V Celju, lorek du® 22» jamiarfa $924. PoitolM plafou v cotosiDi. Stane letno 84 Dm, mesečno 7 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglast se računajo po tarifu. Pri večkratnem oglašanju popust. Posameana Stevillta «t^e 1 »An. Izhaja vsak ioreK, cetricü fn soboto. ULrednlStvo: Strossrnayerjeva ul. St. 1,1. pritlicje. Teles. 65. UpranmlStvo : Strossmayerjevau. St. 1, pritlicje. Teles. 65, Račun kr. poStnega Čekovnega urada St. 10.666. Izgledi obrtniStva za bodočnost. (Ivan Rebek na zborovanju pridobitnih slojev 17. jan. 1924 v Celju.) Vsako dobrostanje je odvisno od dela, pa nai bo to pri posamezniku, druätvu, v občini all državi. Osobito je pa od dela odvisno obrtništvo. Obrt- nik ns venži, deloma ker tega ne zna, deloma ker mu je tak posel preniz- koten. Trži tudi ne, ker nima za to potrebnega kapitala in tudi ne zadost- nega znanja. On tudi nima zemlje, iz katere bi črpal vsakdanje potrebščine za svoje in svojcev življenje. Torej če hoče obrtnik pošteno živeti, ne da one- časti preteklosti svojega stanu, mora le priano delati. Da pa zadobi to po- Steno delo svoj zaslužen uspeh, je nuino potrebno, da se večkrat snide- mo in se kot stanovski tovanSi po- menimo, povprašujemo itd., zakaj ven- dar pri vsem tem poStenem trudu in delu ne dosežemo zaželjenega ali bolje rečeno zasluženega uspeha. Za vsa ta važna razmotriyanja je danes dana priliKa ir; v ta narnen je sklicala naSa najstarejSa obrtna organizacija, to je Občeslovensko obrtno druätvo v Celju, danaSnji shod. K stvari bodem sam prvi povedal, kolikor mislim in vem; kar pa k.temu Se spada, pa bi morda jaz pozabil, boste pa vi pridejali po (astnem prevdarku. Skušal bom svoja izvajanja izvesti popolnoma stanovsko in nepristransko; Če bi pa morda ne- hote vpletel kako politično opazko, naj vas, tovarišii nič ne moti, saj s tem ne bom nikomur vsiljeval drugega po- litičnega prepričanja, ker za to danaS- nji dan ni namenjen- Da se je po svetovni vojni svet čisto predrugačil, to vidimo in čutirno vsi. Po takem velikern preobratu, ki se kaže na vseh poljih javnega živ- Ijenia, se moramo mi kot slan zave- dati svojih dolžnosti tako napram sebi kakor napram narodu in državi. Pro- slm vas, tovariäi, da mi ne zamerite, če vas spominjam, da se vas potom našega obrtnega društva že kliče in zaklinja celih 30 let: Osganizirajte sel Ta klic tudi danes ponavljam kot pred- sednik druStva. Kdor pa po 30-letnem klivanju» osobito po velikem svetov- nem preobratu ne uvidi, kaj vse so ustvarile močne organizacije, bodisi delavske all kapitaiistične proti narn, ta je nezavednež. Ravno v teh na- sprotmh organizacijah zamorete videti napredek drugih stanov na eni strani, na drugi pa samo na§o žkodo. Po svojih voditeljih, kateri so imeli str- njene mase za seboj, so poskuSali de- lavci uvesti nekak boljSeviSki sistem vladanja. Tega sicer niso naravnost dosegli, a dosegli so mnogo preveč, pa ne moron za delavstvo, ampak za tiste, ki se bojijo dela. Ko se je sešla ustavodajna skupSčina, so si voditelji delavskih organizacij stavili parolo, zakomtim potom si zagotoviti 8-urni delavnik. Ker ni bilo enakomočnih protiorganizacij, na primer obrtniskih, na mestu, da bi se branile proti taki zahtevi, je umevno, da je zamogla v skupščini delavska zahteva prodreti. Ta zakon se je 7 vso zakonito stro- gostjo tudi izvajal. Se le ko je malo obrtništvo začutilo ta silni udarec v obraz, se je nekoliko zganilo ter za- *elo klicati stanovske organizacije na Pomoč. In tako je samo naäe obrtno drustvo skücalo novembra meseca 1919 prvi Jugobiovanski obrtni shod v Celje. Biia ie to impozantna in iskrena manifestacija obrtne misli in zahtev obrtniStva cele na5e uiedinjene države. Pa ne samo celjski shod. Dru- stvo je prirejalo in se udeleževalo vseh shodov, ki so bili namenjeni utrjeniu obrtne organücacije, vtdno in povsod zastopalo stališče, da je 8-urni delav- nik pogin za male o^rtnike. In ko je vlada videla končno ta» odločen odpor organiziranegaobrtništva, je ministrstvo za socijaino politiko ublažilo kruti zakon in leta 1922 izdalo ministeri- jaino naredbo, po kateri se zakon glede male obrti ne sme prestrogo iz- vrSevati, in danes bi ga sk ne ču- tili, da niso delavske organizaciie tiste. ki jemljejo poštenemu delavstvu veselje do dela. — Pa mislite, tovariši, da je šlo tflko lahko, doseči olajšave? O dragi prijatelji, to je daio mnogo dela, truda in ätrajkov, treba je bilo ne- skončnih pisarij, memorandov, pro- testov, intervencij itd. Zdaj pa vas vprašam, bi se li bilo to doseglo, da bi ne bili vSaj toliko organizirani, kolikor pač smo. Vsak mi mora priznati, da ne, ker vsi ve- mo, da v takih primerih posameznik ničesar ne doseže. Imeli smo pa ob tej priliki tudi to srečo, da so bid tistokrat v