LETO V. ŠT. 7 (201) / TRST, GORICA ČETRTEK, 24. FEBRUARJA 2000
NOVI
SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LECGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1 124 - 6596
CENA 1500 LIR/0,77 €
NOVI GLAS |E NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. |ANUAR|A 1996
PRED TISOČLETNICO GORICE
■ ...villa quae Sclavorum lingua Goriza vocatur (naselje, ki se v slovenskem jeziku imenuje Gorica). Tako je zapisal Oton III. Saški, cesar Nemško-rimskega cesarstva leta 1001, ko je v znanem dokumentu podaril takratnemu oglejskemu patriarhu Johannesu polovico Solkana in polovico prej omenjenega takrat še malega goriškega naselja. Vsekakor je ta zgodovinski dokument prva uradna omemba Gorice, in to še zlasti s slovenskim imenom.
Prihodnje leto (2001) bo vsekakor za goriško zgodovino in današnje mesto zelo pomembno, ker se bomo spominjali prav te važne obletnice. Millennium - tisočletje, že zelo rabljen izraz tudi ob nedavnem prehodu iz drugega v tretje tisočletje. Gotovo pa bo vse to Gorica - in tudi Nova Gorica - zelo slovesno praznovala. Kaj lahko zaenkrat zapišemo o tisočletnici?
Gorico še danes karakterizira starodavni grad nad mestom na griču, po katerem je mesto tudi dobilo svoje ime (gorica -mala gora). Ta zgodovinski simbol je vsekakor zgodovinska priča dejanja in nehanja prebivalcev mesta, ki so bili že od začetka narodnostno mešani.
S potezo ostro je v neba modrino / začrtal pozni mrak gradu obrise, / da veličasten in mogočen zdi se. / Temotna luč se sveti skozi lino. Tako je goriška pesnica slikovito označila to goriško trdnjavo, kjer se je še po zadnji vojni bil boj za naše pravice (tu je namreč tudi zasedal goriški občinski svet). Grad, ki je med drugim videl tolminske puntarje, zapne v njegovih ječah, ko so čakali na izvršitev smrtne obsodbe. Tako takrat - kot danes - še v Gorici in drugje v goriški stvarnosti in še se boj za pravdo v njih zrcali, kar simbolično opozarja na grajske prostore. Nekoč je bil ta boj za socialno pravičnost, danes za u-radno priznanje slovenske manjšine na Goriškem oz. v Italiji.
Pred kratkim so se zbrali na goriškem T ravniku štandreški prebivalci, goriški občani, in manifestirali za svoje ozemeljske pravice. Ali ne spominja vse to vsaj v prenesenem pomenu na nekdanji tolminski punt in na mogočno manifestacijo Slovencev iz naše dežele leta 1984?
V Gorici se danes že snujejo razne pobude za kar se da primerno proslavo tisočletnega jubileja mesta. Med temi so predvsem kulturne iniciative, zlasti zgodovinski posveti, monumentalne knjižne izdaje o Gorici, prireditve, razstave itd. Tudi s slovenske strani. Vse to bodo gotovo še v tem času dopolnili razni umetniki - književniki, glasbeniki in slikarji -in tako kar se da blesteče proslavili ta goriški jubilej.
Kaj pa danes? Gorica je v slovenski stvarnosti igrala veliko vlogo. Med 19. in 20. stoletjem je bila gotovo eno od glavnih slovenskih središč, ki je bilo znano daleč naokrog. Slovenski goriški zgodovinar je nekje zapisal, da so npr. v začetku 20. stoletja slovenske razmere v Gorici bolje poznali v Sankt Petersburgu kot v Ljubljani ali v Avstriji sami. Danes ni več tako. Gorica je še vedno živahen kulturni in narodni center Slovencev v Italiji, pozna pa se, da je po drugi svetovni vojni izgubila velik del svojega slovenskega zaledja.
Marsikdo danes sanja o eni sami Gorici, ki naj bi jo izražali skupno obe dosedanji obmejni mesti, Gorica (ne stara) in Nova Gorica. Ne vemo, koliko je to lahko resnična možnost oz. le utopija. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo naj bi meje izginile. Dokler pa v Evropi obstajajo suverene države, meje so in ne izginejo kar tako. To velja tako za prehod iz Francije v Nemčijo ob Renu pri Strasbourgu, kot velja še bolj za mejo med Italijo in Slovenijo ob soških bregovih danes. Bodimo torej realisti in ne utopisti, saj bi verjetno prav v našem primeru prej izgubil svojo identiteto v skupnem mestu slovenski del kot pa italijanski...
ANDREJ BRATUŽ
OB ZATIKANJU Z NASO ZAŠČITO
NAM OSTANE SAMO ŠE DOSTOJANSTVO?
[9ljub neprijetnemu odlaganju sprejemanja zaščitnega zakona v rimskem parlamentu nam manjšini ne preostane drugega, kot da pri svojih naporih vztrajamo in
poskušamo napraviti vse, da bi bil zakon sprejet, in to v kar najboljši obliki. Obravnava je preložena na marec, toda nekateri opozarjajo, da bi utegnila biti zaradi aprilskih deželnih voli-
PISMO
PREDSEDNIKOMA
Ko jemljem na znanje vaš napovedani obisk fojbe pri Bazovici in Rižarne pri Sv. Ani, vas želim opozoriti na naslednja dejstva: razen teh ponmikov in simbolov trpljenja naše področje pozna tudi druge pomembne kraje, ki spominjajo na strahote iz prve polovice prejšnjega stoletja.
Še pred nacizmom in komunizmom sta slovenska in hrvaška skupnost od 20. let dalje bili žrtev savojsko-fa-šističnega etničnega čiščenja. Ko torej sprejemate vabilo na obisk simbola žrtev nacizma in komunizma, ne morete pozabiti na simbole trpljenja fašističnega režima.
Zato vas vabim, da obiščete tudi te in tako seznanile vse tiste, ki niso imeli priložnosti, da bi bili obveščeni od sredstev obveščanja ali šole, z davkom, ki sta ga morali plačati slovenska in hrvaška narodna skupnost v Trstu in Furlaniji-Julijski krajini v temnih letih fašizma in druge svetovne vojne.
Eden od krajev tega trpljenja je spomenik četverici mladih sloi’enskih protifašistov, obsojenih od prvega Posebnega fašističnega sodišča in ustreljenih leta 1930. Spomenik je pri Bazovici in je med drugim simbol prvega protifašizma v Evropi.
Imamo tudi strelišče na Opčitmh, kjer so bili leta 1940 ustreljeni nadaljnji štirje slovenskiprotifašisti, prav tako obsojeni od Posebnega sodišča, in tudi sedeituleset talcev, žrtev fašistične represalije med drugo svetovno vojno.
V zadnjih tednih je Evropska zveza večkrat podčrtala, da so vrednote demokracije in protifašiznui temelj skupnosti evropskih narodov, republika Italija pa je ena usta-luniteljic te skupnosti. Zato menimo, da bi vaš obisk omenjenih spomenikov mogel na verodostojen in pomemben način poudarili aktualnost teh neminljivih vrednot.
DR. ANDREJ BERDON DEŽELNI TAJNIK SLOVENSKE SKUPNOSTI
Pismo je bilo naslovljeno na predsednika republike Carla Azeglia Ciampija in predsednika vlade Massima D'Alemo ob napovedi njunega obiska v Trstu.
JANEZ POVSE
tev pomaknjena v april ali celo maj, pojavili pa so se glasovi, ki resno dvomijo sploh v sprejetje našega zaščitnega zakona.
Dejstvo je, da kot manjšina nezasluženo doživljamo zares obremenjujoč način postopanja z nami. Ne bi hoteli biti črnogledi, toda celotna zadeva je v tolikšni meri na robu, da se velja spomniti izhoda v sili, namreč dostojanstva, ki nam v vsakem primeru ostane. Desetletja smo kljub ustavni obljubi brez zaščite in vsled tega nismo nikdar moteče dvignili svojega glasu. Bili smo in smo še zares potrpežljivi, razumevajoči. Vedno in ob
vsaki priložnosti smo upoštevali te ali one težave večinskega naroda in jih razumeli. Daje bilo in je to naše razumevanje zares veliko, priča Trst, ki je s svojim razumevanjem Haiderja spravil v težave celo italijansko vlado, Trst torej, ki smo ga pri predlaganju ravni zaščitnega zakona morali vselej upoštevati. Res smo napravili vse, česar ne bi vsakdo napravil, bili smo in smo vzgledni državljani države večinskega naroda, v bistvu smo se odrekli marsikateri zahtevi prav v prid boljših razmer znotraj samega večinskega naroda. Ob vsem tem ne bi bilo zasluženo, ko bi se zaradi načina postopka sprejemanja zakona čutili sicer upravičeno prizadete ali da bi bili v primeru nesprejetja - za kar iskreno upamo, da se ne bo zgodilo - celo oropani svoje manjšinske in tudi človeške vrednosti.
STRAN 2
JANEZ PAVEL II. IN ARAFAT
ZGODOVINSKI DAN ZA PALESTINCE
DRAGO LEGISA
V Vatikanu sta se 17. t.m. srečala papež Janez Pavel II. in predsednik Organizacije za osvoboditev Palestine Yas-ser Arafat. Ob tej priložnosti je bila podpisana pomembna listina, s katero Sveti sedež dejansko prizna bodočo palestinsko državo. Listina je napisana v angleškem jeziku, vsebuje pa tudi kratek odstavek v arabskem jeziku. V listini lahko med drugim beremo, da je "pravična ureditev vprašanja Jeruzalema, ki naj temelji na mednarodnih resolucijah, temeljne važnosti za pravičen in trajen mir na Bližnjem vzhodu: enostranski ukrepi in enostranske odločitve pa so moralno in pravno nesprejemljivi". Podpisnika listine se zato za-
ČETRTEK
24. FEBRUARJA
2000
vzemata "za poseben in mednarodno zajamčen status Jeruzalema". Takšen status naj "vsem zavaruje svobodo vere in svobodo vesti"; tri mo-noteistične veroizpovedi (krščanska, judovska in muslimanska) in njihove ustanove ter verniki naj bodo enaki pred zakonom. Jeruzalemu naj takšen status zavaruje njegovo identiteto in sveto vlogo mesta ter vesoljni značaj njegove kulturne in verske dediščine; zavaruje naj svete kraje in prost dostop do teh krajev in svobodne o-brede; v svetih krajih naj ostane v veljavi sedanji režim. Podpisnika vatikanske listine se tudi zavzemata za u-resničenje vseh "legitimnih pričakovanj palestinskega ljudstva".
—— STRAN 2
Drago Legiša
"SREDI ŽIVLJENJA", A KAKŠNEGA?
EU
Milan Gregorič
DEMONSTRACIJA LICEMERSTVA
Danijel Devetak / pogovor
PRIMOŽ HVALA O KULTURNEM DVIGU.
NAROČNINE 2000
ENOLETNA ZA ITALIJO IN SLOVENIJO ENOLETNA ZA TUJINO ENOLETNA PO LETALSKI POŠTI
70.000 LIR
110.000 LIR
140.000 LIR
NAŠIM NAROČNIKOM PRIPOROČAMO,
NAJ ČIMPRliJ PORAVNAJO NAROČNINE IN TUDI PRIDOBIJO NOVE NAROČNIKE.
Drago Legiša / intervju EGIDIJ VRŠAJ
Ivan Žerjal
HAIDER, CIAMPI IN NEDOSLEDNOST.
Jurij Paljk
NADŠKOF DE ANTONI O MISIJONIH
m
Iva Koršič
ISKREČE SE ZDRAHE.
TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE
pogovor
BENI KOSIČ O GORIŠKI MALI TRGOVINI
Andrej Bratuž
FILOZOF GIORDANO BRUNO
Igor Cotič
USPEŠNO KOLO NAŠIH ODBOJKARJEV
2
ČETRTEK 24. FEBRUARJA
ITALIJANSKA NOTRANJA POLITIKA
VEDNO BOLJ V ZNAMENJU
VOLITEV
Na delo italijanskega parlamenta vedno bolj vplivajo priprave na deželne volitve 16. aprila in na referendum
21.	maja. V tej zvezi so še najbolj aktivni voditelji skupin in struj, ki so povezane v Polu svoboščin, v prepričanju, da bi uveljavitev na deželnih volitvah morda bila odločilna za zmago na državnozborskih volitvah prihodnje leto. Zmaga bi namreč pomenila prevzem oblasti v državi. V ta na-
men so se Berlusconi, Fini in Casini ter Buttiglione že sporazumeli z Bossijem, da bi si zagotovili glasove Severne lige. V teku so tudi pogovori s Pannello in Emmo Bonino, ki predstavljata radikalce. Tu pa se zatika, saj imata katoličana Casini in Buttiglione hude pomisleke, kar zadeva volilno zavezništvo z ljudmi, ki zagovarjajo splav in pravico do u-živanja mamil, četudi v nekoliko omiljeni obliki, oz. se z
S 7. STRANI
NAM OSTANE SAMO ŠE...
Da bi se čutili prizadete ali celo oropane svoje manjšinske in človeške vrednosti, za to ni nobenega razloga. U-pravičeno se lahko zavemo svojega dostojanstva, dobrih namenov in svojih požrtvovalnih prizadevanj. Dostojanstvo, ki nas potrjuje v tisti vrednosti, ki jo resnično imamo in zaradi katere nam človeška cena v nobenem primeru ne more biti odvzeta. Kdo bo rekel, da je takšno dostojanstvo zatočišče poraženih in nemara je navidez res tako. V resnici je dostojanstvo duhovna moč, ki prepreči najhujše, ko bi lahko izgubili dvakrat. Po nezasluženem neuspehu namreč ne bi več verjeli vase ali se celo krivili za napake, ki jih sploh nismo storili. Dostojanstvo je dragoceno tudi zato, ker človeka rešuje samoponiževalne us-lužnosti tedaj, kadar drugi niso izpolnili svojih dolžnosti. Dostojanstvo je torej izjemno učinkovita in plemenita samozaščita, kadar so izčrpane vse možnosti.
Možnosti še niso izčrpane in zato, kot rečeno, je treba vztrajati in napraviti vse, da bi bil zaščitni zakon sprejet in to v najboljši možni obliki. Treba je napraviti vse, kar je sploh še mogoče, in upati, da ne bomo zares doživeli dneva, ko bi si rekli: ostane nam le še dostojanstvo.
ZGODOVINSKI DAN...
Gre vsekakor za pomembno izjavo, ki je hkrati opomin Izraelu, daje po mednarodnih resolucijah izraelska zasedba vzhodnega predela Jeruzalema nezakonita. Zelo pomembno je, daje ta izjava del dvostranske listine, ki priznava palestinsko državo, in jo lahko torej primerjamo s temeljno pogodbo iz leta 1993, ki ureja odnose med Vatikanom in izraelsko državo.
Zaradi izjave o posebnem statusu Jeruzalema je listina naletela na velik odpor in nasprotovanje v izraelskih krogih. Slednji so že začeli opozarjati, da utegnejo takšna stališča Svetega sedeža celo motiti obisk papeža Janeza Pavla II. na Bližnjem vzhodu, med drugim v sveti deželi. Obisk je predviden v prihodnjem mesecu. Med Arafatovim obiskom v Rimu so sporočili, da se bo sv. oče ustavil tudi v Jerihu, kar je še posebej vznevoljilo izraelske o-blasti. Vsekakor je treba papežu Janezu Pavlu II. priznati zelo pogumno držo, saj je spet dokazal, da je nepopustljiv, kar zadeva temeljne človekove pravice, med katere gotovo sodi pravica vsakega naroda do lastne države. Tako je treba tudi razumeti izjavo, ki govori o 'legitimnih pričakovanjih palestinskega ljudstva".
radikalci razhajajo na mnogih za življenje važnih področjih. Zlasti Berlusconi pa nima pomislekov, saj pravi, da je vsak glas važen za zmago na volitvah in za poraz "komunistov in sopotnikov", ki zdaj vodijo Italijo. Mož je ohranil besednjak, ki je bil značilen za obdobje hladne vojne.
Tudi vladna večina se seveda pripravlja na dve volilni preizkušnji in na referendum.
V	tem taboru ni več videti takšne enotnosti kot pred političnimi volitvami leta 1996, ko je zmagala oljka, in je Prodi postal predsednik vlade. Njegovemu nasledniku DAlemi ne gre tako gladko, kot si je predstavljal, ko je zasedel vladni stolček. Prodijevi prijatelji oz. Demokrati, katerih razpoznavni znak je osliček, bi želeli, da bi že pred deželnimi volitvami določili kandidata za predsednika vlade; podobnega mnenja je ljudska stranka, ki ne bi bila rada ujetnica Levih demokratov, kot ji očitajo zlasti Casini in Buttiglione, da Berlusconija niti ne o-menjamo. Vprašanje zase so Cossuttovi in Bertinottijevi komunisti. Medtem ko s prvimi najbrž ne bo prevelikih težav, je Berti nottijevo ravnanje še vedno zagonetno. Videli bomo, če bo tudi v tem taboru prevladovalo stališče, da je za zmago vsak glas dragocen. 	DL
■	SSO IN SKGZ CIAMPIJU Predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji SSO in SKGZ sta 22. t.m. tržaškemu prefektu De Feisu izročila pismo za predsednika republike Ciampija, ki je prišel na obisk v Trst. Pahor in Pavšič v pismu izrekata dobrodošlico predsedniku, nadalje opozarjata na narodnostno, jezikovno in kulturno razčlenjenost in razno-likostTrsta ter poudarjata slovenski doprinos pri ustvarjanju kulture sožitja in splošni rasti mesta ter opozarjata na potrebo po javnem priznanju te vloge. V prvi vrsti pa izražata zaskrbljenost za usodo zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost.
NOVI
GLAS
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 533177 FAX 0481 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it
34133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 365473 FAX 040 77541 9 E-MAIL nglasts@tin.it
GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEG1ŠA
IZDAJATEU: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN RECISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA
NOVI GLAS |E ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI • FISC
LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIIA 70.000,	p(3
INOZEMSTVO 110.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 140.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU
POLITIČNA AFERA V NEMČIJI
"SREDI ŽIVLJENJA", A KAKŠNEGA?
DRAGO LEGlSA
"Vsi ljudje se pred zakonom rodijo enaki, spoštovanje zakona pa je temelj naše demokracije." Tako je dejal predsednik nemškega zveznega parlamenta (Bundestag) VVolfgangThierse, ko je prejšnji teden sporočil, da bo Kr-ščanskodemokratska zveza (CDU) morala do 20. marca plačati 36 milijard lir kazni, ker njena bilanca za leto 1998 vsebuje grobe nepravilnosti. Nadaljnjih 5 milijard in pol pa je že prišlo v državne blagajne, kerCDU ni prejela denarnega prispevka, saj so pristojni uradi denarno nakazilo ustavili. To pomeni, da znaša kazen nič manj kot 41 milijard in 500 milijonov lir. Predsednik Thierse pa je dejal, da je treba še marsikaj razčistiti. Gre zlasti za "darove", ki sta jih prejela Kohl in stranka v Hessnu v zadnjih 10 letih. Bivši kancler pa še vedno noče povedati imen darovalcev, češ da jim je dal častno besedo, da ne bo zinil njihovih imen.
Helmut Kohl ni več strankin častni predsednik od 18.
januarja. Priznal je namreč, da se je v obdobju 1993-98 nezakonito steklo v strankine blagajne nad 2 milijona mark. Sodna oblast je zato uvedla preiskavo. Tudi Kohlov naslednik, 57 letni VVolfgangSchau-ble, je naposled priznal, daje od trgovca z orožjem Schrei-berja prejel sto tisoč mark. CDU pa je končno sama priznala, daje imela tajne bančne račune v tujini. To je sodu izbilo dno. Schauble je prejšnji teden odstopil tako z mesta strankinega predsednika kot z mesta voditelja parlamentarne skupine CDU-CSU. Slednja je Krščanskosocialna zveza, ki je še vedno vodilna politična stranka na Bavarskem, nazveznih volitvah pa nastopa skupno s CDU.
Na začetku devetdesetih let smo v Italiji doživeli zlom Krščanskodemokratske stranke (DC) tako zaradi nezakonitega financiranja stranke kot zaradi korupcije marsikaterega njenega predstavnika. Ker je hkrati enaka usoda doletela tudi Socialistično stranko (PSI), se je politična podoba Italije tedaj korenito spremenila. V tem trenutku je težko
predvidevati natančnega razpleta dogodkov v Nemčiji. Primerjava z Italijo sezdi iz mnogih razlogov precej tvegana, morda celo nemogoča. Vse bo v Nemčiji predvsem odvisno od izida deželnih oz. državnozborskih volitev. Vsekakor držijo besede, ki smo jih ničkolikokrat videli na volilnih lepakih ali transparentih. "CDU mitten in Leben" (CDU sredi življenja), so se glasili napisi. Bila je res sredi življenja, toda kakšnega?
Medtem se v Nemčiji že pripravljajo na izvolitev novega strankinega predsednika in novega voditelja parlamentarne skupine CDU-CSU, kar je bil doslej odvetnik VVolfgang Schauble. Za novega strankinega predsednika naj bi izvolili 45-letno Angelo Merkel, ki je doma z ozemlja nekdanje Vzhodne Nemčije in ježe bila ministrica v Kohlovi vladi. Novi predsednik parlamentarne skupine pa naj bi postal 44-letni odvetnik iz Vestfalije Friederich Merz. V zvezni parlament je bil prvič izvoljen leta 1989 in je bil tedaj najmlajši poslanec.
MANJŠINE IN ZAJAMČENO ZASTOPSTVO
DEMONSTRACIJA
LICEMERSTVA
MILAN GREGORIČ
Pred nedavnimi hrvaškimi parlamentarnimi volitvami se je v obmejnem italijanskem tisku, zlasti v tržaškem Piccolu in dnevniku italijanske manjšine La Voce del popolo, razvnela polemika okrog krivice, ki bi naj bila storjena italijanski manjšini na Hrvaškem s tem, da ji je bila onemogočena dvojna volilna pravica. Lahko so namreč le izbirali med glasovanjem za svojega kandidata za zajamčeno mesto v Saboru ali pa za druge kandidate na seznamih političnih strank, za razliko od Slovenije, kjer lahko volijo oba kandidata. Nad Zagreb so se spravili z udarnimi in debelimi naslovi, kot npr.: Zagrebški niet dvojni volilni pravici, Brez dvojne volilne pravice manjšine kaznovane, Protiustavno odrekanje dvojne volilne pravice, itn. Predsednik izvršnega sveta Unije Italijanov (Ul) Mau-rizio Tremul je na tiskovni konferenci na Reki rti Piccolo, 30.72.7 999) sporočil, da proučujejo možnost vložitve pritožbe na ustavno sodišče zaradi domnevne protiustavnosti volilnega zakona, ki je manjšinam odrekel dvojno volilno pravico. Sicer pa so predstavniki Ul ob vseh mogočih priložnostih protestirali proti tej krivici ter z njo seznanjali javnost in politike v matični državi Italiji. Sam nimam nobenih posebnih zadržkov do dvojne volilne pravice. Izhajam namreč iz spoznanja, da je sleherna manjšina, še zlasti etnična, največkrat neke vrste tragedija. Tega dejstva ne more bistveno spremeniti niti okoliščina, da se lahko posamezni predstavniki manjšine postavijo ob bok svoji veliki matici ter skupaj z njo izsiljujejo svojo pogajalsko šibko domicilno državo. To smo kar nekajkrat doživeli v bližnji preteklosti tudi v Sloveniji. To, kar me najbolj moti v tej glasni in veliki protihrvaški gonji, je predvsem odsotnost sleherne samokritičnosti in skromnosti ter licemerstvo, tako pri predstavnikih Ul kot
tudi pri njihovih kričavih zaščitnikih onstran meje. Na to je verjetno mislil tudi Rodolfo Segnan, odgovorni urednik manjšinskega dnevnika, ko je spomnil (la Voce del popo-
lo,	24.72.7 999), "da so Hrvaška skupaj s Slovenijo in Romunijo edine države v Evropi, ki so ponudile svojim manjšinam določeno število garantiranih mest v parlamentu". Torej prav nobena od hvalisavih in toliko opevanih zahodnih demokracij ni premogla te velikodušnosti do svojih manjšin. Zato bi morali glasni kritiki z obeh strani meje malo bolj spoštljivo obravnavati Hrvaško. Kajti o-boji npr. prav dobro vedo, da nudi Italija v tem oziru svojim manjšinam še manj od Hrvaške, saj jim na nobeni ravni, od občinskih svetov naprej pa do parlamenta, ni uzakonila zajamčenih predstavniških mest. Nasprotno, ob tovrstnih zahtevah Slovencev v Italiji, jim od politikov naprej pa vse do profesorjev ustavnega prava v zboru odgovarjajo, da so zajamčena mesta v predstavniških organih ter dvojna volilna pravica protiustavna kategorija. In če je že ta pravica tako sveta in neodtujljiva v Istri, bi moralo podobno veljati tudi v Trstu, mar ne? Zato bi bil velik prispevek k sožitju, ko bi predstavniki Ul, ob zavzemanju in obrambi svojega visokega standarda pravic, spomnili svojo matico mimogrede tudi na mnogo bolj beden standard pravic slovenske manjšine. Slednja namreč ne samo, da nima možnosti niti izbire med “etničnim" in "političnim" kandidatom pri volitvi svojih predstavnikov, ampak je povsem prepuščena na milost in nemilost političnim strankam, če se je usmilijo in vključijo kakega njenega kandidata na svoje sezname. Nimam nič proti temu, da se predstavniki Ul ostro borijo za pravice italijanske manjšine, vendar morajo pri tem ohraniti čut za mero in tudi kanček dostojanstva.
AKTUALNO
NTERVJU / E G I D i J VRŠAJ
ZA ČLOVEKA DOSTOJEN
OBSTOJ!
DRAGO LEGISA
Zaradi gospodarskih razprav te naši bralci sicer že poznajo, vendarle ali lahko poveš kaj več o svojem življenju in delu?
O	lastnem življenju in delu je težko govoriti in pisati. Sem ekono-mist-raziskovalec, specializiran za mednarodne gospodarske odnose, zlasti Vzhod-Zahod.
Izhajam iz rudarske družine, moji starši so pokopani na Nizozemskem. Gre za nekdanje obsežno premogovno področje, ki sega iz Nemčije preko Nizozemske in Belgije v Francijo.
Oton Župančič poje v Dumi: "Tam v Vestfaliji, tam so nam izginili..." V prvih tridesetih letih je na Nizozemskem živelo in garalo o-krog 4 tisoč Slovencev iz vseh slovenskih pokrajin od Primorske do Prekmurja. Koliko je bilo žrtev sili-koze z dušljivim jamskim prahom na pljučih ob delu tisoč metrov pod zemljo!
Že kot otrok sem bil tako virtualni evropski državljan: osnovno šolo sem dokončal na Nizozemskem (v holandščini), gimnazijo v Ljubljani (Škofovi zavodi) in univerzo v Trstu (ekonomska fakulteta).
V	gimnaziji sem imel velike profesorje (kot sta npr. slovničar dr. Anton Breznik, slavist prof. Jakob Solar) ter ugledne sošolce (npr. nadškof dr. Alojzij Šuštar, predsednik Prvega parlamenta samostojne Slovenije dr. France Bučar, pesnika Javoršek in Hribovšek). Moj mentor za doktorsko disertacijo na ekonomski fakulteti v Trstu pa je bil prof. Mario Arcelli, ekonomski svetovalec več italijanskih vlad in zdaj rektor znane rimske univerze Luis.
Med vojno sva bila s prof. Šolarjem zaprta v jetnišnici gestapa na Miklošičevi cesti 9 v Ljubljani. To je razvidno tudi iz Dosjeja Muller, to je iz arhiva o zasliševanju gestapovca in likvidatorja Mullerja, katerega so Angleži leta 1945 v Avstriji aretirali in izročili jugoslovanskim oblastem.
Zapore na Mikloševičevi cesti 9 je za gestapom prevzela Ozna (Udba) ter je bilo tamkaj takoj po vojni zaprtih tudi več Primorcev, med njimi znani antifašist dr. Slavko Tuta, katerega so fašisti leta 1941 na 2. tržaškem procesu obsodili na 30 let ječe. Skupaj z dr. Tuto je bil zaprt v jetnišnici Ozne olimpijski prvak Leon Štukelj.
Pretresljive Tutove spomine Cena za svobodo o ječah v Italiji in v Ljubljani je lani objavila Goriška Mohorjeva družba. S Slavkom Tuto sva bila kasneje dolga leta kolega na Radiu Trst.
Glede znanstvenega dela naj mi bo dovoljeno spomniti, da sem doslej objavil osem pravno-ekonom-skih knjig. Šesto in sedmo knjigo na primer je izdala ena najbolj znanih italijanskih založb za ekonomske in pravne vede, to je Založba Franco Angeli v Milanu. Osma knjiga, Jubilej 2000 (Modema ekonomika - Krščanska sociala - Narodne manjšine) pa je lani izšla pri koprskem Ognjišču, ki je najbolj bran slovenski mesečnik.
Knjige so naslednje: Gospodarsko sodelovanje Italija-Jugoslavija
Dr. Egidij Vršaj, prijatelj in sodelavec našega tednika, se je dolgo izmikal pogovoru, češ da raje piše kot odgovarja radovednemu časnikarju. Po zadnji knjigi Jubilej 2000 je vendarle privolil na intervju, pri čemer pa, kot bodo bralci brž videli, se ni zatajil, saj je svoje ogromno znanje kar "stresal iz rokava".
