^formacijska družba se je le začela Dolen- u Una!niŠtVa na njskem pritegnili -Jlgkaj tisoč ljudi računal^i5, — »Dnevi s°od n 1va,naDolenjskem"-ki centra u,'m • aPnla v prostore »Boris ^m.erJcncga izobraževanja Pritegnili™* v Nove"l mestu valcev sr. nckaJ tisoč obisko-"anja (ta miniJ' v znamenju spoz-inf°rmarikle tako imenovana (li nam^ ka družba začela že tu-na Dolenjskem. Da Pričain t.rj^llj:>Kem- Da je tako, °kvirudn nekatere prireditve v miza n? .eV°V' med njimi okrogla emo Slovenija-informa- ~ Včer "VI „ . odbor za pripravo |edoboinctih dni v Posaviu Pri i oocinski gospodarski zbor- PizaeiisL? ai!e tu sestal orSa-računii !-.odbor za PriPr Nledoh-n' dni v P°saviu nici °Rbč,nski gospodarski zt Bir„s, .s.tavlialci opreme bodo Mlad ^ IVlar'bor, Iskra Delta, Sloveni-'*a ,knj'ga in ZOTK n J.e- Gozdno gospodarstvi *lce 'n POZD Resulator vo Br, °rab0 •eil* , — POZD Regulator „L bosta predstavila syojih računalnikov up- 25. ška Lif • 'n 13- uro, sevni-Pfikaz p3 m du,ranjka pa bosta nalnjr3 .uP°rab° svojih raču-obistrs«V,ln Pos>iovni informatiki in 13 ern 25. aprila med 10 ldilantpUŽba (predaval jedr. Emil 'nforma,'?131’.!- dolenjski poklicni katere„.. . rJ'.s° imeli zbor, na ijakov Je prišl° Čez 50 strokov-inform.’,IUS,anovi'i so društvo Jev itd rš |riev in računalnikar-oči ve'i- tako imenovane paše za PartneJa orncn'ti 5 računalnikov poslov" so demonstrirali P°djeti ° uPorakl0 za manjša grafičn!' eden med njimi samo nost možnosti. Veliko pozor-°riginui P°^e'e tlidj bolj ali manj fesj0n (n?, fešitve dolenjskih praškov i uPorabnikov računal-ila oknr na Pa seJe seveda gne- so prjk-1 °?.e.k> n i h računalnikov, ki Prim azali '8rici in tudi praktične nčalj ?e aP°rabe- Dnevi so se koga je n|fdeljskim razgovorom, ki nik r ' Erik Vrenko, predsed-?nanr.«PUbl^kega komiteja za so g0v m tehnologijo. Udeleženci natjvi 0 1 0 znanosti, edini alter-Vl razvoja. E J EM ŠTAFETE MESTO — Osrednja °b sprejemu zvezne šta-vomeški občini bo v 21. aprila, ob 16. uri na bratstva in enotnosti. Za t bodo taborniki zveze za Dolenjsko in o postavili propagand-S svojo aktivnostjo se |ej priložnosti predstavili marji, gasilci, kolesarji, na osrednji tribuni pa li učenci glasbene šole Kozine. KUD osnovnih njih šol. pripadniki JLA in štafeto bodo ti prejeli ob kih' v Dolcnj-15 pa jo bodo incein sc bo itavi-St- Mokrem i simpozij astronautike in raketne tehnike jugoslavije CVET RAKETARSTVA NA LISCI SEVNICA — Sevpiški ARK Vega bo ob svoji petindvajsetletnici od danes do sobote gostitelj 5. sim-, pozija o astronavtiki in raketni tehniki na Lisci. Tako kot predhodna štiri leta, se bodo tega posvetovanja udeležili najvidnejši jugoslovanskj strokovnjaki. Svoj referat je med drugimi napovedal generalpolkovnik dr. Zlatko Ren-dulič. sodelovala bo vrsta strokovnjakov iz Sarajeva.■ Zagreba. Titograda. Celja in domačini. Na Lisco bo prišel tudi dr. Ladko Doleček, izvršni sekretar v CK ZKJ in predsednik Zveze astro-navtično raketnih organizacij Jugoslavije. Republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir bo jutri ob 10. uri odprl skromne prostore ARK Vage v Sevnici, in sicer v nekdanji Zupančičevi hiši. Ob 11. uri bo na Lisci zanimiv dogodek za protitočno obrambo: vsi proizvajalci teh raket v državi bodo.izvedli poskusno izstrelitev. Podelili male Kidričeve nagrade Letos za raziskovalno delo nagrajenih kar 38 učencev SŠTZU — Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Bo-tent šolskem NOVO MESTO ris Kidrič je tudi v tem šolskem letu razpisala male Kidričeve nagrade. Strokovna komisija je dobila v ocenitev trideset raziskovalnih nalog, ki so jih učenci izdelali pod vodstvom mentorjev. Najboljše naloge so nagradili, male Kidričeve nagrade pa so podelili minuli četrtek ob dnevu šole na slovesnosti, ki se je je udeležila tudi Zdenka Kidrič, v novomeški športni dvorani. Bahor za nalogo .»Leksika Bele krajine-. Ob lej priložnosti so podelili tudi nagrade in priznanja učencem za Prvo nagrado so si prislužili: Mario Zec in Damir Vrančič za »Instrument za testiranje trasistorjev«, Boris Lavrič in Stane Hribar za »Preračun tran-smisijskih izgub-, Matjaž Jakljevič za program »Van Gogh«. Goran Makar NERESEN ODNOS DO STABILIZACIJE BREŽICE — Zbori občinske skupščine so za sejo 25. aprila sprejeli poročilo o izvajanju lani sprejetega načrta