vladi možje, ki so nas raz- umeli in hoteli razumeti. Če bi tcrej v odločilnem trenutku ne bili imeli sklenjenih vrst, katere so nadaljno na- silje preprečile, bi marsikdo izmed nas že bil plačal več glob in kazni do danes, kakor pa je plačal aii bo plačal prispevkov za organizacijo celo živ- Ijenje- Tega dejstva, dragi prijatelji, pa ne upošteva 95 odstotkov našth stanovskih tovarišev; vse to delo in stroške je nosila !e organizirana sku- pina 5 odstotkov. Grajati pa in kazati na nedostatke, krivice in na uniče- vanje obrtniških eksistenc, to zna dobro ona neorganizirana večiisa, ki Steje 95 odstotkov. Tako, dragi tova- riii, več iti ne more, Tudi malo 5te- vilo obrtnikov bo rnoralo zgubiti po- Rum in veselje do dela, če jih vsaj večina obrtniStva ne bo hotela pod- pi rati. Ta vidni uspeh sem vam navedel, da bi se vsi brex razlilce strnili ter ustanovili obrtno organizacijo, katero bi morali upoštevati vlada, uradi in druge, nam nasprotne organizacije. Še drug enak uspeh organizacije vam zamorem navesti, katerega pa boste menda ravno tako omalovaže- vali kakor prvega, ki sem vam ga omeni). Tiče se zakona o zavaro- vanju delavcev, oziroma tozadevnih zavarovainih zavodov in njihove upra- ve. Da se me ne bi napačno razumelo od katerekoli strani, rnoram takoj po- vdarjati, da mi proti znvarovalni in- Stituciji kot taki, katero je uzakonila socijalna potreba, nimamo nič in mo- ramo le obžalovati, da na§ okrožni urad ne doseže svojega namena, za katerega je ustanovljen, dasi se za istega žrtvujejo miljoni in miljoni, pri- dobljeni na žuljavih rokah delavstva in obrtniStva. Delavstvo ima v raz- merju z žrtvami bore malo haska od zavarovanja, katero pa nalaga obrt- ništvu ogroinne stroSke. Tudi ta zakon o zavarovanju de- lavcev je bil uzakonjen popolnoma pristransko; obrtniStvu se je nalagala dolžnost, da mora za zavarovanje pri- spevati, da bi pa obrtniki ali splch ddodajalci imeli pri tem kako pravico, tega seveda ni prenesla požrešna kli- ka, ki j« hotela gosporiariti ne toliko v dobrobit delavstva, za katero je za- vod namenjen, marveč za hasek klike, katera se ga je oklenila kakor klešče, Da se tako omalovaževanje obrtniStva prepreči, je zopet mala peščica orga- niziranega obrtništva vzela vpiašanje v roke ter potom našega neumornega tajnika z opetovanimi vlogami kakor tudi z mojo osebno intervencijo pri oblastih v Ljubljani in Beogradu do- segla pri tedajnem ministrstvu soci- jalne politike, da vodstvo zavoda ne obstoji samo iz delojemalcev, ampak mora polovica biti vzeta iz vrste delo- dajalcev. S tem, da je organizirano obrtniStvo to doseglo, smo temu r.e- nasitnemu žrelu nekoliko sapo zaprli. Tedajno ministrstvo za socijaino po- litiko je pozvalo obstoječe obrtne in •ndustrijske organizacije, da predlagajo vladi člane v upravo zavoda, nakar smo se sestali ter vladi predlagali može, do katerih smo imeli in še ima- mo zaupanje, da zastopajo pri tako važnem zavodu naše interese. Imeno- van je bil takrat med drugimi na naš predlog g. Ivan Bizjak, krojaSki mojster v Celju, ki zastopa obrtništvo z dru- gimi tovariSi v ravnateljstvu okrožne- ga urada — moram priznati — ne brez uspehov. 0 tem vam bo sicer sam poročal. Ali o enem moram že takoj govoriti, namreč, da se je po hudi borbi za pravice obrtniStva in industrije doseglo to, da se prispevki za delavsko zavarovanje v letošnjern letu znižajo približno za eno šestino, ali bolj jasno povedano: kdor je lan- sko leto plačal savarovalnine 600 Din, plačal bo to leto le 500 Din, seveda, ne da bi delavci za to dobili manj v slučaju bolezni ali nezgode. Tovarišil Ali ni to lep vspeh or* ganiziranega obrtniStva? In pri vsem tem delu, kakor tudi dokazanih vspe- hih imamo še tovariSe, ki so nedo- stopni za organizacijo! Če malo po- misüte na korist, da se je za rnalo obrt 8-urni delovni čas odpravil v smislu naših zahtev, da ste izven ne- varnosti, da bi plačevali občutne kazni, kakor smo jih morali od začetka, le dalje vzamete v prevdarek zmanjšanje prispevkov za zavarovanje delavcev, Ce torei uvažujete ta dva vidna vspeha, morate priti do prepričanja, da se je Vam prihranilo ne na stotine, marveč na tisoče dinarjev. Večjih dokazov do- kazanih vspehov Vam pač ni treba prinasati. Vse to je dosegla le mala peščica organiziranih, ker je o^romna večina tovariSev stala ob strani. Mis- lim, da ko bo obrtnik, ki ni organizi- ran, zvedel za to dovršeno delo? mora začutiti nek novranji glas: »Glej, tudi Ti si eden izmed tistih, ki ne vrši svoje stanovske dolžnosti ter pustiš, da le druffi žrtvujejo in se trudijo. Ti pa vživaa sad tujega truda«. Tu zdaj ne velja izgovor, češ, kaj pa imam od organizacije. Ta izgovor sern po do- sedanjem izvajanju ovrgel. Marsikateri bo morda priznal trud in delo, ki