ju 49 ftfofottfmttitittti(Utfioralta ft mM ^ja, imtmH po»dd|efc. viak d*« »jtfjjJ^Ui^lbfttro: tflica - ^ofcS**^ Asitfctg« »t. *>. L ftAd«tr»pt« Dopta^K^U penitjajo uredni« ' 3 pesV « ®c sprejemajo, t vtafr j. ?*dafateli {a <*- ^aton Oefbec. — t<^im« Edte«# Uk tiskan« Ediao*. -m ^Jrt m BCM L 7.—> 3 mcjoce L 19.r*: ' „ ieU L M.- ia celo leto L G0>- . i* ,.«/tw«tw S Hr vei. —. J afc - i« uprav* £L II-5T v Trstu, v torek 26. Mmiarla 1924. Posamezna Stevffka 20 cent, Letnik XUX 1DINOST Ponmem Številke v Trstu its okolici po 20 cent — Oglas! se rabmajo v Strokosd eae kolone (73 nun.) — Oglasi trgovcev im obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice ta vabila po L L—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 eeoL beseda, nefmanj pa L 2. — OgUu& naročnina fn reklamacije se poiitjafo tzkl|u£no upravi Edinosti, v Trsta, ulica sv. Frančiška Astškega Strr. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva tu upravo 11-57. Nova carinska trta Človek ne inore odobravati brezimnih pisem ter zaradi tega ne odobravamo koraka nekega posaniemika, ki je ano- litvah. čilo, v katerem pravi, da ye vlada izrazila željo, naj liberalci fie nastopijo % manjšinsko listo. Zastopstvo Zme daj« radi tega lx Zgornje okolice nam pišejo; Pošten jedo m kar se rabi za njih vrdrfevanje, J popolno prostost »Toiim članom pri vo- "" se gotovo popolnoma uniči vsa živinoreja našega okoličanskega Krasa in z živino- .....................t __| rejo kmetijstvo sploh, ker brez živine ni^ ao napadal* Pol. društvo radi novih j gnoja in naša izpita, na zemlji ubogaj dr. v kov in nove carinske črte. Razumemo j kraška zemlja brez gnojenja postane še j veliko ogorčenje, ki vlada med našimi bolj revna, še bolj uboga in pusta, kot je j Skupščinske volitve bodo folija ali avgusta Ind-tvom; Da bodo tudi meščani in pase-j bila doslej, IMstvo boj>a popolnoma obuj BEOGRAD, 25. V soboto je imela vlada rzas .n|dve seji Na prvi seji je poročal minister ----- ------ .«- ,„ - - .. - « , t, « . . -i,; zunanjih del g. dr. Ninčić o pogajanjih oam gospod urednik, da Vam o vse, j sramota Trsta. Vse drugače so tržaški j ^ j Uvf- ^ ItaKjo gledc trgovinske tvari sporočimo, kar nas najbolj trsci. mestni očetje skrbeh doslej za povzdigo I ^ ^ konzularne konvencije, o po- liU - Romunijo, o .obmejnem prometu Posvetovanja Jd& vlade o važnih političnih vprašanim > obla ko crto, dovoljuje tržaški mestni občini, da dači malone vse, kar se producira in isu,riira v občini. Tržaška občina, ki je opozarjamo samo o naši P^Hs^ --------------------------J . opozarjamo na delo SocieU Agryia vprašanju ter o roU>šni m zunanji situaciji, ; prebivalstvu jaka velika in ker je jako; se ,e kosala s prvo katera bo vec storila. ^ ' povoljna, da se je izvršila cbo-,dolžena, ima baje pravico obdačiti pri- za povzdigo kmetijstva m posebno živino-' jestranska ratifikacija sporazuma z Italijo, ar ke ter kar se porabi za življenje m v I reje in to ne le radi okoličanov, ampak ' - /'•austrijske svrhe z najvišjo carino. Trza-j tudi v interesu mesta in njegovega prebitka občina je v to svrho oddala pobiranje i valstva. Gospodje, ki so začrtali linijo, niso carine nekemu privatnemu podjetju, ki < pomislili na smrtni udarec, ki so ga s tem t^bi zato okoli 10% ter razdelila Trst in zadali kmetijstvu v zgornji tržaški okolici okolico v takozvano zaprto in odprto i in na veliko škodo, ki so jo s tem storili Sedaj se bodo začele izvajati vse točke sporazuma, evakuacija Delte in Baroša, nato bankine in končno se bo izvedel stopnjema ves rimski pakt Predhodna pogajanja o trgovski pogodbi se rarvijajo -o Medtem, ko s® T"*- Earkovlje, | lastnemu inestu. Prizori. Vi. se odtavajo ^S^^t^ 1 rstemk.JRojan. skorkli a Operna Bane pn prehodih cez novo carsko crto so | , ^Sdeljek. kobo italijanska Koira a. Trcbće, Padriče. Sv. Ivan. Lonjcr, značilni; kletve, |ok, prošnje, ki ph tam," " •1 ' r, , ln, Rocol. Sv. M. Magdalena in Skedenj v siiši^bi mogle -rsiko.nu omeheali Glede ■ aRozvanem zaprtem delu cbcme m vkiju- . Uredba, da so plačilni uradi tudi na naj- \ w členov spr€jetih v prvem čitanju, preceni v carinsko crto, so: Bazovica, Gro-1 važnejših cestah Italija-Trst, Postojna-Trst, j t- ^ šc 20. Cela konzularna kon-paoa, Prošek, Koncovelj m Sv. Knž izven Reka-Trst, Istra-Trst celo noč zaprti ™ j vencija bo mogoče sprejeU že tekom pri- premoccno hodn|ega te^na| ratifikacija in druge formalnosti pa bodo končane koncem meseca marca. Včeraj vsled zaposlenosti vlade nobena delegacija ni mogla delati Na seji vlade je poročal predsednik jugoslovenske delegacije za trgovsko pogodbo in konzularno konvencijo g. dr. Otokar Rybaf, Vlada je njegovo delo odobrila in mu dala navodila za nadaljnje delo. _ Dalje se je razpravljaloT 'ttocfi o repara-cijskem vprašanju. V tem vprašanju pričakujejo sedaj odgovor nemške vlade, nato pa odgovor reparacijske komisije o dobavah, in da bosta obe delegaciji začeli s pogajanji. Nemčija se skuša pogajanjem odtegniti, ker ji vsled težke notranje situacije ni mogoče izvrševati dobav. Vlada je razpravljala tudi o notranji politiki ter je o tem poročal minister notranjih del. Najvažnejši de! njegovega poročila je ta, da so javile policijske oblasti iz Ohrida, da so orožniki ujeli nekega bolgarskega komitaša, ki je imel kot posredovalec med Todorom Aleksandrovim in Petrom Čanovljevim priti skozi Jugoslavijo v Albanijo z važnimi poročili. Ujetnik se je hotel usmrtiti, pa so orožniki to preprečili. Istočasno je policija izsledila skrivališče orožja in municije (120 pušk v okolici Ohrida). Misli se, da je