St. 8. Ljubljana, 16. malega travna 1891. XXXI. leto. Vsebina: Prof. Fr. Orožen — Ljubljana: 0 zemljepisnem pouku. — Fr. Leveč — Ljubljana: Uredba učiteljskih plač na Kranjskem. — J. Mam: Knjiga Slovenska. — Ukazi in odredbe šolskih ob-lastev. — Književnost. — Listek. — Naši dopisi: Iz kamniškega okraja. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Andrej Žumer, nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik. O zemljepisnem pouku. iN a zemljevidu kronovine naj se podčrta šolsko mesto (če pa ni nazna-čeno, mora se zaznamenovati). Nadalje naj se šolski okoliš naznači s prav živo barvo, ker nam bode okoliš dobro služil kot jednota v primerjanje glede površja. Pri pouku na zemljevidu kronovine, še bolj pa pozneje na zemljevidu cesarstva, bodo učenci spoznali, da je izginila na zemljevidu marsikatera gora, potok, vas, cesta i. dr., kar je bilo še zaznamenovano na zemljevidu šolskega okraja, in to velja v še večji meri na zemljevidu šolskega okoliša. Spoznali bodo učenci, da zavzema na tem zemljevidu šolski okoliš in okraj v primeri z vso kronovino le mal prostorček. Na zemljevidu šolskega okoliša zavzema n. pr. štirijaški kilometer precejšnji prostor, a na zemljevidu kronovine le mal četvero-kotnik. Razliko lahko predočimo, ako narišemo na desko štirjaški kilometer ali pa štirijaški mirijameter v različnih merilih. Iz zemljevida posnamemo tudi posameznih dežel navadne k 1 i m a t i č n e r a z m e r e. Cim bolj se bližajo na severnem poloblu kraji severnemu tečaju, tem mrzlejše je podnebje v obče; na južnem poloblu pa imajo bolj proti jugu ležeči kraji mrzlejše podnebje. Tudi imajo dežele, visoko nad morsko gladino se razprostirajoče, hladnejše podnebje nego nižje ležeče dežele. To moremo citati iz zemljevida, kateri nam pa tudi kaže, kaki vetrovi vladajo v deželi in kakov je vsled tega njih vpliv na podnebje. Razvideli bodemo, da je na severnem poloblu v deželah , proti jugu odprtih, podnebje milejše, ker vlada tu topli jug; proti severu odprtim deželam pa gospoduje mrzli sever. Čez morje prihajajoči zahodni, jugozahodni, jugovzhodni, južni (pogosto) vetrovi prinesejo nam deževno vreme; dolgo časa nad suho zemljo plavajoči severni in severnovzhodni vetrovi nam pa razjasnujejo nebo. Ce poznajo učenci v obče razmere, ki vplivajo na razvoj živalstva in rastlinstva in na dežele rodovitost, čitali bodo tudi lahko vse te razmere iz zemljevida-Zemljevid jim kaže, kateri kraji so bolj ugodni poljedelstvu ali živinoreji in zopet kraje, kjer je zendja manj rodovita. Sam1 bodo spoznali, kak vpliv ima na poljedelstvo leža krajev na severnem ali južnem, strmem ali polagoma se vznižujočem obronku gora i. t. d. V razumevanje in čitanje zemljevidov pa še potrebujemo marsikaj iz matematičnega zemljepisa. Ko so učenci toliko pripravljeni iz zemljepisa in razumejo, daje naša dežela mal del površja krogle, posluževali se bodemo stoprav novega učila — zemeljskega obla(zemeljskekrogle) ali globusa, katerega treba sedaj mnogo časa vporabljati pri pouku. Ker ima zemlja obliko krogle, je samo krogla nje pristna slika. Zemljevid je pa samo vzmet ali projekcija površja krogle na ravno ploskev in nam kaže približno istinito obliko do-tične dežele, čim manjši del zemeljskega površja nam kaže zemljevid , tem bolj se približa slika istiniti obliki. Učitelj mora poznati najvažnejše projekcijske načine, katere uči matematični zemljepis. Potem šele mu bode jasna stopinjska mreža na zemljevidu. Dokazov o obliki naše zemlje še ne potrebujemo zdaj ter jih prihranimo za zadnja leta; na tej stopinji zadostuje, če otroci vedo, da ima zendja obliko krogle in da je tedaj v obliki krogle vpodobljena zemlja nje najboljša slika. Da se še dobijo druga sredstva v razumevanje zemljevidov, treba bode nekaj stvarij razlagati na „zemeljskem oblu". Na tem učilu tolmačijo se: tečaji, vzporedniki, poldnevniki, sploh stopinjska mreža. Važna je na zemljevidu stopinjska mreža in ker imajo ravno tu učenci mnogokrat napačne nazore, mora se posebno poudarjati, da nam kažejo od gorenjega .do dolenjega roba potegnjene črte severo- južno smer, od levega proti desnemu robu potegnjene črte pa zahodovzhodno smer. S pripomočjo stopinjske mreže najdemo razmerje na zemljevidu z istinito velikostjo. Učenci si morajo predočiti, da je zendjevid izsek površja „zemeljskega obla" in da so črte, predstavljajoče vzporednike-in poldnevnike, le deli krogov na „zemeljskem oblu". Postavite stekleno ploščo na „zemeljsko oblo" in učenci bodo dobro videli ter razumeli, da se jim kažejo te črte na zemljevidih večjega obsega kot krive črte, na zemljevidih manjšega obsega pa kot ravne črte. S pomočjo vzporednikov in poldnevnikov se dajo na zemljevidu natanko določiti strani neba. Dober zemljevid bode kazal učencem razliko časa med posameznimi kraji. Učili se bodo v matematičnem zemljepisu, da vzhaja solnce za jedno stopinjo bolj vzhodno ležečim krajem za 4 minute prej in po poldnevnikih na zemljevidu bodo zračunili lahko razliko v času med tem in onim krajem. Brez težave bodo čitali učenci iz zemljevida Kranjske, da vzhaja n. pr. Jesenicam na Dolenjskem solnce kakih 8 minut prej kakor Fužinam ali Beli Peči na Gorenjskem, in da imajo Jesenice vsled tega tudi za 8 minut prej poldan in solnčni zahod. Na zemeljskem oblu in na zemljevidih lahko poiščemo naše vštričnike, protidomce in protinožce ter primerjamo njih dnevne in letne razmere z našimi. Še marsikaj da se citati iz dobrega zemljevida, a za ljudsko šolo zadostovalo bode popolnoma do zdaj našteto. Razumen učitelj bode z različnimi vprašanji opozoril učence še na to in ono značilno posebnost dežele ali posameznega kraja. Mnogo pospešuje razumevanje zemljevidov pešpotovanje s specijalnim zemljevidom v roki, a treba dobro poznati „ključ v razumevanje specijalnega zemljevida" (Zeichenschltissel). Tako si pridobimo svoje nazore o deželi in nje zemljevidu ; kajti zemljevid nas opozarja že prej na to, kar bodemo videli in kaže tudi našim očem prikrite predmete. Zemljevid nam kaže medsebojne daljave z veliko natančnostjo. Z zemljevidom v roki šele prav razumevamo naš kraj in si pridobimo neko sigurnost in spretnost v razumevanje drugih krajev in dežel. Prepričali se bodemo, da moremo več citati iz zemljevida nego sami slutimo, samo treba pozorno opazovati še tako malenkostna znamenja. Prof. Fr. Orožen — Ljubljana. Uredba učiteljskih i. ne 1. prosinca t. 1. je stopil v veljavnost deželni zakon z dne 29. listopada 1890. 1., dež. zak. št. 23, o izboljšanji učiteljskih plač na Kranjskem, c. kr. deželni šolski svet je te dni razglasil na podstavi § 3. tega zakona izvršeno razredbo učiteljskih služeb in dne 1. mal. travnat. 