zahtev in podtikanj, kar vse je sicer prepogosto tako značilno za »poklicne« politike in različne nastopače. Celo tedaj, ko so posamezni novinarji poskušali ustvarjati različne skonstruirane probleme in teze, so ljudje s »terena« vse skupaj takoj postavili v pravi okvir. Ko je TV-novinar iz ene izmed pomurskih občin tendenčno poročal, da so ogroženim Pomur-cem na veliko pomagali Madžari, medtem ko o hrvaški pomoči ni mogoče govoriti, ga je župan neposredno prizadete slovenske občine takoj popravil, češ da so imeli Hrvati preko glave posla in problemov s svojimi poplavami ^ Kot vidimo, je naravne nesreče mogoče na veliko izkoriščati tudi v različne (politične) namene, lahko pa se ob njih kaže predvsem tudi strpnost in normalnost, želja po boljšem razumevanju (krajevnih in meddržavnih) sosedov. Pri najnovejšem zaostrovanju odnosov med Slovenijo in Hrvaško pogrešamo marsikaj tistega, kar se je ob nalivih, poplavah in plazovih pokazalo kot posebna kvaliteta medsebojnih človeških odnosov in bivanja v širši skupnosti. Ne da bi se kakorkoli podrobneje spuščali v okoliščine in vzroke najnovejše slo-vensko-hrvaške »ohladitve«, lahko ugotovimo, da Sloveniji in Hrvaški (oziroma bolje - nujnim voditeljem) kronično primanjkuje volje, da bi si (zares) medsebojno pomagali in zaupali. Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznili, Vilii Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabirainik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Perutnina Ptuj • Ob stoletnici koncerna z dr. Romanom Glaserjem )) Perutnina bo preživela še naslednjih 100 let! « Dr. Roman Glaser, predsednik uprave Skupine PP, je vodenje podjetja prevzel v svoje roke pred 13. leti, leta 1992. »To leto je bilo posebno, prelomno leto, pa ne zgolj zato, ker se je zamenjalo vodstvo hiše, ampak zaradi spremembe političnih in ekonomskih razmer in seveda pogojev, zaradi katerih je bila PP prisiljena začeti poslovati drugače,« je obdobje začetka svojega vodstva označil dr. Glaser. Začetek torej očitno ni bil lahek? »To je bilo verjetno eno najbolj kritičnih obdobij v zgodovini Perutnine, čeprav bi vsak moj predhodnik lahko rekel kaj takega. Leta 1990 smo imeli 2200 zaposlenih in smo začeli silno zmanjševati število zaposlenih, prvič zaradi razpada države in trgov, drugič pa seveda zaradi razmer, v katerih smo se znašli. Leta 1993 je prišlo do kulminacije težav in naporov, junija tega leta je izbruhnila stavka, v kateri je prišlo na dan vse tisto, kar se je nabiralo že mesece. Občutki napetosti, nezadovoljstva, strahu, bojazni _ Stavka je bila pravzaprav logična posledica vseh teh ten-zij, pa tudi nekaterih ambicij posameznikov, ki so takrat nekoliko močneje iskali svoje »mesto na soncu«. Po tistem dnevu velikih razburjenj smo se dogovorili s sindikati in predstavniki delavcev, da dosežemo t. i. polletni timing, čas, v katerem bi se izvedli zahtevni in rigorozni ukrepi. Če po programu, ki sem si ga zastavil, do konca leta v PP ne bi dosegli pozitivnih rezultatov in premikov, bi odstopil. Toda prepričan sem bil v pravilnost projekta in leto 1993 smo potem res končali brez rdečih številk. Tako je zraslo zaupanje delavcev v management, v mene osebno in vse to je nato omogočalo lažji in bolj smeli razvoj.« To pa verjetno ni bila edina pomembna prelomnica v času vašega trinajstletnega vodenja PP. Kaj bi lahko v vsem tem obdobju označili kot uspehe in kaj kot neuspehe? »Vsekakor je bilo prelomnic še več. Druga se je zgodila leta Dr. Roman Glaser: »Želim si, da bi včasih tudi PtujčanI bolj živeli s Perutnino kot živijo!« 1997, ko je prišlo do privatizacije družbe, kjer prav tako ni šlo brez težav in različnih pričakovanj ter predloženih modelov privatizacije, vendar smo uspeli pripraviti model, za katerega še danes upam trditi, da je bil razvojno naravnan in je dal pravo obliko današnji Perutnini ter omogočil to, da smo postali, kar smo danes. Do leta 2000 smo bili morda res razvojno bolj zazrti vase, so pa pri nas že ves čas tlela razmišljanja, kako PP razviti iz čistega usmerjenega proizvajalca piščančjega mesa in izdelkov v bolj razširjeno, diverzificirano družbo, prisotno tudi na drugih področjih. Zato je potem sledil nakup firme na Hrvaškem in poskus nakupa Pivke, ki nam je le delno uspel. To je, verjetno, moja največja gren- Foto: Črtomir Goznik »Ljudi poskušamo ozaveščati, da prevzamejo zdrav način življenja, s tem pa tudi zmanjšujemo kardiovaskularno obolevnost.« O ptičji gripi: »V podjetju intenzivno sodelujemo z našo veterino; že več kot leto dni imamo pripravljen in do potankosti izdelan sanitarno-tehnološki režim, ki ga bomo še okrepili. Ne samo zaradi nevarnosti ptičje gripe, tudi zaradi drugih bioloških nevarnosti. Kolikor lahko ocenim, sem prepričan, da Slovenija ne bi smela biti ogrožena. Vse večje infekcijske napade smo preživeli brez udara. Je pa res, da bomo zdaj še posebej zaostrili in restriktivno izvajali sanitarne ukrepe. Menim, da nevarnosti okužbe s ptičjo gripo pri nas ni!« ka pilula in eden od slabo pripravljenih prevzemov, ker takrat še nisem vedel dovolj in sem mogoče tudi preveč enostavno in naivno menil, da to ni neka velika zgodba. Da Slovenija vendarle ni tako silno razdeljena po nekih vaseh in političnih ter geografskih ločnicah. Takrat smo bili lastniki 42 odstotkov Pivke, kar je bilo očitna kardinalna napaka. Morali bi kupiti še 8 odstotkov, pa smo mislili, da je to dovolj. Danes smo v pat poziciji, ohranja se status quo. Bolj negativno kot to, da gre za kapitalni in upravljavski status quo, je dejstvo, da ni povezovanja, sodelovanja, združevanja skupnih razvojnih moči in sposobnosti, ki bi prav gotovo dali dobrobit enemu in drugemu. To je bila moja najbolj premalo premišljena in slabo izpeljana odločitev v času vodenja PP.« Sledila je uspešna priključitev Jate in KK. »Priključitev Jate in KK je bila posledica razmišljanja o povečanju in diverzifikaciji podjetja kot osnovne strukture bodočega koncerna. Oboje je prineslo tako pozitivne kot negativne dogodke. Pozitivni so ti, da smo postali bistveno večji in drugače pozicionira-ni proizvajalec belega mesa in resnično obvladali ves prostor Slovenije tako v tržnem kot v proizvodnem pogledu. S tem smo si omogočili nastope na nekaterih drugih segmentih, ki se bodo pokazali sedaj, po vstopu v EU. KK je dal benefite predvsem na segmentu poljščin, ker smo integrirali, dokazali in dorekli tisto, kar smo dolgo časa govorili; da smo vertikalno integriran sistem, ki mu je v tem pogledu težko najti enakega v Evropi. Vino je naša emocionalna zgodba, še posebej pri Štajercih. Moram reči, da smo zadovoljni s tem področjem, da smo preskočili v neko drugo kategorijo, za katero seve- da spet obstajajo diametralno različna mnenja. Vendar, če smo pošteni, merilni rezultati dokazujejo, da smo z nekaterimi našimi vini dosegli visoke ratinge. Bolj grenka izkušnja je bila še proizvodnja prašičev, ki je bila lanski dve leti v velikih težavah, tako zaradi dumpinških cen kot zahtev ekologije. Zdaj smo zastavili drugačne temelje, spremenili strukturo produkta, prinesli novo genetiko in začeli proizvajati drugačen tip prašiča, česar se nihče v Sloveniji ni lotil.