to eno od podzemeljskih skladišč orožja Todorova Aleksandrova, kakršnih je v južni Srbiji mnogo. To orožje bi imelo služiti tistim, katere bi komitaii zapeljali k uporu zoper oblasti. Poizvedbe o tem še niso končane. Seljaki, ki so v preiskavi radi tega orožja, se zagovarjajo, da so to orožje za-konali sami in sicer pred vojno. Druga seja vlade se je vršila ob 5. url popoldne. Najprej se je govorilo o re3ortnih vprašanjih vojnega ministra, kateremu so se dovode za nekatere nabave, in posebno tudi povišanje kredita za novi kontingent rekrutov, ki se javljajo sedaj v vojaško službo. Razven tega se je govorilo o celi vrsti važnih vprašanj posameznih re-sortov in končno o situaciji. Vlada kon-statuje, da je glavna nevarnost od 3trani opozicije minila, ker je sedaj nastopil čas pozitivnega dela v skupščini. in se bodo, kar sc carine tiče. uprav- morajo vozniki s trudno, f .»'e, kot se upravljajo odprte obćine. živir.o cele ure in noči čakati na mrazu, Gospodje, ki so sestavljali načrt ta ca- burji, dežju in snegu, so vredni kake druge viiViko črto, se niso prav nič posvetovali z dobe ne pa leta 1924tega. Kako naj pro-Ijudmi, ki so j'i'm ljudski interesi 'nani in šcVlta Trst, ako ne more od solnčnega pri srcu, ampak edma misel, ki jih je zahoda do solnčnega vzhoda — po zimi 16 p-i tem vodila je bila: za občino čim več ur na cian 4_ noben voznik s Prošeka, inka«='rati in za vzdrževanje črte čim manj Sežane, Bazovice, Doline, Kopra pripe-Jrdajati. Pri reševanju tega vprašanja so ijatf v Trsi niti svojih pridelkov? Ni čudno, f.?to' vključili Lonjer, Padriče, Trcbče in te cene rastejo in če v mestu pos!a;a Opčine v črto na način da so Hiše po iivljenje neznosno vsled grozne draginje, v-i? čini v carinski črti, po1 i a pa izven črte. ali o se na ta način pospešuje trgovina celo Naše ljudstvo v zgornji okolici pa ima za z neposrednim zaledjem Trsta. Priznava-vzdrževanje svoje živinoreje skoraj vse mo m0ra vsaka država, vsaka občina *vcje pašnike in travnike, skopaj vse ot£ra- tir jati davke, ali je pa njena korist, da z de niivice po kraških dolinicah izven iztirjevanjem uniči v občini trgovino, kme-ćrte. Vsak šop sena, sveženj drvi. ki 3a tijstvo in blagostanje sploh to vprašamo Koče kmetič prenesti s svojega kršne^a mestne očete, ki pravijo, da jim je za bla-pašnilia, mora mimo urada carinske črte, gor občine in občinarjev! Davki v mestu kier mu sveženj pretehtajo in kjer je treba ^ tudi veliki, a mestno življenje in obrat -laćati carino. Mleko ni pbdačeno, pač pa z denarjem so popolnoma drugačni kot na obdareno vre, kar rabi kmet za živi- deželi in zato mora biti tudi plačevanje t rejo. Plačati je treba od listja sena. davkov na deželi drugačno. Samo svetov-tn.ve, ovsa. itrobov, koruzne moke, drvi na vo^a z vsemi svojimi grozotami je tako Ud Kje naj naš ubogi k net vzame denar, hudo zadela trža ko zgornjo okolico, ka-aa hi plačeval za vse te pridelke, ko komaj i fcor sedanja uvedba carine! Meščanom čaka pridelka, da ž njim pride do kakega! privoščimo tlak, luč, vodo, šole, prevozna malega izkupička. Ko bi izvestni go-podje sredstva, ki jih imajo v mestu, da tudi vrrten v jutranjih urah ^O-čOletne ženice umetnost in zabavo jim privoščimo, a -ili pa nedoras'e otroke, ki ne-ejo 10-15 k-J za-se prosimo vsaj kruha, da nam bo mo-drv iz oduaJjenih vasi v mesto, da jih goče živeti. Davčna bremena pa nam trga-tam prodajo za boari 2 liri. za. kateri si j0 0(j ust krUh; ž njimi je uničena naša kupijo Kruha, ker za kaj drugega je vsota živinoreja, naše kmetijstvo, predala, ne bi mogli obdačiti stvari, ki so človeku tako nujne in potrebne, kakor Ob tej bridki uri prosimo vse, ki jim kruh la 'nemu. Zna.io je, da so kmetje eni )e blagor ljudstva pri srcu, da povzdignejo stan, ki ima sker nekaj premoženja, a ki svoj glas v obrambo eksistence našega ?edkoLdaj pride do denarja, vsled te£a kmečkega stanu. Prizadete vasi so se obr-tudi propada kmetijstvo, ker se vsakdo s prošnjo podpisano s stotinami pod-;?oprime drugega rokodelstva, s katerim pisov na pristojna mesto; tržaški okoličani pride bolj pogosto do denarja. Vasi zgor- so zavedni ljudje, ki razumejo, da je le v eie okolice, ki so najbolj prizadete, so skupnem nastopu — brez rekriminacij in ravno tiste, ki so se doslej najbolj pečale očitkov — mogoče popraviti, kar se je > živinorejo. Največ in najboljše, najbolj proti nam zagrešilo, zato se bodo s hva-*dravo mleko dobiva Trst ravno iz gornje- ležnostjo spominjali tistih, ki jim bodo sku-okoliških vasi. Z novimi carinami, ko bo šali pomagati. moral kmetič plačevati carino, za tele, fcravo, vola, prašiča in vse, kar te živali Več kmetov Zgornje tržaške okolice. MtissoHn! proti hinim saspsddrjsm':'^!=*ral*» RIM, 25. Predsednik udruženja hUnih ^ ^ "na spoštovanj Toda gospodarjev je radi novih ukrepov ministrskega sveta z ozirom na najemninske pogodbe brzojavil ministrskemu predsedniku, cn bo deloval za blaginjo države izven parlamenta. Nato je posredoval sam ministrskr pred- Hicu^truiimu, sedn& ^ brzojavil Sem Benelliju, naj m bo novi ukaz, ki skoro popolnoma uni- ______i , ' , ^ ^ tT «! tuje dobrote ukaza od 7. januarja 1923., I vendar sprejme kanchdahiro Sem Benelh trajno neugodno vplival na nadaljnji ™ ^J™11 Mu^olmijeve pro- .oj stavbne podjetnosti ter zmajal zaupa- l?!