1. je že vse ljudsko-šolsko učiteljstvo kranjsko potegnilo na novo mu ustanovičeno plačo. Iskreno priznavam, da v obče novi zakon pomeni napredek v našem šolstvu in donaša marsikaj koristij našemu uči-teljstvu; zakaj dočim so doslej službene plače učiteljskega osobja brez starostnih doklad, brez stalnih remuneracij, brez stanarine ljubljanskega učiteljstva znašale na leto 250.850 gld., znašale bodo odslej 266.850 gld., tedaj za 16.100 gld. več nego doslej. Tukaj pa govorim samo o plačah, kajti vsa potrebščina za ljudsko šolstvo je za leto 1891. proraču-njena s 309.846 gld. Vender bi se motil, kdor bi mislil, da imajo ljudski učitelji kranjski letos resnično za 16.100 gld. več dohodkov. Ako hočemo najti dejanski poboljšek pri službenih dohodkih, moramo namreč od vsote 16.100 gld. odšteti prvič 3.890 gld., za katere je poslej 71 začasnih učiteljev plač na Kranjskem. prikrajšanih; drugič tistih 600 gld. za ne-obligatni pouk v drugem deželnem jeziku , katere je lani izbrisal deželni zbor, in tretjič okroglo vsoto 1.000 gld. za re-muneracije, ki so se poprej dajale učiteljem, a odslej najbrž odpadejo. Ako odštejemo vse tukaj navedene zneske, pokaže se nam okrogla vsota 10.610 gld. in s prišteto stanarino ljubljanskih učiteljev okrogla vsota 1 1.300' gld. kot stalni vsakoletni poboljšek pri službenih dohodkih kranjskih ljudskih učiteljev. Nečem tajiti, daje stalna obremenitev 11.300 gld. za normalno-šolski zaklad jako občutna, vender se mi zdi, da bi bil mogel deželni zbor brez posebne težave iz novega zakona odstraniti nekatere ostrine, katere zelo neprijetno čuti kranjsko učiteljstvo in katere zelo motijo dobri vtisek, ki bi ga bil novi zakon brez njih naredil pri njem. Z novim zakonom so najhuje zadeti začasni učitelji. Plača 360 gld. res ni dostojna mladega, omikanega moža, ki se je posvetil važnemu poklicu ljudsko-šolskega učitelja. A recimo, da že zadostuje njegovim skromnim telesnim potrebam, kje potem mladi začasni učitelj najde po-močkov za duševno svojo izobrazbo; kdo mu plača takse, kadar se oglasi k pre- 8* skušnji za učno usposobljenost; kdo povrne troške, kateri mu ob tej skušnji nastanejo, ko mora od daleč potovati v de-» želno stolno mesto ter ondukaj bivati najmenj jeden teden? Bojim se, da privabi odslej ta borna plača 360 gld. kaj malo nadarjenih mladeničev v učiteljišče in da zaradi nje ne izostanejo slabi nasledki v našem učiteljskem narastaji. Veliko zlo je tudi, da novi zakon ne dela razločka med začasnimi učitelji brez učiteljskega spričevala in med takimi, ki so že prebili preskušnjo učne usposobljenosti. Marsikomu se tudi še po 2 ali 3 leta po preskušnji ne posreči dobiti stalno službo, in dasi je izpolnil vse zahteve in zadostil vsem pogojem, ubijati se bode takemu ubožcu še vedno s plačo 360 gld.! Ako pomislimo, da se začasnim učiteljem na podstavi § 56. državnega šolskega zakona, oziroma § 62. deželnega zakona z dne 29. malega travna 1873, dež. zak. št. 22, ves čas od tistega hipa, ko so prejeli spričevalo učne usposobljenosti, pri izmeri pokojnine všteva v stalna službena leta, bilo bi pravično in dosledno, da bi bil tudi naš novi zakon pri določevanji službenih prejemkov naredil razliko med začasnimi učitelji z učiteljskim spričevalom in med začasnimi učitelji brez učne usposobljenosti. Naravnost trd pa je zakon v tem oziru, da se razteza s svojo veljavnostjo tudi nazaj na take začasne učitelje, ki so bili že pred njega veljavnostjo umeščeni z večjimi službenimi prejemki. Človeško bi bilo, da se je vsaj takim učiteljem pustila njih dosedanja plača, a ne skrčila na 360 gld. S to odredbo je, kakor sem že zgoraj omenil, 51 začasnih učiteljev vsako leto prikrajšanih za 2.040 gld., 19 učiteljev za 1.710 gld. in 1 učitelj celo za 140 gld., tedaj vsi skupaj za celih 3.890 gld. V , |4 Čuti se pri tem kakor ironija, da se je z novim zakonom razveljavil § 38. deželnega zakona z dne 29. malega travna 1873, dež. zak. št. 22, ki je prepovedoval začasnim podučiteljem ženiti se brez dovolitve okrajnega šolskega oblastva, ne da bi se bilo v novi zakon vzelo kako drugo določilo, tako da se smejo poslej začasni učitelji s 360 gld. kar brevi manu — ženiti! Druga jako občutna hiba novega zakona je ta, da so v I. in II. plačilni vrsti dotični odstotki očitno prenizki, kajti v I. vrsti je 5°/o t. j. 27 učiteljev, v II. vrsti 10°/o t. j. 54 učiteljev. Ko je bilo treba na podstavi teh odstotkov učiteljska mesta razvrstiti (klasificirati), prišla so šolska oblastva v neprijetni položaj, da niso mogla toliko učiteljev pomakniti v I., oziroma v II. plačilno vrsto, kolikor jih ima na podstavi § 3. novega zakona z ozirom na važnost dotičnih šol, na odgovornost z učiteljskim mestom združene službe in na krajne razmere jasno pravico zahtevati, da pridejo v I., oziroma v II. plačilno vrsto. In tako smo doživeli, da je zakon, ki ima blagi namen, ucitelj-stvu njega dohodke izboljšati, v Ljubljani 4 učitelje iz I. plačilne vrste (700 gld.) premaknil v II. plačilno vrsto (600 gld.), 6 učiteljev (učiteljic) iz II. vrste v III. vrsto (500 gld.) in da je ustanovil mesti dveh učiteljic z najnižjo plačo 450 gld., kakeršnih doslej ni bilo, vrhu tega pa še vsemu ljubljanskemu učiteljstvu starostne doklade od 60 gld. znižal na 40 gld. Res, da sedanje učiteljstvo ljubljansko v svojih službenih prejemkih ni nič prikrajšano, ker se mu morajo plačevati dotične dopolnilne doklade; a jako občutno bodo v Ljubljani prikrajšani učitelji prihodnjih časov, kakor nam pokaže nastopni vzgled: Ljubljanski učitelj I. vrste je imel zdaj po štiridesetletni službi 1.060 gld. pokojnine (700 plače -4- 6 starostnih doklad po 60 gld. = 1.060 gld.), a odslej bode imel samo 940 gld. pokojnine (700 gld. plače -+- 6 doklad po 40 gld. = 940 gld.), tedaj menj 120 gld. In ljubljanski učitelj III. plačilne vrste je doslej mogel upati, da v najslabšem slučaji dobi 960 gld. pokojnine, a odslej se bode moral zadovoljevati po 40 letnem službovanji s pokojnino 740 gld. (500 gld. plače + 6 doklad po 40 gld. = 740 gld.); prikrajšan bode tedaj za celih 2 20 gld na leto! Ravno tako malo kakor ljubljanske učitelje razveselil je novi zakon tudi nad-učitelje nekaterih štirirazrednic. Gotovo so smeli nadučitelji vseh štirirazrednic pričakovati, da pridejo v I. plačilno vrsto, a dočim se je mnogim tovarišem to res posrečilo, prišli so nadučitelji v Št. Jerneji, v Mokronogu, v Šmartnem pri Litiji, v Toplicah pri Zagorji, v Št. Vidu pri Za-tičini, v Št. Vidu nad Ljubljano, v Trebnjem, v Senožečah, v Srednji Vasi na Kočevskem in v Vipavi v II. plačilno vrsto (600 gld.), dasi nimajo nič menj dela, nič menj odgovornosti, nič menj važnih služeb, nič menj dragih stanovišč nego njih srečnejši tovariši! Zdi se mi, da je deželni zastop, ki je kumoval novemu zakonu, storil to napako, da ni poprej določil števila tistih službenih mest, ki mor a j o na vsak način priti v I., oziroma v II. plačilno vrsto in da ni šele z ozirom na to število ustanovil do-tičnega odstotka. Ko bi bili tako ravnali, uvideli bi bili, da je na Kranjskem nad 40 učiteljskih mest, katerim gre I. plačilna vrsta in da se zatorej v tej vrsti s 5°/o nikakor ne izhaja. Ta odstotek je očitno prenizek! Ko bi se bilo 8°/o t. j. 43 učiteljskih mest postavilo v I. vrsto in 12°/o t. j. 64 učiteljskih mest v II. vrsto, potem bi ljubljanskim učiteljem ne bilo treba jemati, kar so že imeli; potem bi bili nadučitelji vseh štirirazrednic dobili po 700 gld. plače, in nadučitelje ne- katerih močnejših trirazrednic, oziroma dvorazrednic (Velika Dolina, Sodražica, Velike Lašče, Cerklje, Ziri, Knežak, Št. Rupert, Bled itd.) bi