« Tudi lansko leto ni bilo ravno med blestečimi? »Res je, bilo je zelo težko leto, po svoje tudi prelomno. Razlogov je več;vstop Slovenije v EU z vsemi posledicami, silno visoke cene surovin, kar je zelo obremenilo našo bran-žo in PP, pa neljubi dogodki v Hrvaški, ki pa so vendarle imeli tudi pozitivno plat, saj so nas prisilili v korenito reorganizacijo, kadrovsko in tehnološko. Rezultat tega je, da letos na Hrvaškem delamo izjemno dobro, celo presegamo načrte, ki smo si jih že tako postavili zelo ambiciozno. Vsekakor bodo na Hrvaškem v naslednjih letih morali krepko računati na nas Če smo danes tam drugi največji proizvajalec, hočemo v naslednjem obdobju našega konkurenta dohiteti« Ko ste postali prvi mož PP, ste bili pripravljeni odstopiti, če vam razvojni projekt ne bi uspel. Ali ste si postavili kakšen kriterij, dogodek, ki bi vas lahko danes pripeljal do odločitve o odstopu? »Če tečejo projekti, kot so zastavljeni, ni razloga in dogodka za takšno potezo. Danes tako ne vidim vzroka, da bi razmišljal o takem dejanju. Možnost je le, da mi lastniki rečejo, da niso zadovoljni s svojim delom, oziroma, da mi povedo, da ne opravljam do- bro tega, kar sem si zastavil in kar od mene pričakujejo. Moram pa reči, da sem prepričan, da smo na pravi razvojni poti, kar dokazuje tudi odlična rešitev lanske krize na Hrvaškem, pa tudi naše letošnje poslovanje, ki po polletnih rezultatih izkazuje okrog 700 milijonov dobička, je dokaz, da je PP na pravi poti, da ima potenciale za dolgoročno prihodnost!« Delovno intenzivne padajo v vse večjo krizo, proizvodnja se seli na južne oziroma delovno cenene vzhodne trge. Najprej se je to pokazalo v tekstilni, zdaj je očitno na vrsti živilska industrija? »V zvezi s to problematiko že dolgo poudarjam dve zadevi; prvič, da bo priključitev EU za slovensko živilsko industrijo problem in da bi se morala povezovati. PP je na teh obeh omenjenih segmentih nekaj naredila; ne vse, ampak precej. Povezala se je in s tem povečala. Tako smo gotovo zmanjšali pritiske, ki so jim v večji meri izpostavljena druga podjetja. Bistveno je, da smo se v osvajanje novih trgov spustili že nekaj let nazaj, da se nismo začeli pripravljati ali ukvarjati z Evropo šele lani. Tako danes intenzivno rastemo, zlasti na trgih v južni Nemčiji, Avstriji, Italiji, tudi v Švici, prodiramo na Švedsko, počasi v Veliko Britanijo in se oziramo na vzhod, kamor se intenzivno usmerjamo (Slovaška, Češka, Romunija) ter seveda na trge bivše Jugoslavije. Letošnji prihodek na ravni koncerna bo približno 40 milijard, dobiček preko 1 milijarde.« Pogled v prihodnost PP? »Načrti so ambiciozni, zahtevajo in bodo zahtevali an-gažma sodelavcev in seveda tudi kanček sreče. Nadaljevali bomo z organsko rastjo na vseh trgih, z usmerjenimi target prevzemi, z novimi investicijami, posebej tam, kjer bomo gradili nove tovarne. V Hrvaški in Bosni namera- vamo zgraditi objekte že naslednje leto. Seveda pa resno razmišljamo in načrtujemo naložbe tudi v zahodni Evropi, prav tako že drugo leto. Pri t. i. target prevzemih se nameravamo omejiti na regijo, kjer želimo prevzeti vodilno mesto, ta regija pa se razteza od Munchna do Istanbula. V tem prostoru ni tako velikega perutninarja kot smo mi, menimo pa, da to ni dovolj in da še moramo zelo zrasti po obsegu in strukturah ter bistveno močneje obvladovati trge na prostoru te regije. Vsekakor pa sem danes osebno zadovoljen, prav tako pa tudi vsi moji sodelavci, da je koncern PP star 100 let. To je pomemben dogodek za vso branžo, saj smo gotovo eni od najstarejših tovrstnih organiziranih sistemov v Evropi. Prav gotovo pa smo eni tistih, ki bodo doživeli in preživeli naslednjih 100 let! Ko bodo naši zanamci brali te moje besede, bodo lahko rekli, da sem imel prav, da PP še obstaja, res drugačna in spremenjena, večja. Moramo samo hoteti, znati, imeti možnost in vsako leto narediti korak naprej. Zavedati se je pa treba, da nikoli več ne bo enostavno, da bo vedno težje, kar pa ne more preprečiti rasti in razvoja. Pričakovanja, da bi se cedila mleko in med, so nerealna. Smo pa lahko ponosni na PP, takšno kot je danes. To je tudi moj apel Ptujčanom, da bi včasih benevalentno gledali na kakšne napake pri prevozih in komunikacijah z okoljem. PP nikoli ne bo kot bančna institucija, ki nima in ne bo imela negativnih vplivov na okolje. S tem živijo tudi v Švici, v Franciji in marsikje. Želel bi si, da bi včasih tudi Ptujčani bolj živeli s Perutnino kot živijo!« Ob visokem jubileju PP bodo zaposleni še posebej nagrajeni. Za ta namen, skupno z vsemi stroški praznovanja, so v PP namenili preko milijona evrov. SM Tožba proti Gojčiču: »Pri odhodu gospoda Gojčiča iz PP nisem imel nobenih osebnih, človeških in poslovnih zamer in želja kakorkoli mu škoditi ali ga diskreditirati. Nastala so poslovna razhajanja, kjer je bila moja naloga braniti poslovni interes podjetja pri njegovih slabih odločitvah in škodljivih pogodbah. Gospod Gojčič je decembra 1991 takratnemu KPO zjutraj sporočil, da nepreklicno odstopa z mesta predsednika KPO. Potem je bil sklican delavski svet, na katerem je povedal, da odstopa. Nekaj dni zatem je korigiral svojo izjavo in začel govoriti, da je bil odstavljen. Delavski svet je meni kot predsedniku s sklepom naložil, da ni upravičen do odpravnine, ki jo je imel v svoji pogodbi z dikcijo, da v primeru odstavitve dobi 12 plač. Ker torej ni šlo za odstavitev, ampak za odstop, PP na osnovi zavezujočega sklepa delavskega sveta ni izplačala odpravnine. Sodišče je, začuda, odločilo tako, da mu je priznalo odpravnino, še bolj pa me čudi to, da ni zaslišalo nobenega člana takratnega KPO. Druga plat medalje pa je, da smo mi zaradi njegovih slabih določitev in pogodb, ki so bile škodljive za naše podjetje, od njega iztožili 65 milijonov tolarjev. Plačati jih mora v dveh letih; 20 letos in razliko naslednje leto.« Foto: SM Gornja Radgona • Vrata odprl 43. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Janez Janša: "Kmečko življenje ni lahko " Otvoritve letošnjega mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma so se med drugim udeležili predsednik slovenske vlade Janez Janša, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič, minister za okolje [n prostor Janez Podobnik, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk, predsednik izvršilnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk ter nekateri evropski in slovenski poslanci. Uvodoma je zbrane na otvoritveni slovesnosti pozdravil direktor družbe Pomurski sejem Janez Erjavec, ki je še enkrat poudaril, da kmetijsko-živilski sejem ni samo tradicionalna prireditev, ki desetletja predstavlja ogledalo slovenskega kmetijstva in podeželja, ampak želi biti tudi svež in inovativen usmerjevalec razvoja kmetijstva in živilstva. Na letošnjem sejmu se na približno 57.000 kvadratnih metrih predstavlja 1490 razstavljavcev iz 22 držav. "Sejem ponuja veliko svežih idej in novih spoznanj tako na področju kmetijske mehanizacije in opreme, kjer so v ospredju le najboljše svetovne blagovne znamke, kot na področju živilske in živilskopridelovalne industrije, kjer so v ospredju najboljše slovenske blagovne znamke tako pri mesu, mleku, žitni in pekarski branži, vinih in drugih pijačah," je poudaril Erjavec. Na letošnjem sejmu se bodo pokazali tudi prvi rezultati enoletnega članstva naše države v Evropski uniji in prilagajanje skupni evropski politiki, česar se je v svojem govoru dotaknila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič. "Mislim, da se nekateri pridelovalci in predelovalci še vedno niso povsem sprijaznili Foto: Miha Soštarič Foto: Miha Soštarič Otvoritve 43. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni so se udeležili številni visoki predstavniki iz političnega in gospodarskega življenja: (od leve) predsednik Državnega sveta Janez Sušnik, predsednik Vlade Janez Janša, direktor Pomurskega sejma Janez Erjave in ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič. Na letošnjem 43. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni se predstavlja 1490 razstavljavcev iz 22 držav. z dejstvom, da na tem trgu razen tržne cene in kompenzacijskih plačil po skupnih evropskih merilih država članica ne more izvajati ukrepov, ki niso del tržne ureditve Evropske unije. Kljub temu je bilo letos kar nekaj primerov, ko so pridelovalci od države zahtevali dodatna sredstva, da bi dosegli višje cene svojih pridelkov oziroma proizvodov." Lukačičeva je govorila tudi o nekaterih težavah, s katerimi se ubadajo slovenski kmetovalci. Omenila je težave pri odkupu breskev v Vipavski dolini, dotaknila se je skupne tržne ureditve za žita, govorila je o cenah mleka, spregovorila pa je tudi o evropski reformi sladkorja. "V tem delu Slovenije ne morem mimo že dalj časa načrtovane evropske reforme sladkorja, ki bo za pridelovalce sladkorne pese in za tovarno sladkorja v Ormožu pomenila zelo zaostrene pogoje konkurence. Cena sladkorne pese naj bi se glede na trenutni predlog v obdobju treh let znižala za skoraj 43 odstotkov, zato Ormož • Sodišče presodilo v korist Koalicije Slovenija Župan ni ravnal zakonito Kot je videti, se bo v Ormožu o referendumu o prodaji občinskega premoženja še veliko govorilo, saj je mariborski oddelek Upravnega sodišča RS 16. avgusta, v senatu pod predsedstvom vrhovnega sodnika svetnika Janeza Breznika, o pobudi volivcev za razpis referenduma, presodil v korist tožečih strank - N.Si in SDS - ter proti toženi stranki - županu občine Ormož. Pobudo za razpis referenduma o prodaji občinskega premoženja sta pri županu vložili N.Si in SDS, župan Vili Trofenik pa je pobudo zavrnil. Vendar je sodišče ugotovilo, da je to storil s tako nepopolnim obvestilom, da iz njega ni razviden njegov namen - ali je torej želel župan z njim pobudnikom sporočiti, da naj odpravijo ugotovljeno neskladnost pobude s predpisi ali pa je želel z njim pobudo zavrniti ali jo celo zavreči. Ker to iz izreka ni razvidno, ga tudi ni mogoče realizirati, pobudniki pa so v nesprejemljivem pravnem položaju, saj ne izvedo, ali naj svojo pobudo dopolnijo in kako ali pa jim je želel župan sporočiti, da je njihova pobuda zavržena, piše v obrazložitvi sodbe. Poleg tega je sodišče dalo prav občinski opoziciji še v eni stvari, namreč da programa stvarnega premoženja občine ni mogoče obravnavati kot sestavni del proračuna ter da tak program po mnenju sodišča ni splošni akt, saj ureja čisto kon- kretna vprašanja točno določenega občinskega premoženja. Na petkovi tiskovni konferenci sta Alojz Sok in Branko Šumenjak še enkrat opozorila na prodajo 30,9 % občinskega deleža v Komunalnem podjetju Ormož. Moti ju predvsem, da bi predvideni prihodki od tega, skupaj s prodajo 0,235-odstot-nega deleža v družbi Geoplin Ljubljana in 33,3-odstotnega deleža v družbi Termal, znesli le 170 milijonov tolarjev. Ocenjena vrednost je po mnenju opozicije premajhna. Nasploh pa se Alojzu Soku zdi odločitev za odprodajo deleža v podjetju, ki je koncesionar za domala vse posle, ki jih oddaja občina, napačna, sploh ker je komunalno podjetje zraslo iz občinskega denarja. Zato je bilo izpostavljeno vprašanje, ali pri tem ne gre morda za prodajo pod ceno za znane kupce. Branko Šumenjak pa je opozoril, da je občinski svet sprejemal nezakonite sklepe. Na 26. seji so svetniki s sklepom župana pooblastili so pridelovalcem sladkorne pese namenjena proizvodno vezana kompenzacijska plačila. Slovenija si bo v nadaljevanju postopka sprejemanja reforme prizadevala ustvariti pogoje, da bi ohranila ta del kmetijske in živilske dejavnosti, vendar je treba poudariti, da bo za rentabilnost in obstoj tovarne sladkorja zelo pomembna cena sladkorja, ki se bo oblikovala na trgu. Slovenija v postopku sprejemanja reforme zagovarja stališče, da je reforma celotnega sektorja sicer potrebna, vendar se s predlogom zaradi pretiranega znižanja cen ne more strinjati. Koalicija desetih držav podpisnic pisma proti reformi v predlagani obliki je še vedno enotna, zato ob gla- sovanju lahko zadrži sprejem reforme v obliki, ki jo trenutno predlaga Evropska komisija," je dodala Lukačičeva. Slavnostno otvoritev sejma je opravil predsednik slovenske vlade Janez Janša. "Kmečko življenje ni lahko življenje. Da je to res, veste najbolje tisti, ki vam kmetovanje predstavlja edini vir preživetja za vas in vaše družine. Tudi skozi zgodovino se je položaj slovenskega kmeta nenehno spreminjal. Če se izrazim slikovito, so bila tako obdobja debelih kot tudi obdobja suhih krav. V nenehni odvisnosti od bolj ali manj prijazne narave in vremenskih prilik je bil slovenski kmet tako ali drugače vedno odvisen tudi od države, ki se je enkrat bolj, drugič manj prijazno odzivala na njegove težave in potrebe. In v takšnih razmerah je večkrat edino ljubezen do zemlje in trdna, da ne rečem trmasta, vztrajnost in volja ohranila slovenskega kmeta skozi stoletja. In ravno zato, ker so naše kmečke korenine tako globoke, močne in zdrave, je danes kmetijstvo ena najpomembnejših panog," je povedal slovenski premier in dodal: "Tudi od živilskopridelovalne industrije je pristop Slovenije k Evropski uniji zahteval velike prilagoditve. V letih pred pristopom so se gospodarski subjekti z obsežnimi investicijami in tudi s finančnimi sredstvi predpristopne pomoči Sapard večinoma uspeli tehnološko posodobiti, prilagoditi obrate veterinarsko-sanitarnim standardom in uvesti nadzorne sisteme, ki omogočajo visoko raven prehranske vrednosti. Po pristopu k Evropski uniji je prišlo do velikega konkurenčnega boja na trgu, ki je ob doseženi ekonomski moči vodilnih trgovskih podjetij sprožil nujno potrebne impulze prestrukturiranja in ekonomske racionalizacije. Prišlo je do kapitalskih povezav, industrija se vedno bolj koncentrira." 43. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni bo odprt do petka, 2. septembra. Miha Šoštarič za odprodajo občinskega premoženja, pašnika v Vinskem Vrhu, na 10. izredni seji pa za odprodajo njive v Ormožu in stanovanja v Dolgi Lesi 11, ki so vsi predmet izpodbijanega programa. »Dokler je dana pobuda za referendum, takih sklepov ni mogoče sprejemati in se s temi nepremičninami ne da razpolagati. Ti sklepi so nelegalni in nezakoniti in tudi nični. Ne vemo, če so bili posli že sklenjeni, opozarjamo pa kupce teh nepremičnin, da si ne bodo nakopali nepotrebnih težav.