*™ »c ^^ djelam, dc^ uie, M ga imajo hišni gospodarj v vlado. st^v!,.a* 4» bo ^sistovska stranka pesniku Ministrski predsednik je na to brzojavko odgovoril tako-le: c Odgovarjam na vašo brzojavko ter moram predvsem povdariti, da so vaša izvajanja neutemeljena " mi priznati, da se je večina hišnih gospo- zelo hvaležna. V Napolju vlada med vojnimi pohabljenci veiiko razburjenje, ker ni fašistovski volilni odbor vključil v fašistovsko listo |J| | ^ ______________ ______ zastopnika napolitanskih pohabljencev oka-ala nevredno najemninske stotnika Rosalbino Santoro. V soboto so politike, odrejene z ukazom od 7. januarja sklicali pohabljenci velik protestni shod, m. I., ker je izkoristila edino za pretirano katerega se je udeležilo kakih 300 po-in protisocijalno zvišanje najemnin. Moj habljencev. PQ zborovanju so odposlali k opomin je torej ostal glas vpijočega v pu- Prefektu odposlanstvo, ki so ga spremljali - . .. . Sčavi. Razmahu stavbne podjetnosti nt bo sam* do palače, v kateri se nahaja pre- glavm odbor SLS v Lfubljam ter glavni novi v^az prav nič škodil. Misliti morate ^ktura. Toda prefekt ni hotel sprejeti [®Pbof muslunanslte stranke v Sarajevu. e ta predlog pri-držal poznejšemu posvetovanju ter se je zadnje dni govorilo o predlogu g. Davido-viča, ki ga je izdelal f, Voja Marinkovič na podlagi svojega programa demokratske stranke. Glede tega projekta je prišlo do nekega soglasja in zaključka, da ima sedaj o tem sklepati vodstvo HRSS, nato državljanov ter se morajo tudi hišni gospodarji prepričati, da ni svoboda le pravica, amoak da je predvsem dolžnost. rabinerje, ki so stražili pred vhodom, terlp1*®^^ utemeljen v programu demokrat-vdrli v zgornje prostore. Kabinetni nače!-jskc stranke. Beograjski politični krogi so nih je nato sprejel 3 odposlance; povedal \ prepričani, da bo vprašanje opozicijonal- mm m IA _ ^ ?___ f ■ mm m ajTa UIaLs ill II ^A IaVAM Hlll l~l li n I fl ffl Radi vsetfa tctfa zavračam vaš protest, iim nai se obrnejo naravnost na vlado,'ne£a hloka rešeno še tekom prihodnjega popolnoma neumesten radi svojega načina i7la»0 kako žclfo glede kandidatske! tedna, bodisi pozitivno, bodisi negativno, in časa.- — Podpisan: Mussolini. "ste- Med.tem je prišel oddelek karabiner- Priprave za volitve Popolarska -ista za Julijsko Krajino - Sem jev ter odstranil pohabljence. Liberalci ne postavijo manjšinske liste v Toskani RIM, 24. Toskanski liberalci so svoje- eenelli Prejel karikaturo . Napolitanskl' časn0 'sk|eluli, da postavijo lastno manj-" pohabi,*nc, protestirajo rad, fasistovske sinsUo list0i da bi ra ta način odnesli še "Ste msničini nar tra nrlirl.1 tnv vi«./]« __ Zagrebške «Novosti* ponovno prinašajo informacije« da se dela na fuziji med hrvatsko zajednico m Radi če vo stranko. «Hrvat* pa ponovno dementira te vest* in trdi, da ta vest ne more biti istinita, ker gre samo za to, da se ustvari kontakt in ideja solidarnosti med vsemi blokaškimi man ini Dar kandidMo lad h J SC1 Cementi. «HrvaU pravi, da tudi «Obzor» RIM, 25. Vodstvo popolarske stranke je dovoljna s tem sklepom. A Muslolkd se^I ™ISSSf^JT^ ^ ^^ ^tske ivcjlntii'n naslprlnift !!c(n li.l^ctrn Irtnalti nromiclil Rr-Jlnno kil ---t-l._ i zajeomce, Ker gre proglasilo naslednjo listo ,a Julijsko Kri- kmalu premislit Brikone ni bil ravno tako ^^Tr^" " lino: 1. on. Fantom Luc.ano, doktor prava; gotov zmage, v slučaju, da bi liberalci po-j " K 2. Pravaschi Giovanni Pattista. odvetnik; stavili preveč manjšinskih list; v tem slu-]Ohsodba hrvatskih seljakov radi napadov na orozništvo ZAGREB, 25. V soboto opoldne je bila razglašena razsodba proti seljakom iz Stu-so pač ubogali. i biče. ki so biti sojeni zaradi napadov na ca liste za Toskano, je pos'al on. G'unti V soboto se je vršilo zborovanje zastop- orožništvo. Obsojenih je bilo v celem 15 brzojavko, v kateri se zahv*\lju;e fasistov- nikov Zveze liberalne stranke za Toskano | seljakov na kazni od 2 do 6 mesecev, ^ki koli 15 oproščenih. 3, Gilardone Ar.nibale, odvetnik; 4. Lucas čaju bi fašistovska lista izgubila preveč Valentino, zdravnik. glasov. Radi tega je Mussolini sporočil li- Pesmk Sem Benelli, ki ga je fašistovski beralcem, naj opustijo misel na manjšin-vclilni odber izbral za kandidata in nosil- sko listo. In liberalci s< Velika železniška nesreča na Hrvatskem ZAGREB, 25. V soboto po 9. uri dopoldne se je dogodila velika železniška nesreča med Siskom in Sunjo. Vojaški vlak z rekruti, ki je vozil iz Štipa proti Sisku in Karlovcu, je skočil iz tira. Nesreča se je zgodila zaradi slabih tračnic. Ob tej priliki je zdrknilo 11 voz po progi navzdol, od katerih so bili trije popolnoma zdrobljeni. 16 mož je težje ranjenih. Smrtno ponesrečil se ni nihče. Vsi vlaki, ki so vozili iz Zagreba proti Beogradu, so se morali zaradi te nesreče vrniti in se je promet razvijal na progi med Dugim Selom, Novsko in Brodom. Za sospclirsHo osnoviitv PoUsfte Izjave Grabskega VARŠAVA, 25. Med prvo sejo gospodarskega sveta je ministrski predsednik Grabski izjavil, da bo vlada osredotočila vse svoje delovanje na gospodarska vprašanja, kakor hitro bodo premagane prve finančne težkoče. V prvi vrsti bo vlada gledala, da se vzpostavijo normalne cene. Uvedla bo nove davke in carine. Da bi vlada preprečila novo povišanje cen, pripravlja velike zaloge žita. Nato je minister za trgovino Jedrov obrazložil ukrepe, ki jih je storil za znižanje cen premoga in železa; obenem je izjavil, da upa, da bo industrijska kriza končala tekom par mesecev. 