bilo tudi kaj doletelo. Novi zakon bi bil potem oveselil vse učiteljstvo kranjsko in ponehale bi bile vsaj za deset let večne tožbe o slabo plačanih učiteljih. In vse to bi bilo normalno-šolski zaklad stalo samo 2.600 gld. na leto! Kakor pa je stvar uravnana zdaj, nihče ne sme zameriti tistim, ki se čutijo v primeri s svojimi tovariši prikrajšane , če se ganejo in pridejo na šolska oblastva in na deželni zbor z novimi prošnjami in novimi peticijami. Ako pa ti prošnjiki hočejo res kaj doseči, omejiti morajo svoje prošnje samo na take zahteve, kakeršne jim deželni zastop brez posebne težave more dovoliti. Svetoval bi jim, da peticije svoje o meje samo na dve točki: I. Začasni učitelji naj prosijo, da se jim njih plača takoj, ko prebijejo preskušnjo učne usposobljenosti, odmeri tako, kakor je ustanovičena in tudi že dotirana s tistim službenim mestom, katero suplirajo. II. Ljubljanski učitelji, nadučitelji štiri-, tri- in dvorazrednic naj prosijo, da se število učiteljskih mest v I. plačilni vrsti določi z 8°/o, v II. plačilni vrsti z 12°/o. To bi se morebiti dalo doseči, več pa težko. A tudi že ta mala prenaredba v novem zakonu bi dobrodejno vplivala na vse kranjsko učiteljstvo ter bi pomirila tiste duhove, ki so doslej še razburjeni. II. Da se še očitneje pokaže razlika med staro in novo plačo, hočemo si nekoliko ogledati nastopni izkaz o starih in novih učiteljskih plačah na Kranjskem: Izkaz o starih in novih uči- D o s e d a n j a plača 700 I. vrsta 600 II. vrsta 500 III. vrsta 450 IV. vrsta 400 Šolski okraj s- rO a u rQ ti -1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 I. Ljubljana (inesto) 32 13 40-60 14 43-74 5 15-66 — — — — 20.000 625 II. Črnomelj 36 - — 3 8*33 10 27-78 12 33'ss 11 30-56 16.600 461-n III. Kamnik 41 — - 1 2*44 9 21-95 20 48*78 11 26*83 18.500 451*22 IV. Kočevje 58 - — 4 6'90 14 24-14 22 37-93 18 31-03 26.500 456*89 V. Kranj 54 — — 3 5*55 14 25-93 12 22*22 25 46'so 24.200 448*15 VI. Krško 51 — — 4 7'84 20 39-22 14 27*45 13! 25*49 23.900 468*62 VII. Litija 38 — — 3 7'90 13 34'2i 8 21-05 14 36*84 17.500 460-52 VIII. Ljubljana (okolica) 46 — - 2 4'35 13 28-26 19 41*30 12 26*09 21.050 457-61 IX. Logatec 42 — — 3 7-14 15 35-71 7 16*67 17 40-48 19.250 458-ss X. Novo Mesto 46 — — 1 2l8 11 23-91 16 34*78 18 39-13 20.500 445*65 XI. Postojina 60 — — 5 8*34 15 25'oo 23 38*33 17 28-33 27.650 460-a.i XII. Radovljica 34 1 2'94 9 26-47 8 23-53 16 47'OG 15.100 444-12 [ 538 13 40oo 44 10-00 148 27-51 161 29-92 172 31-97 250.750 469-84 teljskih plačah na Kranjskem. N O v a p 1 a č a Razlika v dohodkih v stari in novi plači I. vrsta 700 II. vrsta 600 III. vrsta 500 IV. vrsta 450 Povprečno za 1 učno Število učnih moči j Znesek Število učnih močij Znesek Število učnih močij Znesek Število učnih močij Znesek Skupni znesek Skupna Povprečno za 1 učno moč Opomnja "c Cfi S "o t/i "o Ui ■s "3 C/l *S 13 moč ctf £ gld. ci gld. ca gld. « gld. gld. gld. gld. gld. 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 10 30-30 7.000 9 27-27 5.400 12 36'S6 6.000 2 6'07 900 19.300 584.84 —700 —40*16 32 učit. + 1 veroučit. = 33. 2 5*56 1.400 3 8*33 1.800 14 38*89 7.000 17 47*22 7.650 17.850 495'8s + 1.250 + 34*72 1 Ž-44 700 2 4'86 1.200 12 29-27 6.000 26 63*41 11.700 19.600 478'O5 + 1.100 + 26*83 2 3-45 1.400 6 10-34 3.600 21 36*21 10.500 29 50*oo 13.050 28.550 492-23 +2.050 + 35*34 3 5*56 2.100 4 7-41 2.400 18 33*33 9.000 29 53'7o 13.050 26.550 491-66 +2.350 +43*51 2 3*92 1.400 B 9-so 3.000 20 39*22 10.000 24 47'06 10.800 25.200 494-n + 1.300 + 25*49 — — - 5 13-ie 3.000 12 31*58 6.000 21 55*26 9.450 18,450 485*52 +950 +25*oo 1 2-17 700 5 10-87 3.000 19 41*31 9.500 21 45*65 9.450 22.650 492.89 + 1.600 + 34.78 2 4*76 1.400 4 9-52 2.400 16 38*io 8.000 20 47*24 9.000 20.800 495*24 + 1.550 +36.91 1 2-18 700 3 6'52 1.800 11 23*91 5.500 31 67*39 13.950 21.950 477.17 + 1.450 + 31*52 2 3*84 1.400 5 8*33 3.000 23 38*33 11.500 30 50*oo 13.500 29.400 490 + 1.750 +29*17 1 2-04 700 3 8*85 1.800 11 32*35 5.500 19 55*88 8.550 16.550 486.76 + 1.450 + '1-2.64 27 5 18.900 54 10 32.400 189 35 94.500 269 50 121.050 266.850 489*32 +16100 +211-9-. Iz te tabele se vidi, da so bili ljubljanski učitelji v primeri s svojimi tovariši druzih okrajev jako dobro plačani. Dočim je bilo namreč v Ljubljani 84"34°/o učiteljev v L plačilni vrsti, bilo jili je po vseh ostalih 11 okrajih v I. vrsti samo 63"91°/o ali v vsakem okraji po 5'81°/o; v III. in IV. plačilni vrsti, kamor je spadala večina učiteljstva po kmetih, pa sploh ni bilo nobenega ljubljanskega učitelja. Te primeroma dobre plače pa ljubljanskim učiteljem niso odmerila šolska oblastva, ampak leta 1883. mestni občinski svet, in ostala jim je tudi potem, ko je učiteljske plače v Ljubljani prevzel 1. 1885. normalno - šolski zaklad. Daljnogledi in previdni ljudje so že takrat prorokovali, da je zakon z dne 24. grudna 1884, dež. zak. št. 1. ex 1885. 1., s katerim je izplačevanje vseh aktivitetnih prejemkov učiteljskega osobja prevzel imenovani zaklad, usekal ljubljanskemu učiteljstvu hudo rano; zakaj s tem je prenehalo izjemno stanje ljubljanskega učiteljstva in pričakovati je bilo, da prva prihodnja uredba učiteljskih plač popolnoma ali vsaj deloma podere tisti plot, ki je ločil ljubljanske učitelje od njih tovarišev na kmetih. In to je res storil kolikor toliko novi zakon. Vse učiteljske plače, kakor se vidi iz 12. raz-predelka, znašale so doslej v Ljubljani 20.000 gld.,poslej bodo pa znašale 19.300 gld., tedaj 7 00 gld. menj t. j. povprečno izgubi pri plači vsaka učiteljska moč v Ljubljani po 40.16 gld. Ta izguba je pa samo navidezna, kajti ker po novem zakonu vse moško učiteljsko osobje v Ljubljani dobi stanarino, ki znaša pri tistih učiteljih, kije doslej še niso imeli, ravno 700 gld. vidi se iz tega, da ljubljansko učiteljstvo ohrani svoje poprejšnje službene prejemke (19.300 + 700 = 20-000 gld.). Drugo lice pa nam pokaže novi zakon, ako vzamemo v poštev prihodnji učiteljski rod v Ljubljani. Že zgoraj sem razložil, da bode ta izdatno prikrajšan. Prikrajšani pa bodo tudi že zdanji učitelji pri sta- rostnih dokladah. Res, da tistim učiteljem, ki so že zdaj dekretirani s starostnimi dokladami po 60 gld., teh nihče ne more vzeti. Toda recimo, da ljubljanski učitelj iz III. plačilne vrste, ki ima po svojem dekretu že pridobljeno pravico do starostnih doklad po 60 gld., zdaj 500 gld. plače in 100 dopolnilne doklade, prosi za učiteljsko mesto II. plačilne vrste in to mesto tudi dobi, potem se mu z novim dekretom določi 600 gld. plače in pravica do starostnih doklad po 40 gld., dobival bode tedaj v II. vrsti manjše službene prejemke, nego jih zdaj dobiva v III. plačilni vrsti. Tem učiteljem tedaj ne kaže kompetirati kedaj v II. vrsto, in ker brez te težko kedaj pridejo v I. plačilno vrsto, vidimo jih potisnjene nazaj v jako mučen položaj: ali jim je ostati v svojih dozdanjih službah ter se odreči vsakemu avance-mentu, ali pa, glede na ta avancement, prositi službe vsaj za nekaj let s slabšimi službenimi prejemki.