« Kako se bo zgodilo sedaj, bo treba še malo počakati, župan se lahko na razsodbo pritoži, sicer pa opozicija pričakuje, da jih bo pozval, naj svojo pobudo za referendum dopolnijo. Opozicija namerava zaradi nepravilnosti, ki se dogajajo v občini proti županu, kot varuhu zakonitosti, sprožiti kazenski postopek, razmišlja pa tudi o možnosti, da pred državnim zborom zahteva njegovo predčasno razrešitev. viki klemenčič ivanuša Hajdina • Ljudska iniciativa tožila župana Sodišče tožbo zavrnilo 21. junija letos je svet občine Hajdina sprejel pozitivno mnenje k predlogu državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Slivnica-Draženci z dodatkom, da občinski svet predlaga ukinitev povezovalne ceste Ptuj-po-kopališče Hajdina mimo športnega parka in ribnika Draženci ter dodatnim predlogom za šolsko pot. Ljudska iniciativa prebivalcev občine Hajdina pa je vložila tožbo zoper župana občine Hajdina Radoslava Simoniča, ker je ta s sklepom zavrnil zahtevo za razpis referenduma z vprašanjem »Ali ste za to, da avtocesta Slivnica-Draženci na območju celotne občine Hajdina poteka vkopano in v podvozu pod železniško progo na Zgornji Hajdini?«. Vlagatelji tožbe ne nasprotujejo trasi avtoceste, temveč se zavzemajo za tak način izvedbe avtoceste, ki bo imel najmanj negativnih posledic za bivalno okolje in krajino kot celoto. Te njihove zahteve so znane že iz oktobra leta 2003, vendar jih pri pripravi lokacijskega načrta niso upoštevali. Tožbo ljudske iniciative prebivalcev občine Hajdina je Upravno sodišče v Mariboru, ki je v začetku avgusta zasedalo na nejavni seji, zavrnilo. Sporno mnenje občine k državnemu lokacijskemu načrtu ni splošen akt občine, o katerem bi bilo možno razpisati referendum v občini. Četudi bi ga občina izvedla, to ne bi vplivalo na sprejem državnega lokacijskega načrta, ki je za avtocesto Sliv- nica-Draženci že bil sprejet in je od srede avgusta že v veljavi. »Ne samo, da o takšnem sklepu občinskega sveta ni dovoljeno razpisati referenduma, razpis referenduma tudi ne bi bil smiseln. Nesmiselno bi bilo tudi, da bi občani na referendumu odločali o vprašanju, ali poteka avtocesta vkopano, ko pa je to tehnično strokovno vprašanje in vprašanje tehnične izvedbe takšne variante. Občinski svet mora razpisati referendum le, če je zahteva skladna z zakonom in če je referendum sploh dopusten o takem vprašanju. V konkretnem primeru referendum ni dopusten,« med drugim obrazlaga Upravno sodišče svojo odločitev o zavrnitvi tožbe. Neutemeljene so tudi navedbe predlagateljev referenduma, da bi morala občina najprej zaprositi za mnenje vaško skupnost, saj to velja le v primeru, ko občina sprejema prostorske akte iz svoje pristojnosti, ne pa v primerih, ko kot nosilec urejanja prostora daje mnenje k državnim prostorskim aktom. Tudi zato je odločitev župana občine Hajdina o zavrnitvi referenduma pravilna. Prostorsko urejanje gradnje avtoceste je zadeva, ki sodi v pristojnost države, ne pa stvar, o kateri bi odločali organi občine. Zoper sodbo, ki jo je senat Upravnega sodišča v Mariboru sprejel pod predsedstvom vrhovnega sodnika svetnika Janeza Breznika, je dovoljena pritožba v roku 15 dni od prejema. MG Ptuj • Deževno poletje z vročimi temami íPoduíajU nai. na iuE.tovn£m ífitzíu! RADIOPTUJ Ketá^iíettc www.radio-ptuj.si^) Bodo župana in mestni svet predčasno razrešili? Konec prejšnjega tedna je v javnost prišel predlog Stojana Žižka, predsednika sveta MČ Ljudski vrt, po katerem naj bi vlada Republike Slovenije začela postopek za predčasno razrešitev župana mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana in predčasno razpustitev celotnega 29-članskega sveta MO Ptuj. Predlagatelj je predlog, oblikovan na podlagi 90. b in 90. c člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, obrazložil z neiz-vrševanjem odločbe ustavnega sodišča, ki je leta 2003 razveljavilo odlok o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko-distribucijskega sistema KTV Ptuj (to je ugotovilo, da lokalne skupnosti nimajo nobenih pristojnosti na tem področju), s protizakonitim sklepom sveta MO Ptuj o ustanovitvi delniške družbe KKS Ptuj, protizakonitim sklepom o prenosu KTV sistema na novoustanovljeno delniško družbo (saj v premoženjski bilanci MO Ptuj ni nikoli imela KTV sistema), ne- izvrševanjem pravnomočnih odločb Višjega sodišča, ki je razveljavilo začasno odredbo Okrožnega sodišča na Ptuju, po kateri je bilo potrebno v treh dneh po izdaji odločbe upravljanje sistema KTV prenesti na občinsko delniško družbo, in z neizvrševanjem zakona o lokalni samoupravi, ki se nanaša na subsidiarnost. Čeprav se MO Ljudski vrt ni nikoli izkazovala z lastništvom KTV sistema Ptuj, temveč le z upravljavstvom, od katerega nima nikakršnih prihodkov, je davčni urad na Ptuju pregledal tudi mestno četrt in jo na osnovi pogodbenega upravljavca, Ingela, d. o. o., obremenil za nekaj več kot enajst milijonov tolarjev brez obresti. Zaradi tega je njen transakcijski račun blokiran že od februarja letos, s tem pa tudi onemogočena vsa aktivnost v največji četrti v MO Ptuj. Kdo lahko razreši župana V 90. b členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, veljati je pričel sredi avgusta letos, je zapisano, da se občinski svet lahko predčasno razpusti, če ne izvršuje odločb ustavnega sodišča, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom skladno ravnanje, župana pa se lahko predčasno razreši, če ne izvršuje odločb ustavnega sodišča ali pravnomočnih odločb sodišča, pristojnega za upravne spore, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom skladno ravnanje. O razpustitvi občinskega sveta oziroma razrešitvi župana odloča državni zbor na predlog vlade. Pred izdajo sklepa o razpustitvi občinskega sveta oziroma razrešitvi župana mora državni zbor opozoriti občinski svet oziroma župana na njegovo nezakonito ravnanje ter mu predlagati, kako naj v primernem roku nezakonitosti odpravi. Če občinski svet oziroma župan ravnata v skladu z opozorilom, državni zbor postopek o razpustitvi oziroma razrešitvi ustavi. V nasprotnem primeru je ob ugotovitvi, da tudi milejši ukrepi niso rodili sadov, razrešitev oziroma razpustitev nujen ukrep, da se zagotovi delovanje lokalne samouprave v občini. Župan oziroma občinski svet imata v tem primeru 30 dni časa za vložitev zahteve za presojo ustavnosti sklepa državnega zbora. V primeru razpustitve občinskega sveta opravlja nujne naloge iz njegove pristojnosti v času do izvolitve novega sveta župan. Če je ob občinskem svetu razrešen tudi župan, vlada do izvolitve novih občinskih organov imenuje začasnega upravitelja, ki v času lokalnega brezvladja opravlja nujne naloge. Začasni upravitelj ne more biti nekdo, ki opravlja funkcijo ali delo, ki je nezdružljivo s funkcijo člana občinskega sveta in župana. V manj kot 14 dneh od veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi se bo ta na podlagi ptujskega predloga že lahko preizkusil v praksi. Preden je Stojan Žižek predlog za predčasno razrešitev ptujskega župana in predčasno razpustitev sveta mestne občine Ptuj poslal vladi, je o tem obvestil ptujskega župana, v teh dneh pa so ga ali ga še bodo ob županu prejeli tudi direktor občinske uprave MO