9ac Mm ettn InstesSo eo'Mo napram Nemčiji PARIZ, 25. Nek list je objavil sledečo izjavo Mac Kenne, angleškega zastopnika in predsednika drugega odbora izvedencev: Pred zasedbo Porurja je bil nemški narod pripravljen plačati vojno odškodnino, a industrijalci so se temu uprli. Zasedba Porurja jih je prepričala o potrebi, da je treba plačati. To je uspeh francoske politike. Isto je rekel tudi Poincare v poslanski zbornici. Sedaj pa poroča diplomatski sotrudnik agencije «Ha vas*, da je mislil Poincare pri tem na nedavno izjavo predsednika prvega odbora in ameriškega zastopnika Daw3sa. Tedaj se v stvari francoske politike napram Nemčiji strinjajo Angleži z Amerikanci. V uradnih pariških krogih se obsojajo izjave Stresemanna v državnem zboru in v Dresdenu kot skrajno neumestne, ker so prišle baš v trenotku, ko deluje Francija za zbližanje svojega stališča z nemškim. Ts'en UoSuTiriit 9 MfnJRili sfrarrljeaJIIi po aneksiji severne Francije objavljen od francoskega zunanjega ministrstva PARIZ, 25. Zunanje ministrstvo je objavilo važen dokument o preiskavi, ki jo je izvršila Nemčija tekom vojne v francoski industrijski coni. Takoj po premirju je prišlo francoskemu glavnemu stanu v roke več prepisov knji-* get iz katerih je bil razviden načrt za sistematično uničenje industrijske cone v severni Franciji- Ta strogo zaupna knjiga je bila tiskana v kakih tisoč izvodih. Iz nje izhaja, da so Nemci vedno mislili na aneksijo kotline Brieux. V resnici je ostalo med vojno to ozemlje ohranjeno, noben aeroplan in noben top ni dobil ukaza, da bi ga bombardiral. Po nemških načrtih se je imela v severni Franciji ustvariti autonomna država, ki bi bila odvisna od Nemčije. Na drugi strani bi Francija, oropana svojega najbogatejšega ozemlja, ne mogla živeti brez proizvodov svojih severnih pokrajin ter bi postala tako gospodarsko odvisna od zmagovalca. Ako bi Nemčija ne mogla priti do udejstvitve tega svojega načrta, bi zahtevala za od-stopitev severnih pokrajin Francije odškodnino. Za določitev te odškodnine so Nemci organizirali natančno preiskavo ter so prišli tako do cenitve 50 milijard. Pri tem so vzeli v poštev tudi možnost negotovega miru ter mislili že takrat na revanšo po vojni; v ta namen so si pridržali za več let monopol na tržiščih, kjer so jim francoski proizvodi delali konkurenco. Knjiga je izšla v začetku leta 1916 ter vsebuje uspehe natančnega proučevanja o francoskih industrijah v zasedenih departemen-tih s strani nemškega glavnega stana. Knitaa v mm državni zbornici za zaščito nemškega razumnlštva BERLIN, 25. V prisotnosti državnega predsednika, kanclerja in raznih drugih ministrov, številnih oblaste v in članov diplomatskega zbora, se je vršila v rajhstagu velika manifestacija v prid nemškega razunmištva, kojega delo in obstoj sta v teh kritičnih časih ogrožena. Kot prvi je govoril posL Eberling. predsednik udruženja za zaščito razuroniških slojev. Nato je govoril kancler Marx ter zastopniki zdravnikov, umetnikov in univerz. Govorniki so opisali težavni položaj vseh intelektualnih razredov, ki trpijo največ radi katastrofe nemške valute, ter poudarjali zasluge teh razredov za svetovni napredek ved, umetnosti in tehnike. Zastopnik zdravnikov je pre-dočil Izredno težavni položaj bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov ter žalostne razmere, v katerih živijo zdravniki. Govornik za univerze se je zahvalil dobrotnikom vsega sveta, ki so obvarovali najvišje kulturne zavode v Nemčiji popolnega poloma, med temi posebno papežu ter dijakom iz Skandinavije. Švice, Španije in Amerike. Konferenca, katere se je udeležilo nad 2000 ljudi, je sprejela spomenico, kjer zastopniki nemškega razumnlštva priporočajo inozemskim narodom, da ne bi smatrati obubožani* ne mik I i; Le kiivJcev kot dej- stvo postranskega pomena, ki t« tt€* samo Nemčije. Bč^CLlN, 25. Na včerajšnjem sestanku v dr-« Žavni zbornici za obrambo nemških mtelek* tualnih slojev je rekel inž. Man« da mor* nemška vlada predvsem stremeti za vzposta* vitvijo odnošajev med Nemčijo in drugimi dr« žavami v smislu versatlleske mirovne pogodbe, kateri bodo omogočili Nemčiji, da bo uredila svoi gospodarski in finančni položaj. Omenil je delo, ki so ga nemški razumniki izvršili za trgovske in industrijske vede, ter zatrdil, da je v interesu vsega sveta ohranitev dušenega in kulturnega dela Nemčije. Naše univerze — je rekel Marx —, ki so uživate pred vojno v inozemstvu velik sloves, prenašajo dane« največje pomanjkanje. Ves svet bi moral tu priti na pomoč, ne toliko iz pretiranega čustva za človeštvo, ampak radi zavesti neizbežne resnice, da sloni vse človeštvo na izkustvu in njega razvoju. Kancler je govoril tudi o dolžnostih, ki jih imajo Nemci sami, da po-morejo nemškim intelektualcem ter je na koncu izjavil, da nc more tu država primerno sodelovati radi svojega težavnega položaja. Nemška vlada mora napeti vse moči, da s« izogne novi inflaciji papirnatega denarja. Hočemo dokazati izvcdenccm, da ima nemški narod trdno voljo za samostojno upravljanj« -svojih poslov in ureditev svojih financ. Franciji noče zapustiti Por r]a Nastop francoskega delegata v komisiji izve* deccev. PARIZ, 25. Francoski delegat v odboru izvedencev se trudi, da bi bili v poročilo, ki ga bodo izvedenci predložili reparacijski komisiji, vključeni stavki, o katerem naj bi se dokazala potreba še nadaljnje vojaške zasedbe Porurja s strani Francijc. V poročilu bi morala Franciji biti dana tudi garancija za izkoriščanje železnic na zasedenem ozemlju. Jubslnnti ln DodeKcncz Pred pogajanji ined Italijo in Anglijo za Juba« lanci LONDON, 24. Pretekli teden je neki laburist v dolnji zbornici vprašal vlado, ali je res, da namerava Angli a v kratkem odstopiti nekaj svoiega kolonijalnega ozemlja. Državni podtajnik za zunanje zadeve Ponsonby je odgovoril, da misli poslanec bržkone na ozemlje jubaland v vzhodni Airiki. Toda vprašanje Ju-balanda ni še zrelo. Sploh pa je treba to vprašanje rešiti zajedno z