*) Kar pa se tiče učiteljstva drugih okrajev, bili so doslej najslabše plačani učitelji v šolskih okrajih Radovljica, Kranj, Logatec, Novo Mesto, Litija in Kočevje. Po § 39. deželnega zakona z dne 9. sušca 1879, dež. zak. št. 13, bi moralo biti namreč na Kranjskem 7°/o učiteljstva v I. plačilni vrsti, po 31°/o pa v II. III. in IV. plačilni vrsti. Iz 11. raz-predela se pa vidi, da je bilo v vseh zgoraj naštetih okrajih nadnorinalno število učiteljev v IV. plačilni vrsti: v Radovljici 47-06°/o (!), v Kranji 46"30°/o (!), v Logatci 40-48°/o, v Novem Mestu 39-13°/o, v Litiji 36-84°/o in v Kočevji 31"03°/o. Primeroma najbolje plačani so bili doslej učitelji v okrajih Krško, Ljubljanska okolica in Postojina, kjer je bilo samo 25"49°/o, oziroma 26"09°/o in 28"33°/o učiteljstva, tedaj podnormalno število, v IV. plačilni vrsti. To krivično razredbo je pa novi zakon izdatno popravil. Kakor namreč kaže 29. *) Ne verujem, da bi § 7. novega zakona dopuščal milejšo interpretacijo. Pis, razpredelek, pridobili so po novi razredbi največ učitelji v okrajih Kranj (poprečno 43*51 gld. vsaka učiteljska moč), Radovljica, Logatec, Kočevje, Ljubljanska okolica, Črnomelj in Novo Mesto. Po vseh teh okrajih so izboljšane plače za nad normalni znesek (29.92 gld.) pri vsaki učiteljski moči. Pod normalom pa so ostali okraji: Postojina, Kamnik, Krško, Litija in mesto Ljubljana. Zanimive podatke obsezajo tudi 15., 18., 21. in 24. razpredelek. A ker mi je ta članek že neprimerno pod peresom narastel, prepuščam dotična razmišljevanja in raz-glabanja blagovoljnemu bralcu. Saj številke same dovolj razločno govore! Fr. Leveč Ljubljana. Knjiga Slovenska v XIX. veku. * Kot vredni k se je vrlo potegoval za svojo last in čast Tovarševo; n. pr. 1. 1864 je „Torbici" v Zagreb sporočil najprej po telegrafu, potem v pismu, naj slovstveni sodniji izroči tatu, ki je iz njegove zbirke uzmal pesmi „Moj Dom" in „Cvetice"; 1. 1868 zoper oponašanje, da je Tovarš „Ein primäres Blättchen"; 1. 1869 je modernemu „Tagblattu" nasproti pogumno povdarjal svoje historično t. j. kerščansko stališče v ljudski šoli i. t. d. •— Pomenljivo in častno znamenje bilo je to, da se je odbor učitelj skega društva za Kranjsko 1. 1869 v posebni zahval-nici poslovil z bivšim škofijskim šolskim nadzornikom, češ, ako se tudi spremene časi in okoliščine, zmirom bomo visoko spoštovali cerkev, pervo učiteljico v ljudski šoli, in da je Tovarš priobčil popis tega, kar se je v složnosti med duhovsko in deželsko gosposko na Kranjskem zgodilo za šolstvo v oni dobi od 1. 1851 do 1. 1869 (Tov. IX. str. 81—100). Poln hvaležnosti je bil do podpornikov Tovarševih, kar je razodeval zlasti v vabilih na novo naročbo njegovo. Pervo leto je izhajal v celi poli po enkrat na mesec, drugo že po dvakrat; tretje obeta, da si bode vedno bolj prizadeval, da bo povzdigoval domače šolstvo, po šolstvu pa učiteljstvo, da bo prinesel tudi kako mu-zikalno prilogo; četerto, da se bode oziral na oliko mile slovenščine in posebej na nedeljske šole; peto — na boljše vzgojeslovje, pa vabi k obilnejšemu naročevanju, češ, kakor se koscu streže, tako mu kosa reže; šesto — svest si, da nihče ne more vsem vstreči, brani domačo ljudsko šolo in starejše učitelje; v sedmem bori se zoper „Freie pädagogische Blätter", o ločitvi šole od cerkve, o prevladajoči nemščini, če je bilo kedaj učiteljem svojega slovenskega lista treba, ga je treba sedaj, ko se toliko prevdarja in ugiba o ljudski šoli in o učiteljih; v osmem vzbuja k složnosti, bodimo učitelji v pravi reči stanovitni in terdni značaji, sedaj ne veljajo več po-lovičarji in omahovavci: kedar konjiča love, mu sladčice mole; za deveto kaže, da se učiteljem začenja nova doba, da dobimo nove gospodarje in prednike, da le ne bi prišli iz dežja pod kap, da si boljšo prihodnost moramo sami zaslužiti; za deseto tolaži ga sladka svest, da njegovo delo ni zastonj, da mu je to edino povračilo za njegovo večkrat težavno in celo nevarno prizadevanje, in s tem tolaži svoje tovarše, kajti šola nam je tudi šola za vsakdanje življenje, in dela se nam kaže na domačem šolskem polju toliko več, kolikor prid-nejše ga obdelujemo. Po trikrat na mesec Tovarš izhajati ne more, pravi za enajsto leto, ker šteje premalo naročnikov in sterp-ljivih podpornikov. Nihče vendar ne more tajiti, da je ravno naš list veliko pripomogel, da smo pritirali šolski voz do tje, kjer je sedaj. Naš šolski list mora nam biti središče, kjer naj se zbirajo in od koder naj se širijo vsi naši kervni toki — za boljši vspeh pri poduku mladine, za pravo od-gojo in za bran naših pravic. Naš list naj nam bode zastava, ktero visoko povzdi-gujmo z bliščečim napisom „naprej"! — Kakor v prejšnjih — kliče tudi v dvanajstem k slogi in združenju: Delajmo združeno za boljše čase s tem, da boljšamo šole in s šolami narod. List pa more dober biti le takrat, kadar ima sam dovolj podpore, kajti brez podpore se ne zmore.. Založnikov zapisnik pa kaže maroge in lise, ki bi bile listu pogubljive, ako bi se kmali ne odpravile. Skoda in sramota bi bila slovenskim učiteljem, ko bi moral edini naš šolski list zavoljo prepičle podpore usahniti... Tovarš je pervi budil slovenske učitelje in jim kazal domačo pedagogiko. Tudi v prihodnje bode se zvesto ravnal po svojem verhovnem vodilu, ktero mu je: skerb za narodno šolo na verski podlagi. Zraven pa se bode Tovarš vedno tudi ravnal po duhu novega časa, ter se na podlagi šolskih postav neustrašeno boril za splošne koristi in pravice ljudskega učitelja. Ljubi bratje slovenski učitelji! združujmo se tesneje, kakor do sedaj, in bodimo edini ne le v mislih temuč tudi v dejanji, ter se varujmo priliznjenih nasprotnikov našega dobrega prizadevanja za domačo pravo ljudsko omiko (XII. str. 353). Cim bolj je Tovarš priporočal slogo in združevanje, tem bolj so učitelji šli narazen in popolni razkol je provzročil spis o sporočilu tukajšnjega c. kr. učiteljskega izobraževališča: „Zur Lehrerfort-bildung in Krain", kjer glavni učitelj vitez Gariboldi napada slovensko šolstvo in uči- teljstvo, češ, da bi boljše bilo, ko bi „Učiteljski Tovarš" nikdar ne bil na svetlem, in prej ko bi poginil, koristnejše bi bilo itd. Temu nasprot je več udov slovenskega učiteljskega društva pošteno odgovorilo v dveh knjižicah, v slovenski in nemški: Nadaljevalno izobraževanje ljudskih učiteljev na Kranjskem, pa: Zur Lehrerfort-bildung in Krain. Eine Entgegnung auf den Jahresbericht der k. k. Lehrerbil-dungsanstalt zu Laibach (Vid. Tov. 1872 str. 246—254, str. 267—270, str. 272 itd.). Pa vse ni nič pomagalo! Vstanovilo se je novo društvo „Krainischer Lehrerverein", prvomestnik mu pl. Gariboldi, in nov nemški šolski list „Laibacher Schul-Zeitung", vrednik mu J. Zima, in nov slovenski šolski list „Slovenski Učitelj" v Mariboru, vrednik mu J. Lapajne, ki so pričeli svoje delovanje v duhu novih šolskih postav. — Vsled tega Andrej Praprotnik, oče množni rodbini, ravnatelj ljudski šoli v mestu, če-gar načelništvo mu ni bilo prijazno, ud c. kr. deželnega šolskega soveta itd. izroči vredovanje „Učiteljskega Tovarša" z 1. 1873 učitelju M. Močniku, napisavši mu še naslednje voščilo: Srečo voščim našim šolam. Narodu omike cvet; Srečo voščim učiteljem, Naj hvaležen bil jim svet! Deloval je odslej A. Praprotnik zlasti v šoli, pa tudi v slovstvu; tako je n. pr. 1. 