se vrSi za splošne stanov- ske koristi, a si bo misiil, da ne more plačati prispevkov. Na to hočem le v spomin poklicati iz današnjega poro- čila, koliko je pridobil, da se je po naSi potrebi uredil delovni čas ter da so zmanjšani prispevki za delavsko zavarovalnico. Ako bi obrtniStvo od tega, kar bi moralo plačevati po do- sedanjih predpisih in kolikor bi bilo oškodovano pri osemurnem delovnem času, dalo samo polovico za svojo or- ganizacijo, bi si s tem denarjem v Slo- veniji ustanovili organizacijo, ki bi bila ne enaka, marveč močnejša od Zveze industrijcev. Izgovor, da kdo ne more plačati, je niCev in brez vsake podlage. Dragi tovariši I Do zdaj sem Vam govoril o nekaterih vspehih, ki jih je obrtniška organizacije dosegla. Nisem pa našteval dela v stvareh, v katerih se vidnega vspeha ni moglo doseči. To delo bo stalo Se ogromnega truda in velih žrtev, če bomo hoteli svojo P®zicijo obdržati, lcaj še le, če bomo hoteli naprcdovati. Teh nedovrs'enih na- log je toliko, da jih vseh ne morem našteti in jih zamore vspeSno izvršiti s časom Ie vztrajno podrobno delo močne stanovske organizacije, z dob- rim uradniškim aparatorn. Prvo, za čemur moramo stremeti je to, da se uveljavi Člen 43 vidov- danske ustave, kateri predvideva go- spodaraki svet pridobitnih krogov, to je: obrtnikov, trgovcev in industrijal- cev. Razložiti Vam moram ustroj tega gospodarskega sveta. Isti je predviden tako, da pošljejo organizacije obrtniStva, trgovine in fndustrije svoje zastopnike enkrat ali večkrat na leto v Beograd na sejo, ki bi trajala po en teden do enega meseca. Na teh sejah gospo- darskih strokovnjakov bi se razprav- Ijalo o vseh panogah obrtniškega, in- dustrijskega in državnega gospodarstva. Ta gospodarski svet bi bil v prvem pomenu besede nekak parlamentami sosvet, ki bi stavil vladi vsakovrstne predloge, katere mora vlada predložiti skupščini v razpravo. Razume se sarno- obsebi, da gospodarska vprašanja, ki jih rešijo preizkuSeni strokovnjaki, pe- ljejo prej k cilju, kakor pa, če jih re- šujejo ministri, ki so bili 5s včeraj profesorji, advokati ali morda absol- venti kake srednje Sole ali niti to ne. Tak vladni funkcijonar ne bo mogel nikdar brez pomoči strokovnjnkov vo- diti prave in dobre &ospodarske poli- tike. Vsi, kateri zaslednjemo državno upravo ali sploh narodno gospodarstvo, vidimo, kako neekonomiCno se gospo- dari z državnim imetjem, da ne govo- rim o zakulisnih kupčijali, ki se vrfie na škodo naše obrti, industrije, sploh vseh davkoplačevalcev in cclokupne države. Nočemo biti pristranski in pri- znamo, da država potrebuje denar, da se zamore redno upravljati; a ravno tukaj sliSimo, javno kritiko brezvest- nega gospodar3tva, kojega breme nosi skupno narocl cele države. Gospoda, tukaj še čaka delo naše organizacije, katera lahko mnogo pripomore k kort- solidaciji nezdravih razmer. Naša za- hteva ie in bode do izpolnitve: »Na dan z gospodarskim svetom za pri- dobitne sloje«! So pa «5e druge točke, nič manj va^ne, katere bi organizacija zamogla vspeSno zastopati, če je ista v podrob- nosti trdno izpeljana. Nase organiza' cije bi zamogle skrbeti ža to, da bi ss obrtništvo po svoji davčni moči in — naglašam — tudi po svoji inteli- genci udejtttvovalo v vseh favnlh korporacijah, to je v zavodih, občin- skih zastopih, srezih in oblastih upra- van. Za zastopstvo v teh javnih kor- poraciiah se mora obrtništvo inten" zivnejSe zanimati, sicer bo §lo vse javno življenje in vrvenje brez nas — preko nas, dokler ns bodemo popol- noma podsuti in bo na grobovih na5c eksistence cvetel plevel komunizma. Delo za svoje interese moramo sami vrSiti, drugače bodemo ostali prezirani. Delo strnjenth organizacij drugih stanov nam ne koristi, nam silno Skoduje in se čuje kot mrtvasko zvonenje za obrt- niStvo. Naša ustava nam tudi jamči brcz- plačen pouk v vseh solan, ker so sole podržavljene in tudi za nje pla- čujemo predpisane davke. Kako se pa izvršuje ta člen ustave, vidimo sami na lastni ko?.i, ker moramo sploäne obrtno-nadaljevalne in strokovne Sole vzdrževati, z dobrovoljnimi prispevki posameznikov, obrtniskih in trgovskih organizacij, privatnih zavodov, obČin in okrajnih zastopov, č> hočemo, da dobi vajenuc saj nekoliko teoretičnega poduka. Za obrtno-nadaljevalno Solstvo moramo skrbeti; kajti minuli so časi, ko je bil obrtnik dober, četudi ni bil pismen. Svet se vrti okroy nas v naj- hitrejšem tempu in ne gleda na nas ali mu dohajamo v znanosti in uspo- sobljenosti, Ako bodemo tudi mi tako zanernarjali obrtnišlci naraščaj, kakor ga zanemarja država, potem ne bo obrtništvo nikdar postalo sposobno za svelovno konkurenco in bo uničen tisti stan, ki je nekdaj bil voditelj vsega meščanskega življenja in si je pridobil velikih zaslug za procvlt