vprašanjem Dodekaneza. Italijanska vlada si usvoja Jubaland na podlagi 13. čl. znanega londonskega pakta V tem členu je do'očeno, da dobi Italija cd Anglije in Francije primeren del kolonij, v slučaju da bi se ozemlje Anglije in Francije po zmagi zaveznikov povečalo. Italija je po vojni večkrat zahtevala zase Jubaland, toda Anglija je vsaki-krat odgovorila, da ni vprašanje še zre'oj kajti prej bi se moralo rešili med Italijo in Grčijo vprašanje Dodekaneza. Italiji ni bil seveda ta odgovor ravno všeč in je radi tega prekinila podajanja z Anglijo, Odgovor, ki ga je da! državni podtajnik Pon-Srmoy, je neprijetno dimil vlado v Rimu. Italijanski poslanik v Londonu se je takoj podal k ministrskemu predsedniku Mac Donaldu, ki je obenem zunanji minister, ter ga je prosti pojasnila. Razgovor je trajal poldrugo uro. Vsebina razgovora ni bila še objavljena; vendar nekateri listi poročajo, da je baje Mac Donald izjavil, da ni res da bi vprašanje ne bilo še zrelo. Nadalje je Mac Donald izjavil, da bo on sam vso zadevo natančno proučil; šele potem bo laKko dal italijanski vladi določen odgovor, LONDON, 25. *Daily Telegrapli. se bavi v daljšem članku z vprašan'em Jubalanda. Med drugim pravi list. da bi Se istočasno lahko vršila pogajanja za Jubaland med Italijo in Anglijo ter za Dodekasez med Italijo in Grčijo. Glavna mesta teh držav bi bila v neprestani zvezi med seboj. Na ta narin bi se zadovoljili Italijani in Grki. Ob zaklutčku piše list, da so dosedanje angleške vlade posvečale premalo pazljivosti italiranskim zahtevam. Pred znkljarltviio s mrte prUtanltttii d stavcev LONDON, 25. Na raznih sestankih, ki so se vršili včeraj v Londonu in v drugih velikih pristaniščih, so pristaniški delavci sprejeli ponudbo gospodarjev glede zvišanja mezd. Najbrže pa bodo stavkujoči delavci čakali na uradni sklep svojih delegatov, ki se bodo sestali danes. Sindikat na* kladalcev je sklenil nadaljevati stavko. Slavka končana LONDON, 25. V vseh pristaniščih so delavci sprejeli ponudbe delodajalcev, radi česar se bo jutri zjutraj pričelo povsod zopet delati. Nemški kapital v inozenfetvu. PARIZ, 25. Drugi odbor izvedencev je pod predsedstvom angleškega delegata Mac Kenne dokončal svojo glavno delo s tem, da jc ugotovil količino nemškega kapitala ki se nahaja v inozemstvu. Kakor se zatrjuje, dosega ta svota 2 milijardi dolarjev. Blagovna borza v Parizu se odpre jutri. PARIZ, 24. c:Matm* poroča,_da vlada * trgovskih krogih mnenje, da bo vlada odprla blagovno borzo v sredo. Vlada ni sicer izdala še nikakega uradnega poročila; toda pogajan:a med trgovci in vlado bodo v kratkem dovedla do ugodnega zaključka. Booservizi bo okreval? PARIZ, 25. Zdravstveno stanje ravnatelja lista «ltalie Nouvelle* Bonservizija se boljša. Kljub temu niso mogli zdravniki šc izvleči mtt krogle iz glave. _ Anarhisti na Bolgarskem SOFIJA, 24. Med anarhisti »n orožni« štvom je zopet prišlo do spo policiji se je posrečilo izslediti ferenco anarhistov, katere se j 50 oseb. Po mestu se je sliša streljanje iz pušk in pokanje bomb. Trdi se, da je bil ubit šef policije, vendar pa ta vest še ni potrjena. Kredit za pobijanje brezposelnosti LONDON, 25. Dolnja zbornica je odobrila danes brez debate kredit 730.00® šterlingov za pobijanje brezposelnosti. Nezadovoljstvo z Vcmzclosom ATENE, 25, General Kondilis je pisal Venizelosa pismo, kjer pravi, da ga smatra za odgovornega za nered, ki vlada v jdržavi V tem pismu očita Kondilis Veni-Felosu, da deluje tudi za tem. da bi postal diktator Grčije. Vodja republikancev Da-parastazios je dal novinarjem izjavo, v ka-|eri ostro napada Venizelosa in kjer da soglaša popolnoma s trditvami, ki jih fe izrekel Kondilis. Dohodki pornrskih železnic PARIZ, 25. «Matio» poroča, da so zna-dohodki ruhrskih železnic, ki jih upravljajo Francozi in Belgijci, do 12. t. m. 5,000.000 frankov. Cisti dobiček je dosegel nad 500.000 frankov. Roaraoski kraljica v Sirakuzah. STRAKUZE, 25. Včeraj je prispela t« tem pa neki angleiki Uri žarki mm unska kraljica Marija. Oblastva so se ji šla poklonit na ladjo. Kraljica je stopila na suho ter se v automobilu peljala skozi mesto. Davi se je odpeljala v Messino. _ Sovjeti v Egiptu. ALEKSANDRIJA, 24. Stavkajoč! delavci, po Številu okoli 1000, ki so zasedli neko predilnico, so ustanovili sovjete. Toda vsled energičnega nastopa oblaste v so predilnico izpraznili _ _ / Potres ▼ TrfoiŽu TRBI2, 24. Včeraj je pretreslo mesto več potresnih sunkov. Bilo je več hiš poškodovanih. _ Sneg ▼ Marsefllu. „ MARSEILLE, 24. Včeraj je zapadel med viharjem sneg precej visoko, tako da ni mogla voziti cestna Železnica. i TOULON, 24. Včeraj dopoldne je razsajal po mestu hud snežen vihar. DNEVNE VESTI jo službo v onem dela istrske pokrajine, ki je bil odločen in priključen h kvarnerski pokrajini, ter bodo lahko pooblaščeni, da razširijo svoj delokrog tudi na priključeno reško ozemlje. Reka z okolico je bila priključena k Italiji s kr. od lokom-zakonom od 22. februarja 1924., ! s katerim je bil tudi odobren sporazum skle* j njen med Italijo in Jugoslavijo, noSd RsmMafcka listo Na včerajšnjih pogajanjih med cdposlan-fci političnega društva «Edinost* v Trstu in političnega društva -EgusosIb v Gorici se Je dosegel sporazum glede naše kandidatske liste. Lista se vloži tekom današnjega dne pri kr. pririvnemu sodišču v Trstu, Uažen pogovor na tržaški prefekturi | Karao poaiot med ltciuo in m XT * T ... . . t ; «Gazzetta Ufficiale* od 22. februarja 1924. Na predvčerajšnjem sestanku našega je ^^ kr ^k ^ 13 decembra 1923., Političnega društva, }e dr, Wiltan št 3J82 g katcrim sc