1873 poslovenil „Glaskovalni, pisalno-bralniin čerkovalni poduk z napeljevanjem, kako se rabijo tablice in omarice s čerkami". Po nemški spisal V. Prauzek, c. kr. dež. šolski nadzornik na Dunaju, nat. v Pragi, zal. F. Tempsky. — L. 1874 obširno pomnožil in popravil „Mali šolski besednjak slovenskega in nemškega jezika" v 4. na-tisku 8. str. 205. — V Tovarišu št. 1. zložil pesem „Učitelju", v zboru Učiteljskega društva pa je predsedništvo — zaradi nemčurskih preganjavcev — prepustil F. Stegnarju. — L. 1875 poklonil v „Tovarišu" pesem „V spomin Dr. E. H. Coste", u. 28. jan. (1. 3); — v okrajni učiteljski skupščini izročil „Nasvet o nemški knjigi: Viertes Lesebuch für Volksschulen" (Tov. str. 229), ter umaknil se II. mestni šoli iz redutnega v licejalno poslopje, češ: „Cmerni dnevi le bežite, — Saj pravica še živi; — Jasnih ur mi ne tamnite, — Upanje mi še žari!" — L. 1876 dne 1. marca je prevzel tajništvo pri Slov. Matici, ter kot tajnik in zapisnikar marljivo sostavljal „Poročila o njenem delovanji" do 1. 1881, kar pričujejo Slov. Matice Letopisi, pa spisal posebej knjigo: Dr. Lovro Tom an. Založila in izdala Matica Slovenska. V Ljubljani 1876. 8. 180. Nat. J. Blaznikovi dediči. V I. delu je And. Praprotnik popisal Toma novo življenje (str. 1—78), kjer str. 77 Požencan beri A. Koder (ne ranjki M. Ravnikar). V II. delu pa so zbrane Tomanove pesmi str. 81. I. Podobe. II. 105. Pesmi. III. Različne, že tudi drugod tiskane (str. 139—179). — V Tovarišu 1. 1876 je zapel: „Sedanji učitelj" (str. 49), 1. 1877 poslovenil „Himna učiteljska", po češki Jos. Wünsch, vglasbil Fr. J. Pelz (str. 65); „Aprilu", pesem, vglasbil J. L. Weiss (str. 97). „Kako naj bi se vravnale sedanje šolske knjige" (str. 337—9). Posebej je poslovenil „Tablice s črkami za prvi poduk v branji" (Letopis Slov. Matic. 1877 str. 334), in vladi „Poučilo o kužnih živinskih boleznih". Slovenski Spisovnik, svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Spisal Andrej Praprotnik. Izdala in založila Družba sv. Mohor a. V Celovcu 1879. 8. 372. Nat. tiskarnica družbina. — Po primernem „Uvodu" se razlagajo v I. delu: Listi in pisma in drugi razni spisi; II. Gospodarsko, obertnijsko, opravno in tergovsko zapisovanje in dopisovanje; III. Občenje; IV. Medsebna pisma; V. Notarji ali beležniki in njih opravila; VI. Politične reči; VII. Dačne, kolekovne stvari, poštnina itd. —- L. 1876 je bil pri Janežičevi slavnosti na Koroškem, 1. 1880 pri Kopitarjevi v Repnjah, 1. 1881 pri pogrebu pisatelja Šenoa v Zagrebu, 1. 1882 pri Miklošičevi svečanosti v Ljutomeru kot zastopnik Slov. Matice itd.; 1. 1876 drugič in 1882 tretjič izvoljen v deželni šolski sovet — je 1. 1881 zložil čestitko „K poroki cesarjeviča Rudolfa s princesinjo Štefanijo" 10. maj. (Priloga k Uč. Tov. 1. 8) ter z 1. 1882 prevzel spet uredovanje „Učiteljskega Tovariša". „Učiteljski Tovariš" je bil med prvimi listi, ki je budil slovenske učitelje in jih vnemal za domačo ljudsko šolo. Tako bode tudi v prihodnje, pravi v prvem ogovoru do častitih naročnikov in prijateljev A. Praprotnik, in vabi vse, naj delujejo javno in odkrito za edino mogoče izobraževanje našega naroda na podlagi maternega jezika ter naj napredujejo v slogi po pravi poti. Kakor poprej — je tudi sedaj poleg obilnejših uredniških poročil priporočal zlasti „Izobraževanje ljudskega učitelja" po šolskih časopisih, učiteljskih knjižnicah, skupnih posvetovanjih in učenih predavanjih (str. 17), boril se o učnem jeziku po slovenskih šolah — zoper „Schulzeitung" itd.; deloval je kot odbornik ali podpredsednik v Društvu na pomoč učiteljskim vdovam in sirotam, v Narodni šoli, ter je sprejel to leto spet predsedništvo v „Slovenskem učiteljskem društvu" (str. 362). — L. 1883 se v prvem listu spominja zgodovinsko - slavnega dne, kar je vojvodina Kranjska šest sto let v zvezi s preslavno hišo Avstrijsko ter z rodovino Habsburško, koliko je znamenito tudi za slovensko šolstvo in učiteljstvo, ter z ozirom na novi čas daje dobre svete narodnim učiteljem. Dne 1. marc. v št. 5. pa so Narodni učitelji poklonili sprelepo čestitko mno-gozaslužnemu gospodu Andreju Praprot n i k u, ravnatelju prvomestne ljudske šole, udu c. kr. deželnega šol. sveta in predsedniku slov. učiteljskega društva o 251et-nici njegovega službovanja v Ljubljani in o 351etnici njegovega učiteljevanja sploh, naj Bog živi ga še dolgo na korist slovenski mladini in v čast domovini, ter so pogostovali ga tudi v slovesni skupni družbi (str. 324). Za vsestransko tolikanj slavno čestitanje se velezaslužni starosta in nekako prvi duševni voditelj slovenskega učiteljstva iskreno zahvaljuje v Tovarišu (št. 6); posebej pa se je odslovil s to-le spomenico: Četrt stoletja je minulo V Ljubljani kar mladost učim; Če uka seme je rodilo, Najbolj se tega veselim. Učence vidim vže veljake — Stanovom raznim cvet krasan — Za dom pregrete poštenjake: To slajša mi današnji dan. Kako naj učitelj mej ljudstvom širi dobro mnenje o šoli in vzgoji, povedal je v Tovarišu (str. 66) Jako slav; sicer pa je prišel na svetlo: Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavil Andrej Praprot-n i k, nadučitelj in voditelj I. mestni pe-terorazredni deški ljudski šoli v Ljubljani. Zal. M. Gerber, nat. H. Mercy v Pragi. I. Pisalne in berilne vaje. II. Berilne vaje z nazornim naukom. — Vse vaje so sestavljene kolikor mogoče po najvažnejših pedagogijskih načelih in so pisane v najlažji vnanji obliki tako, da jih prvenci brez truda lehko bero in si jili zapomnijo. Tudi je ta Abecednik tako uravnan, da se ž njim rabijo nove (Razinger-Žumrove) stenske table.. Pisano je vse v krščanskem in narodnem duhu in sploh tako, da vkupna tvarina daje podlogo k vsemu daljnemu, dandanes potrebnemu izobraževanju (str. 141—2). Ukazi in odredbe V. Za otroške knjižnice prepovedana knjiga. Visoki c. kr. deželni šolski svet razglaša z dnem 20. svečana t. 1. št. 284 c. kr. okrajnim šolskim svetom nastopni razpis: Z. 284. L. Sch. R. Zufolge Erlasses des hohen j k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht vom 11. Februar 1891, Z. 1367 ist das Buch: „Aus dem großen Jahre 1870/1. Erzählung für die reifere Jugend von W. Lakowitz Berlin, B. Angerstein" namentlich wegen geringschätzender Äußerungen über Österreich (S. 39, 90, 118 und 201) für Schülerbibliotheken nicht geeignet. šolskih oblastev. Der k. k. Bezirksschulrath erhält demnach den Auftrag in geeigneter Weise speciell durch den Bezirkssclmlinspector sofort dafür Sorge zu tragen, dass dieses Buch, sollte es sich in der Bibliothek einer der unterstehenden Volksschulen vorfinden, ausgeschieden werde, beziehungsweise hintanzuhalten, dass es künftig einer derselben einverleibt werde. K. k. Lamlessclmlrath für Krain. Laibach am 20. Februar 1891. Der Landespräsident: Winkler. Književnost. Pedagogiški letnik. IV. leto. 1890. Uredil Frančišek Gabršek. Izdalo in založilo „Pedagogiško društvo* v Krškem. Natisnil J. R. Milic v Ljubljani. Cena 1 gld. 50 kr. — Že zopet leži pred mano knjiga, v kateri je nabran sad neumornega trudoljubja slovenskih učiteljev — znak veselo