Ptuj, vodja oddelka za splošne zadeve MO Ptuj, člani MO Ptuj in mediji. MG Ptuj • Tretje grajske igre Srednjeveško veseljačenje prepodil dež Po zboru pred Mestno hišo in zatem še na turnirskem prostoru ptujskega gradu so se v soboto, 27. avgusta, odvijale že tretje grajske igre, na katerih je sodelovalo prek 120 v srednjeveške noše odetih nastopajočih iz Ptuja ter partnerskih mest Burghausen in Banska Štiavnica. Na dan svetega Jožefa so se v organizaciji društva Cesarsko-kraljevi Ptuj za večjo promocijo in animacijo meščanov okoli 14. ure zbrali pred Mestno hišo v srednjeveška oblačila odeti gospodje, podložniki, rokodelci, služinčad in otroci. Okoli 50 članom ptujskega društva so se pridružili še predstavniki partnerskih mest iz nemškega Burghausna in slovaške Banske Štiavnice ter viteških redov s Snežnika in iz Kamnika, tako da jih je bilo v čudovitih srednjeveških kostumih in opremi prek 120. Po bučnem naznanilu bobnarjev in fanfar je na stopnišče magistrata stopila mestna raz-glaševalka Marija Hernja-Ma-sten in navdušenemu ljudstvu ter številnim obiskovalcem naznanila veliki grajski praznik s tretjimi grajskimi igrami. Ko je oboje tudi opisala, je meščanom predstavila letošnji knežji par Brigito in Bojana Miška. Ta sta pred Borisom Zajkom, predsednikom društva Cesar-sko-kraljevi Ptuj, svečano izjavila, da bosta do naslednjega grajskega praznika govorila in delala v dobro mesta Ptuja in njegovih meščanov. Zbrane je nagovoril tudi župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, ki je izrazil veselje nad takimi entuziasti, ki znajo z malo denarja narediti veliko, predvsem za promocijo najstarejšega slovenskega mesta, ter ob tem obljubil tudi svojo izdatno pomoč pri organizaciji tovrstnih prireditve in delovanju društva, ki je pripravilo to praznovanje. Knežji par Miško so nato povabili, da je stopil na čelo srednjeveške povorke, ki se je zatem skozi mestne ulice podala na osrednji prireditveni turnirski prostor ptujskega gradu. Tudi tam je bilo vse v znamenju srednjega veka, tudi številni rokodelci, ki so svoje izdelke ponujali na 22 stojnicah. Na stojnicah so poleg izdelkov domače obrti, zdravilnih zelišč in mazil ponujali tudi srednjeveško opremo, bodala, meče, lokostrele, helebarde in pokrivala. Kovač iz hrvaške Kopriv- nice je izdeloval lične podkve, na eni od stojnic so si lahko obiskovalci tudi sami skovali srednjeveški kovanec. Organizatorji so v sodelovanju s ptujskim Pokrajinskim muzejem, Centrom interesnih dejavnosti in ptujskim Vrtcem pripravili tudi pestro animacijo za predšolske in šolske otroke, vse pa so navdušili vitezi s Snežnika in iz Kamnika, ki so prikazali mojstrovino mečevanja, pa grajski plesalci, s svojimi veš- Foto: M. Ozmec Na turnirskem prostoru so se s spretnostjo mečevanja predstavili Vitezi s Snežnika in iz Kamnika. činami so se izkazali tudi loko-strelci, srednjeveški rabelj pa je budno iskal morebitne goljufe in dolgoprstneže ter jim grozil z napravami za mučenje. Na ražnju se je vrtel odojek, prijetno je dišalo tudi iz kotlov, tako da se je "vsa raja" lahko tudi do sitega najedla in napila, kajti tudi vino in pivo sta bila na voljo, ponujali so jih v ličnih keramičnih vrčkih z grbom društva Cesarsko-kraljevi Ptuj. Ko je bila prireditev na vrhuncu, pa so prihrumeli črni oblaki in vlilo se je kot iz škafa. Nekateri so še nekaj časa vztrajali pod strehami stojnic ali pod dežniki, v glavnem pa je slabo vreme tudi letošnje grajske igre prehitro zaključilo. M. Ozmec Foto: M. Ozmec V ospredju grajskih iger je bil knežji par, Brigita in Bojan Miško. Foto: M. Ozmec Foto: M. Ozmec S svojimi mučilnimi napravami sta strašila tudi birič in rabelj. Okoli 1000 obiskovalcem srednjeveške grajske tržnice so rokodelci svoje izdelke ponujali na 22 stojnicah. Juršinci • Najboljša športna šola Na knjižni polici Triinšestdeset učencev osvojilo medalje Na območju Športnega zavoda Ptuj je Osnovna šola Juršinci postala najboljša športna šola, v slovenskem merilu je na osmem mestu. Občina Juršinci je ob praznovanju svojega občinskega praznika športnemu pedagogu na šoli Stanku Podvršku za ta dosežek podelila občinsko priznanje. Stanka smo poprosili za razgovor in povedal nam je, da je na šoli v Juršincih 225 učencev, so enooddelčna šola. S pogoji, ki jih imajo na šoli, jim uspeva dosegati lepe uspehe in dosežke, ki so zavidljivi ne zgolj v ožjem okolju, ampak tudi širše. Šola je na športnem področju vsa leta dvigovala nivo uspešnosti, letos pa so rezultati učencev nadpovprečno dobri. Predvsem gre za množičnost na športnem področju, od projekta Naučimo se plavati, Krpan, Zlati sonček, Hura, prosti čas do organizacije športnih tekmovanj, ki so jih v športni dvorani v Juršincih letos organizirali petnajst. Med največje dosežke na športnem področju pa spadajo: trinajsto mesto v državi v štafetnem teku štirikrat sto metrov za učence, zmaga na medobčinskem krosu, največje število medalj, ki so jih dosegli na medobčinskem prvenstvu v atletiki, področni prvaki so pri deklicah v mini odbojki. Triinšestdeset učencev je osvojilo medalje na različnih športnih tekmovanjih, med njimi so učenci, ki so dosegli tudi po osem medalj. Stanko Podvršek nam je povedal, da jim nova športna dvorana v Juršincih omogoča zelo kvalitetne pogoje, kljub temu da oprema še ni v maksimalnih okvirih. Stanko je edini športni pedagog na šoli, na pomoč pa mu priskočijo tudi zunanji mentorji, ki kvalitetno delajo. Sicer pa se športno življenje v Juršincih odraža tudi izven šole, saj je športna dejavnost sorazmerno dobro razvejana. Zelo aktivni in pridni so judo-isti, ki nastopajo v prvi državni ligi, zelo dobre rezultate imajo tudi strelci, ki tekmujejo v prvi ligi, med njimi je tudi Simon Simonič, ki posega po najboljših rezultatih v državi. Deluje tudi klub malega nogometa in še nekatere druge športne aktivnosti, ki se odvijajo v novi športni dvorani. Franc Lačen Foto: F Stanko Podvršek, pedagog športne vzgoje na Osnovni šoli v Juršincih Radehova • Blagoslov novih orgel Orgle podarila munchenska škofija Vas Radehova je razloženo naselje na slemenskem pomolu med potokoma Velka in Globovnica, z gručastim jedrom ob regionalni cesti Lenart-Ptuj. Prvič se omenja leta 1160. Na potoku Globovnica je umetno jezero Radehova, nad njim pa stoji kapela, ki so jo vaščani postavili v 15. stoletju. Znana je tudi iz reformacijske dobe, ko je imela tu sekta skakačev in bičarjev svojo glavno postojanko. Kapelo v današnji obliki sta dala postaviti zakonca Stiper leta 1893. Pred 23 leti so vaščani na kapeli obnovili okna, tla in omet. Takrat so podrli tudi leseni kor, ki je bil dotrajan. Že takrat so se odločili, da bodo postavili novi kor in to jim je predlani tudi uspelo. Njegovo postavitev so finančno podprli vaščani, turistično društvo, občina Lenart in župnija Sv. Lenarta. V letošnjem letu so postavili nove orgle, ki so zazvenele prvič že maja letos. V nedeljo, 13. avgusta, pa jih je blagoslovil mariborski škof msgr. Franc Kramberger. Nov instrument je lepa pridobitev in vaščanom Radehove se je tako izpolnila dolgoletna želja po orglah v cerkvici device Marije v Radehovi. Podarila jih je munchenska škofija. Na njih je