aktivnosti za uresničevanje gospodarske stabilizacije v občini. Poročilo je pripravila delovna skupina pri OK ZKS. Na vprašalnike, ki jih je razposlala odgovornim posameznikom in nosftem nalog za gospodarstvo in družbene dejavnosti, je dobila komaj polovico odgovorov'. To pomeni, da druga polovica ni resno sprejela zaupanih nalog za boljše gospodarjenje. Izvršni svet in sestavljalci poročila sicer menijo, da so bile . aktivnosti preširoko zastavljene in preveč razdrobljene, vendar to ne opravičuje neopravljenega ali na pol opravljenega dela. Za naprej bo občinska skupščina določila prednostna področja in čas za obdelavo, že opravljene naloge pa bo vnesla v tekoče srednjeročne in dolgoročne programe. m in Andrej Škrinjar pa za »Prezračevanje podstrešnih prostorov 6. trakta SŠTZU«. Drugo nagrado so dobili: Roman Udovič in Stane Hribar za »Možnost uporabe sončne energije na SŠTZU Boris Kidrič«, Vladimir Banč. Martin Pungerčar. Marko Gorjup, Samir Hodžič, Mateja Kure in Robert Šali za »Pridobivanje metana in biomase«. Jože Arh, Alenka Pate. Zlata Dragan in Brigita Barbo za »Prehrano srednješolcev v Novem mestu«. Slavko Jarc in Marko Lukšič za »Elektronsko pravilnostno zabelo«. Vili Božič, Aleš Dravinec in Jure Gorišek za »Opremo šolskega studia«. Tretjo nagrado so dobili: Mitja Košak in Tomaž Drenik za »Merilnik elektromagnetnega polja« ter Alenka Sever, Alen Čatovič, Tomaž Dražu-merič, Suzana Čulig, Polona Kekec. Saša Pajk in Hinko Urbančič za »Ogrožene živalske vrste na Dolenjskem.« Posebno nagrado so dobili učenci Rafko Ogulin. Matija Žalec in Hinko NAGRADA SPODBUJA RAZISKOVANJA — Med štirimi prvimi malimi Kidričevimi nagradami je bila tudi naloga »Instrument za testiranje tranzistorjev«, ki stajo izdelala1 Mario Zec in Damir Vrančič. Nagrado jima je izročil ravnatelj šole Boštjan Kovačič. sodelovanje pri raznih natečajih in na tekmovanjih. L Z. Volilne priprave v teku MS SZDL za Dolenjsko o pripravah na volitve SPOMIN NA PADLE ŽELEZNIČARJE — Pred spominsko ploščo padlim železničarjem na peronu postaje Novo mesto je bila 12. aprila Svečana komemoracija ob dnevu železničarjev, ki sojo pripravili mladi iz ŽTO skupaj s pionirji o. š. XII. SNOUB iz Bršljina, vojaški ansambel in pevski zbor »Dušan Jereb«. S slovesnosti je delegacija odnesla spominski venec na Kramarjevo zidanico v Karlovce. Uro kasneje je bila slovesnost ob prazniku železničarjev v Domu JLA, kjer soželezničarjem-jubilantom za njihovo 10- in 20-letno neprekinjeno delo pri železnici podelili jubilejna priznanja. (Foto:,J. Pavlin) NOVO MESTO — Priprave na votonve. ki bodo prihodnjo pomlad, so na Dolenjskem v polnem teku. Vsešti- • Svet je tudi podprl predlog oblikovanja regijske institucije, ki bo pokrivala celotno področje družbenega načrtovanja regije z ustrezno kvaliteto. Taki organizaciji je najbližje Zavod za družbeno planiranje Novo mesto, ki pa ga bo treba v ta namen strokovno okrepiti. Vse naj bi uredili v nadaljnjem postopku oblikovanja te organizacije. ri občinske konference SZDL so že sprejele rokovnike za posamezna opravila v pripravah na volitve, večinoma so opravljeni posveti s predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij in krajevnih konferenc SZDL. na katerih so dobili napotke za delo, skoraj povsod pa se je tudi že začelo evidentiranje kandidatov, ki naj bi spomladi 1986 prevzeli funkcije na različnih ravneh. Povsem brez težav seveda ne gre. Glavne so obravnavali na zadnji seji medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko 9. aprila. Marsikje je že videti, da bodo težko razdelili delegatske funkcije. Razlogov, da se jih ljudje branijo, je več. od pomanjkanja časa zaradi popoldanskega dela do nezainteresiranosti za to delo, posebno tam, kjer vlada občutek da je ži; tako vse vnaprej odločeno. Svoje je naredilo tudi ozračje negativnega odnosa do funkcionarjev, ki da so vsi zanič, so za vse krivi itd. V vseh okoljih naj bi v začetku priprav na volitve ocenili in analizirali delo sedanjih delegacij ter pripravili predlog, katere delegacije bodo volili. Za kadrovanje si ni treba izmišljati novih meril, le vsa že sprejeta je treba uveljaviti. V občinah morajo takoj pripraviti'pregled možnih kandidatov za posamezne funkcije za regijo in republiko. Z. L. — D. BERITE DANES Ljudem povrniti zaupanje vase