Za trud se mu seveda lepo zahvaljujemo.
(1970); Gospodarsko sodelovanje • Alpe-Jadran (1975); Mednarodno gospodarsko sodelovanje Vzhod-Zahod in Sever-Jug (1979); Gospodarska Jugoslavija po Titu (1981); Novi svetovni gospodarski red in izziv 1992 (1988); Republika Slovenija med Evropo in Balkanom (1993); Mitteleuropa 2000 in nova 'Ostpolitik'' Italije (1997); Jubilej 2000(1999).
Tvoja nova knjiga Jubilej 2000 ima znaten odmev v zamejstvu in v matici.
Kaj je njeno bistvo?
Za ugotavljanje bistva so pristojni bralci sami, ki pa imajo seveda različne interese. Skušam glede tega z njimi sodelovati že preko platnic in kazala ter bibliografije.
Na zadnjih platnicah je zapisano, da knjiga - ob Jubileju 2000 -želi prispevati k razpravam o "vstopanju Slovenije v Evropo" ter o "vstopanju Cerkve v ekonomijo".
Vstopanje Slovenije v Evropo -
v	bistvu pomeni tranzicijo ali prehod iz partijskega totalitarizma v parlamentarno demokracijo ter iz planskega centralističnega gospodarstva v svobodno tržno gospodarstvo.
Cerkev vstopa v ekonomijo - pa je geslo Svetovnega znanstvenega inštituta za krščansko socialo Jac-ques Maritain. Ta francoski filozof je bil prijatelj Pavla VI. ter je njemu papež leta 1962 simbolično izročil poslanico vesoljnega cerkvenega zbora Vatikan II. za izobražence vsega sveta.
Omenjeno geslo pomeni, da Cerkev - upoštevajoč “znamenja novih časov" - napreduje skupaj s človekom ter mu hoče pomagati ne samo duhovno, marveč tudi materialno. Postavlja "preferenčno opcijo za reveže" ter zahteva 'gospodarsko pravičnost za vse", kot so naslovili svojo ekonomsko poslanico leta 1986 ameriški škofje.
Na prednjih platnicah nosi knjiga Jubilej 2000 podnaslov: Moderna ekonomika - Krščanska sociala
-	Narodne manjšine. V knjigi so to tri temeljne tematike, ki imajo kot skupno gospodarsko bazo. Kdor namreč ni gospodarsko neodvisen, tudi ni politično svoboden.
Vesoljni cerkveni zbor Vatikan II. je zapisal: "Krepiti je treba mednarodno sodelovanje (globalizacija), zlasti na gospodarskem področju. Ljudstva, ki so z dekolonizacijo postala politično neodvisna, želijo tudi gospodarsko samostojnost in socialni napredek."
In Janez Pavel II. je dejal: "Ob začetku novega tisočletja mora člo-
FOTO KROMA
veštvo kljubovati številnim velikim izzivom. Na obzorju se pojavlja z vso resnostjo težka in zamotana naloga za pravšnjo in pravično razdelitev svetovnih gospodarskih virov med tistim delom človeške družine, ki je že dosegel primerno življenjsko raven, ter tistim in obsežnejšim delom, ki se še vedno - ob ogromnih ovirah - bori za človeka dostojen obstoj. Bodočnost človeštva za-visi od izida tega orjaškega izziva."
Gospodarska baza je seveda nujnost tudi za preživetje narodnih manjšin ter njihovih ustanov političnega, gospodarskega in kulturnega značaja.
Kateri so najvažnejši gospodarski problemi?
Ekonomska problematika je stara kot svet; gre za to, kako zadovoljiti na najboljši način človekove potrebe s sredstvi, ki so na razpolago v omejeni meri. Najvažnejša gospodarska in socialna problema sta - revščina in brezposelnost.
V	Sloveniji na primer je uradno 13% brezposelnih in 15% državljanov revnih. Za revno uradno velja štiričlanska družina, katere mesečni dohodek znaša manj kot 70 tisoč tolarjev ali 700 tisoč lir.
Po poročilu Undp (Program Združenih narodov za razvoj) za revščino trpi ena milijarda 300 milijonov ljudi v raznih delih sveta. Število žrtev revščine se vsako leto poveča za 25 milijonov. Vsake 3 sekunde revščina umori enega otroka.
Nizozemski škof Murkens v mestu Breda seje preoblekel v klošar-ja-berača, da bi doživel in bolje razumel življenje in trpljenje brezdomcev v zakotnih ulicah ali pod mestnimi mostovi. Po tej preizkušnji je oznanil: "Lačni imajo pravico krasti kruh!"
Inv novem katekizmu katoliške Cerkve (iz leta 1993) je revolucionarno zapisano: Sedma božja zapoved "Ne kradi!" prepoveduje krajo, to je prilastitev dobrine drugega proti lastnikovi razumni volji. Tatvina pa ne obstaja, če je mogoče predpostavljati privolitev ali če zavrnitev nasprotuje razumu in vesoljni namenjenosti dobrin vsem ljudem. Tak je primer nujne in očitne potrebe, ko je edina možnost, da odpomoremo neposrednim in bistvenim potrebam, kot so hrana, i obleka in stanovanje.
Veliki angleški ekonomist Key-nes, ki je ameriškemu predsedniku Roosveltu po svetovni gospodarski krizi v tridesetih letih pomagal sestaviti socio-ekonomski program New Deal, je zapisal:
"Najvidnejši pomanjkljivosti gospodarske družbe, v kateri živimo, sta nesposobnost za dosego polne zaposlitve ter svojevoljna in krivična razdelitev dohodkov in bogastva. Najvažnejša naloga države se nanaša ne na tiste dejavnosti, katere na tržišču že izvajajo zasebniki, marveč na tiste funkcije, ki so izven akcijskega radija zasebnikov in tržišča, ter na tiste sklepe, katerih sicer ne sprejme nihče ter tako ni napravljeno vse. Nameniti je treba del presežka in blagovne proizvodnje za dosego socialnega presežka v korist ljudi in narave."
Boj za polno zaposlitev se spreminja glede na razmere po času in kraju. Lunghini na primer priporoča gradnjo infrastruktur (javna dela) ter družbeno koristna dela (socialno skrbstvo, zdravstvo, izobraževanje), ki lahko zadovoljijo socialne potrebe, katerih blagovna proizvodnja ne more zadovoljiti.
In Mariotti zahteva naslednje:
- nove tehnologije za nove proizvodne dejavnosti in nove blagovne vrste;
- porast povpraševanja potrošnikov po blagu in storitvah ob večjih dohodkih;
- znižanje delovnega urnika ob večji proizvodnji in večjem bogastvu;
- razvoj terciarnih dejavnosti (trgovina, turizem, finance) ob inovacijskih storitvah za podjetja in družine;
- delni zaposlitveni čas (part-ti-me, atipične delovne pogodbe);
- delovno-zaposlitvena fleksibilnost in mobilnost ter interinalnost preko privatnih zaposlitvenih a-gencij;
- poklicna izobrazba z upoštevanjem tržišča dela.
Polna zaposlitev je protiutež proti razrednemu boju ter proti anahronistični polarizaciji levica-des-nica.
Kaj pa nove tehnologije: računalniki, informatika, internet?
Lovec na nacistične vojne zločince Simon VViesenthal je dejal: "Sovraštvo in tehnologija sta osno-
vi	našega stoletja. Tehnologija brez sovraštva lahko nudi človeštvu veliko pozitivnega, toda kadar se poveže s sovraštvom, vodi v katastrofo.
S pomočjo verskih skupnosti je mogoče priti do večine svetovnega prebivalstva. Predstavniki raznih veroizpovedi imajo možnost, da pridejo do več ljudi kot vse politične stranke skupaj. Če se sporazumejo o tem, da proglasijo odpravo sovraštva za skupni cilj, bodo tudi našli način, da obveščajo vernike vsega sveta ter da nanje vplivajo s svojimi sporočili."
Tri industrijske revolucije 19. in 20. stoletja so prinesle številne nove tehnologije in nova tehnična sredstva: parni stroj, elektrika, informatika. Razvoj lahko povzamemo takole:
- delovno sredstvo je postal stroj;
- človeško in živalsko silo so zamenjali novi viri energije: premog in plin, elektrika, atom;
- glavna gospodarska dejavnost je postala industrija in ne več kmetijstvo;
- nastopila je elektrifikacija proizvodnje in gospodinjstva;
- prevozi in telekomunikacije za gospodarske povezave vsega sveta: globalizacija;
- urbanizacija (beg v mesta).
V 3. tisočletju živimo že v po-industrijski družbi. To je družba in kultura informatike, v kateri je znanje ali poklicna izobrazba postala najpomembnejši dejavnik razvoja. Zaposlenost v terciarnem in kvartarnem sektorju (storitve, izobrazba, znanost) presega zaposlitev v proizvodnji dobrin.
Umirajo razni stari poklici in se porajajo novi. V Italiji na primer je skoraj 3 milijone brezposelnih, toda več kot polovica nima poklica. "Imeti poklic" se namreč pravi "imeti kvalifikacijo" za delovna mesta, katera nudi tržišče dela.
Učiti se je treba pri vseh starostih, učiti se je treba vse življenje. Znanost in tehnologija se razvijata tako rekoč s svetlobno hitrostjo, ki je merska enota za vesolje.
Italijanska vlada bo menda še to pomlad predložila državni program za razvoj družbe in kulture informatike. Program bo imel tri stebre:
- poklicna izobrazba, zlasti v šolah;
- ustanavljanja novih podjetij z visoko tehnologijo;
- modernizacija javne uprave.
Za informatiko je značilno zlasti naslednje:
- računalniki, telekomunikacije in informacijski procesi nudijo cenejšo ponudbo blaga in storitev;
- računalniki in roboti (avtomatizacija) zamenjujejo stroje prejšnje tehnološke dobe;
- uveljavljajo se nove energije: atomska, sončna;
- novi materiali nadomeščajo naravne vire (kovine) in nadoknadijo njihovo pomanjkanje;
- industrijski procesi se izboljšujejo z računalniškimi predelovalnimi sistemi;
- pospešitev in pocenitev prevozov in telekomunikacij;
- razvoj biotehnologije ter drugih znanosti o zdravju in podaljšanju življenja.
Združene države so gospodarsko in finančno prehitele Evropo ravno zaradi visoke tehnologije. Po zaslugi informatike se je lani v Združenih državah produktivnost povečala za 4% in brezposelnost je nizka.
Avtomobilska družba Ford je vsem uslužbencem poklonila računalnik in navezo na omrežje internet. V Italiji je to napravila Ban-ca Sella.
Nobelov nagrajenec za ekonomijo Gary Becker - vsem "hacker-jem" (saboterjem interneta) navkljub - opozarja, da je internet postal že važnejši kot računalnik. S sistemom VVebtv se je mogoče na internet navezati brez računalnika.
V bližnji bodočnosti bo odrinila računalnik od naveze po internetu tudi Umts, to je tretja generacija mobilnega telefona. Novi mobitel bo namreč poleg glasu dobil
! video.
Na svetu je že okrog 300 milijonov mobitelov, od tega polovica v Evropi, ki je vodilna sila v tem sektorju. Po drugi strani dve tretjini ljudi na svetu nimata telefona oziroma ne poznata tega komunikacijskega sredstva.
—— STRAN 16
3
ČETRTEK
24. FEBRUARJA
2000
4
ČETRTEK 24. FEBRUARJA 2000
KRISTJANI IN DRUŽBA
SVETOPISEMSKA	RAZMIŠLJANJA
	
V LITURGIČNEM	LETU B
ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE,
I NEDELJO ZA NEDELJO
8. NAVADNA NEDELJA
"In spoznala boš Gospoda" Oz 2, 16b. 17b. 21 -22 ■
"Slavi, moja duša, Gospoda" Ps 102
"Črka namreč ubija, Duh pa oživlja" 2 Kor 3, lb-6
"Ali se morejo postiti svatje, ko je ženin med njimi?" Mr 2,18-22
Veren človek hrepeni po spoznanju, gledanju in ljubezni skrivnostnega Boga. Pri evangelistu Marku gledamo učlovečenega Sina človekovega, kako neprestano potuje iz kraja v kraj. Duh ga žene v puščavo, zatem med ljudi. Uči, sooča se s pismouki, zlasti izmed farizejev. Umika se množici, da lahko na samem moli. Vsi ga iščejo (Mr 1,37.45). Včasih se zdi, da je prej podoben klatežu kot pa učitelju. Pa vendar ljudje strmijo nad njegovim naukom in nad čudeži. Le voditelj i ljudstva ga začnejo napadati in se nad njim pohujšujejo, ker se jim vse pri njem zdi kot revolucija verskega, moralnega in bogoslužnega življenja.
Kot prvi ga spoznajo hudiči. Toda njim Jezus prepove, da bi ga razglašali. To prepoved razširi na ozdravljence, ti pa ne morejo odbržati zase njegove dobrote: na vsa usta ga začnejo hvaliti. Učenci ga ne smejo razglašati pred trpljenjem in smrtjo na veliki petek ter ne pred vstajenjem od mrtvih.
V	Jezusu je vse ena sama velika skrivnostna novost, saj oznanja novo nebo in novo zemljo (Raz 21,1) ne samo v tem ali onem ozdravljencu, marveč tisto zaroko s človekom, tako s posameznikom kakor z vsem človeštvom, ki bo trajala na veke: "S teboj se zaročim na veke, s teboj se zaročim v pravičnosti in v pravici, v dobroti in v usmiljenju. S teboj se zaročim v resnici; in spoznala boš Gospoda" (Oz 2,21-22). Ob Jezusu se spotikajo voditelji ljudstva, rojaki in drugi, kakor je bil že napovedal starček Simeon v templju: "Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje" (Lk 2,34). Ne gre jim v račun, da dozdevni Mesija je in pije pri isti mizi z osovraženimi cariniki in grešniki (Mr 2,16). On pa jim odgovarja: "Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike" (Mr 2,17). Spotikajo se tudi ob vprašanju posta, napačno misleč, da se njegovi učenci ne postijo. Pojem posta razširi in utemelji ter učence pripravi na še trši post. In ni prišel razvezovat postavo, niti ene črke, marveč dopolnit (Mt 5,17.18).
Njegovi nasprotniki ne morejo namreč razumeti njegove srčne širine, ki človeka osvobaja. Besnijo proti njemu brez vzroka: Tedaj bi živega pogoltnili (po Ps 12,3). Tudi Pavel se je boril z ljudmi, ki so bili kakor zverine (gl 2 Tim 4,17). Vse to je hud post, medtem ko je postava o postu lahko in celo zdravilna; saj jo celo zdravniki predpisujejo bolnikom kot neobhod-no potrebno sredstvo za ozdravljenje.
Ni pa dano kar tako s še tako močno voljo spremeniti svoje srce, ki je zakrknjeno nasproti Bogu in človeku. Tu mora namreč nastopiti moč novosti Jezusovega zakona ljubezni in svobode: "Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih" (Mt 5,44-45).
Ljubezen naj odpre naša srca za rešitev problema lačnih po svetu tudi po našem postu; po denarni pomoči in zavzemanju za pravice vseh. Sam Jezus biva v človeku, ki gleda na stisko bližnjega odnosno se istoveti z lačnimi in ubogimi. Njegov Duh nas je že pri krstu "usposobil za služabnike nove zaveze, ne črke, ampak Duha. Črka namreč ubija, Duh pa oživlja" (2 Kor 3,6). Nekateri verni kristjani se postijo kar dvakrat na teden ob kruhu in vodi, kljub omiljeni postni postavi. Prav tako verni starši izprašajo svojim otrokom vero in srečo v tem in v prihodnjem veku s telesnim postom. Obenem pa vedo, da s postom ne izsiljujejo od Boga dobrin, marveč da po postu izražajo molitev-pogovor in občestvo z Bogom. Tudi Jezus se je postil v puščavi ter molil k Očetu (Mt 4,2; 6,16-18). Post se je namreč vedno družil z molitvijo (Lk 2, 37; Apd 13, 2 ns; 14,23 - po MThWzNT 116-118).
Po drugem vatikanskem koncilu je strogi post samo dvakrat na leto, in sicer na pepelnično sredo ter na veliki petek; zdržek od mesa pa vse petke v letu. Vsekakor nas vest, evangelij in Cerkev vabijo, da vse življenje posvečujemo z deli telesnega in duhovnega usmiljenja do bližnjega; kar je zelo zahteven post.
Vedno nasmejani misijonar je po 40 letih delovanja v Afriki smel domov na Svabsko obiskat ostarele starše, verjetno zadnjikrat na tem svetu. Predstojnik mu je izročil skromno denarno nagrado in vozovnico, za majhen dar staršem in za nakup nove harmonike za misijon. S tem glasbilom je namreč vnašal v srca afriških sester in bratov prostodušno veselje. Ti ljudje so živeli v revščini in zato v stalnem postu. Spotoma se je ustavil v Rimu, ker je želel iti pomolit na grobove sv. apostolov Petra in Pavla. Toda spreten žepar mu je, verjetno prav v baziliki sv. Petra, izmaknil ves njegov denarni "zaklad"; sam ni vedel, kako. Vendar ga kraja ni potrla; žalosten pa je bil zato, ker bodo ljudje v misijonu doživeli trd post, saj so komaj pričakovali, da se bo vrnil s priljubljenim glasbilom.
Izvedeli pa smo, da so mu prijatelji misijona v domovini preskrbeli vse potrebno za veselo oznanjevanje v njegovem misijonu. Post mora namreč rojevati ljubezen do Boga in do človeka, kar je namen in izpolnjevanje vse postave. Tako po človeku lahko spoznavamo, gledamo in ljubimo Boga.
JUBILEJ UMETNIKOV POD OBOKI BAZILIKE SV. PETRA
NOVA ZAVEZA MED CERKVIJO IN UMETNOSTJO
DANIJEL DEVETAK
Več kot tri tisoč ljudi z vsega sveta, predstavnikov vseh umetniških zvrsti, seje zbralo v petek, 18. t.m., v Vatikanu za jubilejni dan, posvečen umetnosti in ustvarjalnosti.
Čas je, je naglasil sv. oče Janez Pavel II., da se spet približata in plodno stopita na isto pot Cerkev in umetnost, ki sta z roko v roki zapustila za sabo neizbrisna znamenja, pričevanja zadnjih dveh tisočletij. Ta "nova zaveza" je toliko bolj aktualna v jubilejnem svetem letu, ki konec koncev vabi vsakega vernika, naj "izkleše" svoje kamnito srce, da bi se v njem spet zaznale poteze Kristusa in novega človeka. Po stoletju, ki je videlo he-katombe žrtev slepih izmov in premoč materialistične misli, je ponovno zbližanje u-metnosti in vere več kot nuja; potrebno je se zavzeti za nove oblike iskanja in posredovanja pristne duhovnosti, v drugačnem primeru umetnost ne bo več iskanje komunikacije, ampak samo estetski predmet. Papež - sam je bil v mladih letih pesnik, scenograf in gledališki igralec - seveda ni mogel iti mimo besed, ki jih je v lanskoletnem pismu umetnikom že položil na srce vsem ljubiteljem muz. Tokrat je le še poudaril vlogo umetnosti in globoko vez med vero, spravo in umetniškim izrazom ter, ne nazadnje, potre-
bo po spreobrnjenju srca, ki je skupna "umetnina", pri kateri sta soudeležena Sv. Duh in človekova svoboda. Med oblikovanjem snovi in umetnostjo oblikovanja samega sebe obstaja namreč posebna sorodnost; in "v delu vašega duha," je rekel sv. oče, "je Bog viden na poseben način prek čara in nostalgije po lepem. Brez dvoma obstaja med umetnikom in lepoto posebno razmerje in lahko rečemo, da je prav lepota Božja poklicanost vsakega umetnika. Če je ta sposoben uzre-
ti v številnih oblikah lepote žarek najvišje lepote, potem lahko postane umetnost prava pot do Boga..." Janez Pavel II. je tudi povedal, da "primerjava med lepoto umetniškega dela in trdoto lastnega srca
lahko vzbudi sicer zdrav nemir, ki pa samo še veča željo, da bi presegli povprečnost in začeli novo življenje, velikodušno odprto ljubezni do Boga in do bratov."
Slovesno mašo je v baziliki sv. Petra vodil predsednik vatikanskega Odbora za sveto leto kard. Roger Etchega-ray. Taje v homiliji lepo povedal: 'To vašejubilejno romanje naj omogoči vsem pripadnikom Cerkve, da bi prisluhnili vašemu bratskemu glasu, da bi tudi oni spoznali vaše najbogatejše skrivnosti; da bi prisluhnili vašemu navdihnjenemu glasu, ki naj jim posreduje vaše najplemenitejše misli; vašemu toplemu glasu, da bi proglasili največjega človeka v vesolju; vašemu zbranemu glasu, da bi zašepetali molitev, ki je globlja od vode ledenikov; vašemu glasu, ki postaja tišina, da bi zrli večni sneg Božjega kraljestva."
Se isti dan je bil popoldne v dvorani Pavla VI. mednarodni simpozij na temo Cerkev in umetnost na romanju Bogu naproti.
PRI ZALOZBI OGNJIŠČE
DROBNE ZGODBE ZA DUŠO
Tak je naslov knjige, ki je pred kratkim izšla pri založbi Ognjišče iz Kopra in jo je napisal urednik pri mesečniku Ognjišče, duhovnik Božo Rustja.
Knjiga je neko logično nadaljevanje treh dosedanjih uspešnic, ki jih je tudi izdalo Ognjišče, to so: Zgodbe za dušo in Zgodbe in prilike ter Profesor Ulipispirus in druge zgodbe. Vse knjige je uredil Božo Rustja in večino zgodbic v njih tudi on zbral, priredil ter tudi prevedel, več jih je tudi sam napisal.
Gre za knjige drobnih življenjskih zgodbic, ki so kratko in slogovno zelo jedrnato napisane, vsaka ima svojo srž in seveda tudi duhovno vsebino, morda misel; po domače bi temu rekli kar nauk ali življenjska resnica. Te zgodbice so zlasti primerne danes, ko človek po eni strani vedno manj bere in je po drugi strani nenehno in preveč bombardiran s strani t.i. elektronskih medijev.
Zgodbice v knjigi Drobne zgodbe za dušo so nazorne in slikovite, tako očarajo mlade
in stare, s svojo neposrednostjo pa nagovarjajo prav vsakogar. Lahko bi rekli, da so i primerne za naš čas, v katerem so vedno bolj vsiljivo pri-| šotni televizija s svojimi po-| dobami in drugi mediji, ki gra-j dijo na fotografijah in elektronskih podobah ter raznovrstni kričavosti. Vsaka zgodba ima na koncu tudi nekaj citatov, pregovorov ali pa odlomkov iz knjige vseh knjig -Svetega pisma, ki služijo člo-| veku, da razmisli tako o lastnem življenju in ravnanju kot tudi o svojem obnašanju.
Božo Rustja je poskrbel, da so zgodbice zelo kratke, slikovite in zgovorne, zgodbam pa je dodal take odlomke iz Sv. pisma ali drugih litarernih i del z duhovno tematiko, ki zgodbe samo še dopolnjujejo ! in jih tudi osmišljajo v kr-i ščanskem duhu.
Knjiga Drobne zgodbe za dušo je izšla v visoki nakladi ! 3200 izvodov, katerih polovica je že pošla, šteje pa 144 i strani in jo krasi več črnobe-lih in celostranskih barvnih fotrografij.
---------ZUT
30. KATEHETSKI TEDEN NA MIRENSKEM GRADU
Kot vedno v začetku februarja je tudi letos na Mirenskem Gradu potekal že 30. katehetski teden, tokrat posvečen pripravi veroučencev na zakrament sprave (svete spovedi). O tej zahtevni in hkrati za učence in odraščajoče življenjsko pomembni snovi so spregovorili dr. Vinko Potočnik, prof. Marija Strojin, dr. Stanko Gerjolj, dr. Marija Sraka in dr. Julka Nežič. Katehetski teden je bil od 14. do
18.	februarja letos ponovljen še v lazaristovskem Domu sv. Jožefa v Celju.
Kot že več let zapored je tudi letošnji katehetski teden na Gradu vodil Jože Pegan, sedaj stolni župnik v Kopru, s katerim je tesno sodeloval mag. Andrej Sedej, voditelj tajništva Slovenskega katehetskega sveta, sicer pa župnik v Izoli. Poleg dopoldanskih predavanj in popoldanskih delavnic je teden obsegal še dopolnilni program. V ponedeljek, 7. februarja, je na Mirenskem Gradu ob udeležbi katehetov, nekaterih domačinov in gostov potekalo slovesno bogoslužje, ki sta ga vodila koprski škof msgr. Metod Pirih in ljubljanski pomožni škof msgr. Lojze Uran. Slovesnost je bila posvečena 30-letnici katehetskega tedna na Mirenskem Gradu in 40-letnici Slovenskega katehetskega sveta. Posebej tehtna je bila pridiga škofa Piriha, v kateri je poudaril potrebo po
sprejemljivi katehezi za današnjega človeka. Sodobnemu Slovencu je zato potrebno v novem jeziku ter z novimi besedami in pojmi spregovoriti o krščanskem sporočilu. Somaševanje je polepšalo petje mešanega cerkvenega pevskega zbora iz Mirna, ki je bil za to priložnost o-krepljen z nekaterimi pevci iz soseščine.
Naj vsaj na kratko omenimo še dve kulturni pobudi v okviru 30. katehetskega tedna. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika 8. februarja je na Gradu potekala tradicionalna Prešernova proslava, namenjena udeležencem; ta je obsegala več točk: slavnostno predavanje pisatelja Alojza Rebule o odnosu med Prešernom in Slomškom, petje mešanega župnijskega zbora iz Šempetra in nastop dveh igralcev, članov Prešernovega gledališča iz Kranja. Gregor Čušin se je za to priložnost oblekel v Prešerna, Uroš Smolej pa v Slom-I ška; oba sta izmenično brala pesmi, prvi nastopajoči Slomškove, drugi pa Prešernove, predvsem na temo smrti, minljivosti in večnosti.
Udeleženci katehetskega | tedna pa so enega izmed po-i poldnevov izkoristili za to, da so poromali še prek meje, v bližnji Oglej, od koder se je krščanstvo v naše kraje širilo že v prvih stoletjih po Kristusu. ----------MV
GORIŠKI NADŠKOF DE ANTONI GOVORI O MISIJONIH
"AFRIKA POTREBUJE NAŠO POMOČ!"
"Cerkev v Afriki je mlada, prihodnost je pred njo!" je dejal goriški nadškof Dino De Antoni zbranim časnikarjem na goriški nadškofiji v sredo, 16. februarja, ko jim je spregovoril o svojem nedavnem dvajsetdnev-nem potovanju v Afriki, kjer je obiskal goriške misijonarje, ki tam delujejo v izjemno revnih razmerah.
"Čeprav sem sprva kolebal, ker je prišlo povabilo afriškega krajevnega škofa, naj pridem v Afriko pogledat, kako tam živijo in delajo, takoj po moji namestitvi v Gorici, sem vseeno odšel, saj poteka letos natanko trideset let, odkar ima goriška nadškofija na Slonokoščeni obali svoj misijon," je dejal nadškof De Antoni. Povedal je tudi, daje 25. januarja pred tridesetimi leti takratni goriški nadškof msgr. Cocolin v kraju Manikro na Slonokoščeni obali blagoslovil ambulanto za gobavce, katerih je še danes v tem predelu Afrike ogromno, pa čeprav gre za razmeroma lahko ozdravljivo bolezen.
"Po prihodu vAbidjan 19. januarja smo takoj odšli v Bouake, kjer je naš goriški misijon; že prvi vtis je bil pre-senetljiv, saj je tam Cerkev mlada, misijonarji pa delujejo v za nas nesprejemljivo težkih razmerah. Tako ima skoraj vsak misijonar tudi po devetdeset vasi v svojem misijonu in sami dobro veste, da je Afrika zelo mlada dežela,"je dejal msgr. De Antoni. Goriški nadpastir je šele v Afriki spoznal, kako potrebno je bilo, da je odšel tja in se na lastne oči prepričal o stanju, v katerem delujejo misijonarji.
"Presenetila sta me mladost in veselje krajevne Cerkve, veselje, kakršnega pri nas skorajda ni. Čeprav naši misijonarji delajo v zelo težkih razmerah, žanjejo velike uspehe pri pastoralnem delu. O-biskal sem Slonokoščeno o-balo in tudi Burkino Faso, kjer imajo izjemno dobro organizirano katehezo; katehisti so dobro pripravljeni, saj obiskujejo tri leta posebno šolo, pri kateri je soudeležena tudi njihova družina, njihove žene se hkrati tudi učijo pisati in brati. Še enkrat bi rad ponovil, da afriško Cerkev označujejo veliko veselje, mladost in velika zagnanost pri delu v večkrat prav nemogočih razmerah. Pri njih župnijska skupnost ne pomeni samo nedeljske maše, ampak nenehno pot k Bogu. Če vam lahko povem nekaj številk, potem naj vam navedem samo to, da sem bil v neki župniji, kjer imajo 400 otrok pri verouku in 380 katehume-nov, od teh je dvesto odraslih, v neki drugi župniji pa je tisoč
r
katehumenov. To je župnija našega misijonarja Michela Stevanata," je živo pripovedoval goriški nadškof.