kulture in splošnega blagostanja. Tu zdaj zopet tf VI.. Stev, 9. r . čaka veliko dela na§e orgunizacije, da prisilimo rnerodajne činitelje k izvrSe- vanju v ustavi prevzetih dolžnosti na- pram obrtništvu. Tako po nepotrebnem se pri nas vedno naglaša, da smo agrarna država. Ko bi Slovene» od svojega ngrarstva morali živeti, bi t marsikaterem že- lodcu pajtk otvoril svoj umetniški obrt. Da Se živimo življenje človeku podobno, k temu pnpomaga le trdo fizično in duSevno delo proizvajajočih stanov. Naloga naših organizacij je in ostane: dokazati na merodajnem mestu, kjer tega 5e danes ne vidijo, da tarn, kjer je razvita obrt, je tudi kultura. To kaže celi svet, uči zgodovina vseh narodov. Kjer se pa narod peča samo z agrar- stvom, tarn ni napredka. Nase organizaeije morajo posvetiti svojo pozornost tudi socljalnim na pravam. Treba je skrbeti, da tudi revni dečki, če so nadarjeni, pridejo do po- trebne strokovne vzgoje, kar je danes skoro nemogoče za proletarsko deco. TovariŠi! Mi ne smemo ttSčati glave v pesek, kakor tič noj, ampak gledati krog sebe, odbijati napade, skrbeti ne samo za svojo osebo, rrarveč za ves stan In ne samo za sedajnost, ampak tudi za bodočnost. Kadar bo pomagano celokupnemu obrtništvu, takrat bo tudi za posameznike bolje. In če tega ne dosežemo üanes ali jutri, ne obupajmo in glejmo, da se bode vsaj na§im na- slednikom rezai boljši kruh, nego se reže nam. Iz tega staliSča moramo sodelovati pri reševanju vseh socijal- nih problemov, kajti drugače se bodo reSili brez nas in proti nam. Zanimati se moramo potom svojih organizazij posebno za ustanavljanje vajeniških domov v vseh obrtniäkih in industrij- skih centrih. V teh dornovih se bode obrtniSki naraščaj vzgojeval v duhu časa, kakor tudi v duhu stanovskega ponosa in državne zavesti. To bi bili nekateri glavni načrti bodočega delovanja organiziranega obrtništva. To in mnogovrstno drugo delo pa je v interesu vsega obrtniStva brez izjeme, v interesu obrtniSkega stanu kot takega. Nikakor se toraj ne bode moglo trajno mirno gledati, da večina obrtnišiva le ob strani čaka, kedaj jim bodo zaCeli leteti peCeni go- lobi v usta. In rrsed to večino je nebroj takih tovarišev, ki bi za stanovsko dclö mnogo laXje doprinaSali svoj obolus, kakor rnarsikateri organitiran obrtnik. TövariSi! Jaz Stejem vsakemu obrtniku za moralno dolžnost, da se v svojih stanovskih organiracijah u- dejstvuje kot clan z materijelno po- močjo in z nasveti. Sedajno razmerje med Stevilom organiziranih in neorga- niziranih obrtnikov je sramotno za na§ stan. Qdstranimo to sramotol Kadar bodemo mogli reči, da se ie Številično razmerje obrnilo, da je 95% obrtnikov včlanjenih v društvu in le 5% neor- ganiziranih, takrat bode tudi na§a or- jfanizacija imela primeren vpliv, moC in povečano veselje do dela, se bode lažje z vspehom borila za na5e pra vice in koristi in delovala za bolj-5o bodočnost obrtniSkega položaja. JDS. Veliki zbor zaupnikov JDS se bo vr§il v Ljubljani 3 femiarja Prišli bodo zaupniki JDS iz vse dežele. Letos se bodo vräile volitve v oblastne skup- ščine, v okrajne zastope, naibrž bodo tudi obCinske in skupSčinske volitve. Treba je delati po započetth smereh pridno naprej. Število organiziranih članov JDS se je po volitvah pope- torilo. Poiiii&M Testi. Obsodba ljubljansks krnettjske polltitce. Štajerski zaupniki Samostojne kmetijske stranke so se na svojem se- stanku, ki se ie vrSil v petek 18. tm. v Celju, izrekli odločno in ostro proti 7,vezi z radikali, kojo so nekateri krne- tljski gospodje politiki v Ljubljani skle- nili kreg Narodnega Dnevnika. Gospod poslanec Pucelj je imel priHko sliSati, kako napredni kmetje r.a Štajerskem sodijo o celotni nemoralni zvezi in kupčiji z radikali. Kakor izgleda, bodo možje začeli vendarle tudi po lastni pameti misliti in delati, četiKli ne gre to v račun g. Puclju in g Drofeniku. Samo po eni ravni in odkrili poti se da hoditi, Ijudje na Štajerskem še ne znajo biti vsak mesec v drugi stranki all pa btočasno pri več strankah. Nova akcija Male antante. »Ti- mes« pišejo o Mali antanti da je naj- jačji steber miru v Srednji Evropi. Ma- la antanta namerava pedvzeti 5e večje akcije, ki bodo znatno spremenile po- ložaj v Srednji Evropi. Njena politika ni več odvisna od Veiike antante. Pogodba z Italijo pripravljena. Tekst, ki vsebuje sporazum med Ita- lijo in Jugoslavijo je pripravljen za podpis. Razmejitvene konference bodo končane najbrž v pondeljek ali torek. V političnih krogih se govori, da si je Italiia priiržala svoje interesne sfere na Balkanu. Olede zaščite jugoslovan- skih manjSin v ltaliji je nekaj doseže- nega le za Reko. Definitivno je, da gre PaSic v Rim. Italija je sporočila velesilam, da sporazum z Italijo ni kaka pogodba političnega