S posveta o razvoju kmetijstva in gozdarstva na območju Žumberak—Gorjanci KRŠKO — Kmetijstvo območja Žumberak—Gorjanci je sestavina gospodarstva Jugoslavije, obeh republik in vseh osmih občin, ki so ga dolžne v povezavi z gozdarstvom, turizmom in drugimi tudi razvijati. rejo. v prigorju vinogradništvo z usmeritvijo v kakovostno, sortno pridelavo, v nižinskem svetu pa poljedelstvo. Govedoreja na osnovi intenzivne travniške pridelave naj bo osnovna proizvodna usmeritev. Pašo na travniškem svetu, ki zaradi razgibanosti ali oddaljenosti ni primeren za košnjo, kaže uporabiti v večji meri kot doslej. V ravninskih predelih kaže pospeševati tudi pridelovanje tržnih poljščin. Tako so sklenili na petkovem sektorskem posvetu v Krškem. Pospeševanje kmetijstva je hkrati skrb za poselitev, za varstvo kmetijskih zemljišč in ohranitev podobe krajine. Rajonizacija naj uveljavi proizvodne možnosti, v hribovitem svetu živino- * IMAMO OSEM PRAVIC? Naše pravosodje je na težkem izpitu. Ne le. da seje zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja in težkih ekonomskih faz m er povečalo število kršiteljev, ampak je nenadoma postala vprašljiva, vsaj kar zadeva gospodarske prestopke, tudi realnost predpisov in enotnost kazenskega pregona. Izgovorov obtoženih, da v postopku niso enakopravni, da so po republikah različna merila za pregon, ne gre jemati za 1tekaj. kar je za lase privlečeno, kajti za njimi stojijo tudi izjave raznih funkcionarjev. In če resnično želimo imeti enotno jugoslovansko tržišče, potem moramo enakopravnost zagotovili tudi pri pregonu, to pa ne more in ne sme biti le stvar pravosodja. Nobena skrivnost ni. da v različnih republikah iste predpise različno tolmačijo, da skušajo zaradi »višjih interesov« tako ali drugače vplivati na pravosodje, da temu m!i onemu gospodarskemu kršitelju pogledajo skoz prste. Ne dvomimo, da je bilo pravosodje takšnim pritiskom večinoma kos pa vendar. Ce so sprejeti predpisi resničen odsev razmer, v kakršnih -živimo in delamo, jih moramo dosledno uveljavljati povsod. Sicer se raje vprašajmo o njihovi ustnosti in koristnosti. B. BUDJA Preprečiti je treba nadaljnje drobljenje zemlje in prehajanje v roke nekmetov. Okrepitev zadružne organiziranosti na slovenski strani je pomembna naloga, še zahtevnejša pa na hrvaški. Razvit sistem različnih pospeševalnih ukrepov za hribovsko kmetijstvo Ob določitvi nosilcev razvoja kaže predvsem zagotoviti stalen odkup kmetijskih pridelkov, močno pospeševalno službo, da bi se ljudje ne le zadržali, temveč vrnili na vse bolj redko naseljeno območje. P. PERC na 2. strani: • Resno k zadnjemu poskusu v IMV na J. strani: • Ocena letnika 84 na 6. strani: • Koliko je kdo lani zaslužil na 8. strani: • Se lahko iz napak kaj naučimo? na 9. strani: • Pionirju pač ne kaplja na glavo na 10. strani: • Sodobni ptički brez gnezda na 11. strani: • Rak ne pomeni več gotove smrti na 12. strani: • Sovraštvo končano z ubojem na. 20. strani: • Strah in negotovost ob Krupi Prvenstvo bo odprl Marjan Rožič Tiskovna konferenca organizatorjev Bakopa LJUBLJANA — Prejšnji teden je bila v prostorih Tovarne zdravil Krka v Ljubljani tiskovna konferenca, na kateri so se zbranim novinarjem predstavili organizatorji letošnjega balkanskega kolesarskega prvenstva, ki bo med 4. in 7. julijem v Novem mestu, Metliki in Črnomlju. Organizatorji so prisotne, med katerimi je bil tudi zvezni kapetan jugoslovanske kolesarske reprezentance Franc Hvasti, seznanili z dosc-dajim potekom priprav na to največjo športno prireditev doslej v tem delu Slovenije, hkrati pa odpravili še zadnjih nekaj nejasnosti. Znano je, da bosta obe mladinski, ekipna in posamična vožnja, v Beli krajini, medtem ko se bodo člani pomerili na progah okoli Novega mesta: ekipno na tisti med Novim mestom in Kostanjevico, dokončno pa je bilo prejšnji teden tudi sklenjen?), da bo članska posamezna dirka potekala na krožni progi Novo mesto — Otočec—Ratež—Slatnik— Novo mesto. Prav ob tem velja zapisati še besede Franca Hvastija, kije kot poglavitne cilje naše reprezentance v letošnji sezoni navedel uspešne nastope na dirki po Jugoslaviji, na svetovnem in seveda balkanskem prvenstvu, pri tem pa, kar je za Dolenjce najbolj zanimivo, povedal, da sta za člansko reprezentanco predvidena tudi Sandi Papež in Jože Smole. Za