Med svojim pripovedovanjem pa je msgr. De Antoni postal zamišljeno resen, ko je dejal: "Ljudje živijo v za nas nerazumljivi revščini in občutek sem imel, da nas Afrika naravnost prosi, daji oznanimo evangelij, da jim pomagamo. Med svojim bivanjem v Afriki sem se spomnil na sv. Frančiška Ksaverija, ki se je pred davnimi časi spraševal, kaj delajo študentje v Parizu, ko samo postopajo in zapravljajo čas, ko pa je po svetu še vedno toliko ljudi, ki so lačni evangelija in njegove Resnice... Afričani imajo velikansko spoštovanje do starejših ljudi, med njimi je velika solidarnost, občutek pripadnosti skupnosti in velik občutek za Božje," je dejal goriški nadškof, ki je spregovoril tudi
o	tem, kako goriška nadškofija pomaga graditi klavnico v nekem mestu, kako pomaga graditi znosnejše prostore za bolnike; navedel je še vrsto drugih pobud.
"Afrika potrebuje našo pomoč; med potovanjem sem jim tudi nekaj obljubil, pa naj gre za glasbilo, ki ga bodo uporabljali pri maši, ali bobne, s katerimi bodo igrali pri službi Božji v drugem kraju.
"Med svojim bivanjem v A-friki sem tudi blagoslovil majhno, a dostojno kapelo, kjer so doslej maševali v izredno revnih razmerah. Niti si ne predstavljate, kje so maševali!" se je zamislil nadškof.
"Seveda jim moramo nuditi potrebno pomoč, ki gre od pomoči pri zdravljenju pa vse do pomoči pri izkopavanju nekega vodnjaka, kjer so prišli pri izkopu do skale, skozi katero ne morejo," je prepričano dejal goriški nadškof in se po vrnitvi domov že povezal z ljudmi, ki bodo radi priskočili na pomoč.
"Če me vprašate, kaj jedo, vam povem, da imajo zelo slabo hrano. Afričani itak jedo samo enkrat na dan, a dajo vam vse, kar imajo sami. V Afriki je ogromno čudovitih, nasmejanih otrok..."
Potem se je msgr. De Antoni spomnil obiska gobavcev v kraju Manikro: "Pretres-, Ijivo je gledati te bolnike, ki jim skušajo naši misijonarji pomagati. Še bolj pretresljivo pa je videti od blizu bolnike, ki j so zboleli za boleznijo Buru-li, saj je to strašna bolezen, ki
ki vsako leto odhajajo namesto na počitnice v Afriko, kjer operirajo in zdravijo, še posebno dejavni so okulisti, ki i jih sicer v Afriki skorajda ni. Afrika nas potrebuje, Afričani potrebujejo našo pomoč jn mi smo jim jo dolžni dati. Še en utrinek s potovanja vam
I
povzroča razpadanje celih delov mišičnega tkiva na živem telesu. V kraju Kongoua-nou sem videl najbolj žalostnega otroka, kar sem jih kdajkoli videl v življenju: bila je deklica, ki je zbolela za bolez-i nijo Buruli. Revščina je povsod prisotna in zato vam pravim, da jim moramo poma-l gati, in to na vsak način in kjerkoli se to da. Našo pomoč moramo seveda dokumentirati, ker je tako prav do vse dobrodelnih ljudi, da nam bodo tudi v prihodnje zaupali. Zavzemal se bom, da bodo naši laiki odšli tudi v prihodnje i delat vAfriko po vzoru dose-i danjega dela. Naj tu omenim predvsem goriške zdravnike,
ponujam: prišel sem v vas, kjer v kapeli nimajo nobenega kipa Matere Božje. Meni pa so prebivalci Chioggie ob imenovanju za goriškega nadškofa podarili velik umetniški kip Fatimske Matere Božje, ki jim ga bom poslal. Vem, daje darilo skromno, a rad jim ga pošljem," je zaključil nadškof De Antoni.
Srečanju goriškega nad-j škofa s časnikarji je prisostvoval tudi vodja misijonarskega centra goriške nadškofije msgr. Giuseppe Baldas, s katerim sta po konferenci rada dajala vrsto podrobnejših po-I datkov o delovanju goriškega misijona v Afriki.
-----------JUP
SVETNIK TEDNA
1. MAREC
SILVESTER CUK
ALBIN, SKOF
Bretonski polotok (ali Bretanja) na severozahodu Francije je dobil ime po prebivalcih Bretoncih, ki so keltskega izvora in slovijo po globoko zakoreninjeni vernosti celo danes, ko je francoska družba zelo razkristjanjena. Ta pokrajina je rodila veliko svetniških ljudi. Eden prvih je sveti Albin, katerega spomin obhaja Cerkev danes. Na njegov spominski dan go-dujejo tisti, ki jim je ime Albin, Bine, Binček ali Albina, Binca. Pomen imena razlagajo z latinsko besedo "albinus" -bel, zato bi bil dobesedni prevod imena Albin Belko.
Pesnik Venancij Fortunat, ki je bil le malo mlajši od današnjega svetnika, je sestavil njegov prvi življenjepis. Imenuje ga "vredne korenine najvrednejši sad". Izšel je iz pozno-rimske krščanske rodovine, rastel pa je med germanskimi Franki, ki so pred kratkim prejeli krst. Rodil se je 1. 469 v mestu Vannes. Starši so bili bogati in ugledni, predvsem pa odlični kristjani, ki so tudi Albinu posredovali vero, ki je usmerjala njihovo življenje. Starši so bili še ohranjevalci prejšnjega, rimskega reda, Albin pa je pripadal že novemu rodu in je hotel biti v njem glasnik božjega reda. Zato je zapustil dom in odšel v samostansko samoto, kjer se je vzgajala tedanja krščanska elita.
Redovništvo v tedanjem času še ni imelo enotnih pravil, zato se je vsaka samostanska družba razvijala dokaj samostojno in se držala pobud preskušenih asketskih voditeljev. V samostanu, kjer je živel Albin, so se ravnali po zgledu svetega Martina iz Toursa (Tura). Meniška šola ni zatirala osebnih sposobnosti in tako je tudi Albin lahko razvil svoje izredne darove. Že zgodaj je bil vodilna osebnost svoje okolice in v meniškem življenju vsem v zgled. Zato so ga leta 504, ko mu je bilo petintrideset let, izvolili za opata v Tehilaku na jugu Bretonskega polotoka. Službo predstojnika je opravljal petindvajset let. Vzorno življenje menihov je bilo kakor svetla luč vernikom v bližnji in daljni okolici.
Leta 529 je bil na željo ljudstva izbran za škofa v mestu Angers. Šestdesetletni opat Albin je nerad zapustil samostansko zatišje. Ko pa je bil sredi sveta, je pokazal enako odločnost in junaštvo, s kakršnima je svojo voljo podrejal ljubezni do Kristusa kot menih. V tej težavni službi je ostal dvajset let. Bila so to leta Albinove neutrudne dejavnosti in neprestanih bojev. Predvsem se je posvetil oznanjevanju evangelija versko zanemarjenim množicam staroselcev in mlademu rodu Frankov, ki so se po nedavno sprejetem krstu šele uvajali v krščanske navade. Trudil se je, da olajša bedo siromakom, če treba tudi v spopadih z bogataši in mogočneži v tedanji družbi, ki so bili kristjani le po imenu, po mišljenju in navadah pa so ostali pogani. Njegov življenjepisec Venancij Fortunat ga primerja strogemu Janezu Krstniku in zatrjuje, da ni moč povedati, koliko je škof Albin prestal, ko je odstranjeval polovičarstvo in zanikrnost v verskem življenju. Posebna skrb škofa Albina je veljala urejanju dobrega družinskega reda; tu je preganjal poleg drugega ženitev med najbližjimi sorodniki. Dosegel je, da je pokrajinska sinoda škofov v Orleansu glede tega izdala odlok. Želel je, da bi škofje nastopali enotno, vendar vsi niso podpirali njegovih prizadevanj. Za glavno oporo pri delu so mu bili redovniki. Kljub vsem težavam in razočaranjem je vztrajal, ker mu je ljudstvo močno zaupalo in se rado zatekalo k njemu po pomoč.
Ko je dopolnil osemdeset let, so mu moči opešale in je 1. marca leta 550 ugasnil. Že šest let po smrti so nad njegovim grobom zgradili cerkev, kamor so prihajali številni romarji.
BESEDE MSGR. VVALTERJA KASPERjA
TRETJI VATIKANSKI CERKVENI ZBOR?
V	času, ko se vse pogostejša jubilejna slavja kot po tekočem traku vrstijo na trgu sv. Petra in skoraj vsak dan -posredno za vse ljudi sveta -po televizijskih ekranih,-so evropska sredstva javnega obveščanja prinesla vest, da je pred nekaj dnevi še en visok cerkveni dostojanstvenik o-menil možnost t.i. tretjega vatikanskega cerkvenega zbora.
O	tem je v pogovoru za nemški časopis v prejšnjih dneh spregovoril z jasnimi besedami nemški teolog VValter Ka-sper, nekdanji škof v Stuttgartu, sedanji tajnik papeževega odbora za promocijo edinosti kristjanov. "Zadnji koncil," je rekel msgr. Kasper, "še ni v
celoti uresničen; v Cerkvi ostajajo odprta še nekatera vprašanja, ki jim mora primerno uokviriti zbor škofov." Po mnenju nemškega prelata gre tu za kočljiva vprašanja, ki so se z močjo pojavila v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja; to so morala za-; koncev, spolna morala, vloga laikov in zlasti žensk v Cerkvi, pa tudi papežev primat in rimski "centralizem". Najspomni-mo, da so vprašanja, o kate-: rih je govoril vatikanski tajnik,
S popolnoma ista, kijihjevsvo-jem odmevnem nastopu na sinodi škofov za Evropo že omenil pred nekaj meseci milanski nadškof kard. C.M. Martini.
5
ČETRTEK
24. FEBRUARJA
2000
6
ČETRTEK 24. FEBRUARJA 2000
TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE V TRSTU IN GORICI
PRIČEVANJA SLOVENSKIH DIJAKOV
POETIČNI ZAPISI 1994-1999
KRATKI ČASI MARKA KRAVOSA
Na Znanstvenem liceju France Prešeren v Trstu in na Državnem izobraževalnem zavodu Primož Trubar-Simon Gregorčič v Gorici je v sredo, 16. t.m., potekalo tekmovanje zamejskih dijakov za Cankarjevo priznanje v znanju slovenskega jezika.
Tekmovanje za Cankarjevo nagrado je eno najbolj prestižnih tekmovanj v znanju, poznavanju in izražanju v slovenskem jeziku za osnovnošolce in srednješolce v Sloveniji ter za srednješolce in višješolce pri nas. Kot vsako leto so se tudi letos pri nas dijaki prijavili v večjem številu. Minula leta so slovenski dijaki iz naših šol na vseslovenskem tekmovanju prejeli več odličnih uvrstitev, saj so posegali celo po absolutnih prvih mestih, kar je dokaz več, kako se lahko dijaki tudi pri nas odlično naučijo slovenskega jezika in se v njem enakovredno kosajo z vrstniki matičnega naroda. Tekmovanje za Cankarjevo nagrado uživa velik ugled, dijakom pa daje možnost, da preverijo svoje znanje in tudi svoje sposobnosti, saj pri tekmovanju ne
PREJELI SMO
PRIPOMBA IN POJASNILO
V	poročilu z naslovom Zapis o štirih letih pariških srečanj (27.1.) Ivan Žerjal pravi: “kritičnost je sevala tudi iz Capudrovih besed glede dejavnosti Borisa Pahorja, ki je po njegovem mnenju v svojih nastopih preveč izpostavljal tržaško problematiko. Tako naj bi v Francozih ustvarjal vtis, da je celotni slovenski narod manjšina v državi, kjer se govori jezik »večinskega naroda«. No, kar se tega tiče, se ni razumelo, ali je ugledni gost rekel to za šalo ali zares in si lahko vsakdo misli svoje..."
Za šalo ali zares, gre za vtise osrednjega Slovenca, kateremu je zav-zetejši pogovor o primorski usodi pretirano početje. Resnica pa je ta, da so se v veliki večini poročevalci francoskih listov in radia zanimali za fašistično dobo, ker je bilo to zanje odkritje. Tako se je zgodilo ob izidu prevoda Nekropole, kjer sta dve strani posvečeni fašizmu, tako ob izidu Spopada s pomladjo, romanu, v katerem je o fašistični dobi govorna treh straneh. V škodo samim tekstom se je pogovor z avtorjem razvijal prav ob zgodovinskem obdobju med prvo in drugo svetovno vojsko. Kar je bilo potem normalno ob izidu prevoda Vile ob jezeru in Postanka na Ponte Vec-chiu, zbirke novel, kjer je četvero novel s fašistično tematiko in o katerih je kritik Michel Polac sodil, da bodo ob njih Francozi spoznali, kakšen je bil Mussolinijev režim. Vsi sogovorniki pa so dobro vedeli, da sem Tržačan, da govorimo o mestu Sveva in Sabe, ki je med prvo in drugo svetovno vojsko bilo v Italiji, kot je tudi zdaj.
V	zvezi z notico o izidu prevoda novel (Novi glas 10.2.) naj povem, da se prejšnji mesec nisem pogovarjal s predstavnikom radia, ampak z voditeljem televizijske oddaje Metro-polis, na programu ob sobotah na petem Kanalu francoske televizije (Ar-te), ki posreduje svoje prikaze na izbiro: v francoščini ali nemščini.
Ker se je marsikdo zanimal za francoski prevod novel, sporočam, da bo Tržaška knjigama poskrbela za nabavo knjige; vsekakor za morebitne interesente navajam poglavitne podatke: Boris Pahor, Arret sur le Ponte Vecchio, Editions Des Syrtes, 74, rue de Sevres, 75007 Pariš, 120 Fr.
BORIS PAHOR
gre samo za golo naštevanje podatkov ali za naštevanje slovničnih pravil, ampak se pokaže, kako je posameznik dojel neko snov, kako jo zna sam osvojiti in jo tudi interpretirati. Z veseljem ugotavljamo, da so naši dijaki po zaslugi skrbnih mentorjev vešči slovenskega jezika in tudi slovenskega slovstva.
Zamejski del tekmovanja je kot vsako leto priredilo Slavistično društvo Trst - Gorica - Videm, nanj pa se je prijavilo 80 dijakov nižjih in višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice.
Tema letošnjega tekmovanja je pesniško delo Franceta Prešerna. Prostovoljne priprave nanj so se začele že pred več meseci, med katerimi so dijaki pod vodstvom svojih mentorjev sistematično predelali razpisano snov. Nižješolci in dijaki prvih razredov višjih srednjih šol so se med pripravami poglabljali v Prešernove balade, višješolci iz drugih in tretjih razredov v gazele, dijaki četrtih in petih razredov višjih šol pa v sonete. Za dijake poklicnih zavodov je bila za leto-
jšnje tekmovanje predvidena poglobitev v romance, a se s slovenskih po-j klicnih zavodov v Italiji ni prijavil noben dijak.
Udeleženci letošnjega tekmovanja so morali najprej izpolniti test, za kar so imeli na rapolago 60 minut časa. Nato so se lotili pisnih nalog, pri i tem pa so imeli na razpolagodve uri. Ko smo jih obiskali med reševanjem testnih nalog, smo videli zbranost, predvsem pa nevsakdanjo vedrino in zavzetost. Lepo je bilo tudi to, da so njihovi mentorji imeli malo dela s kontrolo discipline, saj so se dijaki zavedali, da ne gre za šolsko nalogo, temveč za preverjanje njihovega znanja, pri čemer je več kot nedostojno barantati.
Rezultati tekmovanja za Cankarjevo priznanje bodo znani 4. marca; tekmovalci, ki bodo na deželni ravni pokazali največ znanja, pa se bodo | ravno tako marca udeležili vseslovenskega tekmovanja v znanju slovenskega jezika v Ljubljani.
RAZSTAVA DEKLETA IN SOLA
ŽENSKO IZOBRAŽEVANJE SKOZI STOLETJA
IVAN ŽERJAL
Do 2. marca je v prostorih Kulturnega doma v Trstu na ogled razstava Dekleta in šola, ki sta jo pripravila Zgodovinski arhiv na Ptuju in Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Razstava Dekleta in šola, ki so jo odprli
10.	t.m., je sestavni del istoimenskega projekta ptujskega Zgodovinskega arhiva, njena avtorica je Tjaša Mrgole Jukič, ki je tudi pripravila spremno besedilo, ob priložnosti tržaške postavitve pa je Dragica Ule Maver pripravila tudi krajši pregled zgodovine šolanja deklet na Tržaškem, besedilo zanj je napisal tržaški zgodovinar Aleksej Kalc.
Obiskovalec razstave se najprej seznani s šolskim ustrojem v antiki, in sicer v stari Grčiji in Rimu, kjer je bilo šolanje obvezno tako za dečke kot za deklice. Po 12. letu so dečki lahko nadaljevali šolanje, deklice pa so se lahko dodatno izobraževale le doma s pomočjo zasebnega učitelja. Kljub izčrpni izobrazbi pa v starem Rimu ženske niso opravljale učiteljskega poklica. V srednjem veku so se dekleta dolgo časa lahko izobraževala le v samostanih, veliko pa jih je prejemalo izobrazbo tudi doma. Kasneje se cerkvenim in samostanskim pridružijo tudi mestne javne šole, kijih obiskujejo tudi dekleta, velik zagon izobraževanja pozna protestantsko obdobje, kar se nadaljuje tudi v ob-
Kratki časi - Trst iz žabje perspektive je naslov knjige tržaškega pesnika in kulturnika Marka Kravosa; ta je izšla pri Knjižni zadrugi v Ljubljani konec lanskega leta. V knjigo je Marko Kravos uvrstil niz svojih poetičnih zapisov, ki so nastajali od leta 1994 do lanskega leta.
Težko bi rekli, za kakšno knjigo gre, saj Kravosovih zapisov, zgodbic in samosvojih spominskih črtic ne moremo kar tako surovo literarnozgodovinsko uokviriti in jim tako odvzeti ves tisti čar, ki je sicer značilen za i/se Kravosovo pisanje. Tako za poezijo kot za pravljice Marka Kravosa je namreč značilen pristen in rahločuten humor in rahla, gotovo ne groba ironija do samega sebe in sveta, v katerem živi. Najbrž je temu krivo ali pa zaslužno to, da se v Kravosovih žilah pretakata tako vipavska prešerna burja kot tudi Jadransko morje, ob katerem je preživljal otroštvo pri Sv. Ivanu v Trstu, kamor je prišla živet takoj po vojni njegova družina; rodil se je bil namreč v konfinaciji v mestecu Montecalvo Ir-pino na globokem italijanskem jugu. In Marko Kravos nam v Kratkih časih ponuja v kratkočasno branje svoje zapise iz žabje perspektive, v katerih se kot otrok spominja časov, ki jih ni več, a so še kako bili in jih še danes v zamejstvu čutimo pri vsakodnevnem dogajanju.
Dejansko Kravos v knjigi Kratki časi na duhovit in sebi lasten način opisuje svoje otroštvo in svet, ki ga je kot otrok v Trstu in okolici doživljal, pa naj je šlo za svoje doživljanje
dobju protireformacije. 18. stoletje je zelo pomemben mejnik z uvedbo, leta 1774, obveznega šolanja v deželah Avstrije, in tako tudi na Slovenskem. V šole so zahajala tudi dekleta, ki pa so se izobraževala pretežno v takih predmetih, ki so služili | za delovne potrebe zaradi naraščajoče industrializacije. V 19. stoletju | pridobijo tudi ženske pravico do o-pravljanja učiteljskega poklica, vendar z 20-odstotno nižjo plačo. Sicer I so učni načrti za dekliške šole predvidevali zlasti predmete, povezane z ročnimi deli, vstop na univerzo -' še prej pa na gimnazijo - pa je bil ženskam dolgo časa zabranjen. Do leta 1918 je univerzitetni študij dokončalo dvanajst Slovenk. Od takrat naprej je število žensk na univerzi naraščalo, v zadnjih letih pa predstavljajo solidno večino.
Podobno so se stvari razvijale na ; Tržaškem, čeprav so tu učiteljice sestavljale več kot polovico celotnega učiteljskega kadra. Svoj poklic pa so i čutile tudi kot poslanstvo ohranjanja in utrjevanja slovenstva na ogroženem ozemlju. Zaradi fašističnega raznarodovanja je veliko slovenskih ! učiteljic izgubilo službo, nekaj jih je bilo premeščenih v notranjost Italije, veliko pa se jih je vrnilo oziroma emi-griralo v osrednjo Slovenijo. V fašističnem obdobju so sicer delovali ilegalni slovenski tečaji, šolstvo pa se je začelo obujati že med drugo sve-
FOTO KROMA
tovno vojno, in to tako s partizanske kot z domobranske strani. Po drugi svetovni vojni se slovensko šolstvo na Tržaškem obnovi in nadgradi in vedno več mladih se odloča za nadaljevanje študija. V tem času pride tudi do utrditve ženske vloge pri pedagoškem poklicu in vzgojno-izobra-1 ževalnem procesu manjšinske skupnosti, podobno pa se zgodi tudi na drugih področjih, npr. v gospodarstvu, zdravstvu, politiki, časnikarstvu, kulturi, znanosti in umetnosti.
Razstava Dekleta in šola ni obse-i žna, v bistvu gre le za nekaj vrst panojev. Kljub temu je bogata tako s i slikovnim kot s fotografskim gradivom, pri tem pa je treba še omeniti konkretne upodobitve okolja in vzdušja v razredu, forumu, samostanu ! ali na domu (povsod tam namreč,
I kjer so se dekleta izobraževala). Razstavljeno je tudi manjše število starih šolskih potrebščin in pripomoč-( kov. Gre torej za zgoščen, a zanimiv prikaz zgodovine odnosa med de-| kleti in šolo skozi stoletja, prikaz, ki je vsekakor vreden ogleda.
Stalinove smrti, ko mu je bilo deset let, ali pa za doživljanje počitnic v Plačah na Vipavskem, kamor je hodil čez poletje. Na duhovit način o-pisuje svoj otroški svet zato, ker opisuje življenje skozi otroške oči in pri tem nič ne ponareja, saj otroci ne znajo ponarejati dejstev in dogodkov, ampak jih samo po svoje doživljajo, vanje vnašajo "neresne" elemente, ki jih delajo znosnejše in gotovo veliko lepše, kot bi sicer bili. Na lasten način pa Marko Kravos v Kratkih časih piše zato, ker je pesnik in se vidi, da ima živ in ploden odnos do vsake zapisane besede, zato, ker je radoživ in ironičen najprej do sebe in šele nato do sveta okrog sebe, je pronicljiv v svojih navidez enostavnih stavkih in mestoma prav raz-orožujočih otroških vprašanjih. V Marku Kravosu je otrok, ki se je igral i pri Sv. Ivanu v Trstu, ostal za vedno živ, še danes ga je ogromno ostalo in je morda prav ta sanjavi fantič, ki je imel rad knjige, tisti, ki v bradatem Marku Kravosu, ki tako resno danes deluje, piše pesmice in predvsem pa pravljice za otroke.
Kratki časi so lepi zapisi pesnika-otroka-opazovalca, ki sicer res piše iz otroške perspektive, a mu je to samo za povod, da prav s tega stališča lahko pove prenekatero resnico o našem življenju in delu, o naših brezplodnih delitvah na te in one in še
o	čem. Predvsem pa so to zapisi, črtice, flash back skice, ali kakor jih že hočete imenovati, ki so že zaradi svojega nevsakdanjega sloga izredno lepi, prisrčni in vsi v sebi nosijo poanto, ki bi jo lahko strnili na neko stanje, ki je nekje med nostalgijo, ironijo, melanholijo, žalostjo in veseljem hkrati, ki bi ji lahko rekli kar lepo življenje. Naše življenje.
Res je, da vsakemu ni dano, da v zrelih letih še goji otroka v sebi, da v zrelih letih lahko še zaigra igrico s fantičem, kar je nekoč bil, a Marku Kravosu to uspe. Zapise odlikuje že prej omenjen lep in izboren, a ne u-padljiv jezik in pa velika mera poezije pri doživljanju življenja in sveta okrog samega sebe in seveda tudi pri pisanju. Zapisi so kratki, skorajda skice, malce daljši od pesmi, kot rosa na travi ali pa večerni dih hladne tramontane, ki napoveduje konec dneva. Kot se zdi navidez neverjetno, lahko zapišemo, da se pri Kra-\ vosovih zapisih nehote vsiljuje bralcu brezčasnost otrokovih dogodkov in otroškega sveta, dejansko brez-j časnost doživljanja, ki je lastno samo pesnikom in seveda otrokom. Marko Kravos je še oboje: v sebi nosi še o-troka, kise imenitno pogovarja s pesnikom. Kot je v zapisu ob koncu knjige zatrdil Pavel Fonda, je to tudi najlepše, kar človeku lahko v življe-
•	nju uspe; če se namreč kdo hoče razviti v odraslo in polno osebnost, mora v sebi vedno prisluhniti otroku. Prav to imenitno uspeva Marku Kravosu v Kratkih časih.
JURIJ PALJK
FILOZOF
GIORDANO
BRUNO
Prejšnje dni se"jfe"zlf^fi italijlfcski kulturni svet spominjal ^OO-letnice smrti filozofa Giordana Bruna (1548-1600), ko so ga po nalogu inkvizicije v Rimu sežgali na grmadi (na znanem trgu Čampo de' Fiori). Komentarji in članki, tako v italijanskem kot tudi v evropskem časopisju, so se predvsem zaustavili ob polemikah - ki še trajajo - v zvezi z inkvizicijskim sodiščem.
Kdo je bil Giordano Bruno? To je znana osebnost iz dobe renesanse oz. protireformacije, in to zlasti na filozofskem področju. Rojen v Noli v Kalabriji, je že mlad vstopil v dominikanski red, ki ga je potem zaradi svojih načelnih stališč zapustil. Pot ga je vodila daleč po Evropi, med drugim v Francijo in Anglijo. Ko je kasneje prišel v Benetke kot gost plemiča Moceniga, ga je prav ta prijavil inkviziciji, ki gaje nato po daljšem procesu obsodila na smrt.
G. Bruno je veliko pisal, zlasti znane so npr. njegove knjige De finfini-to, universo e mondi, De la causa, principio e uno, De monade, Degli eroici furori itd. V teh letih se italijanski renesančni filozof jasno opredeli za monizem, to je nauk, da sta duh in materija eno in isto in panteizem (vse je božanstvo). Nemogoče bi bilo tu na dolgo obravnavati te teme, ki seveda karakterizirajo Brunovo misel. Pri tem zagovarja neskončnost vesolja in svetov, nauk o duši sveta s platonskim prizvokom, zanika osebnega Boga in krščanske pojme o Bogu in duši oz. večnem življenju. Iz tega torej jasno izhaja, da je Brunov nauk odločno v neskladju s katoliškim oz. krščanskim naukom nasploh.
Glavne obtožbe inkvizije so torej izvirale iz prej omenjenih tez. Za razliko od ostalih dveh vidnih predstavnikov italijansekega naturalizma (kot sta bila Bernardin Telezij in Tomaž Cam-panella) je samo Bruno tako radikalno začrtal svoj filozofski nauk in se dejansko in zavestno postavil izven Cerkve. Seveda to še ni opravičljiv razlog, da je potem prišlo do skrajne kazni na grmadi. Ne bomo se tudi tu spuščali v zapletena vprašanja inkvizicije same, ki jo je seveda treba uokviriti v svoj čas. Danes gotovo obsojamo in zavračamo podobne obsodbe, kar dela tudi Cerkev sama. Nemogoče pa bi bilo za Cerkev Bruna rehabilitirati, saj je njegov nauk sam temu ovira. Zavračati moramo metode inkvizicije, ne moremo pa mimo idej.
Ni tudi primerjave med astronomom Galilejem in Brunom. Sam papež Janez Pavel II. je že v začetku svojega pontifikata napovedal revizijo procesa oz. obsodbe proti toskanskemu fiziku in mislecu. Res pa je, da Galileo Galilei ni iznašal za katoliško vero nesprejemljivih naukov. Njegov "greh" je bil takrat (med 16. in 17. stol.) le ta, da je branil in zagovarjal novo astronomsko Kopernikovo teorijo o heliocentizmu.
Naj še spomnimo, da je na istem rimskem trgu pet let pred Brunom umrl na grmadi tudi Slovenec Peter Kupljenik, protestantski pridigar, ki je imel zelo razgibano odisejo od domače slovenske zemlje mimo zaporov in razprav v Italiji do Rima. Sam je bil tudi več časa zaprt z obema prej omenjenima filozofoma, Brunom in Campanello.
Zgodovina lahko najbolje oceni osebnost in delo italijanskega filozofa in njegovo nesrečno življenjsko usodo.
ANDREJ BRATUŽ
GRAD DOBROVO / OB 91. MUSIČEVEM ROJSTNEM DNEVU
ČAR GRAJSKIH ZAKLADOV
«R
MLADIKA ZA LETO 2000
Izšlaje prva številka revije Mladika v letu 2000. Po besedah urednikov prihaja z zamudo zaradi upravnih težav, ki sojih imeli s preoblikovanjem društva.