igral duhovnik msgr. Alois Krichberger v cerkvi sv. Štefana v Munchnu. Po upokojitvi jih je poklonil orgelski delavnici Hubertu-sa von Kerssenbrocka, ki jih je prenovila in povečala ter se odločila orgle podariti. »S tem gospodom se pozna naš kaplan dr. Ludvik Počivavšek in tako je prišlo do dogovora, da bomo te orgle postavili na koru v Radehovi. Postavitev nas je stala 11.000 evrov, vendar je vrednost takega novega instrumenta najmanj 40.000 evrov«, je povedal dekan le-narške dekanije Martin Bez-govšek. Na nedeljski slovesnosti je na orgle v cerkvici device Marije v Radehovi igral maestro Marjan Potočnik, duhovnik iz Murske Sobote. Ob maševa-nju mariborskega škofa msgr. Franca Krambergerja so so-maševali še dekan lenarške dekanije Martin Bezgovšek, lenarški kaplan dr. Ludvik Počivavšek in še duhovniki iz sosednjih župnij v lenarški dekaniji. Kot nam je povedal dekan lenarške dekanije Martin Bez-govšek, imajo v načrtu v cerkvici v Radehovi zamenjati še klopi in lesene obloge ter obnoviti oltar, saj je cerkvica v idilični naravi ob jezeru vedno bolj obiskana, v njej pa se opravlja vedno več porok in krstov. Zmago Šalamun Na nove orgle v cerkvici device Marije v Radehovi je igral maestro Marjan Potočnik, duhovnik iz Murske Sobote. Maja Vidmar: Prisotnost Ljubljana. Center za slovensko književnost, 2005 29. avgusta so na Starem gradu v Celju podelili letošnjo Ve-ronikino nagrado za poezijo. Letos so tudi prvič podelili zlatnik poezije, ki ga je prejel Ciril Zlobec, medtem ko se za Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta poteguje pet izbrancev: Primož Čučnik z zbirko Nova okna, Aleš Šteger s pesniško zbirko Knjiga reči (Štegerje prejel Veroni-kino nagrado 1998), Ivo Svetina z zbirko Lesbos, Peter Semolič z Barjanskimi ognji in pesnica Maja Vidmar z zbirko Prisotnost. (Ko nastaja ta zapis, nagrajenec še ni znan, morda pa je Vidmajerjeva nagrajenka). Že v svoji prvi pesniški zbirki Razdalje telesa (1984) je presegla tradicionalno žensko hrepenenjsko liriko s pristnim erotičnim čustvom, ki preseneča, hkrati pa izrisuje vso globino in tenkočutnost, kolikor jo je sploh mogoče jezikovno izraziti. Iz konkretnih položajev prestopa v metaforično govorico čistega esteticizma. Erotično izpovedna pesem se nadaljuje v drugi zbirki Način vezave (1988). Sledi Ihta smeri: izbor (1989) in zbirki Prevara ogledala (1994) ter Ob vznožju (1998). Kot Gradnikova tudi njena poezija variira med erotiko in smrtjo, s tem da je zanjo značilna osredinjenost na eno samo erotično temo. Štiriinpetdeset večinoma strnjenih pesmi v zbirki Prisotnost pa že prinaša razširjeno motiviko, kar je nakazovala že predhodna zbirka. Vsaka naslednja pesem je nadaljevalka prejšnje, motivno se kot lok, most, pesniške metafore bočijo pred prebiralcem poezije. In to pesmi, kar jih je malo v slovenski liriki. Uvodna pesem je Hiša, prostor, ki jo hkrati ščiti in utesnjuje in kliče prebivalce, ki so odšli. Skozi ponovno rojstvo se skozi smrt vrača v novo telo. Njeno čustvo, spomin in vsa bit, segajo v davnino, lahko je kot piščal iz kosti. Hkrati želi biti mama in pesnica, osebna lirska izpovednost jo naravnost obseda, sili in pritiska, ker mora »pisat, pisat, pisat.« Pesem je njen otrok, groza jo je vseh »polmrličkov«, nedonošenčkov in zapuščenih otrok. Velika pričakovanja jo hromijo, želi si pisati od zunaj. Trenutek, ujet ob pitju čaja, je vpet v večnost. Impresijo pogleda med hrastiči na morje in daljavo, kamor peljejo ladje, preprečujejo z grožnjo ptiči, znanilci ničnosti in smrti. Nagovarja boga, naj ji da utrinek, svetlobo, da se bo vrnila nazaj v varno zavetje hiše, potem bo že šlo. Priporoča mu, da uporablja navadne besede in izrabljene metafore kot ona, izdane ljubezni, brezup, strah in njeno smrt, da se bosta lahko šepetaje pogovarjala s povsem navadnimi besedami. Pesnica pa lahko ustvarja samo iz svoje odsotnosti. Občuduje polnost, pokončnost, ne-oskrunjenost in celostno prisotnost ohranitve biti tudi v izkoreninjanju, v smrti. Še najbolj erotično napelje-valna je Rdečelaska. Odnos moški-ženska je prepleten in zapleten, usojen na samotni otok v pesmi Par, kjer je vsak dan podaljševanje odločitve. Kdo izbira moškega, ki ji sme drseti z roko po hrbtu? Od moškega se odmakne k sinku, v nežni Tu sem, ali k Izaku, ki ga vsak dan spušča med zveri, hčerki, ki ji osmišlja bivanje, da ne zbeži pred krutostjo tega sveta. Z bogom sklene dogovor, da bo varoval njuna otroka, v zameno naj sprejme njeno vseodpoved in žrtvovanje. Ironična, s pridihom posmeha moškemu vojaškemu egu, je Oda, nadaljevalna, da so najboljši že padli, pa Sodoma. Zbirko zaključuje cikel ontološko-preroških pesmi, naslovljenih Zimska, Pomlad, Zadnje poletje, Jesenska. Tako kot prisotnost, bivati z vsem bistvom v tem svetu, je značilno bivanjsko stanje pesničina odsotnost: Sanjam pri živem telesu sanjam med vami vsak dan. In zdržim to odsotnost med vami. A če se vrnem, če res se vrnem, boste še tam? Pesnica Maja Vidmar preseneča s čudežno lepo liriko in z besedami, kijih ne izreče, ker so neizrekljive.. Vladimir Kajzovar Foto: ZS Športno plezanje Mina Markovič svetovna mladinska prvakinja! Stran 8 Kolesarstvo Na Štajerskem dominirala Krka Stran 8 Nogomet Zavrč izgubil derbi pred 2500 gledalci Stran 10 Rokomet Mladinci zamudili veliko priložnost Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL - Liga Simobil - 6. krog Igra Drave kot noč in dan Drava - Anet Koper 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Chietti (58) DRAVA: Dabanovič, Gorin-šek, Šmon, Lunder, Šterbal (od 46. Zajc), Milijatovič, Težački, Prejac (od 46. Dreven-šek), Trenevski, Sladojevič (od 75. Emeršič), Chietti. Trener: Srečko Lušič. Pogled na prvenstveno razpredelnico je dajal slutiti, da se nam na Ptuju obeta izenačena nogometna predstava med ekipama Drave in Aneta iz Kopra. Pravi dežni naliv je boljše vplival na goste, saj so ti v prvih dvajsetih minutah povsem nadigrali domačine. Obrambna linija Drave, ki je bila v prejšnji sezoni najmočnejši člen ekipe, je stala predaleč od gostujočih napadalcev, ki so pokazali svojo hitrost, vendar niso bili dovolj zbrani pri strelih na gol. Gostje so taktično umirili igro domačinov, še najnevarnejši je bil poskus Gennara Chiettija v 5. minuti. Pred domačim vratarjem je bilo do 20. minute štirikrat zelo vroče; po nedosojenem prepovedanem položaju je najprej pobegnil Saša Jako-min, a je slabo zaključil akcijo, strel Roka Božiča s petih metrov je z bravurozno obrambo odbil v kot najboljši igralec srečanja vratar Mladen Dabanovič, Mitja Viler je bil nekaj minut kasneje hitrejši od domače obrambe, a je njegov zviti strel izkušeni domači vratar le obdržal, v naslednji akciji so Koprčani z dvojno podajo ponovno potisnili v lepo priložnost Božiča, ki je takoj streljal, a je nastreljal odlično postavljenega Daba-noviča. Primorci so še naprej igrali boljše v polju, medtem ko v vezni liniji Drave ni bilo Foto: Črtomir Goznik Slavje nogometašev Drave po doseženem zadetku Chiettiia "A liga «L simobiL O Vodafone' 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA REZULTATI 6. KROGA: Drava - Anet Koper 1:0 (0:0), Bela krajina - Nafta 1:4 (1:2), HIT Gorica - Primorje 2:0 (1:0), Rudar Velenje - Maribor Pivovarna Laško 0:1 (0:1). Srečanje Domžale - CMC Publikum je bilo odigrano v ponedeljek popoldne. 