konec še tole: slavnostna otvoritev prvenstva bo 3. julija ob 18. uri na novomeškem Glavnem trgu. BAKOP pa bo_ odprl Marjan Rožič, predsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije. B. B. Recepta za mladinsko delo ni Črnomaljske mladince obiskal Robert Črne, predsednik RK ZSMS — Pohvala novemu vodstvu ČRNOMELJ — Pretekli teden so črnomaljsko občino obiskali Robert Črne, predsednik republiške konference ZSMS, Tone Anderlič, sekretar republiške konference mladine, ter Borut Šuklje, član predsedstva te organizacije. Člani vodstva črnomaljske mladine so goste najprej seznanili s svojim delom, v Semiču pa so si gostje ogledali Iskro in sezadržali v pogovoru s tamkajšnjimi mladinci. Medtem ko je občinski komite ZKS v obdobju 1983-1984 ocenil delo mladine kot neustrezno, pomanjkljivo, predvsem zaradi neprimerne kadrovske zasedenosti, seje v zadnjem letu, odkar je bilo izvoljeno novo vodstvo, delo izboljšalo. Toda četudi je v letu dni uspelo prebuditi delo v osnovnih organizacijah, ki so bile prej v večini lena papirju, s tistimi v delovnih organizacijah še vedno niso zadovoljni. V krajevnih sktfpnostih je še prepogosta miselnost, da je mladina tista, ki bo samo pripravljala proslave, kopala jarke ipd. Mladim očitajo nestrpnost, vendar pa je očitno upravičena, saj se njihove pobude prepočasi uresničujejo. Dokaz za to je iskanje mladinskega prostora v Črnomlju. Črne je pohvalil črnomaljske mladince. da so se lotili reševanja problemov na pravem koncu, v osnovnih organizacijah, vendar pa se ne smejo ukvarjati lez mladinsko problematiko. »Čeprav republiška konferenca ne more dati receptov o delu, je prav tako res. da mladih ne bomo mogli privabljati s preživetimi oblikami,« je prepričan predsednik slovenske mladine. B. M. 30 LET BELTA ČRNOMELJ — Tukajšnji Belt praznuje letos 30-letnico delovanja, poleg tega pa poteka letos tudi 65 let. odkar seje v Črnomlju začelo razvijati livarstvo. Osrednja proslava ob teh dveh jubilejih bo sicer šele 14. septembra na Vinici, v eiidar pa bodo v Bellu ob treh praznovanjih pripravili številna športna tekmovanja in kulturne prireditv e, ki se bodo vrstile vse leto. V petek in soboto bo še suho, v nedeljo popoldne so možne padavine. POHVALA MLADINI — Pretekli teden so črnonialjške mladince obiskali Robert Črne, predsednik republiške konference ZSMS (na sredini). Tone Andrelič, sekretar RK ZSMS, in član predsedstva RK Borut Šuklje. Črnomaljsko mladinsko vodstvo jih je seznanilo z enoletnim delom in tudi težavami, gostje pa so pohvalili spremembe pri delu črnomaljske mladine, ki so zlasti v zadnjem času očitne. (Foto: M. Bezek) Ljubljansko pismo Ob zaostrenih socialnih vprašanjih Kakšna politika? LJUBLJANA — Doslej je tudi pri nas. podobno kot povsod po svetu, vel jalo pravilo, da je podlaga socialne varnosti delo. Zato smo si prizadevali, da bi vsem delovno sposobnim prebivalcem zagotovili možnosti /a produktivno delo. V skladu s temi prizadevanji smo uravnavali tudi socialno politiko: varstvo, vzgojo in usposabljanje otrok, da bi tako čimbolj zmanjšali razlike, ki nastajajo zaradi različnih materialnih možnosti družin, s tem pa čimbol j izenačili pogoje pri vstopu v življenje celotne mlade generacije. S pojmom »delo- smo kajpak mislili predvsem na družbeno organizirano delo s sredstvi v družbeni lasti. Zato smo največ skrbi posvečali ustvarjanju možnosti za zaposlitev v združenem delu. Stopnja nezaposlenosti znaša v Sloveniji manj kot 2'i in je med najnižjimi v svetu. Hkrati pa so pri nas prav prizadevanja, da bi zagotovili čim večjo zaposlenost, ovirala korenitejše spremembe proizvodnih in delovnih procesov, kar bi nedvomno marsikje lahko bistveno zmanjšalo število zaposlenih. In tako se zdaj. odkar se resno ubadamo s stabilizacijo, zastavlja vprašanje, kako uskladiti težnjo po polni zaposlenosti na eni strani in težnjo po moderni, tehnološko naprednejši proizvodnji*na drugi. Prestrukturiranje, prehod na računalniško vodeno in robotizirano proizvodnjo je povsod po svetu spremljal velik porast nezaposlenosti. Nekateri teoretiki vidijo tako imenovano stalno nezaposlenost kot nujno sestavino moderne družbe nasploh. Ali je takšna viz ija prihodnosti za nas sprejemljiva? Do nedavnega smo- si tudi prizadevali, da bi z ukrepi socialne politike podpirali temeljno načelo