Odobru;ejo dogovori obvestil zborovilce, da so se člani ekse-; sklenjeni med Italijo m Jugoslavijo glede iz-kutive, on, dr. Eduard Slavik in dr. Mirko dajanja zločincev, o pravni in sodni zaščiti fVratović (ostala dva, dr. Karol Podgornik državljanov obeh držav ter o izvršljivosti ražin dr. Ivan Marija Čok, sta bila zadržana) j sodb v civilnih in trgovinskih stvareh, oglasili pri tržaškem prefektu, g, Crispo Moncada, in mu o priliki izmenjave ra iifi-kacij italijansko-jugoslovenskega sporazu- KonrnarltfcUa naJIIi oBfln te nadaljuje. Poleg toliko drugih bo imela ko- ma izrazili zadovoljstvo in veselje SlovaJm^ja tudi občina Košana v tržaški pokraji- t* i— __;__' „„ li^ rivwa . m. S kr. odlokom od 24. januarja 1924,, it, 155 nov v Italiji z ozirotn na to, da bo spora- (ob avljencm v Ufficiale* od %2. zum gotovo v korist obeh držav, a lahko jcbruarjil t j j ■ bU ko^ki občinski svet tudi v prid naša manjšini, čes pa si želimo razpuS^en ^ imenovan za občinskega komi-le mirnega in uspešnega razvoja in da smo Mrja g, Aurelio Foggia. pripravljeni sodelovati z vlado stremeč za j . tem, da bi zadovoljnost našega ljudstva; TrŽa€9Hl — vvAVStTlJCl v Italiji utrjala prijateljske vezi med obe-! Neotesani nastop opernega pevca, ma narodoma. Posebno pa so zastopniki j predsiaočnjim se je v gledališču «Verdi* pričaše politične organizacije povdarjali z I petil značilen dogodek, ki razodeva, kako so-ozirom na bližnje volitve za poslansko dijo mnogi Italijani iz starega kraljestva o ita-zbornico, da svojemu samostojnemu na- i lijanstvu Italijanov novih pokrajin, stopu pri volitvah nikakor nočemo dajati! Tekom predstave opere *Antony», ko i« pomena nasprotovanja proti državi ali; P« drugem dejanju pel tenor Tafuro. ga je proti vladi kot takšni, tem manj, ker jc,^ galeriji prekinil s klicem na, molči. r , , , j . iv ... » L««.*«««: laturo je obmolknil ter za vpil proti motilcu: predsednik vlade z izključitvijo zastopm- ^ \ Zelo maioštevi!no občinstvo, ki je kov narodnostnih manjšin iz državne kan- s,cdiI<> pretJstavii je ^^ ^^ ^rnof a kma. didatske liste pokazal, da jim priznava v, ju potemi t0 so se medklici ponovili, je napolni meri zakonito pravico do svojega slaj v dvorani hrup. Del občinstva se je za samostojnega zastopništva, ki naj, kakor rečeno, brez nasprotstva proti državi in vzel za pevca, drugi del pa se je strinjal z motile:. Tedaj se je Tafuro silno razburjen, obrnil vladi kot takšni uveljavlja'pravice in ko- proti občinstvu ter ponovno zavpil: «2ivio Ita- risti teh manjšin. G. Crispc Moncada je hja* »n -Avstrijci*. Pri tem se je tako razgrel, izjave naših zastopnikov vzel na znanje omedlevici padal na tla. Vi . j ». ■ - *- » -t j ' --i, Radi peklenskega hrupa, ki je izbruhnil v velikim zadoščenjem m obljubil, da jih j glcdaIis£ dTOraniK -e ba; predstav« pzekinje- sporoči na merodajno mesto. Apeliral je fla Razdvojeno v dva tabora je V : občinstvo na zastopnike našega ljudstva, naj zares izmenoma hrupno odobravalo in grajalo pev- poma.gajo, da se j>ogo»dbeno prijateljstvo j nastop. KoneČno se je prekinjena predsta- uresniči tudi v vsem čustvovanju in delo- Va zopet nadaljevala, kljub raznim medklicem, vanju obeh narodov, kakor si je on to žvižgom in nemiru. Ob koncu drugega dejanja nadel za nalotfo, pc namenih osrednje sta na zahtevo nekaterih gledalcev stopila na vlade odkar je imel srečo bili navioč pri oder avtor Rodriguez in Tafuro, ki sta se za- sklenitvi sporazuma. Končno je g. prefekt, hvalila občinstvu. __ . . . u Tekom tretjega dejanja so se medklici m na vprašanja zagotovil, da bodo v pokra-1 . ^ Taflire ^^^ Te vznemirjati, Na*i zaupniki pa izra Žajo bojazen, da bi ti agitatorji, ali kar »o bili, hoteli izvabLjati tudi od naših ljud: volilne legi-iiniscije. Posebno ie, ker da so govorili, da tistemu, ki podpiše, ne bo treba voliti. To pa hi bila Že ^rda zloraba bogve komu na korist Ne vemo sicer, koliko resnega oz2tlja ima ta stvar. Vendar je potrebno, da opozorimo naše ž ina tega gnojila in ph opezarjamo, da ga čim prej dvignejo, ker je po njem veliko povpraševanje. Ako naročniki ▼ kratlnm Časa čilskega solitra ae dvignejo, ga oddamo dragim povprašajo čim strankam. Tržaška kmetijska dražba v Trstu ulica Raifiaeria 7. Pred zopetnim cdpretjem rudnikov «Arsa», ki jih bo objavljalo naše vodstvo v naših narodnih listih, da ne pojde v izgubo noben naš tf" _ Kvarnerska pokrajina »Gazzetta Ufficiale» je objavila kr, odlok-sakon od 22. februarja 1924 št. 213, s katerim se ustanavlja -Kvarnerska pokrajina* t glav Iz tržaškega življenja mu je padel na glavo kos železa, ki je zdrknil' iz rek nekemu delavcu, ki je delal nad njini Nussdorfer je zadobil več centimetrov dolgo rano na levem sencu. Ranjenec se je v spremstvu nekega tovariša podal v mestno bolnišnico, kjer so mu rano obvezali. Zapuščen otrok. Včeraj popoldne sta delavca Anton Zorttig, in Viktor Pisi, stanujoča v starem mestu, našla v neki ljudski kuhinji v ulici Muda vecchia zapuščenega otroka, ženskega spola, starega približalo 3 mesece. Otro-Če je bilo položeno na neko stotico pri vratih. Ko sta ga moža našla, jc otroče spalo, zato menda tudi lastnik kuhinje ni rsparil malega gosta v plenicah. Otroče, ki je popolnoma zdravo, je bilo prenešeno v materinski oddelek mestne bolnišnice. Na podlagi podatkov, Id jih je podal lastnik kuhinje, so orožniki dognali, da je mati otroka neka Helena Martin, stanujoča v zagati Gu-sion št. 1. Orožniki iščejo brezsrčno mater. Nesreča pri delu. Težak Valentin Gallopin, star 51 let, stanujoč v ulici Udine št. 27, je včeraj popoldne delal na parnikii «Federica», zasidranem v prosti luki Duca D'Aosta; mož je nakladal deske v. skladišča parnika. Nenadoma se je zrušil sklad desk in moža zasul. Pri tem je Gallopin zadobil več poškodb po glavi in po nogah. Prepeljan je bil v mestno bolnišnico. kjer je dobil potrebno pomoč. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek, ker je zdravnik dognal, da ima najbri zlomljeno desno nogo, SADNO DREVJE, vseh oblik in vr-t, semena kaljiva, se dobijo najcenejše pri «Vrt» Dža-manja & C. Maribor. 214 KOT TRGOVSKI VAJENEC želi vstopiti 14-leten, zdrav, krepak, deček, ki je dovršil ljudsko šolo in prvi razred meščanske šole. Naslov: Vincenc Poniž, Vipava. 232 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Lju-beznjiva oskrba. Največja snaga, Tajnost zajamčena. Govori slovensko. • Na željo zdravniška pomoč. Corso Garibaldi 23/1. 234 MASKE, domino, svilene obleke, nove, po konkurenčnih cenah, Via del Toro 12, L 180 ZLATO. Predno kupiš ali prodaš svoje dra gocenosti, poizvedi za cene v dobroznani zlatarni Povh Alojzij, Piazza Garibaldi št. 2, telefon 329. 185 SLOVENEC išče službe kot trgovski pomočnik ali skladiščnik, tudi pri stavbnih podjetjih, najraje pri konsumnih ali gospodarskih društvih. Naslov pri upravni S t vu. 201 V VEČJO delikatesno trgovino in buffet v Jugoslaviji« se sprejme izurjen pomočnik; even-tuelno kot tihi družabnik, če poseduje nekaj gotovine. Naslov pri upravništvu. 184 Borzna poroCila* Valut« mm I*£ašfc»m trga. ogrske Brone....... . . • 0.04 avstrijske krone . ....... .0.0325 00330 češkoslovaške krone •••«..,.6660 67 2O dinarji ............ .28.75 28.95 le ji ...............1*75 13.J& m*rke >««*<•»...... .—.— —,— d itirji..............» 00 8-V francoski Iranki ......... .240.75 !<►!.25 švicarski franki......... .397.— 400.— angleški funti papirnati......»6.10 «9.35 Mali oglasi HRANO iiče uradnica pri slovenski družini v neposredni bližini trga «0berdan». Ponudbe pod »Hranaa na upravništvo. 237 KRONE, srebro, zlato in platin kupujem Plačam več kot druči, Zlata.-na Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 25 ZLATO, srebro, briljanie. plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II. 26 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko, 13 Okrajna posojilnica o rjflGriifo vrJbi na redni občni zbor ki se bo vršil dne 6. marca t. 1., ob 2. urf popoldne 1 posojllnKkK. prostorih s sledečim dnevnim redom ; 1. Poročilo naielništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Potrjenje letnega računa. 4. Izvolitev načelništva. 5. Izvolitev nadzorništva. 6. Privoljenje nagrad in podpor. 7. Slučajnosti. Kobarid, dne 24. februarja 1924. NafelnfŠtvo. Ako ne bo občni zbor sklepčen pri prvem sklicanju, vršil se bo pol ure pozneje pri vsaki vdeležbi v istih prostorih in z istim dnevnim redom. (177) DVA ČEVLJARSKA pomočnika, zmožna vsakovrstnega dela. iščeta mesto. Naslov pri upravništvu. 238 SINGER-JEV fciv*lni stroj zajamčen deset let, se proda. Sprejemajo se stari stroji. Acque-dotto 25, mehanik. 239 SPREJME SE KORESPONDENTINJA za slovenski in italijanski jezik. Oglasiti se je danes v torek od 9. do 10. ure predpoldne v magazinu Stenovic, ulica Val di Rivo št. 23. pri tleh. 236 KOMPANJONA, s kapitalom in sodelovanjem, iiče dobroidoča delikatesna trgovina z buf-fetom v Jugoslaviji, Naslov pri upravništvu. 206 PRITLIČNA HISA, v najboljšem stanju, s stanovanjem in 100 m1 prostornim lokalom, ter -lepim dvoriščem, v prometnem, veleindu-strijskem trgu na Jesenicah, tik ob državni ccvii, 2 minuti od kolodvora, pripravna za vsako trgovino ali obrt, se proda za 275.000 Din. Glavni pogoj, takojšnje plačilo. Ivan Ka-pus, Jesenice — Jugoslavija. 21? Hočete prihraniti ? J ? Hočete lep dar ? ! ? Hočete dober liker?!? Kupite odlikovano Jajčno Crema Marsalo R. Crtsmnndcft Potrosiii bodete malo, dobili bodete v dar lepo stensko uro in imeli bodite izboren liker. 4 jiTelMl Securift" Delnlika dražba za sploSno zavarovanje Popolnoma vplačana glavnica L 3,0i)0.000.— ki se lah >o poviSa na L 20.000.000 Leta 1922: Prejete premije L 20 f 00.000. Plačane škode: L 5.305.626.06. Centralni sedež R"m, Piazza S. S. Apostoli 53 (Palača Colonna). Panoge: Požar, tatvine, zavarovanje trgovskega kredita. Glavna agencija za Julijsko Krajino in Reko v Irslu, Piazza Vfflarto Veneto 4, 24 « Iščejo se agenti za vse kraje« (5) PRAVA Ječmenova kavu KR21PP najboljše hrani 10 sredstvo z* otroke in fciblc* in nervozne osebe, ki ne smejo piti pristne kolonijalne *.a\e, je zoput na prodaj v v*eh prodajalnah. _^ Nt ZAUPAJTF pon-rHbaia, ki se nzp«-Ca vajo pod našim imenotn in proti Iratcriai se bo postopalo soonijako. Prava »Ječmenova kava Kneipp» se prodaja v vrečicah, ki nos.fa Kueippovo sliko z njegovim podpisom ter bo-sedilom: Cafie Malto Kneipp. Pooblaščenec za celr Italijo: Max Frank Via Ube.ti 13, Milano (20). PREHRANE CENE plaču] ant za O X kun9 z!a)ic, Issie, dihurjev, vider, jazbecev, ma?k, veveric, krtov, divjih In domačih zajcev. Predno prodate kože. vuraJait: ae za cs&e. D. WBNDSP&£H Trst, Wća Bdftist'it. II. nad$tf vrata 1« 1T Sprejemajc se poš .jatve po po □ OOPOOOOPPPDoa □ □ a o p □ □ □ D □ O □ □ □ □ □ P D o □ □ □ □ a □ □ □ a D □ n □ se po skrbni razpravi o ukrepih ministrskega sveta glede omenjenih rtidnikov sporazumeli v vseh spornih točkah, Vsled tega se bodo rudniki *Arsa» zopet odprli 1. marca. Društvene vesti Planinski Id ob opozarja, da se bo vrSila v sredo dne 27. t. m. ob 20. uri na navadnem me- -- ——-----------------. . - slu od borova seja. Radi izredne važnosti te ■im mestom Reko. Nova pokrajina bo obsegala