Prvo stran platnic krasita fotografiji z letošnje Prešernove proslave v Kulturnem domu vTrstu in na 9. Slovenija partyju. Uvodnik z naslovom Polnost življenja je napisal dolgoletni slovenski kaplan v Rojanu msgr. Stanko Zorko, ki se v članku zavzema za ohranitev in obrambo življenja od spočetja dalje. Sklicujoč se na božjo zapoved "ne ubijaj!", msgr. Zorko zaključuje uvodnik z ugotovitvijo, daje "vsaj veren človek v vesti dolžan, da upošteva to prepoved in da ima po božjem naročilu spoštovanje do življenja od njegovega začetka v materinem telesu do popolnega razvoja in tudi v starosti".
V nadaljevanju je objavljena novela Ladislava ČrnilogarjaStarec/n golob, Mladika pa je v tej številki začela objavljati prvo nadaljevanje drugega dela spominov inž. Petra Merkuja na starše (prvi del je pred časom izhajal v reviji Zaliv). Mladika objavlja v celoti nagovor predsednika republike Slovenije Milana Kučana ob izročitvi odlikovanj Maistrovim borcem in slovenskim rodoljubom-zavezniškim padalcem 22. decembra lani. Mitja Petaros je prispeval članek o numizmatiki, Martin Jevnikar pa spominski zapis o tržaškem rojaku, kulturnem delavcu Vladislavu Kralju, ki je od leta 1951 naprej živel v ZDA, kjer je deloval med tamkajšnjimi Slovenci in skupaj z ženo tudi urejeval tedensko slovensko radijsko uro. Objavljen je spominski zapis o s. Lidiji Mariji Krek, ki je živela med slovenskimi begunci in izseljenjci. V tej številki je tudi več likovnih in literarnih ocen izpod peresa Jelke Daneu Cvelbar, Neve Zaghet, Magde Jevnikar in drugih. Poleg običajnih rubrik si bralec lahko prebere novice Knjižnice Dušana Černeta. Mladika objavlja tudi več pesmi Neže Maurer in Josipa Jakova Planiniča.
Skupaj z Mladiko je izšla mladinska priloga Rast, ki precej prostora posveča letošnjemu Slovenija party-ju. Tako je objavljen pozdravni nagovor predsednika Slovenskega kulturnega kluba Roka Oppelta, zatem krajše poročilo in ugotovitve organizatorjev. Najdemo pa seveda tudi druge prispevke, npr. o delovanju SKK-a in MOSP-a (Andrej Maver), o zatonu evropskega kolonializma na Vzhodu (Erika Hrovatin), oceno o knjigi o indijanskih poglavarjih (Jadranka Cer-gol) in oceno filmov, ki so jih vrteli skozi tokratno zimo (Breda Susič).
■■ --------- IŽ
V Viteški dvorani gradu na Dobrovem v Goriških Brdih so v petek, 18. februarja, s prisrčno slovesnostjo predstavili obnovljeno zbirko grafik (vseh je 134) briškega rojaka Zorana Mušiča, svetovno znanega grafika in slikarja, ter preurejeno prvo nadstropje, v katerem sta na ogled kulturno-zgo-dovinska muzejska zbirka iz 19. stoletja in stalna razstava z naslovom Grajska zbirka - poskus rekonstrukcije. Gre pretežno za zapuščino bogate zbirke, ki jo je med leti 1838 do 1927 oblikoval tedanji lastnik gradu na Dobrovem, grof Silverio Baguer.
Zbirka grafik je zdaj v drugem nadstropju gradu in je urejena po sodobnih muzejskih pravilih. Vse grafike so na novo uokvirili in vsako posebej zaščitili s posebnim steklom, tako da so zavarovane pred propadanjem. O u-metniku Zoranu Mušiču, ki je 12. februarja letos praznoval svoj 91. rojstni dan, je govoril likovni kritik Zoran Kržišnik. Dejal je, da je za Mušiča, ki ga je označil za mediteranskega Slovenca in svetovljana, vir navdiha vselej tisto, kar je konkretno videno in doživeto. Umetnik je eden največjih v sodobnem likovnem ustvarjanju, "ki vidi v črtah in sanja v barvah".
O novosti v obeh zbirkah je govorila ravnateljica Goriškega muzeja Slavica Plahuta, briški župan Franc Mužič pa je v pozdravu udeležencem slovesnosti, ki so prišli iz Brd, širšega območja Nove Gorice in tudi iz zamejstva, pojasnil kulturno, protokolarno in tudi gospodarsko vlogo gradu na Dobrovem. Novosti pri razporeditvi zbirk in druge posege v zgradbi (nedavna obnova grajske strehe) sta financirala občina Brda in ministrstvo za kulturo. Preureditvena dela je vodil prizadevni kustos briških muzejskih zbirk Herko Saksida, slovesnosti v petek pa se je udeležil tudi Lju-ban Mušič, Zoranov brat. --------------M.
Z LIKOVNIH SREČANJ V VIPAVSKEM KRIŽU
Od leta 1988 se je v Vipavskem Križu zvrstilo 10 mednarodnih likovnih srečanj. Vsakokrat je skupino (praviloma polovico domačih, polovico tujih umetnikov) izbral likovni kritik, ki je pozneje postavil razstavo in predstavil umetnike v katalogu. V skupini je sodeloval tudi fotograf. Doslej je sodelovalo 82 umetnikov, od tega 37 tujih; petje bilo pripadnikov slovenskih skupnosti v zamejstvu in po svetu. Večina je bilo slikarjev, a sodelovalo je tudi 8 fotografov, 5 kiparjev in 1 arhitekt. Dne 12. februarja so bile v dvorani krajevne skupnosti v Vipavskem Križu odprte štiri razstave: Mednarodna likovna zbirka Vipavski Križ (izbor del), Danilo Jejčič (fotografije), Primož Brecelj (fotografije) in Sašo Kompare (steklo).
POGOVOR / PRIMOŽ HVALA
ZA KULTURNI DVIG PRIMORSKE
DANIJEL DEVETAK
Širše območje Primorske bo s prihodnjim šolskim letom bogatejše, saj bo stekel prvi letnik Zasebne umetniške in splošne gimnazije Alojz Gradnik Gorica. Gre za ambiciozen projekt, ki seje rodil na Goriškem -tostran in onstran meje - in ima visoke cilje: kulturno revitalizacijo enotnega primorskega prostora, dvig humanistične ravni prostora in s tem-kvalitete življenja, omogočanje novih oblik izobraževanja za umetniško nadarjene otroke, preseganje centralizacije znanstvenega in umetniškega potenciala v velikih centrih. Šola je bila zamišljena kot konkurentno dopolnilo državni šolski mreži, namenjena zlasti mladim Slovencem iz severnoprimorske regije, s Krasa, iz goriške in videmske pokrajine. Ker poteka v tem času rok za vpis v to šolo, smo postavili nekaj vprašanj ravnatelju v ustanovitvi šole prof. Primožu Hvali.
V temelju vaše ustanove je razvijanje humanističnih, socialnih in človekoljubnih vrednot. Zakaj ste se odločili za tako usmeritev?
Že iz imena gimnazije je razvidno, da sama šola teži k razvijanju humanih, socialnih, človekoljubnih, svetovnonazorsko nevtralnih vrednot, ki predstavljajo temelj civilne družbe in prispevajo k oblikovanju poštenega, samostojnega, kritičnega, domoljubnega, k strpnosti usmerjenega človeka, ki želi doprinesti tako h kulturnemu kot znanstvenemu napredku družbe. Šola želi doprinesti k razvoju umetniških in humanističnih idealov mladega človeka, ki naj bi mu pomagali v strokovni uveljavitvi in življenju samem. V tem pogledu imajo pomembno vlogo profesorji, ki naj bi predstavljali most, zgled, spodbudo pri oblikovanju učenčeve samopodobe. Na drugi strani želimo dati besedo vsebini, temeljiti strokovnosti in znanosti sami, naj skozi šolske predmete spregovori, oblikuje zavest in doživljajskost dijakov ter jih navduši za ustvarjalno pot samostojne ustvarjalnosti reševanja problemov.
V vašem predmetniku so tudi t.i. nadstandardni predmeti. Kaj lahko poveste o tem?
Nadstandardni predmeti kot taki so neobvezni, zato tudi ne nosijo šolske ocene. Njihova naloga je dopolnjevati znanje in sposobnosti znotraj programskega področja glasbe, likovne umetnosti in splošne smeri. Cilj nadstandardnih predmetov je razvijanje samostojnosti dijakov, usmerjanje v prepoznavanje lastnih interesov ter nudenje priložnosti nastopanja oz. izražanja na različnih ravneh. Dijakom dajejo možnost, da bolje spoznajo sebe, si poskušajo odgovarjati na vprašanja, s katerimi se soočajo v času odraščanja. Osnovni namen teh predmetov je izgrajevanje pozitivne samopodobe in veselja do življenja.
Kdo sestavlja profesorski kader?
Profesorski kader je zelo pester v različnih pogledih. Sestavljajo ga mlajši in starejši profesorji s skupno odliko visoke strokovnosti, pedagoške usposobljenosti in čuta do vodenja in spremljanja učenca. Posebnost profesorskega zbora se bo izrazila v individualnem in humanem pristopu do dijaka. Takšna organizacija šole omogoča pristop profesorja do dijaka tudi v smislu mentorja in svetovalca.
Javne listine oz. spričevala bodo priznana v Sloveniji in Italiji. Kako ste to dosegli in v čem je pomen tega?
Gimnazija bo izvajala javnoveljav-ni gimnazijski program splošne smeri, umetniški program glasbene smeri (modul A: glasbeni stavek, modul B: instrumentalist ali solopevec) in likov-
ne smeri. Program se ravna po vsebinah, ki jih predpisuje Slovenija. Na tej osnovi so lahko izdane javne listine in spričevala, kot veljajo za ostale državne šole v Sloveniji. Kar se tiče programske usmeritve dijakov iz zamejstva, pa je nekoliko drugače. Medtem ko bodo dijaki iz matice obiskovali na naši gimnaziji celoten program (gre za t.i. redne dijake), smo predvideli za dijake iz zamejstva delen ali strokoven program, ki je osnovan na t.i. izrednem statusu dijakov. To pomeni, da bodo morali zamejci obiskovati slovensko (izjemoma tudi italijansko) šolo pete zahtevnostne stopnje v domačem zamejskem prostoru, medtem ko bodo v okviru naše gimnazije poslušali le strokovne predmete znotraj glasbene usmeritve. Ti dijaki bodo ob koncu šolanja prejeli dvojno spričevalo: spričevalo matične šole in spričevalo strokovnega glasbenega programa naše šole, ki jim bo odprl vrata slovenskih in tujih univerz, javnih in zasebnih ustanov.
Katere so smeri gimnazije in kako je z roki za vpis?
Zasebna umetniška in splošna gimnazija Alojz Gradnik Gorica ponuja splošno in umetniško smer (glasbeno in likovno). Dijakom iz zamejstva lahko nudimo za sedaj le strokovni del glasbene gimnazije. Vpis je pogojen z opravitvijo predhodnega uspešnega preizkusa nadarjenosti. V ta namen organizira gimnazija delavnice oz. pripravnice, na katerih potencialni dijaki spoznajo zahtevane spretnosti in sposobnosti, ki se preverjajo j pri preizkusu nadarjenosti. Pripravnice za glasbeno in likovno smer so potekale v tem tednu v Novi Gorici. Preizkus nadarjenosti bo za glasbeno smer potekal 10. in 11. marca od 9. do 13. ure v glasbeni šoli v Novi Gorici (Cankarjeva 8), za likovno smer pa 9. marca v prostorih OŠ Fran Erjavec v Novi Gorici. Pristop k likovnemu in glasbenemu preizkusu je mogoč samo na osnovi pravočasne prijave do 6. marca (na naslov Zasebna umetniška in splošna gimanzija Alojz Gradnik Gorica, PR 38, 5000 Nova Gorica) z izpolnitvijo obrazca DZS 1,20, ki ga kandidati lahko kupijo v knjigarnah in papirnicah v Sloveniji.
Kaj pričakujete od mladega človeka, ki bi želel študirati pri vas?
Od naših dijakov pričakujemo visok osnovnošolski uspeh, umetniške vrline za gojence na umetniških smereh, vedoželjnost, učno aktivnost, vestnost, veliko veselja in radoživosti.
Kam se lahko mladi obrnejo za podrobnejše informacije?
Za vse podrobnejše informacije, pojasnila za vpis, študij kot ostale oblike sodelovanja vas vabimo, da nas pokličete po telefonu (00386 65 81885, 00386 65 21907, 00386 65 133910) ali se oglasite v tajništvu gimnazije vsak dan od 12. do 14. ure od ponedeljka do petka, v najetih prostorih osnovne šole Fran Erjavec, Kidričeva 36, Nova Gorica.
7
ČETRTEK
24. FEBRUARIA
2000
8
ČETRTEK 24. FEBRUARJA 2000
MALA IN SREDNJA PODJETJA
OB TRŽAŠKEM OBISKU ITALIJANSKEGA PREDSEDNIKA
PROJEKT SME STRATEGV HAIDER. CIAMPI IN NEDOSLEDNOST
Konzorcij štirih podjetij, ki ga vodi podjetje Seed s.p.a. iz Trsta, je pripravil projekt Phare CBC Slovenija/Italija SME Strategy. Cilj projekta je sistematično pospeševanje čezmejnega sodelovanja med malimi in srednjimi podjetji in ustanovami iz Slovenije in Italije (točneje iz Furlanije-Julij-ske krajine in Veneta) ter definicija skupne strategije razvoja.
Mala in srednja podjetja so namreč danes gonilna sila v državah Evropske zveze. V predvidevanju širitve EZ na države Srednje in Vzhodne Evrope pa bo potrebno prenesti pridobljene izkušnje tudi v tiste države, ki bodo kot prve vključene v zvezo. Pomembno vlogo bodo zato odigrale predvsem države članice, ki mejijo s kandidati za vstop v zvezo. V prvi vrsti je to Italija, točneje dežela F-Jk. Raven stikov med deželo in Slovenijo je sicer dobra, vendar je opaziti na ekonomskem področju še velike razlike. Medsebojno spoznava-
nje in izmenjava izkušenj pa lahko pripomoreta k odstra-| njevanju teh razlik in k skup-j ni rasti. Projekt bo analiziral tudi vse trenutne scenarje s i posebnim poudarkom nat.i. "novo ekonomijo" in nazače-! tek programov Interreg III.
Projekt SME Strategy je, kot že rečeno, pripravil konzorcij štirih podjetij. Vodja konzorcija je podjetje Seed j s.p.a. iz Trsta. Seed že vrsto let deluje na slovenskem o-zemlju, kjer je izvedlo več projektov na področju male-| ga gospodarstva v sklopu 1 programov Phare in Unido. Drugi partnerji projekta pa so podjetje Informest iz Gorice j (Center za informiranje in dokumentacijo malih in srednjih podjetij), podjetje Slove-neta iz Sežane (specializirano na področju podpore male-| mu gospodarstvu) in inštitut London School of Econo-; mics iz Londona, vodilni evropski center za razvoj strategij na področju malih in srednjih podjetij.
"BALADA NAŠIH DNI"
IZŠLA JE PREPOTREBNA DVOJEZIČNA ZBIRKA GRUDNOVIH PESMI
* V
Devinsko-nabrežinska občinska uprava si je ob 50-let-nici smrti nabrežinskega rojaka in pesnika Iga Grudna zamislila izdajo dvojezične zbirke njegovih poezij. Letos se je ta zamisel uresničila, saj je na pobudo devinsko-na-brežinske občine Kulturni dom iz Gorice prek Kulturne zadruge Maja izdal dvojezično zbirko z naslovom Balada naših dni, ki vsebuje 40 izbranih Grudnovih pesmi v izvirniku in prevodu oz. predelavi, za katero je poskrbel prof. Giorgio Depangher ob sodelovanju in strokovni pomoči prof. Vere Tuta Ban. Kot je bilo rečeno na predstavitvi v petek, 18. t.m., v Grudnovi rojstni hiši v Nabrežini, je izšla knjiga bogastvo za vse. Poezija Iga Grudna je tako dosegljiva tudi italijanskim bralcem, hkrati pa je prepotrebna tudi za Slovence, pri katerih je zadnja Grudnova knjiga izšla v 60. (v Sloveniji) oz. 80. letih (v zamejstvu).
Petkove predstavitve se je udeležilo res veliko število ljudi, ki so prisluhnili recitacijam Grudnovih pesmi v sloven-
j ščini in italijanščini, ki sta jih podala Miranda Caharija in Aldo Pressel, ter petju zbora Kraški slavček pod vodstvom Martina Vremca in ob klavirski spremljavi Beatrice Zonta. Uvodni pozdrav sta posredovala župan Marino Vocci in podžupanja Mariza Škerk, o knjigi ter o Grudnovem živ-I Ijenju in opusu pa je spregovorila prof. Marija Pirjevec, ki je Iga Grudna označila za naj-markantnejšega primorskega pesnika ob Srečku Kosovelu in Alojzu Gradniku. Po njenih besedah je Gruden združil 'topografsko resničnost in o-sebno doživetje, vpeto tudi v nadosebno, zgodovinsko dogajanje časa", v njem pa, kljub tragediji, ki jo je doživljal in ki jo je znal zajeti v svoje poezi-I je, nista nikoli usahnila zaupanje v človeka in vera v re-; nesanso človeškega rodu. O | prevodu sta spregovorila prof. Vera Tuta Ban in prof. Giorgio Depangher, ki je med drugim dejal, daje to preva janje predstavljalo zanj obogatitev s kulturo, ki ni njegova, ampak je vseeno del njega. ------------1 ž
V
TRŽAŠKE POLITIČNE SRENJE
IVAN ŽERJAL
Ko je predsednik Ciampi začel svoj obisk, se pravi včeraj pozno popoldne, je bil naš časopis že v tisku, zato bomo bolj poglobljeno poročali in komentirali dogodek v prihodnji številki. Ze sedaj pa lahko ugotavljamo, da sta tako italijanska država kot tudi vsedržavna in krajevna italijanska politična srenja spet padli na izpitu. Precej natrpani program Ciampijevega o-biska namreč med drugim predvideva, da se bo predsednik mudil tako v Rižarni kot pri bazovski fojbi. Kljub predlogom s strani krogov slovenske manjšine, naj ob tej priložnosti obišče tudi spomenik bazoviškim junakom in strelišče na Opčinah, do tega najverjetneje ne bo prišlo. Tako se hočejo italijanske oblasti in politične sile še enkrat spomniti na grozodejstva nacizma in komunizma; na tisto, kar je fašizem storil Slovencem v več kot dvajsetletnem obdobju strahovlade, pa kratkoma-lo pozabljajo.
Tako pri italijanskih političnih silah, tudi pri tistih, ki se imajo za levosredinske, levičarske in demokratične, lahko samo spet ugotavljamo precejšnjo mero nedoslednosti. V zvezi s Haiderjevim vstopom v avstrijsko vlado, še bolj pa ob izrečeni solidarnosti Haiderju s strani deželne uprave F-Jk in ob nesrečnih izjavah župana lllyja je nastal velik vik in krik. V torek, 15. t.m., seje po tržaških ulicah vil dolg sprevod bakel. Množica ljudi seje udeležila manifestacije proti rasizmu. Kaj vse to pomaga, ko pa se zamujajo priložnosti - in obisk predsednika Ciampija to nedvomno je
V teh dneh je na obisku v Trstu predsednik italijanske republike Carlo Azeglio Ciampi. Do tega obiska prihaja v času, ko je še vedno prisotna polemika ob zadržanju deželne uprave Furlanije-Julijske krajine pa tudi tržaškega župana do vstopa svobodnjaške stranke Jorga Haiderja v avstrijsko zvezno vlado.
m
m
%
J *
" lili.
r.-x.A » m.
m 4 ’
41
a*
P\w
Baklada proti rasizmu v Trstu - s figo v žepu? (Foto Kroma)
-	se odkrito soočiti z lastno preteklostjo in odgovornostmi? Kaj pomaga, ko pa se le nekaj dni po torkovi bakladi proti rasizmu dve politični si-
li,	ki sta bili prisotni na manifestaciji (Stranka komunistične prenove ter Slovenski in italijanski komunisti), pojavita, skupaj s Severno ligo, v Beogradu na kongresu Miloše-vičeve Socialistične stranke, ko je ZRJ med tistimi državami, ki so podprle Avstrijo? Da ne govorimo o zastojih v zvezi z razpravo o zaščitnem zakonu za slovensko manjšino. Od političnih sil, ki ob vsaki priložnosti prisegajo na spoštovanje drugih in drugačnih, na sožitje med kulturami in verstvi, na večkulturnost in podobne vrednote, bi si pričakovali več doslednosti in poguma. Pa smo ostali še en-
krat razočarani. To pa je še en negativen precedens pred drugim pomembnim obiskom, ki ga bo doživel Trst, in sicer obiskom predsednika italijanske vlade Massima D'Ale-me, ki bo 25. aprila v Rižarni.
Medtem pa so se v zvezi s "primerom Haider" pred kratkim mudili pri nas predstavniki koroških Slovencev in drugi zamejski strokovnjaki. Slovenski kulturni klub in Društvo slovenskih izobražencev sta namreč priredila zanimiva in dobro obiskana večera, posvečena uspehu Haiderjeve svobodnjaške stranke v Avstriji in položaju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Tako smo bili priče precej izčrpni predstavitvi tega vprašanja, politične situacije v Avstriji in možnih izgle-dov za avstrijsko državo, slo-
vensko manjšino in Evropo. A tudi pri tem je treba podati grenko ugotovitev, ki je izšla zlasti z večera v DSI, ki je bil v ponedeljek, 21. t.m. Urednik Našega tednika, kolega Janko Kulmesch, je izrazil bojazen, da je za Slovenijo položaj koroških Slovencev notranje vprašanje Avstrije. Po Kulmeschevih besedah je to stališče prevladujoče pri vseh strankah, ki hočejo o-hraniti obzir do Avstrije. Tak vtis dajejo tudi izjave, ki jih je novi slovenski zunanji mini-i ster Dimitrij Rupel dal za Naš tednikv zvezi z avstrijsko Državno pogodbo. Tako zadržanje slovenske države do rojakov zunaj njenih meja pa dolgoročno ne predstavlja nič j pozitivnega, ne za Korošce in niti za nas.
VODIC IN CD-ROM
DVE POBUDI OB JUBILEJU 2000
Tržaška občina in škofija želita priti naproti romarjem v jubilejnem letu 2000 tudi z dvema pobudama, s katerima želijo prikazati specifičnosti tega področja, ki ga o-značuje sobivanje različnih veroizpovedi in kultur. Gre za knjižico Od Trsta do Ogleja: medverski vodnik za leto 2000 (Da Trieste adAquileia: itinerari interreligiosi per l'an-no 2000) in za CD-rom Trst: pot za leto 2000 (Trieste: un percorso per tanno 2000). Publikaciji so predstavili 19. t.m. v informacijskem središču za jubilej 2000 v Trstu ob prisotnosti župana lllyja, škofa Ra-vignanija, srbskega metropolita Jovana in številnih drugih predstavnikov verskega in družbenega življenja.
Knjiga Od Trsta do Ogleja se predstavlja kot potreben in dragocen vodič ne samo za romarje in turiste, ampak tudi za vse Tržačane, ki kažejo zanimanje za odkritje bogastva
'i Kv ■
Da Trieste ad Aquileia
*-
M
in lepote, ki ju predstavljajo različne verske skupnosti v Trstu. Knjiga, ki sta jo izdali občina Trst in škofija, ima 60 1 strani in vsebuje najprej uvodno besedo škofa in župana, nato pa še prepotrebne zgo-| dovinske podatke o začetkih krajevne Cerkve in mesta, poleg tega pa še informacije o ! najpomembnejših katoliških, evangeličanskih in pravoslavnih cerkvah vTrstu in o judov-
ski skupnosti. Pozornost je na-i menjena tudi svetiščem na Krasu ter v Štivanu, Tržiču in Škocjanu in na koncu seveda I samemu Ogleju. Knjižica vsebuje bogato razlago, barvne slike in zemljepisno karto, v dodatku pa še besedila in mo-1 litve vseh veroizpovedi CD-rom Trst: pot za leto 12000 pa je bil izdelan v petih jezikih (italijanščini, angleščini, nemščini, francoščini in španščini) in je razdeljen v ; prav tako pet sekcij: namreč v sekcije prihoda, ogleda, pohoda, spoznanja in življenja ; tržaškega mesta. CD-rom je prikaz večverskega in večna-rodnega Trsta, njegove zgodovine, njegovih najlepših kotičkov, dragocenih arhitek-i tonskih in naravnih zanimivo-sti ter vsebuje tudi vrsto drugih informacij o kulturnem I življenju, o gostiščih, skratka
o	vsem, kar zanima turista, ki : pride v te kraje.
ZVEZA NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV
POKRAJINSKA ZVEZA IMA NOVEGA RAVNATELJA
V	vrhu tržaške pokrajinske Zveze neposrednih obdelovalcev (Coldiretti) je prišlo do zamenjave. Najpomembnejša stanovska organizacija kmetovalcev v tržaški pokrajini, kot piše v tiskovnem sporočilu, ki smo ga prejeli, ima namreč novega ravnatelja. To je dr. Mauro Donda, ki je na to mesto prišel 8. februarja. Dr. Donda ima 36 let in jedo sedaj opravljal že več vodilnih funkciji. Tako je že sedel v vrhu deželnih sekcij Zveze na Siciliji in v Furlaniji-Julijski krajini ter v pokrajinskih sekcijah v Trevisu in Palermu. Trenutno je tudi ravnatelj pokrajinske Zveze v Gorici in bo to funkcijo opravljal še naprej. Predsednik tržaške pokrajinske Zveze pa je, kot znano, Slovenec Dimitrij Žbogar.
TRŽAŠKA
ŠTEVILNE POČASTITVE DNEVA SLOVENSKE KULTURE
TRŽAŠKA SE VEDNO V ZNAMENJU PREŠERNOVIH PROSLAV
Na Tržaškem se še dalje vrstijo številne Prešernove proslave ob dnevu slovenske kulture, ki jih prirejajo tukajšnja slovenska društva in krožki. O nekaterih proslavah smo prejeli posebej poročila, primerno pa je, da zabeležimo tudi nekaj drugih, ki so nadvse uspele.
Ena od takih uspelih proslav je bila nedvomno v soboto, 19. t.m., v gledališču France Prešeren v Boljuncu. Pro-
slavo so oblikovali kulturni ustvarjalci in skupine iz Brega: zbori Fran Venturini od Do-mja, Valentin Vodnik iz Doline, Slovenec-Slavec iz Ric-manj in Boršta ter PD Mačko-Ije, pevka Ylenia Zobec, harmonikarji Denis Novato, Igor Spetič in Maurizio Marche-sich, violinist Matej Santi, baritonist Damjan Locatelli, pianistki Tatjana Jercog in Tamara Ražem, članice igralske skupine Metronom Ivana
Terčon, Klara Vodopivec in Dajana Kočevar (podale so odlomke iz del Irene Žerjal, Marija Čuka, Aleksija Pregar-ca in Borisa Pangerca), mladi pesnikMatteo Dimai terzdru-žena pihalna orkestra iz Ric-manj in Doline. Slavnostna govornica je bila mlada Martina Slavec, medtem ko je spored povezoval pesnik Aleksij Pregare. Ravno Pregare je bil v središču pozornosti nekaj dni prej, ko so v
četrtek, 17. t.m., v dvorani dolinskega občinskega sveta predstavili njegovi najnovejši knjigi, in sicer pesniško zbirko Moj veliki mali svet {er zbirko razmišljanj Blagi izzivi.
Proslavo so imeli tudi v prostorih Kulturnega društva Rdeča zvezda v Saležu. Ob tej priložnosti so udeleženci lahko prisluhnili temu, kar so nekateri vidni zamejski literarni ustvarjalci (Marij Čuk, Marko Kravos, Jurij Paljk, Boris Pangerc, Miha Obit, Irena Žerjal in Roberto Dedenaro) napisali o Francetu Prešernu. Bogat spored, ki sta ga povezovala Luana Grilanc in David Pupulin, sta zaokrožila nastopa okteta Odmevi in mlade pianistke Petre Šegina, gojenke Glasbene matice iz razreda prof. Claudie Sed-mach. Prisotnim je spregovoril tudi zgoniški župan Mirko Sardo.
Sicer so bile Prešernove proslave, z bolj ali manj bogatim sporedom, še v Križu, Trebčah, Rovtah in Skednju; razveseljivo pa je dejstvo, da so jih večkrat pripravili prav pripadniki mlade, v nekaterih primerih celo najmlajše generacije. Proslave so bile seveda tudi na številnih naših šolah. Eno teh proslav je že prejšnjo soboto, 12. t.m., priredil trgovski zavod Žiga Zois v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Gost tržaških dijakov je bil Jurij Paljk.
PREŠERNOVA PROSLAVA V DEVINU
NASTOP DOMAČIH USTVARJALCEV IN GOSTOV
Praznik slovenske kulture v Devinu je v nedeljo, 20. t.m., spet privabil na sedež tamkajšnjih pevskih zborov veliko ljudi. Delovanje štirih zborov v vasi povezuje namreč širok krog ljudi iz samega Devina, a tudi širšega zaledja, ki že zgodovinsko teži na to vas. Prav zato se tudi devinski zbori trudijo, dabi nudili čimbolj raznoliko ponudbo kulturnih dogodkov. Normalno je, da sami nastopijo, obenem pa povabijo v goste tudi druge ustvarjalce.