nagrajevanja po delu in rezultatih dela. Ukrepi socialne politike naj ne bi podirali razmerij v delitvi, hkrati pa tudi ne bi smeli omogočati. da bi nekdo, ki pridobiva pomoč po načelih vzajemnosti in solidarnosti, prejemal več. kot če bi delal. Dosledna uveljavite takšnega načela je seveda možna le. če ima vsakdo možnost delati, če pa je nima. obvisi v zraku. Če se bomo torej odločili za prestrukturiranje in produktivno zaposlenost — kako zagotavljati socialno varnost tistim, ki krajši ali daljši čas zaradi -višje sile« ne bodo mogli delati? Tu je še -socialistično« načelo, naj bi delo. zaposlitev slehernemu zaposlenemu omogočila tolikšen dohodek, da bo njemu in njegovi družini zagotavljal socialno varnost. Posebne družbene pomoči naj bi bili deležni le tisti delavci, ki niso polno delovno sposobni ali imajo nadpovprečna materialna bremena (npr. veliko število otrok v družini). Vendar praksa kaže. da velik del delavcev z rednim delom ne zasluži toliko, da bi napr. povprečna družina z dvema nižjima dohodkoma in dvema otrokoma krila normalne življenjske stroške. To vpliva negaitvno. Nedvomno nizki dohodki vplivajo tudi na manjšo motiviranost za delo. spodbujajo pa prizadevanja po pridobivanju dohodkov zunaj rednega dela — od dopolnilnega dela do raznih špekulacij. Kako v težavnih razmerah preusmerjanja proizvonje zagotoviti dohodke, ki bodo zagotavl jaI i social no varnost po eni strani in motiviranost za boljše delo po drugi? Če naj delo še naprej ostane osnova socialne varnosti in tudi naša osnovna družbena vrednota, je pomembno tudi. kakšno in kako organizirano delo. V želji po čim boljšem dohodku se v praksi pojavlja tudi vrsta pretiravanj: od pretiranega obremenjevanja delavcev in podrejenja vseh ostalih družbenih ciljev zgolj ekonomskemu izračunu (npr. delo na gradbiščih v tujini) do zanemarjanja varstvenih ukrepov v delovnem in širšem okolju. Poudarjamo nujnost upoštevanja ekonomskih zakonitosti, obenem pa nimamo ovrednotenih neugodnih stranskih učinkov nehumane tehnologije in pretiranega obremenjevanja delavcev. V1NK() m.AINIK Resno k zadnjemu poskusu v IMV Do 1. marca 1986 je ves IMV, z vsemi tozdi in delovnimi skupnostmi, poddružbe- nim varstvom, do 30. 9. letos pa morajo izpeljati organiziranost NOVO MESTO — 15. aprila so vsi trije zbori novomeške občinske skupščine soglasno sprejeli razširjene ukrepe družbenega varstva v IMV.Take ukrepe bodo sprejeli tudi v tozdih, ki poslujejo v drugih občinah, napovedani pa so bili pravzaprav že februarja ob uv edbi ukrepov družbenega varstva r za SOZD IMV. Kot so v razpravi povedali delegati i/ IVI V, je \ kolektivu o predlogu l it/širjenih ukrepov v okv iru družbenopolitičnih organizacij in samouprav e razprav Ijajo čez X()() ljudi. Ob-ravnavali so tudi predlog kadrovske liste za oprav ljanje dolžnosti začasnih organov v delovnih organizacijah in tozdih, v katerih so bili poslovodni organi z ukrepi odstavljeni zaradi ncizvrševanja sanacijskega programa in bisltenih motenj v samoupravljanju. l a kadrovska lista je bila po zaslugi izredne aktiv nosti in odgovornega dela organizacij v IMV tudi precej spremenjena. VSE VEČJI POMEN STANOVANJSKEGA ZADRUŽNIŠTVA I REBN.II: — Prejšnji leden je bila tu prva seja skupščine Stanovanjske zadruge Šentrupert. Na seji so delegati sprejeli in potrdili samoupravne akte. Razpravljali pa so tudi o vlogi stanovanjskega zadružništva v Sloveniji. Po mnenju Vita Habjana, predstavnika Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije in predsednika za stanovanjsko zadružništvo pri tej zvezi, naj bi že do konca tega leta vsi individualni graditelji bili povezani v zadruge. Pohvalil je tudi Stanovanjsko zadrugo.Šentrupert. ki ji je uspelo celo v regijskih merilih prepričati odgovorne, da je zadružništvo potrebno in celo nujno, če naj začnemo gospodarneje ravnali s prostorom. DOLGOROČNE RAZVOJNE MOŽNOSTI OBRTI KRŠKO — Na zboru samostojnih obrtnikov, avtoprevoznikov in gostincev občine Krško bodo v nedeljo. 