napredujočega „Pe- dagogiškega društva". Letnik, katerega nam podaja čilo to društvo, ima na 274 straneh dokaj raznega, vsakega učitelja izvestno zanimajočega gradiva. Največji del knjige obsega: Jezikovnega pouka v ljudski šoli teoretični del (str. 5. — 134.), katerega je spisal marljivi nadučitelj in c kr. okrajni šolski nadzornik g. Frančišek Gabršek. Odkrito povem, da me je ta sestavek najbolj vzradostil, ker se je ž njim storil prvi korak v dosego popolne slovenske specijalne metodike, katere slovenski učitelji živo potrebujemo. G. pisatelj preide po predgovoru o jeziku sploh k govornim vajam, k čitanju, k obravnavi beril in njihovim uporabam, potem raz'aga pojem, potrebo slovnice in metodo pri obravnavi slovnice, istotako pri pravopisji in spisji. Zagotavljati sinem g. pisatelja, da nam je s svojo razpravo jako ustregel in ga prosim, da naj pošlje kmalu drugi del te razprave med svet. — V drugem spisu: Na vod k početnemu risanju in oblikoslovju (str. 143. — 180.) nas g. meščanski učitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik Jos. Be zla j navaja, kako nam je postopati pri teh predmetih, da bode pouk uspešen. Pri podrobnem navodu uporablja Grandauer - jevo Elementar-Zeichenschule — žal da se ni oziral tudi na Eichlerjevo zbirko, katera je baje tudi zelo razširjena po naših šolah. — V tretjem spisu: V šolski delarni (str. 185. — 203.), nadaljuje g. nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik A. Žumer svojo razpravo o deškem ročnem delu. Navaja nam razne znamenite pedagoge, ki so se in take, ki se še pote- zajo za ročno delo v ljudski šoli. Slika nam sedanjo razširjenost deškega ročnega dela in končno toplo priporoča ta predmet s pedagogičnega stališča. — Tudi četrti spis: Vpliv prirode in hrane na zdravje človeško (str. 229. — 246.), se kaj prijetno čita, ker najde v njem vsak učitelj veliko vporablji-vega za šolo. Spis je posnet po najboljših virih — podelili znamenitih zdravnikov. — V „Pogledu na pedagogiško polje 1. 1889. in 1890. (str. 247.-255.) najdemo nadrobni opis vsega delovanja slovenskih učiteljev v raznih učiteljskih in šolskih društvih — po pedagogiških listih in v društvenem življenji sploh. Učiteljstvo vedno bolj uspeva in kmalu bode zavzemalo ono stopinjo v socijalnem življenji, katera mu gre po vsi pravici. — V „Poročilu o prvi slovenski stalni učilski razstavi" nadaljujoč ocenjuje krog krških učiteljev Lapajne, Gabršek, dr. Romih, Bezlaj, Ravnikar, Michel razna „Pedagogiškemu društvu" došla učila. — „Poročilo o delovanji pedagogiškega društva" nam je jasen dokaz, da društveni odbor pozna natančno svojo nalogo, ker res neumorno dela v prospeh slovenskega šolstva. Zato bi se tega društva morali okleniti vsi slovenski učitelji. I- K. Lis Listi slovenskega pesimista. III. Gospod urednik! Moj kolega »Postojinski« si je gotovo mislil, napisavši Vam zadnji listek zbok ravnotežja: »Zdaj sem ga pa dal!« Ne more biti hudoben in jaz mislim celo, da ni hudoben človek ta »Postojinski«. Njemu se srce vedno smeje, naj že učiteljske akcije vstajajo ali padajo. Res srečen, da ne rečeni presrečen človek! Z isto ravnodušnostjo, ne, celo s smehom »potegne« — da rabim »sua ipsissirna verba« — 35 gld., kot 27 gld. On baje s 27 gld. še laglje živi kot s 35 gld., seveda, ker ga denar manj teži. Preširen naš bi ga s 27 gld. postavil jako nizko, trdeč, da človek le toliko velja, kar plača«. Vender se naš optimist sladko smeje tudi s 27 gld. Kaj bi se ne? Saj se človek tudi smeje nekoliko laglje s 27 gld. kot s 35 gld. Pač pod »ugodno« zvezdo mora biti rojen. On se smeje kot Demokrit, utemeljuje svoj izrek: »Nič druzega ne eksistuje kot atomi; vse drugo je sen in mnenje!« Človek bi mislil, kar pa jako dvomim, da naš prijatelj — Bog mu oprosti grehe, meni pa pesimizem — da on celo živi o smehu. Da mu pa tudi v prihodnje kdaj ne skalim veselja, javno povem, kar v duši mi biva: tako hud pesimist nisem, da bi se noč in dan kremžil kot jesensko vreme ali pa celo obupaval nad čem. Malo-veren sem res, a včasih vender tudi meni prisveti tek. kakšen žarek skozi pesimizma oblake, kakor tudi pri optimistu bržkone ni vedno jasno. Živemu človeku se pač lahko vse prigodi. Tak jasen žarek je meni n. pr. v sedanjem času, ko hoče vse imeti prvo besedo o reorganizaciji, ali kakor drugi hočejo: o zboljšanji naših plač; v sedanjem času je tak jasen žarek trditev nekaterih, da je bodočnost naša, učiteljska. Za nekaj let, tako trde, hočejo nam baje zopet »zvišati« plače. Tedaj pridejo, mislim, na svojo »štancijo« tudi oni, katerim so sedaj »zboljšali« s 500 gld. na 450 gld. in s 400 gld. ali 450 gld. na usodnih 360 gld. Potem se bode moj prijatelj »optimist« šele smejal, potem! Tak svitloben žarek mi je tudi veselje na lastnem uspehu v šoli, na občnem napredku slov. učiteljstva. Če tudi pokažem na njem kako marogo — brez njih nisem jaz in mislim nikdo — zgodi se to vselej z najboljšim namenom, da bi ono mesto kdaj gledal moj optimist na svoji strani. Vsaka stvar je — tirana do skrajnosti — škodljiva. Če bi človek tiral svoj optimizem le naprej, naprej, ne bi se naposled tudi več gibal, marveč stal bi in čakal, da mu začno — pečene ptice v usta leteti. Tedaj bi se moj prijatelj »Postojinski« vender nehal smejati. Mej drugimi utrinki mi vedri duha in srce najbolj oni, ki spremlja krotki naš slovenski narod, mili naš slovenski dom: »Obličje ak' je jasno tvoje, Veselo moja struna poje; Al' če oko se ti solzi, V potokih moje se topi.« Da bi se pa človek neprestano smejal in veselo brenkal, zato pač mislim, da niso časi baš primerni, če tudi so nam plače »reorganizirali«. Toda, gospod urednik! Ne hudujte se. Stara navada . . . kmalu bi bil zašel v politiko in Vi bi me kot neposlušnega pesimista krenili po prstih. Tega pa ne bi rad. Dokler pojde prav, ne bodein neposlušen; če se pa voz zvrne, seveda potem ima pa — vsaka glava svojo pamet. Tudi dobrega sveta sem včasih potreben liki vsak človek, ko si sam ne more več pomagati. V 7. št. našega lista čital sem dopis z Dolenjskega, v katerem je tožba, da se ročna dela premalo nagrajajo. Ne glede na to, da so dandanes, tako pravijo, že pomrli vsi oni, ki so kaj zastonj dajali in da so »Senka« obesili ono leto, krčijo res zaslužene krajcarje še dalje brez konca inv kraja. Navada in dolžnost je, da se mora sprejeti, kar pride »od zgoraj«. Če človek pri tem kaj zainrmra, mora storiti že bolj na skrivnem. Tam »gori« nekda ne slišijo radi kakšnih pritožeb. Naj bo pa to že kakor koli. — Gospod urednik! Tu sem pa res v zadregi. Kaj pa potem, če ima „od tam »gori« res kaj priti, pa ne pride n. pr. kakor nagrada za veronauk ali kmetijski pouk. Gospod urednik, kaj pa potem? Že vidim, da sezate po rdeči svinčnik in mislite napisati uredniško opazko, pa ne tako hudo ne, da bi čuli celo »v deveto deželo«. A jaz sem si stvar že brez Vas pojasnil. Hvala Vam, gospod urednik! Sitneža nimajo nikjer radi. Vender so se marsikomu zastran sitnosti odprla velika vrata ali pa dobro obložene jasli, če tudi ni lepo, da je človek siten, prav slovenski siten. Kdor noče torej priimka siten — pa počakaj. Slovenci smo potrpežljive ovce. Lepo