Sploh pa je Prešernova proslava priložnost, kot je v pozdravnem nagovoru povedala članica Mladinskega mešanega zbora Lara Legiša, da se nekoliko zberemo in zamislimo o vrednoti, ki jo pomeni kultura za našo manjšinsko stvarnost. Za letošnji praznik kulture so povabili v goste slikarja Edija Žerjala, ki od nedelje dalje razstavlja na sedežu devinskih zborov 15 novih del. Gre za akvarele in slike v mešani tehniki, ki napovedujejo nov tematski ciklus pri Ediju Žerjalu, in sicer motiv ptička v kletki ter zanimiva tihožitja. Slikar pa je zelo posrečeno predstavil tudi več krajin z motivoma Repenta-bra in devinskega gradu.
Z imenitnima kratkima prizoroma sta večer obogati-
la igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, Vojko Belšak in Danijel Malalan, ki sta uprizorila Levstikovega Martina Krpana in še Prešernovega Povodnega moža ter j navdušila občinstvo. Motiv Devina in vloge, ki jo je ta kraj imel v širši slovenski zgodovini, pa je prišel do izraza ob umetniškem branju odlomka iz epske pesnitve Joža LovrenčičaSho/ar iz Trente, ki ga je podal Gregor Pertot. Med posameznimi gledališkimi in bralskimi točkami pa smo prisluhnili petju Otroškega zbora Ladjica, ki je pod vodstvom Olge Tavčar uvedel večer, nato triu kitar, se pravi Sari Magliacane, Matiji Frandoliču in Marji Feinig, ki je izvedel dve krajši južnoameriški pesmi, in še Mešanemu mladinskemu zboru 1 Devin, Ženskemu zboru Devin in Fantom izpod Grmade, ki so v nedeljo, zaradi bo-| lezni dirigenta Iva Kralja, za-I peli pod vodstvom pevovodje prej omenjenih zborov, Hermana Antoniča. Vsi skupaj pa so sklenili večer z mogočno Vrabčevo uglasbitvijo Zdravljice, ki je idealno zaključila to proslavo, posvečeno Prešernu in slovenskemu kulturnemu ustvarjanju v Devinu.
OBVESTILA
ZA JUBILEJNO leto pripravljata Slovenska Vincencijeva konferenca in Klub prijateljstva niz zanimivih razlag Sv. pisma. Prvo predavanje z naslovom Zgodovina odrešenja skozi prizmo rožnega venca bo imel g. Jože Špeh v četrtek, 24. t.m., ob 16. uri v ul. Donizetti 3. Vljudno vabljeni!
MLADINSKI DOM Boljunec vabi na prireditev ob dnevu slovenske kulture, ki bo v soboto, 26. t.m., ob 20.30 v dvorani Mladinskega doma v Boljuncu. Nastopili bodo: glasbeni duo klavir-violina, pevski tercet Ver laetum z Opčin, gledališki igralec Adrijan Rus-tja, priložnostni govor bo podal pesnik, prof. Boris Pangerc.
KULTURNO DRUŠTVO Barko-vlje prireja v soboto, 26. t.m., koncert mezzosopranistke E-leonore Jankovič z začetkom ob 20.30. Klavirska spremljava: Nataša Kerševan. Vhod v društvo iz ul. Bonafata 6.
DRUŠTVO SLOVENSKIH izobražencev vabi v ponedeljek, 28. t.m., v Peterlinovo dvorano v Trstu na predstavitev knjige slovenskega veleposlanika pri Srednjeevropski pobudi Antona Rupnika Tretji Rim, Rusija včeraj in danes. O delu bo spregovoril prof. Jože Pirjevec. Začetek ob 20.30.
MOSP (UL. Donizetti, 3) obvešča mlade, da so na razpolago informacije o prvomajskem izletu v London (od 27. aprila do 2. maja) v organizaciji Mavričnega mosta mladih. Cena zelo ugodna! Dodaten popust, če se prijavite do 2. marca. Inf.: tel. 040 370846 od pon. do petka od 9. do 17.
MOSP OBVEŠČA mlade, da so na razpolago informacije o
vveekend-kuharskem tečaju v organizaciji Mavričnega mosta mladih. Kraj: Dom duhovnosti v Klancu pri Kozini. Čas: 17., 18., 19. marec 2000. Cena zelo ugodna! Prijave in informacije: tel. št. 040 370 846 od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure.
PRODAJAM GRAFIKE in risbe slovenskih umetnikov: Černigoj, Jakac, Gorše, Sedej, Kravos itd. Telefonirajte na številko 040 213034 od 18. do 20. ure. Samo resni interesenti!
DAROVI
ZA KARITAS v Ajdovščini: N.N. 60.000 lir; N.N. 30.000 lir; S.R. 300.000 lir.
ZA MARIJIN dom pri Sv. Ivanu: Severina Sacolich 50.000 lir; Gracijela Glavina 33.000 lir; cerkveni pevci 200.000 lir.
ČESTITKE
Ob rojstvu male
JULIJE
iskreno čestita Mirjam in Marjami Breclju SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI DEVIN-NABREŽINA.
VASJA LEGISA
je dosegel nov glasbeni uspeh v Nemčiji. Z željo, da bi se vrnil v naše kraje, mu čestitajo vsi domači.
PREJŠNJO NEDELJO V BORŠTU
KONCERT ZBORA HRAST
V nedeljo, 20. t.m., je bil v župnijski cerkvi sv. Antona v Borštu res lep, doživet in množično obiskan koncertni večer, za katerega je poskrbel priznani Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba. Dogodek, ki je potekal v sodelovanju z borštansko župnijo, se je uokvirjal v niz pobud, ki jih prireja domače kulturno društvo Slovenec ob 100-letnici delovanja. V imenu prirediteljev je prisotnim uvodoma
spregovorila Ivana Mahnič, MePZ Hrast pa je pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča navdušil občinstvo s kakovo-; stno izvedbo pestrega sporeda, ki je v prvem delu obsegal nabožne skladbe iz različnih obdobij, v drugem delu pa slovenske ljudske pesmi s posebnim poudarkom na Benečijo in Rezijo v priredbah Danieleja Zanettovicha in Pavleta Merkuja.
TO NEDELJO V FINŽGARJEVEM DOMU
VEČER SLOVENSKE PESMI IN BESEDE
Finžgarjev dom z Opčin je med tistimi zamejskimi društvi, ki praznuje dan slovenske kulture precej pozno. Skupaj z opensko župnijsko skupnostjo namreč že tradicionalno prireja t.i. Večer slovenske pesmi in besede zadnjo nedeljo v mesecu februarju.
Tokrat bodo oblikovali večer DPZ Vesela pomlad pod vodstvom Franca Pohajača, duo Martina Feri in Paolo Bembi, govornik Franc Poha-jač in dramska skupina Ta-
mara Petaros. Mladi igralci bodo pod mentorstvom prof. j Lučke Susič izvajali recital z naslovom Ran mojih bo spomin in tvoje hvale. Gre za splet recitacij in prizorov iz življenja Franceta Prešerna, ki ga je dramatizirala Lučka Susič.
Proslava, ki ji bo sledilo družabno srečanje z zakusko, bo torej to nedeljo, 27. februarja, ob 17. uri, v Finžgar-jevem domu na Opčinah.
 ■■■' BS
Prešernova proslava breških kulturnih ustvarjalcev v Boljuncu (Foto Kroma)
POČASTITEV VELIKEGA PESNIKA
DOŽIVET PREŠERNOV DAN V KLUBU PRIJATELJSTVA
FOTO KROMA
Ob tako važnih datumih, kot sta minula 150-letnica smrti in letošnja 200-letnica rojstva našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna, je hotel tudi naš Klub prijateljstva proslaviti tega velikega moža še posebno slovesno.
Dne 10. februarja se je zbralo v Peterlinovi dvorani lepo število ljudi. Ob koncu proslave smo vsi odhajali s srci, polnimi zadovoljstva in navdušenja. Program je bil doživljajsko zelo bogat. Po u-vodnih besedah prof. Laure Abramove sta poskrbela za prijetno razpoloženje baritonist Damjan Locatelli in njegova žena Tamara Ražem, ki je pevca odlično spremljala na klavirju. Pevčev glas je donel po dvorani in nas navdušil. Zapel je Prešernovo pesem Memento mori in še tri
operne odlomke. Ivan Buze-čan je v zvezi s Prešernovim življenjem in delovanjem razmišljal o naši narodni identiteti. Vmes so se skladno prepletale Prešernove poezije. Ga. Marta Godina je za začetek doživeto deklamirala Vrbi, kasneje pa še Magistrale, prvi sonet Sonetnega venca. Šam g. Buzečan je podal pesmi, ki i so govorile o mladosti (osrednji kitici Zdravljice), pa Slovo od mladosti, Življenje ječa, Nezakonska mati, priče pe-I snikovega nelagodja v življenju. Zaključil je z navdušujo-i čo zadnjo kitico Zdravljice:
> Žive naj vsi narodi (...), da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!.
Po proslavi smo se preselili v sosednjo sobo na prijetno kramljanje ob pogrnjeni in obloženi mizi.
-------------NM
9
ČETRTEK
24. FEBRUARJA
2000
GORIŠKA KRONIKA
IN MEMORIAM
CIRIL TERPIN
ŠTMAVER / OB PRAZNOVANJU SV. VALENTINA
ČAR LESENIH PODOB
10
ČETRTEK 24. FEBRUARJA 2000
Našo narodno skupnost in ne samo nas je v četrtek, 17. t.m., razžalostila vest, da je v Števerjanu na svojem domu nenadoma umrl 67-letni slovenski trgovec in slovenski kulturni delavec Ciril Terpin.
Pogreb pokojnika je bil dan kasneje, v petek, 18. t.m, v vaški cerkvi, kjer je mašo ob števerjanskem župniku Antonu Lazarju darovalo še šest slovenskih duhovnikov: msgr. Franc Močnik, msgr. Kazimir Humar, msgr. Oskar Simčič, g. Marjan Markežič, g. Ambrož Kodelja in g. Karlo Bolčina. Velika množica vaščanov in ljudi, ki so se prišli poklonit spominu na pokojnika iz vse naše dežele in iz daljnih krajev, predvsem iz Slovenije, se je zbrala pred cerkvijo, kjer je pričakala žalni sprevod. Ob odprtem grobu je na vaškem pokopališču pokojniku v slovo spregovorilo več govornikov. Najprej je o liku pokojnega Cirila Terpi-na, ki je veliko naredil za vaško in širšo slovensko skupnost, spregovoril števerjan-ski župan Hadrijan Corsi, o pokojnem je govoril tudi podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik, sovaščan Simon Komjanc pa se je v imenu športnega združenja Olympia pokojnemu zahvalil za udejstvovanje na športnem področju; v imenu vaškega društva F.B. Sedej pa je govoril Mihael Corsi. V imenu stranke Slovenska skupnost je govoril pokojnikov prijatelj Drago Stoka, čigar govor objavljamo v celoti:
"Petdeset in več let je mimo, kar sem te spoznal, dragi Ciril. Moj prvi živi spomin nate sega v lepo, sončno sobotno popoldne, ko smo se gojenci Alojzijevišča v sklenjeni vrsti podali na sprehod iz don Boskove ulice v Gorici v Števerjan, tvoj Števerjan. Po pevmskem mostu smo zavili na levo proti Grojni, nato pa po strmi poti proti tvoji vasi. Jaz sem bil rad v tvoji bližini, ker si bil nekoliko starejši od mene in si mi torej dajal občutek varnosti in gotovosti.
Ko smo pešačili proti vrhu tvoje vasi, občudovali bogate vinograde, lepe sadovnjake in že zrele češnje ob ozki ovinkasti cesti, si se ti nenadoma nekam umaknil in se vrnil s košaro zrelih češenj in starejšim človekom ob strani: bil je tvoj oče Franc. "Na",
si mi dejal, "vzemi nekaj češenj. So dobre. Takih na Kon-tovelu nimate", si se hudomušno, kot je bilo v tvoji navadi, nasmehnil in mi dal bogat zalogaj rdečih, debelih briških češenj. Bil je mesec maj ih v nas-najstnikih je življenje vrelo, zajemali smo ga s polno čašo radosti, čeprav v pomanjkanju in tudi revščini.
Najina pota so se potem križala, srečevala, oddaljevala, pa spet zbliževala celih petdeset let. Tu, v Števerjanu, v Gorici, na Tržaškem, v Benečiji, v Kanalski dolini. Kjerkoli je bilo dobro kaj narediti za našo skupnost, za naš narod, za naše demokratično prepričanje, za naše etične vrednote, si bil zraven: s premišljeno besedo, z modrim nasvetom, z veliko voljo do dela, do ustvarjanja, do gradnje našega slovenskega sveta, na kulturnem in političnem področju, v gospodarstvu, v prosveti in verskem življenju.
Globoka in neminljiva načela so ti bila v vodilo tu v Števerjanu, ko si se razdajal v slovenski stranki, v cerkvi, v Sedejevem domu, v dvorani občinskega sveta. Ta načela so te vodila, kjerkoli si deloval, od Števerjana do Trsta, od Gorice do Sv. Višarij: na vseh sejah, na vseh prireditvah, na vseh zborovanjih, na katerih si bil.
Neomajen si bil in vedno globoko zvest trem idealom,' za katere si živel in katerim si žrtvoval mnogo: slovenstvo, krščanske vrednote, globoka demokratična zavest.
Hvala ti za tvojo neomaj-nost in zvestobo v teh načelih, hvala ti za vse, kar si naši narodni skupnosti dal, hvala ti, dragi Ciril, za najino petdesetletno lepo, čisto, neskaljeno prijateljstvo."
ZAHVALA
Ob nenadni smrti dragega moža, očeta in dedka
CIRILA TERPINA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v tej težki življenjski preizkušnji sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje ter ga pospremili na zadnji življenjski poti. Posebna zahvala domačemu župniku g. Antonu Lazarju in somaševalcem, pevskemu zboru Sedej, dirigentu Bogdanu Kralju in organistu Hermanu Srebrniču za občuteno petje, števerjan-skemu županu g. Hadrijanu Corsiju, podpredsedniku vlade Republike Slovenije g. Marjanu Podobniku in ostalim govornikom za poslovilne besede.
Števerjan, 22. februarja 2000
Praznik sv. Valentina je seveda tudi na Goriškem praznik vseh, ki se imajo radi, še najbolj pa ga vsako leto praznujejo v Štmavru, saj je sv. Valentin njihov farni zavetnik. Tudi letos je bilo v Štmavru praznično in že skoraj pomladansko sonce je pripomoglo, da je praznik uspel, saj se ga je udeležilo veliko ljudi.
Praznovanje sv. Valentina seje pričelo v soboto, 19. t. m., z odprtjem lepe razstave Lesene podobe. Umetnika Slavka Pahorja je predstavil domači župnik Vojko Makuc. V svoji predstavitvi je g. Makuc poudaril predvsem lik preprostega človeka-umetnika, ki ljubi naravo in to ljubezen vliva v lesene podobe. Obenem je tudi povedal, da so u-metniški izdelki iz lesa domačega umetnika izjemno zgovorni, hkrati pa tudi izražajo globljo duhovnost in občutek za vernost rezbarja. Ker se umetnik nerad pojavlja v
javnosti, je razstava svojevrstna priložnost, da se z njegovim delom pobliže spoznamo. Večer sta sooblikovala pevska zbora MePZ Štandrež, ki je pod vodstvom Tiziane Zavadlav dopadljivo zapel štiri pesmi, ter MoPZ Štmaver pod vodstvom Nadje Kovic, ki je prijetno sklenil kulturni večer. Zopet se je pokazalo, kako nezamenljivo vlogo
t imajo v naši sredi vsi tisti pevovodje in pevci, ki se nesebično razdajajo, ko hodijo k tedenskim vajam, da lahko potem dostojno nastopajo na naših, vaških prireditvah.
Lep sončni nedeljski dan je že v jutranjih urah privabil prve izletnike v Štmaver, kamor prihajajo vsako leto, saj je znano, da je štmavrski vaški zavetnik "sv. Valentin prvi po-
mladin". Veselo pritrkovanje zvonov je privabilo množico vernikov iz bližnje in daljne okolice. Pri popoldanskem bogoslužju sta poleg domačega župnika g. Makuca so-maševala še g. Ambrož Kodelja in g. Stankojericijo, prisotna pa sta bila tudi dva bogoslovca. Da je bil praznik zares bolj slovesen, je med mašo pel domači moški pevski zbor Štmaver. Za pogostitev številnih gostov so pridno poskrbeli člani domačega društva Sabotin. Med raznimi dobrotami, ki sojih domačini, a tudi izletniki lahko okusili v Štmavru, moramo vsaj omeniti znamenite štruklje, po katerih je vaški prazniktudi poznan daleč naokrog.
V sklopu praznovanja sv. Valentina bo prihodnjo nedeljo, 27. t.m., ob 15. uri, še praznični popoldan, namenjen otrokom in mladim družinam. Na sporedu bosta namreč igrica Veselo na delo v režiji Irene Ferlat in razigrano petje otroškega zbora Štmaver pod vodstvom Nadje Kovic.
——— AC
KC LOJZE BRATUŽ IN ZSKP / ISKRIVI SMEH NA USTIH VSEH
V ISKREČE SE ZDRAHE V IZVEDBI TEATRONOVO
IVA KORŠIČ
Odkrit smeh je večkrat zaigral na ustnicah gledalcev, ki so preživeli dve zabavni urici v veliki dvorani KC Lojze Bratuž v nedeljo, 20. t.m., ko je v gledališki ponudbi Iskrivi smeh na ustih vseh, ki jo že drugo sezono ponujata KC Lojze Bratuž in ZSKP z odličnim odmevom pri občinstvu, prvič gostovala v našem kulturnem hramu dramska skupina Teatronovo iz Chiog-gie. Ljubiteljski igralci, ki s svojo izredno dobro igro presegajo meje amaterskega odra, so izvajali eno izmed najbolj igranih komedij Carla Goldonija (1707-93), Le ba-ruffe chiozzotte - Primorske zdrahe. Med res številnimi gledalci so bili v prvih vrstah gostje. Najuglednejša med njimi sta bila sedanji goriški nadškof Dino De Antoni (prav on je predlagal omenjeno gostovanje) in pa nekdanji nadpastir p. AntonioV. Bom-marco. Msgr. De Antoni je z odra toplo pozdravil prisotne in svoje nekdanje župljane, ki
so prišli v Gorico (bilo jih je za cel avtobus), da bi se ob tej priložnosti srečali z njim. Obžaloval je, daje bil stik tako kratek, in zaželel je vsem veliko užitka ob predstavi. V imenu prirediteljev je publiko in izvajalce pozdravila še Anka Černič. Potem pa so si na odru s primernim ritmom sledili živahni prizori situacijske komedije, ki je s svojimi "javnimi" zamerami, obrekovanji, nesporazumi in užaljenostmi dve uri zelo posrečeno kratkočasila gledalce, ki so bili presenečeni nad kvaliteto o-drskega prikaza. Izvajalci so v tekoči režiji Giuliana Sonci-
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob toliko izrazih sočutja in iskrene bližine ob zadnjem slovesu drage in dobre
JERICE BALDASSI vd. JAKONČIČ
se iz srca zahvaljujemo prav vsem, ki so se udeležili pogrebne maše in jo tako počastili. Hvala pevkam, ki so tako lepo sodelovale pri petju. Posebna zahvala naj gre g. Žbogarju za občutene besede, izrečene v cerkvi.
Hvaležni svojci
na in Franca Penza živahno prikazali temperamentne ženske-domačinke, ki nestrpno čakajo med klekljanjem in "brušenjem jezikov", da se z ribolova vrnejo moški-ri-biči. Zaradi ljubosumnosti, rahle zavisti in še česa se krepko zategne komedijski klobčič, ki pa se ob spretnem in potrpežljivem odmotavanju "commandatorja" kar najbolje konča s kopico zarok in bližnjih porok. Goldonijevo bri-i Ijantno besedilo, podano v i pojočem narečju iz Chioggie,
| se je kar usipalo iz ust igralcev, ki so zelo plastično, predvsem pa homogeno izoblikovali like in komične situacije. Scenski okvir Gilberta Tonel-la je v sivi monokromiji dognano prikazoval izsek obmorske vasice s tipičnimi di-
mniki, v ozadju zaselek s cerkvijo, ribiškimi mrežami, morjem in pa neskončno sinjino neba, ki se je spajala z vodno gladino. Skrbno izdelani so bili kostumi Sandre Girardello in izbrani rekviziti.
Izvajalcem se pozna, da jim je igranje zelo pri srcu in da so si pravi prijatelji tudi izven odrskih desk. Na leto imajo kakih 40 ponovitev. Sicer pa nimajo vsako leto nove predstave. Omenjeno Goldonijevo delo imajo npr. v repertoarju že dvanajst let in so ga ponovili nad 200-krat. Segajo po delih Moliera, Piran-della, najraje pa imajo Goldonija, tako da z njegovimi igrami lahko pričarajo domače vzdušje, ki je vladalo v njihovem obmorskem mestecu še pred nekaj leti. Nastopili so že širom po svetu (bili so tudi na Japonskem) in od povsod prinesli veliko zadoščenja. Nastopili so tudi že na raznih festivalih (tudi na festivalu amaterskih dramskih odrov na goriškem gradu), prejeli so veliko priznanj in nagrad.
Njihove "baruffe" so se izpele kot lepo ubrana pesem in gledalci so bili zelo navdušeni nad njimi. Igralci so se zahvalili slovenski skupnosti za gostovanje in izrazili svoje občudovanje nad lepo dvorano, v katero bi se prav radi vrnili. Tudi gledalci si želimo še stikov s temi amaterji, ki se s svojo prijaznostjo in odprtjo-stjo takoj prikupijo.
-J-	ZAHVALA
Ob izgubi naše drage MELANIJE FRANDOLI por. GERGOLET
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, zanjo molili ali na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala naj gre župnikom Antonu Lazarju, Antonu Prinčiču in Ambrožu Kodelji za cerkveni obred in cerkvenemu pevskemu zboru za lepo petje. Svojci
Doberdob, 21. februarja 2000
OB 90-LETNICI PESNIČINEGA ROJSTVA
VENEC SPOMINČIC LJUBKI ŠORLI NA GROB
PO "POHODU NA GORICO"
VALENTI ISCE DIALOG
DAVID BANDELLI
V času proslav ob dnevu slovenske kulture se spomnimo jubileja, ki bi ga praznovala naša pesnica Ljubka Šorli. Ko bi še bila med nami, bi namreč praznovala devetdeset let. “Uradna" kultura se te obletnice žal ni spomnila. Spomnila se je je tista neuradna, odrešenjska kultura, ki kljub vsem in vsemu preživlja že dvatisočletnim obstoja, saj je bila pred nedeljska maša v soboto zvečer v cerkvi sv. Ivana v Gorici darovana ravno zanjo, za Ljubko Šorli, krščansko zavzeto in ukoreninjeno, slovensko, otroško Ljubko Šorli. A tudi obloženo s težkim križem trpljenja pod sovražnim režimom, ki ji je barbarsko odvzel moža in hotel ukloniti njeno pokončnost z največjimi ponižanji, ki jih je lahko tako občutljivo pesniško srce preneslo.
Toda na kulturni ravni ničesar. ..Ali postaja Ljubka Šorli nezanimiva, neaktualna? Morda samo za uradno kulturo, tako prežeto z nihilizmom in apatičnostjo, da ne zna pogledati v globino duše nekega mesta, ki ga je Ljubka Šorli s svojo poezijo, pa naj bo še tako otroško preprosto, a zato tudi pristno, neizbrisno zaznamovala skoraj P°l stoletja. Si predstavljate Goriško brez Ljubke Šorli? E-dine, ki je širila ustvarjalno literaturo med mladimi rodo-vb izpostavljenimi vsemu mogočemu bombastičnemu raz-duhovljenju sveta, edine, ki je s svojo pokončnostjo dokazovala, kaj pomeni biti Slove-
nec, ki je pretrpel ponižanja in teptanja dostojanstva, edine, ki je pokazala neomajno vero vAbsolutum stvarstva in obupano, trpečo (a zato blagoslovljeno) ljubezen do svojega moža, Lojzeta Bratuža, ko so ji ga sovražniki umorili. In pri tem je bila zmožna še odpuščanja.
Kot da bi njeno ime izžarevalo vse bistvo njene osebe. “Nomen est omen," so pravili modri Rimljani, in Ljubka je sinonim za ljubkost, v svojih pesmih, za ljubezen in vdanost do moža, za Ljubezen z veliko začetnico do Boga in Božje Matere, za edini glagol, ki ga je lahko ona spregala -glagol ljubiti. Ker je ljubila vse nas, ki smo obkrožali njen vsakdan, od malih do velikih, od kulturnikov in predsednikov, do učencev osnovne šole. Naj se spomnim njenega 75. rojstnega dne, ko sem ji na prigovarjanje svoje mame še ne desetletni fantiček poslal voščilnico in narisal (nesposoben risarskih spretnosti) šopek rožic. Po nekaj dneh sem prejel pisemce, v katerem se je pesnica zahvalila mami in meni za voščila in mi povedala, da je bila tistih rožic posebno vesela.
Se sedaj hranim pisemce. Kot dokaz, da je bila takrat Ljubka Šorli velika v svojem malem; kot dokaz majhne stvarnosti, v kateri so ljudje kakor naša pesnica veliki predvsem zaradi svojega odnosa do sočloveka. Naj bo tako o-beležena pozabljena devetdesetletnica. Z venčkom slabo narisanih spominčic na grob Ljubki Šorli.
GALERIJA ARS - KATOLIŠKA KNJIGARNA
Vljudno vas vabimo na predstavitev novega dela akademika dr. Borisa Paternuja
OD EKSPRESIONIZMA
DO POSTMODERNE
Ob prisotnosti avtorja bo o knjigi spregovoril prof. Adrijan Pahor.
Katoliška knjigarna na Travniku, petek, 25. februarja, ob 18. uri
SLOVENSKO KULTURNO REKREACIJSKO DRUŠTVO JADRO IZ RONK v sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA
vljudno vabi na proslavo
DNEVA SLOVENSKE KULTURE
sodelovali bodo: otroci slovenske osnovne šole iz Romjana, DePZ Danica z Vrha sv. Mihaela, pod vodstvom Patricije Rutar Valič, prof. Majda Artač, ki bo predstavila 9. številko društvenega glasila Jadro, dramska skupina PD Kras iz Opatjega sela
Ronke, župnijska dvorana v Romjanu, petek, 25. februarja 2000, ob 20. uri
KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN - ŠTMAVER
Praznovanje sv. Valentina
LESENE PODOBE
nedelja, 27. februarja: ob 15. uri Veseli otroški popoldan, predstavitev igrice Veselo na delo, nastopa OPZ Stmaver (dirigent Nadja Kovic)
V SODELOVANJU Z ŽUPNIJO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Prejšnji teden smo poročali o uspešni protestni manifestaciji, ki sojo priredila štan-dreška društva in rajonski svet po goriških ulicah proti posegom, ki jih namerava izpeljati uprava z novim urbanističnim načrtom. Gesla in besede, ki sojih manifestanti izrekli na račun desnosredinske večine, so odražale jezo in so bile dokaz enotnosti štandreških ljudi. To je botrovalo vabilu, ki gaje goriški župan Valenti naslovil predsedniku rajonskega sveta Breščaku. Do srečanja je prišlo prejšnji četrtek. Breščaka je spremljal podpredsednik Corva. Štandreška predstavnika sta Valentiju predočila zahteve, zaradi katerih so ljudje manifestirali in ki so znane tudi tistim, ki se s politiko ne ukvarjajo. Breščak je izkoristil pri-
ložnost, daje županu predo-čil glavne probleme slovenskega rajona, za katere proračun za leto 2000 ni poskrbel, to so: stanje grezničnega omrežja, problem razsvetljave, pokopališča, trga pred cerkvijo, pločnikov.
Zupan je s svoje strani spet predočil iztočnice, na katerih je odbor opravičil amandmaje, ki jih je večina predstavila in odobrila zadnjih nekaj ur pred sejo občinskega sveta (potem ko je bil urbanistični načrt na ogled kar nekaj mesecev). Izrazil je seveda pripravljenost na odprt dialog in iskanje stičnih točk za nadaljnje korake. Naslednji dan pa seje z odborom napotil v So-vodnje in se srečal z županom Markom Petejanom in njegovimi odborniki.
■	PODOBNIK	IN
MARUŠIČ NA OBISKU V ŠTEVERJANU
Prejšnji teden sta obiskala števerjansko občino podpredsednik vlade RS Marjan Podobnik in pravosodni minister Tomaž Marušič. V občinski sejni sobi ju je sprejel župan Corsi, ki je gostoma orisal značilnosti briške občine. Ob prisotnosti občinskih svetovalcev je tekla beseda o bližajočem se vstopu Slovenije v EZ in o novostih, do katerih mora nujno priti. Prisotni so bili složni v ugotovitvi, da mora priti med ljudmi ob meji do večjega sodelovanja.