21. aprila, med drugim govorili tudi o analizi srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih možnostih in smernicah razvoja občine s poudarkom na razv oj drobnega gospodarstv a do leta 2.000. Odpravili naj bi šušmarstvo. za razvoj drobnega gospodarstva pa naj z najmanj 2-odstotnim prispevkom iz dohodka obratov alnice, iz sredstev od davkov obrtnikov in neposrednim združevanjem sredstev združenčga dela napolnili poseben sklad. Jako so z-novosprejetimi ukrepi družbenega varstva segli v tovarno avtomobilov in njene tozde ter delovno skupnost, isto velja za tovarno mobilnih enot Adria, za Storitve. Razvojni institut in delovno skupnost na ravni SOZD. V vseh teh so poslovodni organi ali vršilci le-lch odstavljeni, do L marca 19X6 pa so začasno omejene tudi posamezne samouprav ne pravice delavcev. Gre pa predvsem za omejene poslovne odločitve in disciplinske zadev e. Z ukrepi so v teh institucijah imenovani začasni organi, in sicer: v tov urni av tomobilov Dušan Lavrič: v tozdu proizvodnja avtomobilov Vlado Bahč: v tozdu Commerce Stanislav Blatnik: v tovarni mobilnih enot Adria(prikoličarska proizvodnja) Miran Verdel: v tozdu proizvodnja prikolic Jože Zadel: v tozdu Podgorje Šentjernej Jože Gabrič: v tozdu Šmarjela Leopold Rebernik. V IMV Storitve je imenovan Anton Kuhar, v tozdu Tehnoservis Zvone Sakelšak. v tozdu Transport Andrej Dular, v Razvojnem institutu Božo Kočev ar in v delov ni skupnosti na i.i.r ni SOZD Mariah Anžur. Vsi vodilni posameznih delov IMV so hkrati člani novega začasnega poslovodnega organa. Član tega organa I ranči, Borsan pa zastopa IM V v vseli finančnih zadevali. Delegati so poslušali še poročilo Marjana Anžurja, predsednika začasnega poslovodnega organa IMV. ki se je takoj po seji odprav il na pot v Francijo. da bi dorekli vsaj kratkoročno sodelovanje z Renaultom. Sprejeta pa so bila tudi priporočila in stališča izvršnega sveta, ki sojih v IMV dolžni u poštev ati. Kam pa z vsemi odstavljenimi vodilnimi kadri? Na seji so razlagalci ukrepov izrecno poudarili, da bodo mnogi med njimi še imenovani na funkcije delavcev s posebnimi pooblastili v skladu s svojo izobrazbo in usposobljenostjo. Nobeden ne bo odveč, vendar bodo nujno sledile prerazporeditv e. R. BAČER BOSTANJSKI »NAŠ GLAS« BOŠTANJ — Krajev na skupnost in krajevna konferenca SZDL sta izdali novo številko svojega glasila s Što-vičkovo plaketo Boštanjain rumenega sleča na trdi ovojnici. Ima kar bogato vsebino. Krajani bodo verjetno skrbno prebrali nadroben pregled s samoprispevkom zbranega denarja in kako seje ta denar delil po letih. Vaški odbori so resnično opravili veliko delo. Predstavljena je kultura, kjer vrsta skupin s svojim delom že sega v slovenski prostor in širše. Svoje poslanstvo so v listu predstavili tudi ga-' sijci. Poroča še štab civ ilne zaščit^. Prvi izvoz čateške Elme Elmin tozd Proizvodnja elektromateriala je lani z manj ________delavci proizvedel za petino več ČATEŽ — Elma—tozd Proizvodnja elektromateriala na Čatežu pri Trebnjem je imela leta 1983 velike težave s prodajo svojih izdelkov. Tudi tej tovarni seje namreč poznala zmanjšana naložbena poraba. Slabo pa je kazalo tudi za preteklo leto, vendar je sprememba poslovanja prinesla rezultate. Povezava s porabniki elektromatcria-la je omogočila, da so cene svojih izdelkov prilagajali cenam repro-materiala. S preusmeritvijo so dosegli boljšo izkoriščenost zmogljivosti, povečala se je proizv odnja, oboje pa je bilo seveda vzrok za dobre poslovne rezultate v preteklem letu. le pa so dosegli pri manjšem številu zaposlenih. USPELA VAJA ENOT TO — Z razstavo orožja in mitingom seje v nedeljo dopoldan v Škocjanu končala tridnevna združena vaja enot teritorialne obrambe Dolenjske in Bele krajine. V vajo so se uspešno vključili tudi prebivalci KS Škocjan, njihov komite za SEO in DS skupaj z narodno zaščito, gasilci in ekipo prve pomoči (na sliki). Namen vaje je bil preizkusiti usklajenost dela komiteja, kurirske službe ter usposobljenost prebivalstva za obrambo pred sovražnikom. (Foto: J. Pavlin) Temu primeren je bil sev eda tudi poslovni uspeh. Prihodek je bil domala še enkrat v ečji. Zaradi boljše ekonomičnosti poslov anja pa se je dohodek povečal zacelili 110odst. Zaradi zmanjšanih obveznosti j/ dohodka pasejo povečal tudi čisti dohodek. Osebni dohodki so se povečali za več kot polovico, za sklade pa je ostalo 36 milijonov dinarjev. Zanimivo je. da na Čatežu niso imeli velikih težav pri izterjav i dolžnikov. Poleg ugodnih finančnih rezultatov pa se lahko pohvalijo tudi s prvim izvozom. Končnih izdelkov so lani izvozili za okoli milijon dinarjev. kar je sicer malo. a za začetek obetavno. Tudi letos bodo poskušali na Čatežu povečati proizvodnjo in zmanjšati stroške. Vlagali bodo v tehnološke izboljšav e in avtomatizacijo proizvodnje. Ključna naloga, ki se je bovlo lotili letos, pa je organizacija lastne razvojne službe in proizvod no-tehiiološka zaokrožitev programa elektroinstalacijskega materiala. ___________________________ J.S. PROBLEMSKA KONFERENCA O MEDNARODNEM SODELOVANJU KRŠKO — Na pobudo komisije za mednarodno sodelovanje pri OK ZK Krško sklicuje predsedstvo OK ZK v torek. 