1. HIT GORICA 6 4 11 11:4 13 2. NAFTA 6 4 0 2 9:5 12 3. DOMŽALE 5 3 2 0 16:2 11 4. DRAVA 6 3 1 2 6:5 10 5. MARIBOR PIVO. LAŠKO 6 2 2 2 6:6 8 6. PRIMORJE 6 2 1 3 9:7 7 7. CMC PUBLIKUM 5 2 1 3 6:5 7 8. ANET KOPER 6 2 1 3 6:7 7 9. BELA KRAJINA 6 1 1 3 4:17 4 m niir~\ftn c i n ir A.ir, o igralca, ki bi povezal igro v smiselno celoto. Drava je po teh silovitih napadih gostov igro le uspela malo upočasniti, kar je prineslo tudi nekaj polpriložnosti in strelov od daleč Andreja Prejaca, Viktorja Trenevskega in Mateja Mili-jatoviča. Ptujski strateg Srečko Lušič je ob polčasu naredil dobri potezi, ko je v igro poslal Aljaža Zajca in mladega Marka Drevenška, ki je zares pokazal, da se razvija v odličnega nogometaša. Njegova racionalnost in pas' igra sta prišli takoj do izraza in na igrišču se je videla premoč domače ekipe. Tudi drugi igralci so se neprimerno bolj borili. Dober zalet v drugih 45 minut jim je dal italijanski mož Chietti, ki je v 49. minuti poskušal z močnim strelom od daleč, a je vratar gostov Jasmin Handanovič njegov strel odbil v polje. Takoj za tem je Trenevski iz prostega strela streljal čez vrata. Zelo razpoloženi Aleš Šmon je nato z Vladimirjem Sladojevi-čem izvedel dvojno podajo na levi strani, a je slednji nastre-ljal vratarja. Domači igralci so vedno bolj pritiskali in v 58. minuti je borbeni Gorazd Go-rinšek na desni strani odvzel žogo gostom, jo podal do Roberta Težačkega, ki je odlično Foto: Črtomir Goznik Marko Drevenšek (Drava, modri dres) je v drugem polčasu pokazal svoj razkošni talent. podal v sredino, kjer je Chi-etti z glavo s strelom v desni spodnji kot dosegel svoj prvi gol v slovenskem državnem prvenstvu - 1:0. Tudi po zadetku je Drava igrala aktivneje in priložnosti so se kar nizale, najlepše so zamudili Trenev-ski, Sladojevič in Chietti. V 66. minuti je po kotu z leve strani žoga nepričakovano prišla do samega Matjaža Lundra, a ta se ni najbolje znašel v napadalni akciji, saj je streljal direktno v vratarja. Zadnjo lepo priložnost za povišanje vodstva je imel ponovno Chietti, saj mu je Šmon idealno podal, a je zelo aktiven domači napadalec preveč okleval in nato slabo streljal. Deset minut pred koncem so Koprčani izvedli dvojno podajo na levi strani kazenskega prostora in Kre-menovič se je znašel sam pred Dabanovičem, vendar je njegov oster diagonalni strel po tleh domači vratar obranil in s tem potrdil izredno formo. Igralci Drave so na tej tekmi pokazali dva različna obraza. V prvem delu je igra šepala skoraj na vseh področjih, medtem ko si zaslužijo vse čestitke za drugi del, saj so v njem razširili igro na boke, igrali hitreje in odločneje v dvobojih. Sedaj sledi 14-dnevna ligaška pavza zaradi reprezentančnih tekem. Ta odmor bo Dravi prišel še kako prav, saj se bodo v tem času ekipi pri- Nogomet • 2. slovenska nogometna liga Šimenko se je vrnil z zadetkom 2. SNL REZULTATI 3. KROGA: Svoboda - Aluminij 0:1 (0:0), Livar - Krško 1:4 (1:0), Zagorje - Dravinja 1:2 (1:0), Dravograd - Supernova Triglav 1: 1(1:0), Tinex Šenćur - Factor 2:2 (1:1) 1. ALUMINIJ 3 3 0 0 5:2 9 2. KRŠKO 3 2 1 0 8:4 7 3. DRAVINJA 3 2 0 1 6:5 6 4. TINEX ŠENČUR 3 1 2 0 5:4 5 5. S. TRIGLAV 3 1 2 0 2:1 5 6. SVOBODA 3 1 0 2 4:3 3 7. FACTOR 3 0 2 1 4:5 2 8. DRAVOGRAD 3 0 2 1 2:5 2 9. ZAGORJE 3 0 1 2 1:3 1 10. LIVAR 3 0 0 3 5:9 0 Svoboda - Aluminij 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Šimenko (46) ALUMINIJ: M. Rozman, Čeh, Topolovec, Vrenko, Golob, Mlinarič, Ozim, Dugolin, Fridauer (od 60. Toplak), Dončec (od 79. Rozman), R. Marinič (od 46. Šimenko). Trener: Edin Osmanovič. Pregovor pravi, da v tretje gre rado. Tako so razmišljali tudi pri Aluminiju pred gostovanjem pri ljubljanski Svobodi, sicer zelo čvrstem in izkušenem nasprotniku. Gostje iz Kidričevega so pričeli srečanje zelo dobro in domačinom vsilili svoj slog igre ter bili nekoliko boljši nasprotnik. Priložnost za vodstvo je v prvem polčasu zamudil napadalec Aluminija Fridauer, ki je zadel vratnik. Drugi polčas se je pričel sanjsko za nogometaše Aluminija. Po predložku izkušenega Gregorja Dončca, ki se je po poškodbi vrnil v ekipo, je bil pred vrati Svobode najbolj priseben še en povratnik v ekipo, Jan Šimenko, in povedel svoje moštvo v vodstvo. Po tem zadetku so sicer domačini poskušali rezultat izenačiti, ven- družili nekateri poškodovani igralci, nabrali bodo nekaj fizične moči, odigrali bodo kakšno prijateljsko tekmo in se taktično dobro pripravili na naslednje težko gostovanje v Ajdovščini pri Primorju. Srečko Lušič (trener Drave): »V prvem delu je bil Koper boljši tekmec, a svoje priložnosti ni izkoristil. Tu bi izpostavil našega vratarja Mladena Dabanoviča, za katerega mislim, da je najboljši vratar v državi. V drugem polčasu smo si ustvarili nekaj lepih priložnosti in bili smo boljši. Skupno gledano smo zasluženo zmagali.« David Breznik dar je ostalo le pri poskusih, saj so mladi Kidričani igrali zelo dobro, predvsem pa organizirano in imeli še nekaj priložnosti. Najboljše sta zamudila Jan Šimenko, ki je zadel vratnik, ter Tadej Rozman štiri minute pred koncem srečanja. Vse skupaj se je tako odlično izšlo za nogometaše Aluminija, ki so na prvem mestu z devetimi točkami. Danilo Klainšek Davorin Fridauer (Aluminii, rdeči dres) v akciii Športno plezanje • SP v Pekingu Mina Markovic svetovna prvakinja v težavnostnem plezanju! V Pekingu je od 25. do 28. avgusta potekalo svetovno prvenstvo v športnem plezanju. V širokem mednarodnem zastopstvu je bilo tudi 16 Slovencev: osem plezalcev in osem plezalk, med njimi tudi Ptujčanka Mina Markovič. Mladi plezalci so nastopili v težavnostnem in hitrostnem plezanju. Mina Markovič je v Peking odpotovala kot ena izmed favoritinj, saj je trenutno vodilna v seštevku evropskega mladinskega pokala. Začetek SP v daljni Kitajski je mineval v vročem in so- parnem vremenu in v dobri organizaciji. V težavnosti je v šestih kategorijah nastopalo preko 300 tekmovalcev. Najprej so se vsi pomerili v kvalifikacijah, 26 najbolje uvrščenih pa se je uvrstilo v polfinale, kjer so se borili za 8 mest v finalu in kasneje seveda za kolajne. Mina je med mladinkami v kvalifikacijah v konkurenci 44 tekmovalk zasedla drugo mesto in se zanesljivo uvrstila v polfinale. V polfinalu je bila Mina daleč najboljša, vendar pa je v spodnjem delu smeri stopila na svedrovec in dosežena višina je zadoščala za peto mesto, kar je bilo vseeno dovolj za finale. Že polfinale in tako tudi finale je zgodba zase, saj se rezultati ne prenašajo. Mina v finalu ni naredila nobene večje napake in je zanesljivo zmagala ter tako postala svetovna prvakinja! Na drugo mesto se je uvrstila plezalka iz Francije. Uspeh slovenskih plezalcev je v hitrostnem plezanju z drugim mestom v kategoriji starejših dečkov dopolnil Jernej Kruder. Jože Mohorič Mina Markovič na Ptuj prinaša naslov svetovne prvakinjev športnem plezanju! Kolesarstvo • 4. Dirka po Štajerski za mladince Na Štajerskem dominirala Krka Letos je tako imenovani 'Štajerski pool' v sestavi KK Perutnina Ptuj, TBP Lenart