■	ŽUPAN OBČINE
ŠEMPETER-VRTOJBA
PODPIRA ŠTANDREZCE
Župan občine Šempeter-Vrtojba Dragan Valenčič je za naš časnik povedal, da se je po ustanovitvi občine že dvakrat sestal z nekaterimi predstavniki Štandreža. Poudaril je, da bodo sodelovanje poskušali razširiti in poglobiti, pri čemer bo imel važno vlogo Krajevni odborvVrtojbi. Sodelovanje zdaj zadevazlasti-stike med osnovnima šolama in kulturna srečanja. Valenčič je dejal, da naj bi bil njihov glavni sogovornik iz Štandreža tamkajšnji rajonski svet.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Jean Jacque Bricaire
DOHODNINA
SKPD MIRKO FILEJ - ODER 90 REŽIJA Darko Komac, PREVOD Aleš Berger
Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž, nedelja, 27. februarja 2000, ob 17. uri
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ettore Scola-Huggero Maccari-Gigliola Fantoni
POSEBEN DAN
(LA GIORNATA PARTICOLARE)
REŽISER Dušan Mlakar
GORIŠKI PREMIERI: v ponedeljek, 28. t.m., ob 20.30 REDA, v torek, 29. t.m., ob 20.30 RED B, Kulturni dom Gorica
KROŽEK ZA DRUŽBENOPOLITIČNA VPRAŠANJA ANTON GREGORČIČ GORICA
SLOVENCI NA GORIŠKEM IN PRVA REPUBLIKA
Srečanje bodo oblikovali dr. Mirko Špacapan, odv. Peter Sancin in prof. Ivan Bratina. Večer bo vodil novinar Bojan Brezigar
Komorna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž, sreda, 1. marca, ob 20.30
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Marjan Marinc
POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO
DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ REŽIJA Emil Aberšek, STROKOVNO VODSTVO Janez Starina
Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž, četrtek, 2. marca 2000, ob 20.30 uri
OBVESTILA
KC BRATUŽ obvešča, da je nastop zbora Ave prenesen na 6. aprila. Naslednji koncert bo v nedeljo, 5. marca, ob 19. uri, ko bo nastopil Praga Mozart Orkester z Mozartovimi arijami.
VČETRTEK, 24. t.m., bo ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici predstavitev Knjige v samokolnici Bojana Brezigarja, iš'
PD ŠTANDREŽ in KDŽupančič prirejata Prešernovo proslavo v petek, 25. t.m., ob 20.30 v župnijski dvorani v Štandrežu. Sodelujejo: otroci OŠ Erjavec, MePZ Štandrež in MePZ Zupančič. Govoril bo Dimitri Brajnik.
SKUPNOST DRUŽIN Sončnica vabi v nedeljo, 5. marca, ob 16. uri na pustovanje za male in velike v telovadnico ob KC Bratuž. Vstopnina 5.000 lir (otroci 1.000 lir). Vabila lahko dvignete do 29. t.m. pri odbornikih društva Sončnica. Informacije: tel. 0481 536455 (Mauro) ali 0481 534403 (Mirjam).
DAROVI
ZA NOVI glas: v spomin na prijatelja Cirila Terpina daruje Z.T. 50.000; dr. Maksimilijan Jezernik, Rim 30.000 lir.
ZA KULTURNI center L. Bratuž: ob 90-letnici rojstva drage mame Ljubke Šorli Bratuž darujeta Lojzka in Andrej 500.000 lir.
V SPOMIN na prijatelja Cirila Terpina daruje za števerjansko cerkev, kamor je pokojni zvesto hodil častit Boga, zvest svojemu narodu, Ciril K. z družinami
200.000 lir.
V SPOMIN na Cirila Terpina daruje Bruna 100.000 za cerkev svetega Ivana.
ZA MLADINSKI pevski zbor Vrh sv. Mihaela: v spomin na pok. Cirila Terpina daruje druž. Cotič
200.000 lir.
NAMESTO CVETJA na grob pok. Cirila Terpina daruje druž. Ber-tolini za goriške skavte 50.000 in za ŠZ Olvmpia 50.000 lir.
ZA DRUŠTVO krvodajalcev iz Sovodenj: v spomin na očeta ob 25. obletnici njegove smrti daruje sin Julijan Ožbot 50.000 lir.
ZA GOBAVCE, po misijonu p. Kosa: N.N. s Peči 50.000 lir.
ZA CERKEV na Peči: Marija in Pepko z ožjimi sorodniki ob zlati poroki 500.000; N.N. za cvetje v cerkvi 15.000 lir.
ZA CERKEV v Rupi: Darko Durčik 300.000 lir.
ZA CERKEV v Dolu: v spomin na pok. Melanijo Gergolet Frandolič darujejo Marija, Anton in Anica Lazar 100.000; v spomin na pokojne družine Peric N.N.
200.000 lir.
ZA CERKEV v Jamljah: v spomin na pok. Melanijo Gergolet Frandolič daruje Marija Frando-lič z družino 100.000 lir.
Slovenski goriški skavti čestitamo Sivemu medvedu - g. KAZIMIRU HUMARJU, svojemu ustanovitelju in dolgoletnemu duhovnemu vodji, ki v ponedeljek, 28. t.m., praznuje 85. rojstni dan, in mu želimo Božjega blagoslova.
Uredništvo in uprava našega časnika čestitata msgr. HUMARJU ob lepem jubileju.
SOŽALJE
Ob nenadni izgubi dragega CIRILA TERPINA izrekata prizadeti družini iskreno sožalje društvo Hrast in MePZ Hrast iz Doberdoba.
Ob smrti dragega CIRILA TERPINA izreka globoko sožalje družini sovodenjska sekcija Slovenske skupnosti.
ŠZ Soča izraža iskreno sožalje Matiji in svojcem ob izgubi nonotaClRlLA.
Ob boleči izgubi dragega očeta iskreno sočustvujemo z Andrejem in Viviano ter ostalimi svojci. Skupnost družin Sončnica
Ob izgubi dragega CIRILA TERPINA, dolgoletnega člana SSk, izrekamo vsem svojcem in najbližjim iskreno sožalje ob prerani izgubi dragega moža, očeta in deda. Stranka SSk
Ob nenadni izgubi prijatelja CIRILA TERPINA izrekajo globoko krščansko sožalje društvo F.B. Sedej, MePZ z dirigentom Bogdanom Kraljem, števerjan-ska sekcija SSk in celotno farno občestvo.
Ob nenadni izgubi dragega očeta CIRILA izreka Andreju Terpinu in družini iskreno sožalje ŠZOIympia.
Ob težki izgubi dragega o-četa, tasta in nonotaClRlLA TERPINA izrekamo svojcem iskreno sožalje Mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela.
Ob prerani smrtiClRlLA TERPINA izrekamo ženi Cvetki, hčerki Marjanki, sinovoma Damjanu in Andreju ter ostalim sorodnikom občuteno sožalje. Uredništvo in uprava Novega glasa
ŠZ Soča izreka iskreno sožalje Simonu in svojcem ob izgubi none MELANIJE.
Ob nenadnem odhodu dobre in skrbne mame Melanije Frandolič izrekata dolgoletnemu načelniku svetovalske skupine SSk v doberdobskem občinskem svetu dr. Maksu Ger-goletu in svojcem občuteno sožalje doberdobska sekcija in občinska svetovalska skupina SSk.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
ISKRIVI SMEH NA USTIH VSEH
Niz veseloiger ljubiteljskih otlrov
|S|<R!Vj SMEM,
na ustih vseh
Nedelja, 27. februarja, ob 17. uri: SKPD Mirko Filej - Oder 90, Jean Jacque Bricaire: DOHODNINA Četrtek, 2. marca, ob 20.30: Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež, Marjan Marinc: POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO Ponedeljek, 6. marca, ob 20.30: Srečanje z Iztokom Mlakarjem
Nte VeSeLoIgEr
LJUBiTeLjSicIM OdRoV
PREDSTAVE BODO V VELIKI DVORANI KULTURNEGA CENTRA L. BRATUŽ V GORICI.
11
ČETRTEK 24. FEBRUARJA 2000
12
ČETRTEK 24. FEBRUARJA 2000
GORIŠKA KRONIKA
DESETLETNICA ODRA 90
BENEŠKA SLOVENIJA
SKORAJSNJA PREMIERA V JUBILEJNI SEZONI
PRAZNOVANJE LJUDSKIH OBIČAJEV NA MEJI
BENEŠKI PUST OD SOVODENJ DO KOBARIDA
Edina ljubiteljska dramska skupina, ki deluje vgoriškem mestnem središču pod okriljem SKPDMirko Filej, slavi letos desetletnico neprekinjene gledališke dejavnosti. V gledališki svet jo je leta 1990 u-vedel umetnik, radijski igralec in režiser Franko Žerjal in ji do leta 1994 stal ob strani kot vesten mentor. Potem letu (v sezoni 1994 je Finžgar-jevega Divjega lovca postavil na oder član skupine Kazimir Černič) pa je režijsko delo prevzel Darko Komac - dodelila ga je Zveza kulturnih organizacij Nova Gorica, občasno ga srečujemo kot statista v PDG Nova Gorica - in ga še sedaj opravlja. V desetletnem delovanju je dramska skupina postavila na oder štirinajst daljših in krajših del in si tako našla svoje mesto med gledališkimi družinami. Imela je veliko nastopov v zamejstvu in onkraj mejne črte. Pridobila si je mlajšo publiko in pritegnila v svoj krog marsikaterega mladega, ki je ob njej odkril veselje do igranja ali pa zakulisnega ustvarjanja.
V	njej seje zvrstilo že preko sedemdeset sodelavcev. Njeni člani redno sodelujejo z okoliškimi društvi; sooblikovali so tudi že vrsto operet v organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete. Tako so v minuli jeseni pristopili tudi k postavitvi operete Radovana Gobca H meljska princesa ob 40. obletniciZSKP. Leta
; 1995 so nastopili na prvem j zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin v Mav-hinjah in prejeli nagrado za najboljšo sceno. Sicer pa bodo natančnejši podatki zbrani v brošuri, ki bo izšla ob letošnji premieri; le-ta bo v nedeljo, 27. t.m., kot tretja predstava ciklusa komedij Iskrivi smeh na ustih vseh.
Zaradi bližnje premiere si v teh dneh sledijo vaje v KC Lojze Bratuž, če pa je ta zaseden, se sedem igralcev zateče v kako okoliško dvorano. Prejšnji teden smo "pokukali" na eno izmed vaj in imeli kratek pogovor z režiserjem Darkom Komacem o zadnji postavitvi in z vodjo skupine Kazimiram Černičem o zgodovinskih podatkih.
Režiser nam je povedal, da so letos izbrali delo pri nas manj znanega sodobnega francoskega pisca Jeana-Jac-quesa Bricaireta Dohodnina v prevodu Aleša Bergerja, trenutno najboljšega prevajalca iz francoščine v Sloveniji. O-menjeno komedijo so pred časom igrali v Mestnem gledališču Ljubljana v režiji Vinka Moderndorferja; prevedena pa je tudi igra Lažnivka.
Komacu se zdi primerno, da amaterji segajo tudi po sodobnejši, manj "oguljeni" dramski literaturi, ki nam je po vsebini blizu, ker obravnava težave, s katerimi se vsak dan srečuje današnji človek. V komediji gre za spor
med državo, ki jo predstavlja davkarija v osebi davčnega inšpektorja, in posameznikom, ki ga zastopa glavni protagonist. Vsak državljan si gotovo vsaj enkrat v življenju zaželi, da bi se na kakšen način izvil iz primeža državnih dajatev. Tako si protagonist omenjenega deja želi "prelisičiti državo". Če mu bo to uspelo ali ne, bodo gledalci sami preverili. V igri se vijejo tudi ljubezensko razmerje in drugi zapleti, ki rožnato obarvajo glavno nit. Komac nam je dejal, da je Bergerjev prevod res dober, zato sam ni posegel vanj; le mestoma je pri dialogih ali monologih kaj malega črtal. Predstava traja celi dve uri, je pa po njegovem mnenju zelo primerna za amaterje, ker ima samo eno sceno in ne zahteva večjih sprememb in veliko rekvizitov. Seveda si želi, da bi gledalci pazljivo sledili besedilu, kajti to ni klasična komedija, pri kateri od smeha kar trebuh boli. Situacijske komike skorajda ni; v nekaterih trenutkih se celo že bliža kriminalki. Ker sojo igralci dobro sprejeli, režiser upa, da bo tudi publiki pogodu.
Oder 90 načrtuje za to sezono še eno delo, ki ga bo zrežiral igralec PDG Jože Hrovat - na sporedu naj bi bilo v jeseni -, tako da se bodo na odru lahko izkazali vsi njegovi člani.
---------- IK
ERIKA JAZBAR
Po krajšem molku se v beneške vasi vrača praznovanje pusta, ki ga je v zadnjih letih prirejala Gorska skupnost Nadiških dolin. Praznovanje pusta je namreč med beneškimi Slovenci zelo priljubljeno in vsako leto lahko zagledamo po domačih vaseh in gorskih zaselkih tradicionalne šeme, blumarje in puste, ki ob pustnem razpo-sajenju in veselju ohranjajo živo navezanost na lastno kulturno in ljudsko izročilo.
Pustne navade, sprevodi, maske in plesi se v beneških dolinah spoštujejo tudi v manjših vaseh, tradicionalne šeme pa pomenijo pomemben del etnološkega gradiva, ki bogati zakladnico, s katero se ponaša ta zemlja. Poznavalec ali ljubitelj Nadiških dolin ne more spregledati tipičnih mask, saj mu bo zmanjkal pomemben kolektivni praznik, ki igra med vsakdanjimi ljudmi močno vlogo.
Letošnje praznovanje pusta v Benečiji bo zajelo širšo razsežnost in pomen, saj se bo sprevod vil ne le po eni vasi in nadaljeval po domačih ulicah, temveč bo objel obmejne kraje od Sovodenj do Kobarida. Najpomembnejši sprevod bo v nedeljo, 2 7. februarja. Ob 13. uri se bodo domače maske zbrale na trgu v Čeplešiščah v sovodenj-ski občini in v velikem spre-
NA JAZBINAH VECKOT POL STOLETJA
ZLATOPOROČENCA
CAROLLO
MARIJA PETEJAN IN PEPKO CEVDEK
ZLATA POROKA NA PEČI
MARJAN DRUFOVKA
Smo pri Carollovih, v kraju Trebeš št. 18 na Jazbinah. Naj povemo, da je italijanska po-lovinarska družina Carollo doma iz Jesola blizu Benetk. Nekega belega dne seje stari oče Fortunato, gospodar družine, odločil in tako se je 12. februarja 1937 celotna šestčlanska družina preselila na Jazbine, kjer še danes živi njegov sin Antonio z družino. “Ne pomnim vzroka, zaradi katerega se je pokojni tata odločil za ta korak".
Na zunanji steni njihove hiše, na tisti, ki navzgor gleda proti današnji, na hribček postavljeni jazbinski cerkvi, stojita slika Marije Pomagaj z Brezij in pod njo spominska plošča. Na tej piše: V kleti te hiše/se je prvič obhajala/služba božja na Jazbinah / od 26.X.1947 do 29.V.1956.
"Takoj v povojnem času na Jazbinah nismo imeli cerkve in tako smo mi domačini poskrbeli za cerkvico v naši kleti pri Carollovih na Trebešu. Cerkvico je opremil župnik Albin Marinčič, doma iz Cerovega, ki je tudi prinesel sliko Marije Pomgaj z Brezij; ta je
stala na oltarju in pozneje bila prenesena v novo cerkev. Služba božja je redno potekala celih 9 let. Kot zanimivost naj povem, da je bil g. Marinčič zvonar, zadnji izvedenec zvonov goriške nad-| škofije. In prav v domači kleti me je 18. februarja 1950 g. Marinčič poročil z Leopoldo ! Corsi, ki je bila doma iz Cerovega. Njena družina se je pred postavitvijo državne meje septembra 1957 preselila na Jazbine v"barako" k teti Francki. Leopolda je vsak dan prihajala k maši in tako sva se ! spoznala... Ostalo je znano".
Dne 18. februarja letos sta Antonio Carollo in njegova j žena Leopolda Corsi praznovala zlato poroko, jubilej petdesetih let skupnega življenja. Sinova, vnukinja, sorodniki, prijatelji in farno občestvo so se zbrali pri sv. maši v nedeljo, 20. februarja, in jima iz srca voščili in iskreno čestitali za doseženo starost in zlati jubilej, ki ga dočaka malokdo.
Še na mnoga zdrava in ljubeča leta jima je nazdravil v imenu števerjanske občinske uprave tudi župan Hadrijan Corsi.
Zakonca Marija Petejan in Pepko Čevdek sta v nedeljo,
20.	februarja, kronala z zlato črko 50 svojo zakonsko zvezo. Hčerka Metoda in sin Fabijan z družinama sta povečala slavje v domači pečanski cerkvi. Prisoten je bil tudi ženinov brat Ludvik, ki je prisostvoval njuni proroki pred 50 leti. Takrat so bila prva povojna leta zelo težka, toda naša slavljenca sta se kljub temu odločila za skupno življenje v ljubezni in zvestobi.
Zaradi tega smo se tudi mi pridružili njuni zahvali za dolgo dobo njunega skupnega življenja. Zahvalno bogoslužje pa je poživilo mogočno petje M PZ Ru pa-Peč ob orgelski spremljavi gdč. Damijane.
V	poročni knjigi beremo, da se je ta veliki dogodek nove zakonske zveze zabeležil 19. februarja v sv. letu 1950. Glavna akterja sta bila Jožef, po domače Pepko, Čevdek, po poklicu čevljar, rojen vZdrav-ščinah 8.1.1922, in gdč. Marija roj. Petejan, gospodinja, s Peči 4, roj. 27.1.1920. Zakon je blagoslovil g. Karel Reja, kurat.
Ko se tega praznika veselimo, izrekamo slavljencema ter družinama, pa tudi vsem ožijm sorodnikom prisrčne čestitke v imenu vse župnij-| ske skupnosti.
Z vsemi se veselimo, želeč I vse najboljše v zdravju in ve-i selju na mnoga mnoga leta! -----------ŽPK
■	PREDSTAVITEV KNJIGE KLAVDIJE VONČINA
Protagonistka kulturnega večera, ki ga bo priredila go-riška pokrajinska uprava v petek, 25. t.m., ob 16.30 v dvorani pokrajinskega sveta, bo Klavdija Vončina, goriška pisateljica in pesnica. Tokrat bodo predstavili njen zadnji knjižni napor, Confine orientale (1945-91) - Meja na vzhodu, ki je izšel pri Založbi Ibiskos v italijanščini in slovenščini.
■	LEP VEČER BENEŠKE LJUDSKE PESMI
SCGV Komel je priredil prejšnji teden glasbeni večer ob izidu zbirkeNediškizvon. Pesmi je priredil tržaški skladatelj Daniele Zanettovich, del teh pa je izvedel mešani zbor Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča. Nastopil je tudi orkester Ar-sateljeja. Večerje bil na zelo dobri ravni. Več o tem v prihodnji številki.
vodu tradicionalnih beneških pustnih skupin, modernejših šem ter vsakdanjih ljudi krenile čez mejo do Livka pri Kobaridu, kjer bo vse pripravljeno za ples in zabavo. V ta namen bo mejni prehod odprt vse do 22. ure.
Za organizacijo letošnjega mednarodnega beneškega pusta so poskrbele Gorska skupnost Nadiških dolin, občini Sovodnje in Kobarid, Turistično društvo iz Livka, Pro loco Vartača iz Sovodenj in Društvo za razvoj turizma v Nadiških dolinah.
Ob tradicionalnem nedeljskem sprevodu pa bo zanimivo srečanje tudi za vse razis-
kovalce ljudskih običajev. Pred nedeljsko veselico bo v petek, 25. februarja, ob 20.30 v Sovodnjah konferenca, na kateri bosta spregovorila Valter Col le in Naško Križnar; prikazala bosta pustne navade Nadiških dolin, naslednji dan pa bodo v Sovodnjah poskrbeli tudi za najmlajše, saj se ob 15. uri pripravlja lutkovna predstava za otroke.
Pustna praznovanja se bodo v Sovodnjah zaključila naslednji konec tedna, in sicer 4., 5. in 7. marca s plesom in z zaključnim nagrajevanjem najlepših mask in pustnih skupin.
VIDEOZAPIS "KJE JE Tl MOTE O?"
PREREZ SKOZI VSAKDANJE ŽIVLJENJE BENEŠKIH LJUDI
Dne 4. februarja se je zaključilo tritedensko bivanje skupine potomcev slovenskih beneških emigrantov v Avstraliji, za katero je poskrbela zveza beneških emigrantov Slovenci po svetu. Na sklepnem večeru je Zveza v Podutani predstavila svojo novo videokaseto z naslovom Kje je Timoteo?, ki je nadvse zanimiva in dragocena.
Snemanje videokasete je podvig, ki Zvezi sicer ni neznan, tokrat pa velja posebej spregovoriti o omenjeni novosti, pri kateri so se odgovorni posebno izkazali.
Videokaseta Kje je Timoteo? traja približno 30 minut, protagonisti so, poleg junaka, osnovnošolčkaToninaca, nekateri znani obrazi igralcev Beneškega gledališča, ki nam predstavljajo dobro poznane figure vsakdanjih beneških ljudi. Avtorji nas v režiji Danila Korena in s pomočjo Toninaca peljejo v tipično beneško vas ter v vsakodnevno okolje in svet, v katerem živi slovenski človek iz Nadiških dolin. Toninac je beneški otrok, ki obiskuje Dvojezični šolski center v Špetru in živi v gorskem zaselku Nadiških dolin. V polurnem pripovedovanju ga spremljamo od prvih jutranjih ur, ko ga na trgu vasi čaka šolski avtobus in ga pelje po beneških vaseh v šolo v Špeter; Toninacu in drugim osnovnošolčkom naprti učiteljica posebno domačo nalogo: pri starejših vaščanih morajo poiskati sledove starih navad in običajev ter prikazati njihovo življenje. Povrnitvi domov se zato Toninac pridno napoti do deda, nato obišče staro Minco, na koncu se ustavi v stari vaški gostilni. Starejše in prijazne beneške ljudi povpraša za pomoč in si nato vestno zapiše ljudske navade, ki mu jih pripovedujejo, tiste, ki so nekoč bogatili Božič, vahte, pust in
poroko. V gostilni posluša tudi skupino štirih mož, ki za trenutek popustijo s kvarta-njem in zapojejo tri pesmi. Doma ga čaka pes Timoteo, ki je že v jutranjih urah odšel z očetom na lov in po njem Toninac sprašuje cel dan.
Dialogi polurnega pripovedovanja potekajo v beneškem slovenskem narečju. Vsi tisti, ki ne obvladajo besedišča in posebnosti beneškega pogovornega jezika, imajo na razpolago krajšo brošuro, na kateri je natisnjeno omenjeno besedilo.
---------EJ
■	NA TRBIŽU PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE
Praznovanje Dneva slovenske kulture je v Kanalski dolini postalo že tradicionalno februarsko srečanje, ki ga prireja Kulturno središče Planika. Prešernov dan bodo praznovali letos v Kulturnem centru na Trbižu v petek, 25. februarja, ob 18.30. Program srečanja je zelo pester in zanimiv. Večer bo spremljal Oktet Žirovnica, medtem ko bodo prisotni ob krajšem govoru predsednika centra lahko spoznali res izvrstnega gosta, in sicer pesnika Ervina Fritza. Tudi letos bodo na Dnevu slovenske kulture nastopili otroci, ki obiskujejo tečaje slovenskega jezika. Zadnja točka na programu pa predvideva koncert priznanega slovenskega kantavtorja Vlada Kreslina.
NOVI GLAS / ŠT. 7 2000
SLOVENIJA
O ODNOSIH Z ZVEZNO REPUBLIKO JUGOSLAVIJO
NOVI PARTNERJI ZA EVROATLANTSKE POVEZAVE
MARJAN DROBEZ
Slovenija se veseli demokratične preobrazbe na Hrvaškem, saj njeni predstavniki, med njimi državni poglavar Milan Kučan in predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, pričakujejo, da bosta državi v novem sproščenem ozračju lahko kmalu rešili glavne sporne zadeve v njunih odnosih. Novi hrvaški državni poglavar Stipe Mesič bo svoj prvi obisk v tujini kmalu opravil v Sloveniji, premier Ivica Račan pa je med svojim obiskom na sedežih EU in zveze Nato v Bruslju izjavil, "da so nerešena vprašanja med Hrvaško in Slovenijo manjša, kot pa to želijo nekateri prikazati." Tudi ameriška državna sekretarka je v pogovoru s predsednikom Kučanom menila, da Slovenija in Hrvatska lahko sami rešita zadeve, ki ju zdaj razdvajajo, zaradi česar mednarodno posredovanje oziroma razsodišče ni potrebno.
Morda so razgovori in sporazumi med Slovenijo in Hr-vatsko v spremenjenih političnih razmerah res mogoči, ker bosta državi mednarodni skupnosti, zlasti pa Evropski zvezi in zvezi Nato, pač hoteli čimprej pokazati svojo verodostojnost. Hrvaški predsednik Stipe Mesič je v intervjuju za neki ljubljanski časnik pred dnevi, denimo, pomenljivo dejal, "da hrvaška pot v Evropo vodi tudi čez Slovenijo." Seveda pa bi mo-
rali zagotoviti, da bi se pogajanja o nerešenih zadevah lahko čimprej začela, da bi jih torej ne odlagali v obdobje po parlamentarnih volitvah v Sloveniji.
Slovenija in Hrvaška naj bi torej na poti v evroatlantske povezave, to pomeni v EU in zvezo Nato, sodelovali kot prijateljski partnerski državi, ne pa kot tekmici, ki bi se medsebojno politično pogojevali in izključevali. Ob tem pa je treba realistično opozoriti, da bo mednarodna skupnost iz južne slovenske sosede poskušala narediti državo, ki bi postala zgled drugim na Balkanu oz. vjugovzhodni Evropi. Kot je zapisal osrednji slovenski dnevnikDe/ovsvo-ji temi dneva, v soboto, 19. februarja, "bo mednarodna skupnost Hrvatski zaradi njenega strateškega položaja, velikosti in zmogljivosti, namenila vlogo, ki jo je tod doslej igrala v glavnem le Slovenija."
JANEZ DRNOVŠEK:
"S SRBI BI LAHKO BILI HITRO SPET PRIJATELJI"
V	Sloveniji parlamentarne stranke nadaljujejo razgovore o novem volilnem sistemu, pri čemer sta najbolj dejavna premier oz. predsednik libe-ralno-demokratske stranke dr. Janez Drnovšek in predsednik socialdemokratov Janez Janša. Dosežen je sporazum o oblikovanju novih volilnih okrajev, o čemer bo seveda dokončno odločal državni zbor. Predlog za oblikovanje volilnih okrajev bo pripravila posebna delovna sku-
pina, sestavljena pretežno iz strokovnjakov.
Predsednik države Milan Kučan je zavrnil predlog demokratične stranke upokojencev, da bi ustanovil svojo politično stranko oziroma postal vodja levosredinskega volilnega zavezništva. Svojo odločitev je utemeljil z razlago, "da je bil izvoljen kot predsednik vseh državljanov Slovenije in namerava to do konca svojega mandata tudi ostati."
Aktualen in zanimiv je bil intervju, ki gaje predsednik vlade dal tedniku Vreme, glasilu opozicijske srbske stranke, ki jo vodi Vuk Draškovič. Janez Drnovšek je ocenil zgodovino odnosov med Slovenijo in Srbijo oziroma Zvezno republiko Jugoslavijo v obdobju od propada nekdanje skupne države. V intervjuju seje zavzel za obnovitev odnosov med Slovenijo in Zvezna republika Jugoslavija vsaj na konzularni ravni, ker bi bilo to potrebno predvsem zaradi številnih življenjskih težav državljanov obeh držav. Dodal je, "da ga čudi, da Zvezna republikaju-goslavija kot mednarodno izolirana država ne izkoristi možnosti za odpiranje, ki jih ji ponuja Slovenija." Sicer pa je dr. Janez Drnovšek v omenjenem intervjuju, objavljenem v beograjskem opozicijskem tedniku, tudi opozoril, "da Slovenci nismo nikoli sovražili Srbov, zato bi lahko hitro bili spet prijatelji."
MINISTER RUPEL O ODNOSIH Z ITALIJO
Zunanji minister Dimitrij Rupel je v izjavi iz VVashingto-na, kjer je bil na obisku, zanikal domneve, objavljene v nekaterih javnih občilih, da so se odnosi med Slovenijo in Italijo poslabšali, odkar je on postal zunanji minister. V nekaterih okoljih namreč omenjajo, da italijanski vladi ni bi-
lo	po volji, ker je minister Rupel v nekem intervjuju, objavljenem v osrednjem slovenskem časniku, poudaril nujnost poglabljanja sodelovanja med Slovenijo in sosednjimi državami, pri čemer Italije ni izrecno omenil. V rimski vladi naj bi bili domnevno tudi neprijetno presenečeni, ker ni novi zunanji minister potrdil zaupanja državnemu sekretarju v zunanjem ministrstvu Francu Juriju, poglavitnemu pogajalcu med Slovenijo in Italijo ter pripadniku italijanske narodnosti. Francojuri je medtem že zapustil zunanje ministrstvo in se bo pri nekem ljubljanskem dnevnem listu zaposlil kot zunanjepolitični komentator in politični karikaturist. Minister Rupel je v izjavi iz ZDA pojasnil, "da so odnosi med Slovenijo in Italijo celo zelo dobri". Ob tem je izrazil obžalovanje zaradi zastoja v italijanskem parlamentu pri sprejemanju zakona o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Po zatrjevanju ministra Rupla nadaljevanje dobrih odnosov med državama dokazuje tudi to, da seje odzval vabilu italijanskega kolega Dinija, naj obišče Rim. Tam bo 8. marca.'