23. aprila, v Krškem problemsko konferenco o mednarodnem sodelovanju in vprašanjih naših delavcev' na začasnem delu v tujini. Osvetlili bodo nekatera vprašanja s tega področja na ravni občine, predvsem pa gospodarsko sodelovanje oz. v ključevanje OZD z območja občine v mednarodno menjavo, vračanje naših delavcev na začasnem delu v tujini in zagotavljanje možnosti za zaposlitev doma ter vprašanja članov Zveze komunistov na začasnem delu v tujini. Prenapeti kadrovski načrti Predsedstvo OK ZSMS Novo mesto kritično do načrta zaposlovanja v letu 1985 NOVO MESTO — Predsedstvu občinske konference ZSMS Novo mesto je pred kratkim obravnavalo letošnji občinski načrt zaposlovanja in imelo nanj precej pripomb. Načrt zaposlovanja bistveno odstopa od resolucije. I.e-ta je predvidela le l-odstotno stopnjo rasti zaposlenosti, kar bi pomenilo 789 novih delavcev, organizacije združenega dela pa so planirale 3,4-odstotno rast zaposlovanja ali 1412 novih delavcev, od tega okrog 500 nadomestnih. Predsedstvo je menilo, da so tako velike potrebe po kadrih, kot jih je izkazalo združeno delo, nenačrtne, prenapete in trenutne. Če naj bi jih zadovoljili. bi morali ljudi pripeljati od drugod, saj domači prirastek ni tolikšen. lo pa poraja vrsto problemov. stanovanjskih, socialnih ipd. V načrtih zaposlovanja organizacij združenega dela je kar dobra tretjina potreb po kadrih s prvo in drugo stopnjo strokovne izobrazbe, kar je sieer manj kot v preteklih letih, vendar je takšna struktura še vedno porazna. Nekaj večje so letos potrebe po kadru s sedmo stopnjo izobrazbe a mladinsko občinsko vodstvo domneva, da v ko- • Kot nesprejemljivo je občinsko vodstvo mladinske organizacije ocenilo tudi odnos združenega dela do štipendiranja. Po družbenem dogovoru naj hi na vsakih 100 zaposlenih podelili 2 štipendiji. V praksi ni tako. Od dogovora odstopajo celo organizacije, ki jim skrb za kadre nikakor ni tuja, n.pr. Krka. S kadrovskimi štipendijami je skoraj povsem nepokrito področje gostinstva in trgovine. Kako potem izboljšati kvaliteto storitev? rist družboslovja, ne pa proizvodnih profilov, kar je za nadal jn ji razv oj našega gospodarstva nesprejemljivo. Nerazumljivo je tudi. da v načrtu zaposlov anja ni niti besede o drobnem gospodarstvu. Mladim je nerazumljiv razkorak med predvidenim številom zaposlitev in številom priprav nikov. Od 1412novih delavcev združeno delo v planih namreč zagotavlja zaposlitev le 376 priprav ni kom. K je naj oprav i pripravniško dobo ostalih 561 mladincev, ki končuje šolanje? Dogovor »na 100 zaposlenih I priprav nik« je tako le dogovor, saj združeno delo očitno ni priprav ljeno pomagati pri nadaljnjem izpopolnjevanju in izobraževanju mladih ljudi, ki prihajajo iz šol. Z. LINDIČ—DRAGAŠ NASA ANKETA Brigade nujno spremeniti O potrebnosti mladinskega prostovoljnega ilela oz. predvsemo potrebnosti mladinskih delovnih akcij, takšnih, kakršne poznam danes, je že nekaj let veliko govora. Razpravljanje o njih se sestop njuje vsako pomlad, ko je treba v občinah pospešiti priprave no o vije in organizacijo brigad, pa potem, ko so vse večje težave Z zag t ovijanjem zadostnega števila brigadir jev. Znano je. dajezannn nja mladih za prostovoljno delo in akcije vse manj. Razlog J ver jetno padanje standarda, zaradi česar si mladi f počitnicah raj poiščejo plačano delo. pa tudi nezanimivost akcij. Mladinska ot'g-nizacija išče spremembe, oblike dela. ki hi spet privabile mlade n akcije. Kakorkoli namreč obračamo, so le šole dela. tovarištva velikega pomena za kraje in ljudi, ki so jim namenjene. NEVENKA KULOVEC, sekretarka OK ZSMS Novo mesto: »Suha krajina bj bila še danes suha brez brigadirjev , ki so.v te kra je prinesli tudi novo živ ljenje. A čutiti je. da je mladinsko prostovoljno delo v krizi, zlasti brigadirsko. Sredstva za brigade je v edno težje zbrati. Iz podjetij kadrujejo v brigade največkrat takšne, ki jih v proizvodnji ne pogrešajo, ti pa tudi na deloviščih veliko ne premaknejo. Študentje pa si v počitnicah raje izberejo začasno zaposlitev. Kljub tem težavam bo novomeška občina letos spravila skupaj dve zvezni in eno pionirsko brigado.