spodobno, mirno in skromno čakamo pred vsemi vrati, katera so se našim mogočnim sosedom že davno odprla. Kot veren Slovenec zna čakati tudi Vaš • • . pesimist. Naši i Iz kamniškega okraja. Dne 2. malega travna je imelo tukajšnje učiteljsko društvo glavno skupščino v Mengši. — Gospod predsednik J a n e ž i č toplo pozdravi navzočih 22 udov ter jim ob jednem kliče v spomin nekatere društvene preinembe in delovanje preteklega leta med drugim omenivši tudi izvrstnega društvenika in tovariša g. Ant. Javorška, kateri je nastopil nadučiteljsko službo v Šiški, želeč mu v novem okraji vse dobro in tisto kolegijalno ljubezen, katero je vžival toliko let med nami. Izreka tudi željo, da bi se društveno petje bolje gojilo. Iz tajnikovego poročila se je razvidelo, da je društvo dvakrat zborovalo in da je odbor imel jedno sejo. Društvenikov je 36 pravih in I podporni. Med letom sta iz društva izstopila gg. Jeglič in Javoršek, pristopila pa gg. Matija Janežič in Mihael Kos. Dalje je naštel vse društvene premembe in delovanje, kar pa se je zglasilo uže večinoma preje po časnikih ter prišel do zaključka, da je društvo vse storilo, kar je bilo v moči z delom preobloženim in po okraji raztresenim odbornikom in udom. K poročilu dodal je še, da je dandanes težko biti učitelj, ker moramo ra-zun vestnega službenega delovanja še odbijati napade na našo čast in poštenje. Toda vera v zvezi s trdnim upanjem, katera nam ne veli bojazljivimi biti, dovoli nam v brambi se posluževati svojih pravic, ki nam gredo po božjih in svetnih zakonih. V dosego tega pa nam je v prvi vrsti gojiti živahno društveno življenje, osobito slogo, ki bodi neprodorna. In če v tej vstrajamo, poprijeli se bodo praktično vsi stanovi onih nazorov o našem stanu, katere z živimi barvami opisi. teoretično tako lepo slika pedagogika. Da pa se nam vse to uresniči treba je stanovske ljubezni, sloge in delavnosti, kar nič ni težko za onega, ki hoče. Blagajnik g. Tramte je izkazal v gotovini 31-56 gld., t) gld. pa še udje dolgujejo. G. Trost je nadaljeval svojo jako zanimivo tva-rino: „Katere fizikalične aparate si učitelj lahko naredi in kako naj jih vporablja?" prav dobro. Ker jo bode v kratkem priobčil v „Učiteljskem Tovariši«, naj to zadostuje. Društveni odbor je ostal stari, le odišlega gospoda Javorška namestuje g. Trost. Kot delegatje k „zveznemu zborovanju" so se na predsednikovo prošnjo prostovoljno zglasili: gdč. Marija Šerc in gg. Stiasny, Toman, Kos. Med prostimi nasveti je utemeljeval g. nadzornik Letnar zadnji odstavek društvene prošnje na visoki deželni zbor za povikšanje učiteljskih plač po 50 gld., katerega je visoki deželni zbor ovrgel s tem, ker je trdil, da bi se s takim povikšanjem pomnožili deželni troški za 25.000 gld., ker 500 služeb po 50 gld. 25.000 gld., ne da bi bil odštel po novi postavi tisto vsoto, ki se pridobi od provizoričnih učiteljskih močij. Po vsprejetji predloga g. nadzornika L. Letnarja, da se naj v tem okraji umrlim učiteljem o Vseh svetih popravljajo na društvene troške grobovi in polagoma nakupijo svetilnice in onega g. Burnika, da odbor ude poživlja za prestavljanje onih nemških knjig, ki ugajajo otroški knjižnici, sklene g. predsednik zborovanje. Keeel. Ve s t n i k. Deželna učiteljska konferencija. Visoki c. kr. deželni šolski svčt kranjski je v svoji zadnji seji sklenil, da bode letos v začetku meseca kimovca deželna učiteljska konferencija. Ker je bila zadnja deželna konferencija 1. 1878., bode kranjsko učiteljstvo ta sklep gotovo radostno pozdravilo, ker je taka konferencija v napredek in povzdigo našega šolstva v istini potrebna. Vsled tega se bodo morale okrajne konferencije, v katerih se izvolijo udje deželne kon-ferencije, pravočasno vršiti. Po § 14. ministerijalnega ukaza od dne 8. velikega travna 1872. 1. volitev udov za deželno konferencijo sicer velja za tri leta; a ker toliko let ni bilo deželne konferencije, je ta točka z dnevnega reda okrajnih konferencij že popolnoma izginila. Torej bodo lefošnje okrajne konferencije morale to volitev izvršiti. Ker bo pa po tolikem premoru program deželne konferencije gotovo obširen in bode obsezal važne točke, želeti je v svrho temeljitega delovanja, da okrajne konferencije kar prej mogoče izvolijo odposlance k deželni konferenciji in se morda tudi v konferencijah že razgovarjajo o važnejših točkah, katere se bodo obravnavale v deželni konferenciji. Osobne vesti. Visoki c. kr. deželni šolski svet je imenoval c. kr. okrajnega šolskega nadzornika in nadučitelja v Moravčah, g. Lovro Letna rja nad-učiteljem na trirazrednici v Mengši in učitelja v Les-kovci, g. Jakoba Cepudra nadučiteljem v Boštanji. Razpisana služba. Na ljubljanskem učiteljišči je razpisana služba glasbenega učitelja z letno plačo 8U0 gld. in službeno doklado 200 gld. — Obrok za prošnje do dne 5. velikega travna. Imenovanja. Naučno rninisterstvo je imenovalo za 1. 1891. in 1892. nastopne vladne komisarje kot nadzornike obrtnih nadaljevalnih šol na Slovenskem: 1.) Za obrtne nadaljevalne šole kranjske in sicer v Kranji, v Kamniku, v Krškem, v Ljubljani, v Metliki, Novem Mestu, Postojini, Radovljici, Škofji Loki in Tržiči profesorja F. Knežaureka in J. Siegla iz Gradca. 2.) Za obrtne nadaljevalne šole v Celji, Mariboru, Ptuji, Badgoni, Slovenjem Gradci in Železni Kaplji prof. A. Gunolta iz Gradca. 3.) Za obrtni nadaljevalni šoli v Gorici in Ka-stavi ravnatelja K. He sky j a. 4.) Za obrtno nadaljevalno šolo v Celovci ravnatelja K. Laužila. „Glasbena Matica" v Ljubljani. (Nadaljevanje). Narodne pesni z nape vi. Janko Žirovnik. I. zvezek. Partitura za moške glasove. Obseg: 1. „Prišel sem pod okence". 2. „Pobič sem star šele 18 let". 3. „Ovbe, glavca moja". 4. „Al' me boš kaj rada imela?" 5. „Delaj dekle pušeljc". 6. „Ena ptič'ca priletela". 7. „Sijaj solnčice". 8. „Je pa davi slanca pala". 9. „Odhod (Dol' se vsedi). 10. Po gorah je ivje". 11. „Lani sem možila se". 12. „Saj sem pravil mnogokrat". 13. „Gozdič je že zelen". 14. „Mi ptič'ca zapoje". 15. „Lepo je pomlad". 16. „Na planincah solnce sije". 17. „Snubaška (Dober večer)". 18. „Nikdar ne bom pozabil. 19. „Zmiraj vesel". 20. „Lahko noč bi ti jaz vošil". Tretji natis. — Cena 20 kr., s poštnino 22 kr. — Janko Žirovnik. II. zvezek. Partitura za moške glasove. Obseg: 1. „Bom šel na planince". 2. „Zvedel sern nekaj novega". 3. „Vse je veselo". 4. „Tam stoji Ljubljanca". 5. „Kaj boš za mano hodil". 6. „Rasti rožmarin". 7. „Ptički pojejo". 8. Mal' postojmo". 9. „Ko b' sodov ne b'lo". 10. „Tam za turškini gričem". 11. „Dekle v vrtu zelenem sedi". 12. „Solnce že doli gre". 13. „Vince lepo barvano". 14. „Ribniška". 15. "„Dekle, kdo bo tebe troštal". 16. „Megla v jezeru". 17. „Oj ta_ soldaški boben". 18. „Danes je taisti dan". 19. „Šel bom v planinco v vas". 20. „Po gorah grmi in se bliska". 21.' Pp vrtu je pohajala". Drugi natis. — Cena 20 kr., s poštnino 22 kr. — Srečko Malenšek. III. zvezek. Partitura za moške glasove. Obseg: 1. „Lisica je prav zvita zver". 2. „Napitnica". 3. „Vojaška". 4. „Lepših ljudi pa na sveti ni". 5. „Spomladi vse se veseli". 6. „Gospod je poslal medveda ven". 7. „Prisluženo plačilo". 