značaja. Aied obema državama je le dosežen spo- razum v spornih vprašanjih lokalnega značaja. Vedno bolj vzbuja sporazum večje razočaranje med celim narodom. Beneševi razgovorl z anglefikisni državniki. Dr. BeneS je izjavil angle Skemu zunanjemu ministru, da Češko- slovaška ne namerava razcepiti Evrope v dva tabora, temveč je pripravljena kakor s Prancijo skleniti tudi z dru- gimi državami enake pogodbe. Slično se je izrazil tudi napram angle5kemu ministrskemu predsedniku Macdonaldu. AngleSki listi odobravajo BeneŠevo po- litiko. Makedonsko vprašanje. Po spo- razumu z Italijo bo Jugoslavija posve tila največjo pozornost makedonskemu vpra?»anju. Skuäala bo sporazumno s ČeSkoslovaško in Rumunijo pntisnili na bolgarsko vlado. da zatre gibanjt makedonstvujuščih. Ako ji to ne uspe, obstoji možnost akutnega spora med Bolirarijo in Jugoslavijo. Vlada bo pn- pravila resne odredbe proti makedon- stvujuščim v južni Srbiji. NaSa država kot moderna država ne more dopu- ščati, da bi se brez kaznl vržile stvari, kakor se vr5e v južnih krajih. Razdor med boljševlki na Ru skem postaja vedno večji. Komunističn; stranka zahteva reorganizacijo stranke v smisiu ve^je deniokratizaci|e. Trock! se namerava odpovedati za vedno 'av nemu Življonju in odložiti funkcije v rdeči armadi. Kot naslednika prihajat » v po$tev Skljanski in Budjenij. Berlin In Monakovo se sporai- umeta. Bavarski državni komiaar dr. Kahr bo kmalu doigral svojo vlogo ii bo tako zapreka za sporaeum z Mo nakovem in B«rlinom odstranjena Nemška ljudska stranka je stopila od ločno proti dr. Kahru. Madžarsko posojllo. V vpraSanju madžarskega posojila sta bila dosežena 19. tm. dva važria kompromisa in si cer se bo razvil sanacijski načrt fnanč- nega odbora v 20 letih, za kar j»- Madžarska pripravljena sprejeti skie > reparacijske komisije, da bo stavila dohodke gotovih davkov in iz Žetve na razpolago za reparacijske obvez nosti. Mala antanta je pristala na ta kompromls s pridržkom, da morajo biti njeni člani 20 let razreSeni svojih obveznosti, ki izvirajo iz nasledstva donavske monarhije. Drugt točka do loča, da bodo vršili neposredno vo ja§ko kontrolo zastopniki vojaškega odbora. GledaUšče. MESTNO OLEDALISCE V CELJU. R e pe rt oa r: Z'd torek javljena satira »2X2=5« se mora vsled smitnega slučaja zopet odpovedati. Namesto te igre se vpri- zori komedija »Svet« za abonma A z gostovanjem gdč. Kraljeve, članice Narodnega gkidali§ča v Mariboru. »Svet«. (Primijera v Mestnem gle- daliSču 18. I.) NuŠičeva komedija se odlikuje danes Že z neko starinsko patino, dasi je njen motiv še vedno aktualen. Petkova uprizontev ji ni ustvarüa novih potez, vr^ila se je v okviru uzans in možnosti, a v Jankovi skrbni režiji in z zelo dobro zasedbo. G. Janko se je pokazal takrat v viogi starega Porente, kateremu se jevmar- sičem poznal upliv mariborske umet- ni§ke provtnijence. V 1. dejanju so pa precej motile posledice površne^a mn- sk'rania. Zelo dobro je uspela Ana ge. dr. Kalanove, hčerki Mada in Jeiira (gdč. Ii. Mirnikova in Vorbachova) sta bili izborno igran', zlasti očarljiva na- ivka Jelica gdč. Vorbachove. Skrbno in dobro opremljen je bil glasbeni učitelj g. Pfeiferja, Gažper Srebotnjak (g. Zor- man) dober a brez posebne izrazitosti. Jako dobri prestavnici »sveta« sta biii ga. Zorkova in ga. Kraljeva iz Mari- bora, od katerih se je zlasti slednja odlikovala z virtuozno klepetavostjo. V vlogi tetke Katre je ga. Založnikova dobro dokazala, da je mogoče tudi brez pretiravanja v igri in maski doseči ori- ginalnost in komičem učinek. Tudi ostali igralci so bili na dobrem mestu in predstava je žela obilo aplavza, kar je ob nezadostni kurjavi, ki tudi ob- čutno ternperira razpoloženje, tern boij omembe vredno. Celfske aovice« J2 SEJE CELJSKEGA OBCINSKEOA SVETA dne 18. januarja 1924. Po tričetrturni zamudi otvori župan dr. Hrašovec po 19. uri občinsko sejo, na kateri manjka sedem občinskih odbornikov. Overovaleijem zapisnika se ime- nujeta ob6 odb. Rebek in Felicijan. Poročilo pravno- perzonalnega od- seka. Poročevalca obč. odb. profesor Mravljak in dr. Kalan. Določi se mesečni horiorar tržnemu nadzorniku ter doplaČ lo pomočnici v letnem kopališČu, ki je bilo v pre- tečeni sezoni radi raznih popravil vi- soko pasivno Za mestrie sluge se na- navi uradno kolo. Izvsšijo se volitve funkcijunarj«v v stanovanjsko komisrjo in razsodiŠče za I- 1924. Perzonalni odsek predlaga vsled soglasnega sklepa odseka za predsedn'ka stanovanjskega urada podŽupana Žabkaria, za pod- predsednika pa magistratnega svetnika Šubica. Socijalistični k?jndidat je obč. odb. Leskovšek- Pri pismeni volitvi dobi podžupan Žabkar 19, Leskovšek 6 glasov, mag. svetnik Subic se izvoli soglasno. Ker podžupan Žabkar iz tehtnih razlogov predsedniškega