——— M.
ODPRTO PISMO ZUPANU IN SVETOVALCEM MESTNE OBČINE NOVA GORICA
SERGIJ PELHAN KRITIČNO O ODNOSU DO KULTURE
Sergij Pelhan, direktor Primorskega dramskega gledališča v Noviporici, je županu Črtomirju Špacapanu in vodjem skupin svetnikov mestne občine Nova Gorica poslal odprto pismo, v katerem kritično obravnava odnos do kulture, zlasti do PDG in Goriškega muzeja, ter financiranje obeh javnih zavodov s področja kulture. Po njegovem "so pri oblikovanju proračuna za leto 2000 v politiki, tudi na ravni občine, prevladale težnje tistih v občinski upravi in med svetniki, ki vidijo v kulturi, če uporabim ironični Cankarjev izraz, coklo razvoja, ali, kakor je še bolj nazorno dejal neki svetnik, kultura je draga. Menim pa, daje najdražja nekultura. Sodim, da bi pri oblikovanju proračuna morali spoštovati določila zakona o izvajanju državnega proračuna v letošnjem letu, da so namreč občine dolžne zagotoviti financiranje kulturnih dejavnosti, čeprav so omenjena določila sporna in bo o njihovi primernosti odločalo ustavno sodišče."
Pelhan je nadalje opozoril, da gostovanja PDG letos ne bodo dobila podpore, in dodal, "da kot dolgoletni delavec v kulturi ne pozna občine, ki ne bi podprla gostovanja uspešnega, čeprav nemara ljubiteljskega ansambla". Zapisal je tudi, "da ustanova, ki jo vodi, ni zasebna ustanova Ustanovitelj je mestna občina Nova Gorica, skupaj s štirimi novoustanovljenimi občinami. Kot taka ni namenjena zaposlenim v gledališču, temveč vsem občanom. Zaposle-
EVROPSKO SODISCE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE
DOGOVOR O ZDRUŽITVI SKD IN SLS
Po pogajanjih in razgovorih, ki so trajali več kot eno leto, je bil v torek, 22. t.m., podpisan dogovor o združitvi Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in Slovenske ljudske stranke (SLS). Dokument sta podpisala predsednika obeh strank Lojze Peterle in Marjan Podobnik. Sporazum ima tri bistvena določila. Na dan združitve strank bosta prenehali veljati koalicijski pogodbi, ki jih imata krščanko-demokrat-ska in ljudska stranka, sklenjeni s SDS oz. LDS-om. Ministri ljudske stranke bodo takoj izstopili iz sedanje koalicijske vlade, na dan združitve pa bo nova stranka (njenega imena in predsednika še niso določili) s SDS podpisala usklajen sporazum o koaliciji Slovenija.
Do združitve obeh strank bo prišlo kmalu, vendar datum še ni določen. Prva posledica napovedane združitve SKD in SLS bo nastanek manjšinske vlade Janeza Drnovška, s čimer bi nastala možnost predčasnih državnozborskih volitev v Sloveniji.
   M.
KAZEN ZARADI PREDOLGEGA SODNEGA POSTOPKA
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je 8. t.m. prvič kaznovalo Slovenijo zaradi predolgega sodnega postopka v neki kazenski zadevi. Postopek zoper Ljuba Majariča iz Nove Gorice, ki je bil trikrat obtožen zaradi spolnega napada na mladoletno osebo in zaradi ugrabitve mladoletnikov v letih od 1991 -93, se je namreč vlekel kar sedem let. Prizadeti je spričo kršitve šestega člena konvencije o človekovih pravicah, ki obravnava pravico do sojenja v razumnem roku, zahteval 450 tisoč avstrijskih šilingov odškodnine. Vendar pa je sodišče Sloveniji prisodilo le plačilo 300 tisoč tolarjev odškodnine, ki jo bo moralo poravnati v treh mesecih. Evropsko sodišče je ob tem zavrnilo Majaričevo zahtevo po ponovnem sojenju pred slovenskim sodiščem. Dosedanji primeri pred evropskim sodiščem za človekove pravice kažejo, da so odškodnine v podobnih pri-
merih lahko bistveno višje. Lahko pričakujemo, da bo evropsko sodišče v prihodnje izreklo več obsodb zoper slovensko državo. Na obravnavo namreč čaka več kot sto tožb iz Slovenije, kar nekaj od teh se jih nanaša na kršitve pravi-cedo sojenja v razumnem roku.
Na slovenskih sodiščih je skoraj 800 zadev, starejših od 10 let. Zatrjevanje vlade, da je sodna oblast preobremenjena z delom zaradi uresničevanja gospodarskih reform, evropskega sodišča ni prepričalo. Član evropskega sodišča za človekove pravice iz Slovenije Boštjan M. Zupančič se je iz postopka o obravnavanem primeru izločil. Pravosodni minister Tomaž Marušič je sodbo evropskega sodišča označil “za hud moralni udarec državi, čeprav nismo presenečeni, ker je bilo takšno odločitev pričakovati. Sodni postopki, zlasti s stališča varstva človekovih pravic, pač ne morejo trajati v nedogled". --------M.
SEDEMLETNA ZAMUDA PRI ZDRAVLJENJU SLADKORNE
V	zadnji številki revijeS/a-dkorna, glasila Zveze društev diabetikov Slovenije, so objavljeni novi podatki o razširjenosti bolezni. Ugotovili so, da se sladkorna bolezen pojavlja pri 4% vseh prebivalcev Slovenije. Okrog 90 tisoč je registriranih bolnikov, vsaj še enkrat toliko pa je takšnih, ki bodo skoraj gotovo zboleli. Predvidevajo, da se sladkorna bolezen odkrije v povprečju sedem let prepozno. Strokovnjaki potrjujejo že znane ugotovitve, da imajo pri nastanku bolezni pomembno vlogo dednost, debelost, telesni in duševni stres, staranje in nosečnost. Glede na izkušnje v Avstriji, Nemčiji in nekaterih državah EU, bo Zveza društev diabetikov Slovenije opremila poseben avtomobil za obiske posameznih krajev, kjer bi odkrivali morebitne nove bolnike s sladkorno boleznijo. V vozilu bosta izvaja-
li	preglede tudi medicinska sestra in socialna delavka. 	M.
BIL J E N S KI ALI VRTOJBENSKI GRIČI?
Svetovalec občine Šempe-ter-Vrtojba Darjo Fornazarič je občinskemu svetu v svojem imenu in v imenu drugih prebivalcev Vrtojbe dal pobudo za preimenovanje Biljenskih gričev v Vrtojbenske griče. Sklicuje se na opozorila krajanov, sprejeta na mnogih sestankih, "da celoten kompleks vinogradov, sedaj imenovan Biljenski griči, leži na katastrskem območju Vrtojba. Zato ni razloga, da bi se ta predel imenoval po sosednjih Biljah. Menimo, da je bila napaka storjena v 60. letih, ko so začeli z melioracijo vrtojbenskih gričev na meji s katastrsko občino Bilje. V tistih časih, ko nismo imeli lokalne samouprave (...), so tedanji vplivni posamezniki napačno poimenovali nov nasad vinogradov, ki je bil do takrat prepoznaven s starimi ledinskimi imeni."
Fornazarič je še predlagal, da bi sredi Vrtojbenskih gričev posvetil razgledni stolp, s katerim bi obeležili ta največji nasad vinogradov (nad 200 ha) v Sloveniji.
M.
ni zlasti od preselitve v novo zgradbo dalje povečujemo program v želji, da bi prebivalcem Goriške nudili kvalitetno kulturno ponudbo. Pripravili smo tudi program gledališke umetniške gimnazije v Novi Gorici, ki naj bi pričela delovati v šolskem letu 2001 -2002 za vso Slovenijo. Z željo, da bi v naslednjih desetih letih v Novi Gorici dobili glasbeni konservatorij, organiziramo operni abonma, delamo že tudi ob nedeljah in praznikih, in to vse mimo osnovnega programa šestih premier in 180 ponovitev. Letno narašča število obiskovalcev za več kot 150 tisoč. Leta 1998 je naše predstave obiskalo 96 tisoč gledalcev, lani pa smo imeli nad 110 tisoč gledalcev na 409 predstavah. Slišim, da v občini podpirate gospodarstvo. Toda, že tretje leto predlagamo, da se dogradi stranski oder v gledališki zgradbi in usposobi glavni oder (vrvišče), da bi lahko z družbo Hit in drugimi podjetji organizirali čimveč slovenskih in mednarodnih kongresov in simpozijev, ki so tudi tržno zanimivi, a se za to ne dobijo sredstva. Ugotavljam še, daje prenos obveznosti financiranja Primorskega dramskega gledališča in Goriškega muzeja na raven mestne občine Nova Gorica v veliki meri sprožil protikulturno razpoloženje."
O	Pelhanovem odprtem pismu bo mestni svet predvidoma razpravljal na prihodnjem zasedanju. Zaradi objektivnosti pa poudarjamo, da je župan Špacapan že ob predložitvi predloga proračuna za letošnje leto z razumevanjem obravnaval pomen kulture in opozoril, da bi za financiranje te dejavnosti v občini potrebovali vsaj milijardo tolarjev. Za potrebe kulture na proračunu pa bo namenjenih 500 milijonov tolarjev, to je okoli 10% proračunskih izdatkov. Na zaplete pri financiranju kulture se je prva odzvalaobčina Šempeter-Vr-tojba, ki bo PDG in Goriškemu muzeju letos namenila20 milijonov tolarjev prispevkov. 	M.
OBVESTILA
HITOVE MUZE. V petek, 25. t.m., bo ob 20. uri, peti koncert iz ciklusa Hitove muze na Gradu Dobrovo. Igral bo Trio Gadžijev, ki ga sestavljajo Sijavuš Gadžijev (klavir), Vasilij Meljnikov (violina) in Igor Mitrovič (violončelo). Izvajal bo skladbe A. Dvoraka in J. Brahmsa. Naslednji koncert bo 6. marca, ko bo nastopil Mozart orkester iz Prage.
HOMMAGE HUBERTU BERGANTU. V avli Kulturnega doma Nova Gorica je na ogled izbor koncertnih plakatov Huberta Berganta; ti kažejo na bogato koncertno dejavnost našega velikega orgelskega mojstra. Razstava bo na ogled do 7. marca.
13
ČETRTEK 24. FEBRUARJA 2000
14
ČETRTEK 24. FEBRUARJA 2000
ITALIJANSKO PRAVO
UREDITEV ZAKONODAJE O SPOMENISKEM VARSTVU o)
OBČNI ZBOR MALOTRGOVINSKE SEKCIJE SGZ GORICA
"MLADI NAJ SE VKLJUČIJO V NASE VRSTE!'1
PRISPEVKI IN NOVOSTI
DAMJAN HLEDE
Poglejmo sedaj pobliže tiste obveznosti, ki se tičejo vzdrževanja kulturnih dobrin in njihovega prometa. Še prej pa spomnimo, da je vročitev spo-meniškovarstvenega ukrepa predpogoj za veljavnost za-ščitno-omejevalnih norm, ki zadevajo vzdrževanje in promet dobrin, samo če so slednje v lasti zasebnikov in če spadajo med dobrine, ki predstavljajo "neposredno kulturno zanimivost".
V	zvezi z vzdrževanjem mora vsaka sprememba dobrine prejeti ministrsko dovoljenje. Zaščitene dobrine ne smejo biti namenjene uporabi, ki ni v skladu z njihovo zgodovinsko ali umetniško oznako, ali uporabi, ki lahko oškoduje njihovo ohranjevanje in celovitost. Ministrsko dovo-
BANCNE PREISKAVE
••••••••••••••••••
V	uradnem listu št. 33 je bil dne 10. februarja objavljen odlok Finančnega ministrstva z dne 9. decembra 1999, ki dokončno sprejema obrazce vprašalnikov, s katerimi lahko različni davčni uradi in finančna straža zaprosijo banke in poštne urade za dodatne podatke in specifične dokumente, ki zadevajo račune davkoplačevalcev. Dosedanji sistem je bil naslednji: zakona št. 633/72 in 600/73, po spremembah, ki jih je uvedel zakon št. 413/91, dopuščajo finančni straži (ki mora postopati z dovoljenjem okrajnega poveljnika) in davčnim uradom (z dovoljenjem območnega davčnega inšpektorja), da zaprosijo banke in poštne urade o njihovih računskih odnosih s klienti-davkoplače-valci. Da lahko potem preiskovalci preverijo, če sta podjetje ali ustanova bančne operacije pravilno in zvesto vknjižila, potrebujejo dodatne dokumente, za katerih prošnjo je omenjeni zakon določal ministrsko odobritev, ki je prišla šele sedaj, po desetih letih.
Povedati je treba, da so davčni uradi in finančna straža doslej že zahtevali dodatno dokumentacijo, in sicer na podlagi nekih starih obrazcev iz leta 1982. Postavljalo pa se je seveda vprašanje legitimnosti tovrstne prakse, saj so nekateri trdili, da v odsotnosti specifičnih obrazcev, bi uprava sploh ne smela zahtevati dodatnih podatkov. Z objavo omenjenega odloka pa ima sedaj davčna uprava proste roke in je legitimirana izvesti cel postopek, ki ga je bil uvedel omenjeni zakon št. 413/91.
■	DH
Ijenje lahko nadomesti odo-1 britev spomeniškega varstva. Odobritev v .sklopu javnih ali zasebnih gradbenih postopkov mora biti izdana v roku devetdesetih dni od prošnje. Rok je lahko začasno prekinjen, če prosi spomeniško varstvo za razjasnitve oz. za dodatne informacije ali dokumente oz. če samo izvede i tehnične preveritve. Omenjeni rok je postavljen v interes prosilca: če namreč v devetdesetih dneh prosilec ne prejme odgovora, mora posvariti pristojno spomeniško varstvo, naj se izreče v (naslednjih tridesetih dneh. Če tudi ta rok poteče brez odgovora, pomeni, da je prošnja sprejeta. Isti postopek velja v primeru restavriranja (to je "poseg, ki teži po ohranitvi material-: ne celovitosti dobrine ter po i zagotovitvi ohranjevanja in varstva njene kulturne vrednosti") zaščitenih dobrin. Ministrstvo lahko tudi samo neposredno izvede posege, ki so nujni za vzdrževanje zaščitenih dobrin ali pajih naloži lastniku oz. posestniku. Stroški bremenijo vsekakor lastnika, razen če jih država ne prevzame nase, kar je možno le takrat, ko gre za poseg na dobrinah posebnega pomena ali na dobrinah, ki so v javni uporabi ali uživanju. Vedno pa so možni državni prispevki, ki ne smejo presegati polovice stroškov.
Poglejmo sedaj, kako je u-rejen promet z zaščitenimi nepremičninami. Kulturne dobrine, ki so v lasti države, dežel, pokrajin ali občin, so podvržene pravnemu statusu i javnega dobrega, kar pome-! ni, da so neodtujljive in na I splošno izvzete iz pravnega | prometa. Pridobitev posebnih omejenih uporabnih pravic na teh dobrinah je zakonsko strogo omejena. Prenos kulturnih nepremičnin, ki so v lasti krajfevnih javnih ustanov, a ne pripadajo javnemu dobremu, ter tistih, ki so v lasti drugih javnih ustanov ali zasebnih nepridobitniških pravnih oseb, je podvržen ministrskemu dovoljenju. Zasebniki in zasebne družbe morajo prenos javiti pristojnemu spomeniškemu varstvu v roku tridesetih dni od podpisa pogodbe. Prijava ponavadi bremeni prodajalca, lev primeru prodaje na dražbi bremeni kupca, v primeru dedovanja pa dediča oz. voli-lojemnika. Ministrstvu v teh primerih pristoja prednostna pravica, kar pomeni, da lahko odkupi dobrino za isto ceno, ki je bila zapisana v pogodbi med zasebnikoma. Drugi pogodbeni pogoji pa ministrstva seveda ne obvezujejo. Prednostno pravico mora ministrstvo uveljaviti v dveh mesecih od prijave. Prenos, ki ni izveden v skladu s temi obveznostmi, je ničen.
---------DALJE
Dne 21. t.m. so imeli člani malotrgovinske sekcije Slovenskega gospodarskega združenja Gorica svoj občni zbor. Po uvodu načelnika sekcije Benija Kosiča, s katerim objavljamo pogovor, je geometer Persoglia s podjetja Salus sez nan i I člane z zakonskimi novostmi v zvezi z varnostjo na delovnih mestih in metodo nadzorovanja zdravstvenih pogojev v trgovanju z jestvinami. Sledilo je poročilo načelnika sekcije Kosiča, v katerem je poudaril veliko raznolikost sekcije in težave pri usklajevanju potreb različnih sektorjev. Podčrtal je uspeh slovenskega organiziranega gospodarstva, to je pridobitev mesta v odboru gori-ške Trgovinske zbornice. O normativi za urnike oz. tedenske zapore trgovin, ki jo reforma Bersani prepušča posameznim občinam, sta članom sekcije predavala odbornik Gerardo Amirante in funkcionar Marilisa Bombi. Kosič je še poročal o srečanjih s slovenskimi občinami in o sodelovanju predstavnikov sekcije z odborništvom za trgovino dežele Furlanije-Julijske krajine pri pripravah deželnega zakona o trgovini. Omenil je tudi pomembno vlogo, ki jo je opravila malotrgovinska sekcija, s posredovanjem pri zgodovinskem srečanju med italijanskim združenjem go-riških trgovcevASCOM in sekcijo trgovcev pri Območni gospodarski zbornici iz Nove Gorice. Kosič je nato članom spregovoril o komisijah pri goriški Trgovinski zbornici; v komisiji za trgovino zastopa SGZ Gorica njegov ravnatelj, Igor Orel. Ta je udeležencem občnega zbora predstavil osnutek predlogov, ki jih je komisija pripravila v nekajmesečnem delu.
Razprava je pokazala predvsem zaskrbljenost članov zaradi zanemaranja mestnega središča v razvojnih načrtih goriške občine. Tudi v novem urbanističnem načrtu ni primerne pozornosti za potrebe zgodovinskega centra. Nasprotno, vsi razvojni načrti trgovskega sektorjaso uprti v vzhodni del mesta. Člani so se spraševali, ali ne sodi vse to v zlonameren načrt, po katerem so trgovsko zanimivi le drugi predeli mesta, saj tudi najnovejši predlogi o prometni ureditvi in parkiriščih povsem izključujejo predel mesta med ulico Čarducci, Travnikom in Raštelom. Člani so sklenili, da bo predstavništvo malotrgovinske sekcije SGZ Gorica stopilo do odbornika za urbanistiko pri goriški občini in mu predstavilo svoje kritične pripombe, nakar bo združenje morda predstavilo ugovor k urbanističnemu načrtu.
Sledile so volitve novega odbora malotrgovinske sekcije. Za načelnika so potrdili Benija Kosiča; ostali odborniki so Aleš Šuligoj, Silvano Golob in Luka Velišček.
Kosičeve poznamo na Goriškem kot uspešne trgovce, ki so se znali odzivati na nove potrebe tržišča tudi v zadnjem, za trgovce zelo težkem času, in to tako zaradi vseve-čje ponudbe na trgu kot tudi zaradi upadanja kupne moči. Mladi goriški trgovec Benedikt - Beni Kosič je sin Andreja Kosiča in vodi trgovino s športnimi izdelki in športno obutvijo K2 v Raštelu. Med njegovimi stalnimi kupci je veliko znanih imen zamejskega in slovenskega športa, trgovina K2 pa je tudi sponzor marsikatere športne dejavnosti pri nas.
Kakšno je stanje male trgovine na Goriškem?
Zdi se mi, da se bom spet ponavljal, ker že dolgo dajem enake, če pa že ne enake, pa vsaj podobne odgovore. Smo namreč v prehodnem obdobju, ki ga označuje več stvari. Čas velikih navalov kupcev iz nekdanje Jugoslavije in kasneje iz Slovenije je mimo. Lastniki manjših trgovin se moramo zavedati, da je čas debelih krav za vedno minil. Včasih so te kupci iskali, danes moraš sam kupca najti, mu ponuditi take stvari, kakršne hoče sam imeti. Kupca moraš pridobiti, ga prepričati s kakovostjo ponudbe in seveda z dobrimi izdelki. Če hočem biti malce bolj jasen, bom rekel, da danes pri nas ni več kupcev iz osrednje Slovenije, iz Ljubljane. K nam pa prihajajo še kupci iz Soške doline in iz Vipavske doline in to tudi zato, ker so na Gorico in na naše trgovine še navezani.
Občutite močno konkurenco velikih trgovin, ki jih je vedno več v bližnji Furlaniji?
Seveda jo občutimo in še kako jo čutimo! Pa sem vseeno prepričan, da imajo male trgovine še svoj prostor na tržišču, in to v središču mesta. Veliki trgovski centri so hladni. Vsak človek in istočasno naš možni kupec pa se rad
sprehodi po urejenem mestu in tu vidim veliko napako goriške občinske uprave, ki ne prispeva svojega deleža, svoje pomoči pri prenovi in obnavljanju pročelij starih hiš v mestu, kot to počno drugod. Tako se pri nas vedno pogosteje dogaja, da starejši ljudje zapirajo trgovine, njihovi potomci pa ne nadaljujejo s tradicijo družinskih trgovin. Najbolj nas pri Gospodarskem združenju pesti prav to, da se vedno manj mladih odloča za trgovino, za nadaljevanje in obnavljanje poslovanja družinske trgovine.
Bodo v Gorici res uredili večje trgovsko središče v ulici Terza Armata?
Dolgo, morda predolgo se ! že govori o tem in ne vem, kaj naj rečem, saj še občinski regulacijski načrt ni izdelan. Nasploh ima občina do nas trgovcev precej mačehovski odnos, saj imamo stalne težave s parkirišči, in kar se tiče trgovskega središča, bi dodal še to, da ne vem, ali se bo splačalo investirati vanj, ali raje ohraniti stare trgovine v mestu.
Kako gre vašemu podjetju?
Hvala Bogu zanekrat do-
•	bro, največjo krizo smo prebrodili, in to tudi zato, ker I smo bili dovolj prožni, da smo se takoj odzvali na nove potrebe tržišča in posameznega kupca. Kot veste, smo večje '• družinsko podjetje, ki zaposluje člane naše družine in še 25 stalno zaposlenih uslužbencev. Mislim, da bi bil ne-i pošten, če bi rekel, da smo v krizi, a časi velikih zaslužkov so mimo. Trgovina K2 dobro sodeluje z italijanskimi in slo-I venskimi športnimi združenji in društvi. Z veseljem ugotav-1 Ijam, da k nam prihaja vse več italijanskih športnih klubov po nakupih, to se namreč iz znanih razlogov še pred desetimi leti ni dogajalo.
Kje so po vašem mnenju največje težave trgovine na drobno?
Omenil sem že zapiranje trgovin, tudi takih, ki so imele zelo dolgo tradicijo. To je ' slabo. Potem bi tudi rad ome-j nil dejstvo, na katerega se po-j zabija, se niti ne omenja, a je i pomenljivo. Veliko goriških, predvsem starejših trgovcev ) zapre svojo trgovino in ob tem i tudi proda prostore trgovine.
V	središču mesta ti prostori povečini končajo v lasti Kitajcev.
\ Prav ste slišali: Kitajcev. Prej ali slej bo to problem, na katerega pa nihče ne opozarja.
Kje pa so težave 'pri Gospodarskem združenju, pri sekciji za malo trgovino?
I	Težave so v dejstvu, da nas
je zelo malo, predvsem mi-. s Hm na mlade ljudi, ki bi prišli in vnesli v naše delovanje nove motivacije in pristope ter nov zagon pri delu. Zato izko-! ristim priložnost, da pozivam , mlade, naj se aktivno vključijo : v naše delo.
OLAJŠAVE PRI NAKUPU MOTORNIH KOLES
Državni prispevek za nakup motornega kolesa, ki odgovarja snažnim normam, je stopil v veljavo 21. maja lani. Člen 6 zakona št. 144 z dne 11. maja 1999 določa trajanje teh olajšav, in sicer za dobo 12 mesecev, do konca meseca maja leta 2000. Da lahko sploh koristimo z državnim prispevkom, moramo razpolagati z motornim kolesom, vknjiženim ali zgrajenim pred 1. januarjem 1992. Bliže poglejmo prispevek za nakup novega motornega kolesa: do 50 kubikov znaša državni prispevek 300.000 lir + prodajalčev popust, ki velja vsaj toliko, kolikor državni, torej skupno 600.000 lir; od 51 do 1000 kubikov 500.000 lir (skupno 1.000.000 lir). Prodajalec mora star motor v roku 15 dni prejema oz. datuma prodaje novega dati v odpad. Slednjemu pritiče deželni prispevek, ki odgovarja vsaj višini njegovega danega popusta.
Naj še povemo, da bo z 31. marcem stopil v veljavo člen 33 zakona 472/99, ki v zadnjem odstavku predvideva obveznost čelade za vsa motorna kolesa, in to brez starostnih oz. kubičnih omejitev.
MARJAN DRUFOVKA
PRIROČNA KNJIGA
OHRANIMO ZDRAVJE
Ohranimo zdravje je naslov priročnika, ki je izšel pri Mladinski knjigi in je delo dr. Earla Mindella, strokovnjaka na področju medicine, ki združuje najnovejša dognanja na področju zdravstva s starodavnimi modrostmi pri zdravljenju najrazličnejših bolezni. Knjiga je zelo pregledno urejena, saj so obolenja in bolezni trazporejene po abecednem redu, in to od prvega poglavja, ki je posvečeno aknavosti, pa do zadnjega, ki je posvečeno zobem. V u-vodu zdravnik Mindell navaja svoje izkušnje, ko je bil še farmacevt in zeliščar in je opazil, da medicina žal posveča večjo pozornost zdravljenju bolezni kot pa preprečevanju. Zato avtor navaja cel seznam dodatkov, ki naj jih zdrav človek jemlje pri prehrani in uživanju pijače, da bo uspešno preprečeval obolenja. Jasno pa je tudi, da se kot zdravnik zaveda pomembnosti in nezamenljivosti klasičnega zdravljenja sodobne medicine, a je vseeno mnenja, da bi se veliko bolezni dalo preprečiti z naravnimi zelišči in raznovrstnimi dodatki, z minerali, antioksidanti itd. Po opisu vsake bolezni so navedeni praktični napotki, kako lahko bolezen zdravimo ali preprečimo, na koncu pa sta še izdatna bibliografija in abecedno kazalo, s katerim si bralec lahko pomaga pri iskanju tako bolezni kot zelišč, mineralov in ostalih obravnavanih zdravilnih pripomočkov. ----ZLIT
KOŠARKA
PREGLED ŠPORTNEGA DOGAJANJA NA GORIŠKEM
■D
EVROPSKA LIGA / SLOVENSKI USPEH
"MAŠČEVANJE" USPELO, ZDAJ JE NA VRSTI OLYMPIAKOS
USPEŠNO KOLO NAŠIH ODBOJKARJEV
ERIK DOLHAR
Košarkarji ljubljanske U-nion Olimpije so v zadnji tekmi rednega dela evropske lige pričakovano premagali beograjsko Crvenozvezdo. Zdaj, ko so ubranili drugo mesto v skupini F pred madridskim Realom in s tem prednost domačega igrišča na morebitni tretji tekmi osmine finala, se lahko povsem posvetijo naslednjemu tekmecu, grškemu Olympiakosu. Prva tekma bo 29. t.m. v Tivoliju, druga dva dni kasneje v Grčiji, morebitna tretja pa 9. marca spet v Ljubljani.
"Zadovoljen sem, prvič z zmago, drugič pa zaradi razmer, ko smo morali nujno zmagati. Jasno je bilo, da se bomo v obrambi sprostili, kljub temu da smo bili nenatančni, smo dobili tekmo proti ekipi, ki ni imela kaj izgubiti," je tekmo analiziral trener Zmago Sagadin in nadaljeval: "Že pred meseci sem povedal, da bo ta Olimpija zgradila tudi obrambo in dobila tekme, v katerih bo napad pešal ali pa bo nervozen, kot je bil proti Zvezdi. Naša obramba in skok sta bila tista, ki sta nam prinesla zmago."
Najučinkovitejše moštvo rednega dela Evrolige je grški Panathinaikos. V 16 tekmah je dosegel 1.246 točk ali, v povprečju, 77,8 na tekmo. Union Olimpija je na tej lestvici na četrtem mestu, skupaj z zagrebško Cibono in 1.201 točko (75). Ljubljančani pa so med vsemi 24 moštvi dosegli največ točk, 738 (46,1) le z meti za dve točki. Pri prostih metih so bili z 79,7% najnatančnejši igralci VVinnigton Groupa, pri skokih pa s 528
najboljši košarkarji Barcelone. Z največ asistencami^ 265 (16,5), se lahko pohvali Žalgi-ris, Ljubljančani so v tej prvini na tretjem mestu (239; 14,9).