8. „Kje so tiste ptičice". 9. „Slovo". 10. „Cigan' pod lipo rajajo". 11. „Lovska" 12. „Bog je ustvaril žemljico". 13. „Plesalcem". 14. „Dolenjska". 15. „Ločitev". 16. „Na-pitnica". Prvi natis. — Cena 20 kr., s pošto 22 kr. „Lavorika". Zbori in čveterospevi za posamne glasove. „Lavorika" I. z 42 napevi za moški zbor, in sicer: 13. Dr. B. Ipavec, Brezi jadra. 2. Dr. G. Ipavec, Danici. 25. J. Otto, Devi. 15. Dr. B. Ipavec, Domovini. 19. Dan. Fajgelj, Grajska hči. 28. Kamilo Mašek, Kaj bi mi srce ogrelo. 5. J. Skraup, Kje dom je moj. 23. Dr. B. Ipavec, Lepa Anka. 35. Lichten-egger, Lepa naša domovina. 41. Kamilo Mašek, Lovska. 9. Anton Foerster, Milica. 1. Anton Nedved, Mili kraj. 6. Em. Vašak, Moj dom. 37. F. Stegnar, Na gomili. 16. Dr. B. Ipavec, Napitnica. 31. A. Ra-zinger, Noč je jasna. 24. F. Stegnar, Oblakom. 32. Kainilo Mašek, Otok bleški. 29. Kamilo Mašek, Pla-ninar. 14. J. Fleišman, Pod oknom. 11. Anton Nedved. Pozdrav. 26. Kamilo Mašek, Prihod v gostilno. 8. Kamilo Mašek, Pri zibeli. 7. J. Fabian, Prošnja. 4. Anton Nedved, Rožica. 20. Danilo Fajgelj, Samoti. 36. Kamilo Mašek, Sanja. 17. Anton Foerster, Slavček. 39. J. Vašak, Slovan. 30. Suhanek, Složni duh. 33. Kamilo Mašek, Solza in lira. 40. Kamilo Mašek, Strunam. 42. F. Mayer, Tičica. 10. A. Haertl, Večerna. 27. C. Kreutzer, Večerna. 12. Dr. B. Ipavec, Vojaška. 34. Kamilo Mašek, Vojaška. 22. Danilo Fajgelj, Vrli Slovenec. 3. Anton Foerster. V tihi noči. 38. Dr. B. Ipavec, Zapuščena. 21. Gr. Rihar, Žalostni glas zvonov. Razprodano. (Dalje prih.) Kranjska hranilnica je v seji dné 24. sušca dovolila podpore za šole na Kranjskem in sicer: I. Podpore učnim zavodom: 1. Strokovni šoli za lesno obrt v Ljubljani 800 gld. 2. „ ,, „ čipkarstvo v Ljubljani 250 „ 3. „ „ „ lesno obrt v Kočevji 500 „ 4. Obrtni nadaljevalni šoli v Kranji . . 50 „ 5. „ „ „ „ Kamniku . 50 „ 6. „ , » Kočevji . . 50 „ 7. „ , , , Tržiči . . 50 „ 8. „ „ „ „ Radovljici . dO „ 9. „ „ „ „ Škofji Loki 50 „ 10. „ „ „ Krškem. . 50 „ 11. „ „ „ „ Postojini . 50 „ 12. Nemškemu „Schulverein-u" za deško šolo v Ljubljani........ 5.000 „ 13. Glasbeni šoli filharmoničnega društva v Ljubljani.......... 600 „ 15. 16. 17. 18. 19. 1. 2. 3! 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. Glasbeni šoli „Glasbene matice" v Ljubljani...........200 Nemškemu otroškemu vrtu v Ljubljani 200 „ „ „ „ Kočevji . 50 „ „ Tržiči . 50 „ » Zagorji . 50 Otroški varovalnici v Ljubljani . . . 200 II. Za podporo ubogim učencem. Na višji gimnaziji v Ljubljani . . . 200 „ nižji „ „ ... 100 „ nižji „ „ Kočevji .... 100 „ gimnaziji v Novem Mestu . . . 100 „ višji realki v Ljubljani .... 200 ,, moškem učiteljišči v Ljubljani . . 100 „ ženskem „ „ „ . 100 „ !. mestni deški šoli v Ljubljani . 200 „ II. „ „ „ „ „ .200 „ uršulinski šoli v Ljubljani . . . 200 „ „ Škofji Loki . . 100 „ deški šoli nemškega „Schulverein-a" v Ljubljani....................100 Na mestni nemški deški šoli v Ljubljani ......... ... 100 Na mestni slovenski dekliški šoli v Ljubljani ....................100 Na mestni nemški dekliški šoli v Ljubljani ..........................150 Na deški šoli v Novem Mestu . . . 100 „ dekliški šoli v Novem Mestu . . 50 „ „ Kočevji .... 50 „ meščanski šoli v Krškem ... 50 „ šoli na ljubljanskem barji ... 50 „ šoli v Lichtenturnovi sirotišnici v Ljubljani......................80 Na obrtni šoli na I. mestni deški šoli v Ljubljani....................50 Na obrtni šoli na 11. mestni deški šoli v Ljubljani....................50 'ld. gld. 24. Na podkovski šoli v Ljubljani . . 50 gld. 25. Društvu „Schulpfennig" v Ljubljani . 200 „ 26. „ „Narodna šola" „ „ . 200 „ Za dobrodelne namene sploh je hranilnica letos razdelila nad 34.000 gld. Prebivalstvo v naši monarhiji. Galicija ima 6,578.364, Češka 5,837.602, Dolenja Avstrija 2,651.530, Moravska 2,272.856, Štajerska 1,281.023, Tirolska 812.704, Gorenja Avstrija 783.576. Bukovina 646.697, Šlezija 602.117, Dalmacija 524.107 Kranjska 498.390, Koroška 360.443, Istra 318.209, Goriška 219.996, Salc-burška 173.872, Trst z okolico 157.648, Vorarlberška 116.216 prebivalcev. — Ogrsko in Hrvaško ima 17,000.000, Bosna in Hercegovina pa 1,300.000 prebivalcev. Troški za parižko šolstvo. Od 1871. 1. do 1890 I. so se pomnožili šolski troški od 9,601.050 frankov na 24,725.000 frankov. Leta 1871. bilo je 129 deških šol, danes jih je 175; dekliških šol bilo je tudi 129, danes jih je 176. Leta 1871. imele so te šole 1.093 razredov, a danes imajo jih 2.951 V šolskem letu 1889/90. je obiskovalo šole 100.442 dečkov in 105.652 deklic v starosti 6 — 12 let. -leden učitelj je imel povprečno 44 otrok. Napredak. Angleški list „The Shoolinaster" prinaša prošnjo angleških učiteljev, v kateri prosijo ministre in kraljico, naj se v državi vpelje francoska desetinska mera. Čuditi se je, da imajo praktični Angleži še sedaj tako neprimerno mero, ko so jo že skoro vse druge države opustile in vpeljale desetinsko. Nap. Diesterwegovi učenci. Učencev tega slavnega pedagoga živi še 47. Najstarejša sta 90 letni Boch-mann, rojen v Herringenu. Bil je učitelj v Elber-feldu, sedaj pa živi umirovljen v Berolinu. Potem pride dr. Biillow, 80 letni starček, zdrav in vesel. Napredak. Uradni razpisi učiteljskih služeb. Št. 157. m. š. sv. Ker se na, mestnih deških ljudskih šolah izpraznjena učiteljska služba, ki je bila s tuuradnim razglasom z dne 22. kimovca 1880. 1. št. 457 razpisana, zaradi nove klasifikacije učiteljskih mest ne popolni, razpisuje se nov natečaj za mesto devetega učitelja na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani s plačo 500 gld., stanarino 80 gld. in pravico do zakonitih službeno-starostnih doklad. Z vsemi potrebnimi prilogami opremljene prošnje je po predpisanem poti vlagati do 5. vel. travna t. 1. na podpisano okrajno šolsko oblastvo. Prosilci, ki so prosili za to službo že ob prvem natečaji, naj potem svojih šolskih vodstev tu sem samo naznanijo, ali jih je volja, svoje prošnje tudi pod premenjenimi razmerami vzdržati. G. kr. mestni šolski svet v Ljubljani dne 9. tnal. travna 1891. __Št. 333. o. š. sv. Na dvorazrednici v Koprivniku (Nes-selthal) je stalno ali začasno popolniti drugo učno mesto z dohodki četrtega plačilnega razreda in začasnim stanovanjem v šolskem poslopji. Ako se služba odda začasno, dobiva učitelj od šolske občine do stalnega umeščenja nagrado letnih 50 gld. Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim potem semkaj vlože do dne 1. vel. travna t. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevji dne 6. mal. travna 1891. »Učiteljski Tovariš« izhaja na celi poli velike osinerke 1. in 16. dan vsakega meseca; ako je pa na ta dan nedelja ali praznik, izide dan poprej ali pa dan pozneje. — List stoji za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. Udje »Slovenskega učiteljskega društva« prejemajo list za 2 gld. na leto, za 1 gld. na pol leta. Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati uredništvu v Ljubljano, Florijanske ulice št. 1; naročnino pa prejema gospod Fr. Kokalj v Ljubljani na Bregu št. 16. Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko. Tiska J. R. Milic-eva tiskarna v Ljubljani.