mesta ne more več prevzetr, je pri ponovni volitvi z istim protikanditlatom i^.vo- Ijen upravitelj Iv. Prekoršek. Nadaijne volitve se vršijo soglasno in so iz voljeni v stanovanjsko komisijo iz vrst hišnih posestnikov odvetntk dr. Kalan in ravnatelj Drago Krai], stanovanj- skih najemnikov pa pek. pomočnik Stefan Lah in policijski agent Franc Jelen. V razsodišče so izvol|eni kot predsedniki poštni ravn. Ant. Mimik, pol. svetnik Senekovič, fin. svetnik dr. Močnik in davčni nadupravitelj Volovšek, kot člani razsodišča iz vrst hišnth posestnikov Karol Brtznik, tr- govec Iv. DeČko, sta^vbenik Konrad Gologr?.nc, trgovec Maks Janič, stav- Denik Vinko Kukovec, fotograf Josip Pelikan, mesar Fr. Rebeuschegg in od vetnik dr. Jos. Vrečko, za stanovanj- ¦>ke najemrnke pa zas. uradnik Rud. Čebular, okr. Solski nadzor. Ludovik Črnej, žel. peduractnik Karol Feiicijan, örz. nad^or. Iv. Kavs, pek. mojster Fr. Knren, pek. pom. Stefan Lah, strok tajnik A1. Leskovšek, stavb. svetnik Iv. Marek, delavec Iv. Paliz in tapet- nik Iv. Strelec. Vojni erar dolguje mestni občini za električno razsvetljavo večjo vsoto Že izza preteklih let. Vsled brezuspešne večkratne tirjatve se sklene ustaviti elektr. tok v vseh vojaških objektih 29. febr., dolg pa iztirjati sodnijskim potom. V domovlnsko zvezo se sprej- mejo; Homac Marija, Turin Ana, Urnek Tesezija, Grifič Neža in Amaiija. Za saniranje plinarne se izvoli po seb^n odsek, v katerega se odpoSljejo župan dr. Hrašovec kot predsednik, mag- svetnik Šubic, obratovodja pli- narne, referent za pünarno Rebek ter kot zastopniki posameznih kiubov prof. Mravliak (JDS), Koren (JSDS), Žabkar (NSS) in dr. Ogrizek (SLS) V imenu finančno-gospodarskega odseka poročata obč. oJb. dr. Božč in podžupan Žubkar. Jugoslovanski Ma- tici se dovoli izredna podpora 500 Din in OlepSevalnemu društvu 4 m3 drv. Iz finančnili ozirov se ueugodi pro- Snji druStva za zidanje kat. cerkve v Beogradt), ravnotako vsled principijel- nega sklepa vlogi pravoslavne občine v Celju za odpis veseličnfiga davka o priliki Svetosavske prireditve dne 26. tm. Celiski edsek savinjske po- družnice SPD se je obmil do mestne občine s prošnjo, da sodeluje pri po- pravilu azgiednega stolpa pod Dostom, ki se je pa med tern časom že zrušil. Ugotovi se, da je stal na zasebuem zemliišču in da je bil last vojnega erarja. Za postavittv novega stolpa bi bila potrebna obsežnejSa akcija. Za dekliSko meSČansko Solo se je na- bavilo 19 novih klopt Pokr. uprava za Slovenijo je odobrila prodajo mestnega zemljišča javni bolnici v gradbene svrhe. Izkupiček se bo po- rabil za deljno odplačilo mestnih dol- gov. Podaljäa se za dobo dveh let na- jemna pogodba za zimsko kopališče s posestniko«n Batičem, ker mestna ob- čina iz finančnih in valutarnih ozirov zaenkrat ne more graditi projektira- nega novega, modenifcga kopališča in ker temu tudi ni pritrdiJa pokrajinska uprava. Prirnanjkljaj kopaliSda 1. 1922 je znasal 10 507 Din, do 31. okt. 1923 vsled podraženja kuriva že 17.008 Din. Klub visokemu primanjkljaju pa mestna občina cen zannkrat ne more podra- žiti, ker so z ozirom na druge kraje že itak zelo visoke. Obisk kopaliSča se stalno dviguje. Odloži se zaenkrat občinska davžčina na javno razsvet- ljavo. Ribiška pravica pride v smisiu sklepa obč. odb. z dne 4. nov. 1923 na javno dražbo. Ribiško društvo v Celju je zaprosilo, naj obč. svet ta svoj sklep razveljavi in odda 5e za nadaljno dobo 10 let ribiško pravico temu društvo v zakup. Sklicuje se na to, da je prevzelo leta 1912 Savinjo in pritoke popolno prazne, tekom let pa nasadilo v te vode na stotisoče žlahtnih nb. Obč. odbor mora vsled raznih odredb pokr. uprave vstrajatl pri svojem prvotnem sklepu, se bo pa pri oddaji rioiSke pravice gotovo ozi- rai na dosedanje delovanje ribiškega druStva. Odobri se račun za popravila v mestnem muzeju. Občinski odb. LeskovSek stavi nujnl predlog, naj izplača mestna občma 50 000 din za brezposelne, zlasti za one, ki so vsled pomanjkanja električnega toka izgubih službo. Ker se pnzna pred- logu nujnost, razpravlja predlagatelj o brezposelnosti sploh in je mnenja, da je država in tudi mestna občina poklicana, brezposelne podpiratl. Pra* vilno se mu je ugovanalo, da občina takih bremen ne more tako lahko- miselno prevzemati na se in da je treba /.adevo natanko proučiti, v koliko in pri katerih obratih je pomanjkanje elektnčnega toka tudi v resnici uplivalo na nrezposelnost. Nasvetovalo se je nadülje, naj si delavstvo s tern, da dela Se deveto uro, preskrbi samo z nad- osemurnim zaslužkom sredstva za čas brezposelnosti. Predlog se je odkazat v natančno proučavanje finančnemu odseku. Pri tej priliki so se iznesle tudi razne pritožbe radi sedanje mi- zerije z električno razsvetljavo. Ne- utemeljene