Med posamezniki je redni del Evrolige kot najboljši strelec končal Laščan Miljan Go-Ijovič s 323 točkami (20,1). Največ točk z meti za dve je dosegel Tomaševič (Buduč-nost) 222, Marko Milič je z 202 na 3. mestu. Pri trojkah je bil s 132 točkami (8,25) najboljši Larranga (Asvel), Goljo-vič je tretji (114; 7,1), Sarunas Jasikevičius pa 10 (102; 6,3). Myers iz VVinningtonaje bil z 91% metom najnatančnejši posameznik pri prostih metih. Z 82 podajami (5,1) je soigralce najbolje zaposloval Jasikevičius, Milič pa je na tretjem mestu seznama ukradenih žog s 45 "trofejami".
IGOR COTIC
Da preživljajo naši odbojkarski akterji ugoden trenutek, potrjujejo izidi srečanj minulega kola, saj so v šestih odigranih tekmah dosegli kar štiri zmage. Razplet na odbojkarskih prizoriščih je bil namreč uspešen, saj sta tako moška kot ženska vrsta Vala obdržali prvo mesto na lestvici, novih prvenstvenih točk so se veselili tudi odbojkarji Soče Unitecno in Našega prapor-ja. O dobri formi valovcev govori podatek, da so Jeron-čičevi varovanci na gostovanju pri šesterki Eltorja zmagali brez izgubljenega niza. V prihodnjem kolu moške C lige se bodo valovci pomerili z Mošo, ki jo vodi slovenski trener Rajko Petejan. Z gostovanja v Gonarsu se vračajo s polnim izkupičkom točk tudi igralke Vala Siderimpesa, ki so kljub povprečnemu nasto-
ODBOJKA
AGRARII TERPIN TOČKA PROTI FAVORIZIRANIM TRŽAČANOM
V	soboto, 19. t.m., so igralci Agrarie Terpin na domačih tleh odigrali tekmo proti tržaški ekipi Marchi gomme, ki trenutno zaseda tretje mesto na lestvici.
Trener Klokočovnikjevza-četno šesterko postavil S. Ter-pina, Pintarja, Sfiligoja, Dor-nija, Komjanca in Gravnarja. Igro so domačini začeli nekoliko v strahu. Grešili so predvsem v obrambi in sevisih, tako da so set izgubili s 25-15.
V	drugem setu je na igrišče sto-pil Janez Tepin. Tokrat pa so nasprotniki popustili, Olym-pia pa je to izkoristila in tako izenačila rezultat v setih. Do-
bro igro je nadaljevala tudi v naslednjem, ki pa je bil vse do
22.	točke izenačen. Še enkrat pa so domačini prevladali in ! zmagali tudi ta set. Četrti set je bil slika trejegaz razliko, da I so v končnici slavili nasprot-I niki. V tie-breaku so naši igral-j ci popolnoma popustili; nasprotniki so hitro povedli s 5-
2	in nato 10-4. Slavili so pri razulatu 15-8.
I V tem srečanju so domačini odnesli le eno točko; vendar upoštevajoč, da je Marchi gomme ekipa, ki letos meri na nasprotovanje, smo lahko na to točko ponosni.
—— MH
pu, mogoče gre to pripisati delnemu podcenjevanju nasprotnic, le ohranile prednost petih točk pred drugouvrščeno Terme dArta. V Sovodnjah je tržaški Club Altura nudil močan odpor sočanom, ki so
l	zaradi številnih nihanj slavili zmago le po petih nizih igre. Na pragu velikega podviga pa ' so bili olympijci, ki so proti tretjeuvrščenemu Marchiju Gomme vodili v nizih z 2:1, dane prednosti pa niso znali dodobra izkoristiti in jim je tako zmaga ušla iz rok. Če u-poštevamo kakovost tržaških odbojkarjev, je dosežena točka v izenačenem prvenstvu vsekakor dobrodošla. Po seriji sedmih zaporednih zmag so v ženski C ligi igralke O-lympije Kmečke banke doživele poraz in to na gostovanju v Tržiču proti tretjeuvrščenemu Adria Volley. Da bi segle po zmagi, bi morale Corsi in soigralke pokazati tako zanesljivejšo obrambo kot učinkovitejše servise. Izboljšave vte elemente igre pa lahko vnesejo že na prihodnjem srečanju, ko se bodo na domačem igrišču pomerile z ekipo Ot-tica Tomasini, ki sodi v zgornji del lestvice. Pomembne točke so v moški D ligi dose-! gli odbojkarji Našega prapor-ja, ki so po gladki zmagi na račun šesterke Tergestea (0:3) bistveno izboljšali svoj položaj na lestvici in tako dokazali, da je obstanek v ligi za briške fante še doseglijv. KOŠARKA
V	skupini za napredovanje moške D lige so domovci na domačih tleh proti močni ekipi iz Červinjana utrpeli drugi zaporedni poraz. Če so Leba-; novi varovanci v prvem pol-
i	času imeli vajeti igre v svojih rokah, jim v uvodnih minutah drugega dela ni šlo od rok,
kar so gostje izkoristili in si tako priigrali prednost desetih točk. Domovcem je sicer proti koncu srečanja predvsem z zagrizenostjo uspelo izenačiti, a v odločilnih trenutkih jim je zmanjkalo moči, tako da so točki osvojili nasprotniki.
NOGOMET
V	prvi amaterski ligi so tokrat vsi trije naši predstavniki ostali praznih rok. Dober-dobska Mladost je na domačih tleh morala priznati premoč vodilnega Pro Romansa, ki jez zadetkom vnovčil poln izkupiček točk. VČervinjanu si je publika lahko ogledala kar pet zadetkov, trikrat so ' mrežo zatresli domačini, dvakrat pa sovodenjski nogometaši. Če so nogometaši Juven-
i	ti ne po uvrstitvi v finale deželnega pokala računali na zmago tudi v prvenstvenem nastopu, in to proti enajsterici Zauleja, so se po nedeljski tekmi morali sprijazniti s porazom (0:2). Njihovi navijači bodo deležni novih zadoščenj, le če bo štandreško moštvo pokazalo večjo kon-
i	tinuiteto v igri, in to tako v deželnem pokalu kot tudi v prihodnjih prvenstvenih nastopih.
PRIHODNJE KOLO
odbojka: Moška C liga ! (26.t.m.): Soča Unitecno - II \ Pozzo, City Store Reana - O-
i	lympia Agraria Terpin, Mos-sa - Val Imsa. Ženska C liga:
i	Olympia Kmečka banka -Ottica Tomasini, II Pozzo-Val Siderimpes. Moška D liga: Naš prapor - Casarsa.
KOŠARKA: Moška D liga: Dom Mark - Fontanafredda.
nogomet: Prva amaterska liga (27.t.m.): Sovodnje -Pro Farra, Juventina - Portua-le, Opicina- Mladost.
SANJSKI SLOVENSKI ZMAGI
w
>4
^ <5.
Špela Pretnar (na sliki), 26-letna Blejčanka, in 27-letni Ljubljančan Matjaž Vrhovnik sta v nedeljo, 20. t.m., dosegla odličen uspeh, saj sta oba zmagala v slalomu v tekmovanju za svetovni pokal. Njuni zmagi so dopolnili z odličnimi uvrstitvami še drugi slovenski alpski smučarji, tako da so skoraj vse svetovne tiskovne agencije upravičeno poročale, da so slovenski alpski smučarji svetovna velesila v slalomu.
Špela Pretnar je zmagala v Aareju na Švedskem, kjer je bila po prvi vožnji tretja, z odlično drugo vožnjo pa je ugnala Američanko Christino Koz-nick in Švedinjo Anjo Paerson. Odlične so bile tudi ostale slovenske smučarke, saj je Nataša Bokal zasedla odlično peto mesto, medtem ko je bila Urška Hrovat osma, Alenka Dovžan pa je bila na koncu 18.
Za Matjažem Vrhovnikom se je na drugo mesto v Adelbo-dnu uvrstil Norvežan Kjetil An-dre Aamodt, tretji pa je bil avstrijski slalomist Mario Matt, na šestem mestu je pristal Jure Košir, sedmi pa je bil s fantastično drugo vožnjo Urioš Pavlovčič.
Tako Špela kot Matjaž imata dobre možnosti za osvojitev končnega prvega mesta v slalomskem tekmovanju, saj sedaj Pretnarjeva vodi, medtem ko je Vrhovnik na drugem mestu, takoj za Aamodtom. O italijanskih slalomistih tokrat ni potrebno poročati, ker se niso uvrstili na boljša mesta.
—— ZUT
KRONOLOGIJA USPEHOV SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV (3|
SEPTEMBER 1 999
11.	Gregor Cankar je v finalu atletske velike nagrade v Munchnu v skoku v daljavo zasedel peto mesto (7, 79).
19. Slovenska rokometna reprezentanca se je uvrstila na evropsko prvenstvo v Zagrebu, potem ko je bila v dveh tekmah boljša od Madžarske.
20. Ines Hižar je na 15. svetovenem pokalu gorskih tekačev, ki je potekalo v Maleziji, osvojila drugo mesto.
21. Na tradicionalni regati za pokal Tržaškega zaliva je zmagala slovenska jadrnica Viharnik s krmarjem Dušanom Puhom.
26. Rokometašice Krima Neutro Robertsa so na evropskem superpokalu v Viborgu osvojile tretje mesto.
26. Matjaž Poklukar je na jesenski pripravljalni, 13,8 ki-
lometra dolgi biatlonski tekmi z množičnim startom v Oberhofu osvojil šesto mesto.
OKTOBER
3. Fedja Marušič je na finalni tekmi svetovnega pokala kajakašev na olimpijski progi v Penrithu pri Sydneyju osvojil skupno tretje mesto.
4. Filip Polč in Peter Dra-bek sta zmagala na 2. mednarodnem šesturnem gorsko-kolesarskem maratonu v spustu v Lackenofu v Avstriji.
10. Katarina Venturini in Andrej Škufca sta na plesnem turnirju Masters v Bremnu v latinsko-ameriških plesih o-svojila drugo mesto.
10. Gaia Legend je na 31. regati Barcolana osvojila tretje mesto.
14. Matic in Lena Pavlinič sta na mednarodnem ples-
nem tekmovanju London International osvojila drugo mesto v kategoriji standardnih plesov.
16. Janez Aljančič je bil na
16.	volilnem kongresu Evropske atletske zveze (EAA) v Fun-chalu na Portugalskem ponovno izvoljen za člana tri-najstčlanskega sveta EAA.
18.	Plesni klub Kazina je na svetovnem prvenstvu v ! shovv dance formacijah v Rie-si v Nemčiji osvojil naslov svetovnega prvaka. Uspeh je dopolnil še PK Mojca z drugim mestom.
23.	Iztok Čop je zmagal na tradicionalnem tekmovanju Chalupa cup na Češkem.
31. Tina Križan je na teniškem turnirju VVTA v Linzu v paru z Latvijko Lariso Nei-land nastopila v finalu ženskih dvojic.
31. Gorazd Štangelj je zmagal na kolesarski veliki nagradi Commonvvealtha v Avstraliji. Ekipno je zmagala Slovenija.
NOVEMBER
2. Gregor Cankar je dobitnik Delove športne nagrade Feon.
2. V deveti nšestdesetem letu starosti je umrl Vojteh Bu-dinek, starosta smučarskih tekmovanj v Kranjski Gori in nazadnje sekretar slovenskega dela skupne kandidature treh dežel za zimske olimpijske igre leta 2006.
5.	Gregor Cankar in Brigita Langerholc sta bila razglašena za najboljša atleta Slovenije za leto 1999.
7. Katarina Venturini in Andrej Škufca sta na svetovnem prvenstvu v latinskoameriških plesih v Bernu zasedla tretje mesto.
7.	Na gimnastičnem svetovnem pokalu v Glasgovvu je Aljaž Pegan osvojil 1. mesto na bradlji in 2. na drogu.
8.	V stoprvem letu starosti je umrl najstarejši olimpijski zmagovalec nasvetu Leon Štukelj.
13. Slovenska nogometna reprezentanca je v Ljubljani v dodatnih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo ugnala U-krajino z 2-1.
17. Slovenska nogometna reprezentanca je na povratnem srečanju dodatnih kvalifikacij za evropsko prvenstvo v Kijevu z Ukrajino igrala neodločeno 1-1 in si zagotovila prvi nastop na evropskem prvenstvu.
18. Na tekmi plavalnega svetovnega pokala v Wash-ingtonu je Matic Lipovž na 200 m prsno osvojil 3. mesto.
19. Na tekmi plavalnega svetovnega pokala v VVash-ingtonu jetretje mesto osvojila Nataša Kejžar na 100 m mešano.
20. Špela Pretnar je zmagala na slalomski tekmi za svetovni pokal v kraju Cooper Mountain.
21. Plavalec Peter Mankoč je na 100 m mešano zmagal na tekmi svetovnega pokala v Edmontonu.
21.	Odbojkarice Infond Branika in odbojkarji Salonit Anhovo so osvojili pokalna naslova.
28. Mojca Suhadolc je zmagala na superveleslalomu za svetovni pokal v kraju Lake Louis.
28. Telovadec Aljaž Pegan je na svetovnem pokalu v Stuttgartu osvojil 2. mesto na drogu in 3. na bradlji. Petkovšek je bil na bradlji drugi.
28. Hokejisti Olimpije so na polfinalnemturnirju celinskega pokala v Švici zasedli 2. mesto zaradi slabšega medsebojnega izkupička s tekme proti švicarski Ambri Piotti.
28. Vaterpolisti Triglava so v kvalifikacijah za ligo prvakov v Zagrebu zasedli 3. mesto. V prvi odločilni tekmi so proti prvaku Madžarske izgubili šele po podaljšku.
1 ALPIN / KONEC
15
ČETRTEK
24. FEBRUARJA
2000
16
ČETRTEK 24. FEBRUARJA 2000
ZADNJA STRAN
S 3. STRANI
ZA ČLOVEKA...
F Jubileju 2000 obširno obravnavaš tudi narodne manjšine. Katere so najvažnejše postavke manjšinske problematike?
Mislim, da so bistvene postavke naslednje:
- zaščita neglede na število;
- zgodovinski teritorij priznan z zakonom;
- zajamčeno zastopstvo v javnih organih;
- pozitivna recipročnost;
- internacionalizacija (priziv na Združene narode, Svet Evrope, KOVŠE, itd.) v primeru kršitve zaščite.
Po definiciji so narodne manjšine ali zamejci deli naroda, ki so avtohtono prebivalstvo drugih držav zunaj meja svoje narodne države. Avtohtono prebivalstvo je narodnostna skupina, ki že več generacij živi na določenem ozemlju, na primer slovenska narodna manjšina v Furlaniji-Julijski krajini že preko 1300 let.
Narodna manjšina je skupnost, ki ima zavest o narodni pripadnosti, to je svojo identiteto, ki izhaja iz jezikovnih in kulturnih posebnosti.
Po mednarodnih pravnih aktih (Združeni narodi, Svet Evrope, Helsinška listina itd.) za priznanje manjšine ni potrebno, da zahteva svoje pravice, marveč zadošča, da obstaja kot posebna identiteta. Ni potrebna strnjena naseljenost. Ni nujno, da je del naroda, ki ima svojo državo. Ni potrebno določeno število ali določen odstotek prebivalstva.
Mednarodno sodišče v Haagu je z več razsodbami v letih 1930,1931 in 1935 odločilo, da je priznavanje ali nepriznavanje neke manjšine nepomembno kot merilo za njen obstoj in uživanje pravic. Državne o-blasti nimajo pravice preverjati izjav ljudi o njihovi narodnostni pripadnosti.
Poročilo Odbora Združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije leta 1974 poudarja, da pravice manjšin niso odvisne od števila ali odstotka njihovih pripadnikov, katerega ti predstavljajo glede na celotno prebivalstvo.
Glavno tajništvo Združenih narodov je leta 1950 objavilo memorandum Definicija in klasifikacija manjšin. Za minimum manjšinskih pravic -jasno pravi memorandum - ni potrebno določeno število ali odstotek prebivalstva.
Ustava republike Slovenije jamči italijanski in madžarski manjšini - neglede na število - več kot povprečne evropske standarde za zaščito obstoja ter za zajamčeno zastopstvo v javnih organih, vštevši parlament.
Uvod k Osimski pogodbi (1975) vsebuje naslednjo mednarodno obveznost: "Italijanska in jugoslovanska vlada potrjujeta svojo privrženost načelu največjega možnega varstva državljanov-pripadnikov manjšin, ki izvira iz njunih ustav in notranje zakonodaje ter ga vsaka stran uresničuje avtonomno, pri čemer se ravna tudi po načelih Ustanovne listine Združenih narodov, Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Konvencije o preprečevanju kakršnih koli oblik rasne diskriminacije ter Univerzalnih paktov o človekovih pravicah."
Medtem pa avtohtona slovenska manjšina, katere zgodovinski teritorij obsega36 občin od Milj do Trbiža, že več kot 50 let čaka na globalni zaščitni zakon.
S PODPORO IN SREDSTVI MESTNE OBČINE
VISOKOSOLSKO SREDISCE
NOVA GORICA
Novogoriški mestni svet je na zasedanju 15.t.m. sprejel pomemben sklep, ki določa usmeritev za postopno oblikovanje in razvoj visokošolskega središča tudi v sodelovanju s Koprom oz. Slovensko Istro, kjer svoj projekt o tretji slovenski univerzi na Primorskem že izvajajo. Vse pobude glede nastajanja univerze v Novi Gorici bo usklajevala Politehnika, že delujoča ustanova na področjih izobraževalne, raziskovalne in razvojne dejavnosti. Politehnika, ki je nastala iz fakultete za znanosti o okolju, je v petih letih delovanja razvila tako podiplomski kot tudi dodiplomski študij in raziskovalne dejavnosti, kar pravzaprav pomeni, "da v Novi Gorici že imamo majhno moderno univerzo". V izobraževanje je vključeno okoli 300 študentov, v Politehniki pa je zaposlenih 30 visoko usposobljenih strokovnjakov, ki jim je prišteti še 50 honorarnih oz. zunanjih sodelavcev. Med študijskimi programi, ki jih bodisi izvajajo ali pa so v pripravi, omenjamo program Okolje, namenjen pridobitvi univerzitetne izobrazbe. Nastal je v okviru projekta EU Tempus s sodelovanjem italijanskih, danskih in ameriških strokovnjakov. Raziskovalno delo na Politehniki je zdaj organizirano v treh raziskovalnih laboratorijih. To so Laboratorij za raziskave o okolju, Laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev in Laboratorij za e-pitaksijo in nanostrukture. Načrtujejo pa še Laboratorij za meritve na daljavo in Center za kriptografijo.
Politehnika, ki ima sedaj sedež v prostorih nekdanjega podjetja Pri-meks v Rožni dolini, se zavzema za zgraditev primernejših prostorov. V njih bi poleg možnosti za izvajanje izobraževalne in raziskovalne dejavnosti omogočali tudi nastanitev študentov. Mestna občina takšno usmeritev podpira in jo bo tudi financirala. Nekaj sredstev bo namenila že v letošnjem proračunu. Svetovalci mestne občine so poudarili, "da
bodo v Novi Gorici razvili majhno, specializirano, mednarodno uspešno in konkurenčno univerzo, v kateri bi izobraževali od pet do sedem tisoč študentov letno. Univerzitetno naselje bi moralo biti v središču ali blizu mestnega središča, saj naj bi prispevalo tudi k poživitvi mestnega jedra obeh Goric".
——M.
TrnTTTTTTTTTTnTTTTTnTTTTTTTTTT
iiir	tr.	Fii
g	in	
■7,	c	r~ mtr
W	ITT	Irrr
ZA KANDIDATE IZ ZAMEJSTVA BREZ SLOVENSKEGA DRŽAVLJANSTVA
DODIPLOMSKI ŠTUDIJ IN ŠTIPENDIJE V SLOVENIJI ZA LETO 2000-2001 (1)
Ministrstvo za šolstvo in šport republike Slovenije že od leta 1976 dalje štipendira študente slovenskega porekla iz zamejstva in potomce slovenskih izseljencev. Štipendije so namenjene predvsem študiju na akademijah, fakultetah in visokih ter višjih strokovnih šolah, omogoča pa se tudi štipendiranje na nivoju srednjih šol, seveda v Sloveniji.
I. POGOJI ZA DODIPLOMSKI ŠTUDIJ V SLOVENIJI
1. Kandidati, ki se v študijskem letu 2000/2001 želijo vpisati v 1. letnik rednega dodiplomskega študija na kateremkoli visokošolskem zavodu v republiki Sloveniji, se morajo do 8. marca 2000 prijaviti z obrazcem Prva prijava za vpis v 7. letnik visokošolskih zavodov v Sloveniji, ki ga lahko kupijo v vseh knjigarnah. V prijavi po prednostnem vrstnem redu navedejo enega, dva ali največ tri študijske programe, v katere se želijo vpisati in za katere izpolnjujejo oz. bodo do rokov, objavljenih v Razpisu za vpis v študijskem letu 2000/2001 izpolnjevali pogoje za vpis. Drugi in tretji študijski program bosta upoštevana, če bo za študijski program naveden na prvem mestu sprejet sklep o omejitvi vpisa ali se kot pogoj za vpis v ta program ugotavlja nadarjenost ali psihofizična
sposobnost. Kandidati pošljejo odgovarjajoči visokošolski prijavno-in-formacijski službi samo eno Prvo prijavo za vpis v 1. letnik, ne glede na to, če bodo v njej navedli študijske programe različnih univerz oz. visokošolskih zavodov.
Do 8. marca 2000 morajo torej kandidati izpolnjeno prijavo priporočeno poslati visokošolski prijav-no-informacijski službi (Vpis), in sicer:
- če so na prvem mestu v Prvi prijavi za vpis v 7. letnik navedli študijski program, ki ga izvaja visokošolski zavod Univerze v Mariboru, na sledeči naslov: Visokošolska pri-javno-informacijska služba, Univerza v Mariboru, Razlagova 22, 2000 Maribor (tel.: 00386 62 221 543);
- če pa so na prvem mestu v Prvi prijavi za vpis v 7. letnik navedli študijski program, ki ga izvaja visokošolski zavod Univerze v Ljubljani ali pa samostojni visokošolski zavod, pa na sledeči naslov: Visokošolska prijavno-informacijska služba, Univerza v Ljubljani, p.p. 524, 1001 Ljubljana (tel.: 00386 61 189 24 66).
2. Po Pravilniku o študiju tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva v Sloveniji (Ur. 1. št. 5/
94) se lahko le-teh vpiše do 5% od razpisanega števila študijskih mest za posamezni program ali smer. Če število prijavljenih presega zgoraj navedeno "kvoto", se kandidati izberejo znotraj "kvote" v skladu z merili, ki veljajo za državljane Slovenije.
Kot vsi ostali pa morajo kandidati iz zamejstva opravljati preizkus posebnih nadarjenosti oz. psihofizičnih sposobnosti na umetniških smereh (Akademija za likovno u-metnost, Akademija za glasbo, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo), na Fakulteti za arhitekturo, Filozofski fakulteti (študijski program muzikologije), Biotehniški fakulteti (študij krajinske arhitekture), Naravoslovnotehniški fakulteti (študijski program na oddelku za tekstilstvo), Pedagoški fakulteti (likovna pedagogika, razredni pouk, predšolska vzgoja) in Fakulteti za šport. Roki so navedeni v Razpisu za vpis v študijskem letu 2000/ 2001, ki ga dobite na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu in Gorici, na slovenski gimnaziji, Dvojezični trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice na Koroškem ter pri pedagoški svetovalki za Porabje, prof. Valeriji Perger.
--------------DALJE
1 DRUGI PLATI
Seveda govorimo o drugi plati medalje, v našem primeru o drugi plati družbe, v kateri živimo.
V soboto smo žena, hčerki in jaz odšli na sprehod na morsko obalo; vreme je bilo prelepo, da bi ostali doma, pa čeprav sva morala z ženo zato pozno popoldan spravljati in čistiti vso navlako, ki se v vsaki družini doma nabere čez teden. Z avtomobilom smo se odpeljali do morja, u-dobno parkirali ob obali in šli po pesku do morja, kjer sva z ženo v pomladanskem soncu našla prostor, kamor sva se usedla, punčki pa sta odšli za školjkami in drugimi skrivnostmi, ki jih je na vsaki morski obali vedno dovolj. Imenitno smo se imeli, saj smo kasneje dolgo hodili ob morju in se pogovarjali, še največ pa mislili vsak svojo in poslušali morje. Bilo je res lepo. Vsa mesta ob morju so pozimi skorajda prazna in zato smo se odpravili še na potep po mestecu, kjer je bila večina trgovin zaprtih.
Kar naenkrat pa smo postali pozorni na kolono petih velikih avtomobilov, ki so pripeljali skupaj, vozniki so parkirali in iz njih je izstopilo pet parov srednjih let, za katere si takoj videl, da spadajo v gornji socialni razred naše družbe, v tistega, ki mu preprosti ljudje pravimo, da v njem
JURIJ PALJK
živijo bogati, največkrat zelo bogati J ljudje. Nasmejani obrazi dam v krz-j nenih plaščih, elegantne obleke moških, luksuzni in dragi avtomobili, vse to in še več je pričalo o svetu, ki ga vidimo ob sebi vsak ali skorajda vsak \ dan in vemo, da je zavit v varno in i gotovo odejo, ki ti jo lahko le bogastvo v naši družbi da. Okrog dveh popoldan je bilo in že po zadovoljnih \ obrazih si videl, da so prišli iz restav-| racije. Glasno, morda preglasno so govorili in odšli naprej, na obalo iskat sonce. Ravno takrat je najrnlajša hčerka Tina zagledala vitrino, v kateri so bile lepo razstavljene Barbie ] punčke; seveda smo se morali vsi 1 ustaviti. Strokovno sva z ženo prikimavala, ko sta Ivana in Tina ugotavljali, katere Barbike še nimata, kate-\ ro bi morali kupiti, katero bi najraje j imela prva in katero druga.
",Nič ne bo," je rekla žena. "Zakaj?" je vprašala Tina bolj sebe kot njo, ker \ je že vedela odgovor, ki se je spet glasil: "Zato, ker jih imata že dovolj doma!" Tedaj so prišli mimo trije moški, pravzaprav: moški srednjih let,
| mladenič pri tridesetih in mlad fant, ki je moral imeti okrog petnajst let. Že od daleč sem videl, da niso itali-
I janski državljani, že na sto metrov bi vedel povedati, da gre za ljudi, ki pri-j hajajo iz tretjega sveta, kot se danes l lepo reče revnim deželam. Slaba obleka, umetno usnje in pošvedrani čevlji, vse to in za nameček še neobrite brade starejših dveh so izdajale I socialno stanje trojice, za katero sem ugotovil, da je albanskega rodu, šele takrat, ko so s povešenimi rameni šli mimo nas in sem jih slišal govoriti. Odšli so naravnost proti petim parkiranim avtomobilom in gledal sem I jih, kako so se ustavili pri temno mo-' drem velikem BMW-ju, ki je bil tako [ lep, da so že ob pogledu nanj zagotovo vedeli, da ga nikdar v življenju i ne bodo mogli imeti. Na deset metrov sem videl lučke v očeh naj mlajšega, lučke, ki se niso ugasnile niti takrat, ko so odšli počasi naprej in še s [ strani gledali petero naj novejši h avtomobilov "gornjega cenovnega razreda", kakor se danes dragim avtomo-bilom reče. Kar niso se mogli ločiti i od avtov in glasno so govorili, najbrž
0 tem, kako je eden močnejši in lepši od drugega, ker se je to dalo raz-\ brati po tem, kako je prvi kazal na
1 BMW-ja, medtem ko je drugi navijal za črnega mercedesa CLK. Zena me je najbrž dolgo opazovala, kako sem \ jih gledal, ker mi je rekla: "Čuden je
ta naš svet, a ? Ni pravice v njem." O-brnil sem se in ji odvrnil: "To je druga
I stran medalje, tista plat, ki je nočemo \ videti, a obstaja, še kako obstaja!" Skupno sva opazovala slabo oblečene Albance, kako se kar ločiti niso j mogli od lepih avtov, še vedno so debatirali o njih, najmlajši je s prstom kazaj proti zelenemu jaguarju.
"Žalostno je to, da jim lahko naša ; družba ponuja samo te sanje, ker drugih nima, jalova, kot je," sem bolj sebi kot ženi rekel. “Ti jih spoznaš na kilometer, ne?" - "Ja, reveže spoznam j na daleč; četudi skušajo to prikriti. Slovenci smo umetniki v tem. Tile svoje revščine niti ne prikrivajo." - "Se ti ne zdi vse skupaj žalostno? Namreč to, da smo mi na eni strani, oni na drugi?" je vprašala žena. "Je žalostno!" sem pribil. Obrnil sem se in rekel: "Pejmo, punce, pejmo! Zadosti je bilo ogledovanja Barbik, gremo domov!" Po dveh “Ne še!", ki sta ju na glas, a ne prepričano izrekli hčerki, smo se odpravili v avto in zapeljal sem proti domu. Punčki sta kmalu zaspali in z ženo sva nemočno molčala.
Pred hišo sem parkiral in rekel: “In potem to našo družbo ponujajo j za zgled drugim!" Žena ni rekla ni-\ česar. Zvečer, preden sem zaspal, sem se spomnil lučk, ki sem jih videl goreti najmlajšemu Albancu v j očeh. Zaželel sem si, da mu ne bi ' prehitro ugasnile.