je potrebno da se je udeleže vsi gg. od- dve okrožji. Prvo okrožje tvori Reka z ozera- borniki kakor tiidi gg. zaupniki. Po seji pii- Sjem, ki je pripadlo Italiji po sporazumu med jateljski sestaneli. — Tajnik, talijo in Jugoslavijo, drugo pa okrožje Volo-•ko-Opatija, ki se odloči od istrske pokrajine, razen občin Podgrad in Materija, ki se priključita h koprskemu okrožju. Do nove odredbe t Kos Železa mu fe padel mm glavo. V Lloy-bo na čelu nove pokrajine guverner, ki bo dovi lad.edehiici se je včeraj popoldne pone-imenovan s kr. odlokom dokler se v novi po- srečil pleskar Fran Nussdorfer, star 37 IetA kra'ini ne ustanovijo državni upravni uradi, stanujoč ▼ ulici Cristoforo Canccllierl St. 25. bodo uradi istrske pokrajine vršili nadalje svo- Mož je delal v notranjosti parnika Vsenna, kjer □ j 'J □ j □i o • □I D al nS □ i □ Otovnl Ustanovljena, leta 1905. Detnlika glavnica.Lit. 15,000.000-- popolnoma vpfa?ar»a. ; Trst, Via S. Nlcold 9 (Lastna palača). Podružnici: ABSAZIA, ZftRft. Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo in z vzhodnimi deželami Dale subvencije na blasoy efekte in vrednosti D a t a| «1 a! a DL- D □ nafcnp blagi«*— Inkasl evektatf In ratunov. Infarmatllo. — K»pu|a In pr »daj® valut«. JamttvMi pisma In drug« operacija po najugudnojll i pcgjoilis. ■a hranilno knJISice In Jih obrestuj« po 4»/., lat na netfto, a vloja na .oko« rtčM po vozano vlogo proti odpovedi cbr«st.-)a najbolj« po doj^vorj. vloge v Dinarjih ter |lh obrestuje najbolje po dogovoru. Uvršajo nakazila v lirah In dinjrJUi za Jugoslavijo D | n' n j o: □ jn jal Q 1 o o: Isl □ PoaaaoaoaoaooDDOD □ □ □ □ o □□□□ □□□□□ □□□□□□□□□□ □ D Jo i □ a PODLISTKE Pavi JEČA (L* Geftie) pMlorcai) F. F. Vendar pa mi j« zapustil tofiko, da bi bil, če bi bil ostal v službi, lahko bogatejši od mnogih mojih tovarišev. Jaz sem te ljubiL Prišla jc Julka. Izstopil sem iz službe, da lahko ostanem, kjer sta bili vidve, ti in hčerka, in da bom lahko živel, kakor si živela (L, Razumi me dobro, moja draga. Tudi tebi nočem ničesar očitati Ni mi žal po no-beni stvari. Po tebi ten imel pet let popolne notranje sreče. Kdor je poznal tako obilje, nima razloga se pritoževati, naj se mu že zgodi karkoli hoče. Svoj delež je imeL.. Da sem lahko šel za teboj v tvojo dražbo, mi je bilo treba več denarja, nego sem ga imel. Mislil sem, da bi kaj delal, da bi se spustil v kupčije. Toda to bi bilo pomenilo skrajšati moj prosti čas in zate bi -imel manj ur na razpolago. Ti se spominjaš, da sem te videl vsak dan, včasih tudi po dvakrat in trikrat na dan. To mi ni bilo lahko. Kako bi bil mogel spraviti tako življenje ▼ sklad s kakim poklicem? Tedaj sem napravil tudi jaz kakor moj oče. Njegova Izkušnja pa bi me Ms morala poučiti, a jaz sem se smatral za bolj spretnega in ta bolje obveščenega. Špekuliral sem in v začetka sam Imel srečo. Srtfča pa se je izpre- menila. V krožku sem slučajno vrgel parkrat na mizo nekoliko cekinov in sem dobil. Videl sem, da še nekateri tovariši vzdržujejo na ta način. Tedaj sem mislil, da je igra, previdna igra, kakršna je bila njihova, še najmanj nevarni način, po katerem lahko pridem do denarja, ki mi je bil potreben... In potem se je zgodilo, da sem se dal zapeljati. Kadar sem zgubil, sem hotel zopet dobiti. V zadnjih petnajstih mesecih sem imel samo še trideset tisoč frankov, to je polovico tega, kar porabim na leto... Načel sem Jih, toda pri tem sem si določil gotovo svoto. En dan sem zgubil, drugi dan sem prišel zopet k svojemu. Zadnja dva tedna pa je stopila na mesto te izpremenljive ! sreče popolna smola. Ostalo mi je bilo samo še s deset tisoč frankov, potem pet tisoč, dvatisoč in nazadnje nič. Tedaj sem se odločil, da poskusim zadnjo partijo. Stari Machault je dobil pred menoj 300.000 frankov v dveh urah. Zakaj bi ne lahko tudi jaz držal mizo kakor on? Bila je prava omamica. Ti mi očitaš, da ljubim igro. Res je, ljubil sem oni občutek, toda ne radi njega samega. Ko sem podpisal oni ček brez kritja, ko sem s tem pregrešnim denarjem sedel k mizi in ko sem vzel v roke karte, sem čutil, kar sem čutil, kadar sem Sel v ogenj, namreč ono strašno radost nad nevarnostjo, in tedaj sem si rekel sam pri sebi: V to nevarnost se podajam radi nje, da si jo botn mogel ohraniti*. Ostalo ti je Že znano Morda pa ne veš ie, da je bil Ivan-Marija včeraj predpoldne pri meni. Vedel je o moji nest eči, povedal mu je Casal. Ponudil se je, da mi posodi onih 50.000 frankov za moj Ček. Jaz tem seveda njegovo ponudbo odklonil. Bil ja pri meni, stal je pred menoj, toda poznal ja samo materijalno stran moj^^a dejan; i, preziral me je, * jaz se nisem mogel Drsni;«, nist:a mu mogel pojasniti, kakor izbi, da sem sc pre -grešil proti časti le radi ijub?*ni — in to :c bilo zame strašno h ido \. ... Povem t: vse. vse. Jaz sovražim laž in zelo čudno jc, da U-žem temu človeku žv leta in leta in da . . ne peče vest. Ker je pač vse to le radi t.bt K pa sem videl tvojega soproga, da je b.»t ravn^ tako pretresen kakor jaz, da mi ^ lioUt pomagati v moji resreči, tedaj sem prtfik:vl til očitanje svoje vesti. Ne rahle »V c-4 Sabina, o.*o te ljubim in popolnoma, toda zooet t* praviti, da je sranota prevelika.* Pri t^m je streer) glavo kakor v zna!c zgra£«i.ija ter zaključil; »Mcraa odpotovati*. — «In kam misli? iti?» — »Enostavno v Zedinjene države, ka^cr f* š!o mnogo mojih tovarišev, ki so si tar* pomagali na noge. Zakaj, kdor j* odločen, si lahko ustvari novo življenje. Teli ^.O^ frakov, ki mi jih je dal Altona, ntsem spreje! ?ato, da plačam Ček, temveč da jih ponesem s To je premajhen denar,