očitke sta odločno in stvarno zavrnila referent za elektrarno dr. Kalan in mag. svetnik Šubic. Slednji je na pritožbo, zakaj se olje ni pravočasno naročilo, podal siedele pojasnilo : Dne 9. t m. je naročila mestna elektrarna telegrafičnim potom pri Ijub- ljanski tvrdki »Transformator« 400 I olja za transforrnatorje. Ker pošilika drugi dan, akoravno je bila požiljatev naročena kot brzo- vozno blago, ni došla v Celje, je mestni magistrat telefonično vpraSal imenovano tvrdko, Če je olje sploh odposlala. Transformator je odgovoril, da je olje odposlal na dan telefonične urgence, torej dne 10. tm. V soboto dne 12. tm. olje Se vedno ni doSlo v Celje. Vsled tega je ta dan proti večeru mestni magistrat zopet telefonično vpraSai >¦ Transformator«, kaj da je z oljem in če se je isto sploh odposlalo. To pot ,je dobil odgovor, da je olje bilo iz Ljubljane odposlano v soboto, torej dne 12. tm. Obratovodja mestne elek- trarne je naslednji dan (v nedeljo dne 13. tm.) pri vsakem vlaku poizvedoval, če ie naročena po5iljka olja dospela v Celje. Ker je ni bilo, sem se odpeljal v Ljublj&no in v pondeljek dne 14. tm. pri tvrdki »Transformator« izvedel, da se olje sploh ni odposlalo in da ga tvrdka tudi ne namerava odposlati. Na vprašanje kateremu vzroku je pripiso- vati to netrgovsko obnaSanje tvrdke, sem dobil odgovor: »Mestna občina nas pri naročiiu dveh glavnih trans« formatorjev za celjsko električno cen- tralo tudi ni poznaia.« Med občinskimi odborniki je za- vladalo nad postopanjem tvrdke silno ogorčenje. Na pred'og mesarske zadruge v Celju se postavi poleg klavnice v lastni režiji uta za konzerviranje ko2. Del stroškov krijemesarskazadruga. Kupna Štev. 9. »NOVA DOHA« Stran 3. pogodba z lovskim druStvom »Einigkeit* poteCe z 31. dec. 1924. Do tja se do- loči nova naiemnina za lovsko kočo. Neki podjetnik iz Ljubljane je ponudil mestni občini prevžetje prostosleda na zemljišiih med Trnovljami in Bukov- 2'akom, kjer se nahaiajo debelejše plasti lignita. Ponudba se odkloni. Na rudarski Soli se izvrSijo nujna popravila. Regu- lira se odtok vode, ki jo povzroča rnočno deževje, med Sp. Lanovžem in UradniSkimi vilami na ta način, da se napravi skozi cesto predor ter se po- globijo in osnažijo plitve struge. Mestna občina prispeva brez nadaijnih obvez- nosti k popravilu ceste skozi mestni gozd na Svetino 3 m3 smrekovih vrhov. Stavbeni odsek. Poročevalec pod- 2upan Zabkar. Tvrdki Rakusch se po- daljSa termin za popravilo skladišča na Kraija Petra cesti do 15. aprila. Peku Kirbischu se naroči, da mora svojo leseno uto pri javni bolnici takoj podreti. Gostilničarju Pr. Pergerju se dovoli postaviti uto za premog na svojem dvorišču. Za mestno klavnico poroča obč. odb.Gobec. V smisiu sklepa proračunske seje so se 2vi5aje i^iavnjgke pristojbine s.'- Jan. tl. na sledeče zneske: klav- "'na a:a fcovedo in konje 35 Din, teleta lu Din, svinje 20 Din, drobnico 10 Din, oglednina 50 Din, stojnina v hlevu 1 "O 2 Din, najemnina za velike hladil- ">ce 2400 Din, maihne 1800 Din, blok ledu 7'50 Din, z dostavitvijo na dom 10 Din. Odobri se nadalje računski zaključek klavnice za I. 1922, ki iz kazuje vsled raznih popravil primanj kliaja okrog 30 tisoč Din. Zdravstveni in Solsko kulturni od ^«k, Poročevalca obč. odb. Koren in PrekorSek. Prvi prečita z daljSo ute nieliitvijo obširno resolucijo druStvt stanovanjskih najemnikov, katero na| „ Pred>o2U občinski svet kompetent- nemu minlstrstvij. me!jeKnlh leliV*!,01"''*1 mn0*° Ute Jih e tr*h. dobsih Predlogov, * kaže » f nat^eneIe psLuc.ii, se od nSino K UCIJt Pravn^u odseku v 2"I"° °t>ravnavanje. Med tern bo p» flana pnl.ka, da se tudi vsi klubi t resolucijo podrobneje peCajo. Ker sta strokovni učiteljici za go- spodinjsko Šolo že imetiovani, se s po- wkom v kratkem prične. Mestna občma P°slje v kuratorij kot svojega zastop* ni*a obč. odb. prof. Mravljaka. Po Stiriinpolurnem delu zakiju'i Jupan dr. Hraäovec ob pol 24. uri ob cinsko sejo. Rednl sestankl članstva JDS v Celju se vršijo odslej vsak pondeljek 'n vsak četrtek ob osmih zvečer v sudeči sobt Narodnega doma. Ker so v «"azpravi važne politične in nacionalne zadeve opozarja predsedstvo vse clan stvo, da se sestankov redno in v vv »'kem stevilu udelcžuje. Za Clane od uora m strankine zastopnike v občm skem svetu celjskem ie udeležba cb veziia. Začasen zaključek »nacljonaln^ afere«. »Orjuna« od 20. januarja 1924 Pnnaša sledečo notico: »Oblastni odbor UDrIv-?VOt S6ji Z dne 15- *• m" vsM upraviCemh pomislekov jn vsled dcr stva, da je izključenje člana p av0 , Ijivno ed.no v slucaju, da isto potrdi odnosno izvrSi na podiagi predhodne-a discipliniranega postopanja oblastni od- bor, do nadaljnega ukini] itključitev dr. Rrnestt Kalana, člana »Orjune« v j-elju, ki je