in KK Branik Maribor organiziral že četrto etapno dirko po Štajerski za mladince, ki nosi oznako 1. kategorije UCl. 71 kolesarjev iz 16 ekip iz Slovenije, Avstrije, Češke, Hrvaške, Madžarske, Srbije in Črne gore ter Bosne in Hercegovine je v uvodnem prologu ter treh etapah ta konec tedna prevozilo 324 km. Najuspešnejši so bili kolesarji novomeške Krke, ki so letos povsem prevladovali, saj so osvojili 1. mesto na vseh etapah, k njim, bolje rečeno Blažu Furdiju, je šla v roke tudi skupna zmaga. Furdi je sicer dobil krono-meter, neulovljivo prednost dobrih treh minut pa si je nabral na sobotni etapi, s startom in ciljem na Ptuju. Domača kluba Perutnina Ptuj in TBP Lenart sta pričakovala nekoliko več, na koncu pa so se morali zadovoljiti z dvema drugima mestoma Gorazda Bauerja (PP) v prologu ter Kristjana Hajnžiča (TBP) v drugi etapi, četrtim mestom Marcela Ternovška in Kristjana Đuraska (oba PP) v prvi ter tretji etapi in šestim mestom Kristjana Đuraska v skupnem seštevku. Odličen začetek domačinov Četrtkov uvodni 4,4 km dolg prolog v Voličini je kot že omenjeno dobil končni zmagovalec Blaž Furdi, s tremi sekundami zaostanka je bil drugi Gorazd Bauer, le z nekaj stotink zaostanka za njim pa si je tretje mesto pri-vozil kranjski kolesar Dejan Bajt. V prvi etapi je ciljno črto kot zmagovalec prevozil No-vomeščan Jure Žagar, ki je v zadnjih kilometrih pobegnil majhni skupini petih kolesarjev. Ubežno skupino, ki je bila v vodstvu slabo polovico dirke, je Žagar ujel šele 15 kilometrov pred ciljem, se nato v zavetrju malce spočil, s pomočjo klubskega kolega še enkrat napadel, pripeljal v cilj s sekundo prednosti ter tako slekel rumeno majico vodilnega klubskemu kolegu. Odlično četrto je osvojil Ptuj-čan Marcel Ternovšek. V glavnini, ki je zaostala pol minute, so bili vsi favoriti dirke. Tretji dan je Furdi ponovno oblekel majico vodilnega, tokrat pa jo je zadržal do konca dirke. Na 108 km dolgi najdaljši etapi v okolici Ptuja je bil eden glavnih akterjev Mariborčan v lenarškem dresu, Kristjan Hajnžič. Že od prvega kroga je bil v vodilni skupini, v drugem od treh vzponov na Vitomarce pa se je podal v samostojni pobeg. Malce kasneje se mu je pridružil še Furdi, prednost pred zasledovalci sta skupaj povečevala do 25 km pred ciljem, ko je zaradi počene zračnice Hajžiča Furdi ostal sam v ospredju. Kolesarja sta v cilj pripeljala kot prvi in drugi, na tretjo stopničko se je povzpel še en Novomeščan Marko Kump, ki je bil na čelu glavnine. Ptujčana Kristjan Đurasek in Gorazd Bauer sta bila uvrščena med deseterico, prvi na 6. in slednji na 10. mesto. Kraljevska etapa Najzahtevnejša kraljevska etapa s startom in ciljem na Cerkvenjaku je bila kot že v preteklosti na sporedu zadnji dan. Pet krogov z vzponi na Cerkvenjak, Sv. Trojico, Osek in Senarsko je obetalo odprto dirko, novomeška ekipa pa tudi tokrat ni pustila 'dihati' tekmecem. Etapo je osvojil še tretji Novomeščan Blaž Jarc, ki je večino dirke prekolesa- Eden od mnogih poskusov pobegov, ki so se neslavno končali. ril v ospredju z Milošem Ve-ličkovićem, reprezentantom Srbije in Črne gore. V ozadju so bili kolesarji zelo aktivni, med njimi pa so imeli še največ moči Ptujčani. Ekipi Krke, ki je ob odličnih posameznikih tokrat pokazala še dobršno mero sloge, je uspelo kontrolirati potek vse do zadnjih 25 km, ko se je na predzadnjem ciljnem vzponu na Cerkvenjak iz glavnine izdvojila večja skupina z vsemi boljšimi kolesarji na dirki. Leti so odločali o tretjem mestu v etapi ter mestih med deseterico v skupnem seštevku. V zadnjem kilometru sta se za stopničke potegovala Đu-rasek (PP) ter Bajt (Sava), na koncu pa je bil boljši gorenjski kolesar. Odlično organizirano dirko je v skupnem seštevku zmagal Novomeščan Blaž Furdi, za njim pa sta se uvrstila 'junaka' zadnjega dneva. Njegov klubski kolega Blaž Jarc se je povzpel na drugo, Miloš Veličković (SČg) pa na tretje mesto. Kristjanu Đurasku je zmanjkalo 14 sekund do četrtega mesta in je bil na koncu šesti, Gorazd Bauer in Marcel Ternovšek pa sta osvojila 13. in 14. mesto. Kristjan Hajnžič, ki je blestel dan prej, je na zadnji etapi povsem omagal in v skupnem seštevku padel na 17. mesto. Končno oceno dirke je podal Jernej Finšgar, trener ptujske mladinske ekipe: "Re-zultatsko smo sicer pričakovali boljši izkupiček, vendar novomeški ekipi nismo bili povsem enakovredni. Vedeli so, da imamo dobre kolesarje, zato so pazljivo spremljali vsak naš korak. lmamo Đu-raska, ki bi se bil sposoben uvrstiti tudi višje, žal pa smo imeli premalo enakovrednih kolesarjev. Tokrat nismo mogli računati na Bauerja, ki po padcu na svetovnem prvenstvu dva tedna sploh ni treniral, pozitivno pa me je presenetil Ternovšek z odlično vožnjo predvsem v prvi etapi," o konkurenci pa je dodal: "Krkaši so v nas videli konku- Blaž Furdi (Krka) - zmagovalec dirke ter dveh etap rente za zmago in so temu primerno podredili tudi taktiko. Bili so najmočnejša ekipa na dirki in so imeli nad razpletom precej kontrole. Nekateri zelo dobri posamezniki so v tem položaju izkoristili ponujeno priložnost na škodo našega rezultata. Čeprav smo med dirko nekajkrat 'zaspali' in nismo pokrili ključnih pobegov predvsem na domači etapi, moram biti tudi zadovoljen, saj smo se borili in od sebe dali maksimum." Uroš Gramc Dirka po Štajerski, 2.1 UCI (MJR) Četrtek: prolog, Voličina, 4,4 km 1. Blaž Furdi (Krka), 0.06.07 (povp. 43,2 km/h), 2. Gorazd Bauer (Perutnina Ptuj), +0.03, 3. Dejan Bajt (Sava), +0.03, 7. Kristjan Đurasek (Perutnina Ptuj), +0.11, 14. Kristjan Hajnžič (TBP Lenart), +0.18, 22. Marcel Ternovšek, +0.25, 25. Nelej Brunčič (oba Perutnina Ptuj), +0.28 Petek: 1. etapa, Šentilj-Šentilj, 110,4 km 1. Jure Žagar (Krka), 2.47.10 (povp. 39,6 km/h), 2. Benjamin Cujnik (Krka), 3. Ante Radič (Sava), 4. Marcel Ternovšek (Perutnina Ptuj), vsi +0.01, 14. Kristjan Đurasek (Perutnina Ptuj), +0.32, 17. Gorazd Bauer (Perutnina Ptuj), 18. Kristjan Hajnžič (TBP Lenart), oba isti čas Sobota, 2. etapa, Ptuj-Ptuj, 108 km 1. Blaž Furdi (Krka), 2.25.03 (povp. 44.7 km/h), 2. Kristjan Hajnžič (TBP Lenart), +3.18, 3. Marko Kump (Krka), +3.42, 6. Kristjan Đurasek (Perutnina Ptuj), 10 Gorazd Bauer (Perutnina Ptuj) 18. Davorin Bukvič (TBP Lenart), 26. Nelej Brunčič (Perutnina Ptuj) Nedelja, 3. etapa, Cerkvenjak-Cerkvenjak, 101 km 1. Blaž Jarc (Krka), 2.49.39 (35,7 km/h), 2. Miloš Veličković (Srbija in Črna gora), +1.01, 3. Dejan Bajt (Sava), +2.16, 4. Kristjan Đurasek (Perutnina Ptuj), +2.18, 18. Gorazd Bauer (Perutnina Ptuj), +5.44, 27. Marcel Ternovšek (Perutnina Ptuj), +5.59, 30. Kristjan Hajnžič (TBP Lenart), +6.17 Generalno: 1. Blaž Furdi (Krka), 8.10.47, 2. Blaž Jarc (Krka), +1.21, 3. Miloš Veličković (Srbija in Črna gora), +2.37, 6. Kristjan Đurasek (Perutnina Ptuj), +3.55, 13. Gorazd Bauer (Perutnina Ptuj), +7.13, 14. Marcel Ternovšek (Perutnina Ptuj), +7.17, 17. Kristjan Hajnžič (TBP Lenart), +7.28 Foto: UG Foto: UG efv/,/ M ZDRAVJE, SVOBODA, DOBRA VOLJA IN JAZ • mi kolesarimo skupaj! maraton največji slovenski rekreativni kolesarski dogodek Letališče Moškanjci pri 3. seotember 2005 tuju, Kje se lahko prijavim? • na spletni strani www.polimaraton.si • na mestu dogodl