bSlo objavljeno na tern "jestu*. Zadevo so svoječasno pmv jenaencljoznoobravnavali razni časopisi,, kat< Za t0 SVOle *nacionalno* delo' pred°r 3mo informirani. imeli äe priliko a sodnijo polagati raCune. x , "^Oiorllo! Dotičnik, ki je sre- ^*» an vidd preteklo sredo (16. I) med i7 n /' Uro ziutrSL] osebo, ki je nesla '* ueckovega trga v smeri Ljubljanske ccste oz. po GledaliSki ulici.Zakresijo a I Vodnikovi uiici ali v bližini rečenih U»c manjSi zaboj, okoli 40 cm 5iro- kosti, se pozivlja, da se javi na poli- cijskem oddelku, soba 5t. 10. Zaupnost Jn primerna nagrada v uspeSnem s!u- caju zasigurana. Ljudako vseučliiiče v Celju. Za danes napovedano predavanje »o otro- Skih nalezljivih boleznih« g. dr. Ant. bchwaba se mora zaradi pomanjkanja elektnčne luči zopet preložiti na danes 14 dm t. |. 4. februarja t. I. Odbor ljud. vseuč. Iz celjskega trga. Lansko leto ie WIo dovolj mleka, ker ga je preskr- oovala šentjurska okolica. Tržni nad- zornik je preiskal mleko ter se je po- topalo sodnijsko proti 10 osebam. Meso prodaja 8 mesarjev stojničarjev n Stirje prodajalci prodajajo južno sadje. Kramarski sejmi so se vrSili kakor navadno redno, živinska sejma sta bila dva, zadnji pa je bil prepo- vedan radi živinskih bolezni. Na pri- stojbinah se je nabralo 46931 Din. Za 1C0 odstotkov povišane pristobine so stopile 1 tm. v veljavo. Nadomestne volitve v doh. ce- nflno konüsljo za Celje in okolico so se vršile 20. tm. Rezultat je sledeč: V mestu Celju je bila sarno ena lista, za katero je bilo odanih 53 glasov. Izvoljeni so za člana gg. dr. Ernest Kalan, odvetnik in posestnik v Celju in Franc LeskovSek, trgovec v Celju. Za namestnika : MHoS Hohnjec, kipar v Celju in Franc Lukas, industrijalec v Celju. Za okolico sta bili dve listi, pridobitnih slojev in SLS\oddanih je bilo 96 glasov, od katerih \\h je padlo na listo pridobitnih slojev 32 na SLS 64. Izvoljeni so za čiane : Josip Klad- nik, posestnik, Vransko, Jurtj Krajnc, posestnik v Lakom§eku in Franc Štrucel, župan Mozirje. Za namestnike : Jože Stoklas, posestnik, Dvor pri Šmarju, BlaŽ Sodin, Bnkovžlak in Franc Letnar, župan Luče. Udeležba pri volitvkh je bila zelo slaba. Izplt za železniško opraviteljico gta položili v soboto dne 19. tm. v Ljubljani gdč. Lojzka Bervar-jeva iz Celja in Josipina Zupančeva iz LaSke- ga. Častitamo vrlitn Slovenkam ! Psetep. Glede zadniega pretepa nu Sp. Hudinji dostavljamo, da dotiCni fantje, ki so se stepli, niso pri.^Ü vmjeni iz goitilne g PristovSeka, umpak si se ga kje drugje nälezli. Hirnen. Poroči! se je v Ceiju v Četrtek 17. tm. g Franc Leskovsek, knjtgotriec, z gospo Vidosavo Sa verSnik, poStno uradnico v Celju. Iskreno častitamo in srečo želimo l IV. rednl obCnl xbor S. K Celje se vr5i 22. Jan. 1923 ob 20. uri v po sebni sobi gostilne ^Psi Skarpi« na Bregu z obicajnim dnevntm redom. Z\ člane udeležba obvezna — prijatelji Sporta najuljudneje vabljeni. V sluČajn nesklepčnosti se vr5i občni zbor eno uro pozneje na istem mestu in ob vsaki udeležbi. Prijavljenje In odjavljenje strank. Navzlic ponovnim opozoritvam, da mo rajo biti vse stranke, ki prfpotujejo in se naselijo v Celju (mestu ali okolic ), odnosno ki se izselijo iz Celja in oko- licei odnosno k:i v policfjskem rajonu spremeniio hi5o bivaliSča ozirorna sta- novanja po stanodajalcih prijavljet-e oxiroma odjavljene pri tukajšnjem zgla silnem uradu — se opaža, da doberšni del prebivaUtva ni pravilno prijavljen odnosno odjavljen. Raditega se pozivaio vnovič vsi stanodajalci, da v teku 10 dnij redovito prijavijo vse pri njih sta nujoče odnosno odjavijo odtäle stranke, vključno podnajemnike. Proti prestop nikom zglasilnih predpisov se bo po- stopalo po zakonu i globami od 10 do 1000 dinarjev odnosno z zaporom od 24 ur do 14 dnij. V zaporu zblaznel. V četrtek ie zblaznel v zaporu celjskega okrožnega sodišča neki S. Š., ker bi moral oug Ljubljana - CelJ« - Harlbor. Oostiina ae oe5*J.H no račun ali pa se pod ugod- nimi pogoji proda. Ivann Krajnc, poroCena Maičič, Store. 2—2 4 rstzrcdne meščanske Sole, zmožna s!ov. nem. in srbohrvatskega jezika ter stroje- pi?pja in stenografije, išče primemo mesto. Naslov v upravi. 2—2 31 arov, z 2. hsarr.a in v::?- mi potrebnimi pritiklinami, v Qaberju, prikladrio za večjo industrijo, se ugodno proda. Ena hiša se takoj izprazne. VcT: pri posestniku Josipu wluraku v Qaberju. 2 U^übi izbin! Ce^kziö, ¦¦¦¦¦¦¦¦ Ifaslof M b;zoja4?: Jadrans^. JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CilLE, Valparaiso, Antofogasta9 Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenin tTJ3OBIt w^m n^^^^m KM bbL ^1 ^B^^KŠL In 1^1 ^«i^^ '^^^^^Ak u/gw^m BQ ^D bH^^^hI bh ^h H^^^L ^^^^^Ei AtütrtHatisHi oM«!4 Mliiran! zaVedi: V vellbi Izblri! llGJUyljüUi listJuüHCJöCl §tev Q M.G.S