« BREDA KRANJC, dijakinja srednjv naravoslov ne šole v Nov em mestu. donW Mirne: »Sodelovala sem že na v eč mlad111 škili delovnih akcijah. Po mojem innenia nimajo nobenega smisla več, Za dela. jih z velikim trudom opravljajo mladi1"-’' imamo stroje. Zato sem proti takim ake> jam. Lahko pa bi razmišljali o d m gača' oblikah, k jer ne bihilo toliko fizičnega n* prezanja. ampak več ukv arjanja z. drug1 mi, po moje bolj koristnimi rečmi. npr' računalništvom.« T LA JURIČ, uslužbenka i/ Krškega: »Sama žal nisem imela priložnosti, da bi šla z brigado na mladinsko delovno akcijo. Mislim, da lake akcije niso potrata, pomembne so. ker se mladi marsikaj naučijo. Predvsem gre za delovne navade, izkušnje in tovarištvo. Svojima dvema sinovoma ne bom branila, da bi šla v brigado. Celo spodbujala ju bom. ker menim. da je mladinsko prostovoljno delo koristno.« BORUT HOČEVAR, tajnik KS Koč«A' | je-mesto: »Mladinsko prostovoljno tlL’| J se gotovo splača, kjer je v eliko ročnega11 | la. kjer delo s stroji ni možno. Seveda P j imajo akcije zadovoljiv učinek le. če ■ | skrbno načrtovane in dobro vodene. 1 Kočev ju že več let ni bilo mladinsk1 | delovnih akcij, letos pa bo mladinska MH gada z mladimi iz pobratenih jugoslovam | škili mest od L do 20. julija tu ureja' J Titov spominski park.« £TRIL ANDOLJŠEK. sekretar OK ZSMS Ribnica: »Ugotavljamo, da sedanje oblike mladinskega prostovoljnega dela za mlade niso več privlačne, zato skušamo na jti nove. J ako naj bi na letošnji delov ni akciji » Trebče X5« oblikovali brigado šele v naselju, ne glede na občino, iz katere bo kdo. Ne bo več tekmovanja za Trak akcije, ker ta ločuje, namesto da bi združeval mlade. Na akciji bo več srečanj, razgovorov in zabave.« MOJCA VRLIN(Č. dijakinja družboslovne usmeritve iz. Črnomlja: »Lanske,7" kušnje na M DA Bela krajina so pokaza"' da je bila akcija smotrna. Vendar je iz k'1’ v leto manj brigadirjev. Vzrok je ali v n‘r činu življenja na akciji ali v razkorak11 med siceršnjim visokim standardom 'J! nekoliko nižjim na akcijah. Letos v Bt-H krajini vodstvo in brigadirji ne bodo strogo ločeni, na voljo pa bo le ena imet1' sna dejavnost — računalništvo.« i t PAVLE DROBNE, predsednik kluba brigadir jev sev niške občine: »Kdor govori proti mladinskim delovnim akcijam, trdim. ne pozna brigadirskega živ ljenja! V brigadi je enkratno. Bil sem dvakrat zapored, letos bom šel tretjič. 'Trenutno obiskujem osnovne šole po Sevnici in govorim o brigadirskem življenju. V našem klubu nas je zaenkrat 30.« SAŠO LIKAVEC. tekstilni tehnik J* Metlike: »V brigadi še nisem bil. V s red ni0 šolo sem hodil v Kranju in komaj s*"1 čakal počitnic, da sem bil doma. Imel s«-’1’' tudi obvezno počitniško prakso. Podoba0 je bilo z vrstniki, mnoge paje poleti čakal1’ in jih še čaka delo na kmetiji. Sicer misli^1' da bi mladi raje šli v brigado, če bi delaj1 v, domačem kraju oz. občini. J udi stroški b> bili manjši. Dovolj bi bilo. če bi po štiri ut* na dan dobro poprijeli. In mlad človt mora vedeti, da je njegovo delo potrebi10 in koristno.« ŽELJKO NIKEZIČ. sekretar OK ZSMS v Brežicah: »V posebni anketi so srednješolci odgovarjali, da so za delovne akci je, če so te res potrebne, če negres stroji. Zahtevajo specializirane oblike, ne pa takih na ravni izpred 20 let. Osebno sem za delo v brigadah, ker vem. kako so prebivalci Bizeljskega hvaležni za vse. kar smo napravili, in komaj čakajo na nove brigade. Zanje se ogrevam tudi zaradi spremljajočih dejavnosti, ki družijo mlade.• ^ uvjiniioaii, ivi ut UZIJO IllltlUt. ." | Tednu cvička bogatejšo vsebino in oddd'r Skapnosti- zlast' v odročnih tijstvo /jv? kraJih'-ProPadajo kme-Osta| ' "v!>enJsk' prostor in družine, so '0.0bm°fje v kočevski občini pa svetovne S° jc V Času dmge Tu jC7 Jne Prebivalstvo odselilo. Tudi ?tn ' Prclczno v družbeni lasti tam nastopajo težave in se er se družbe Vcčaj0, tih kra11-11'^" 'Z <>dd‘dJcruh in hribov naravriJeCV'V dolinskc Predele, kjer so “tzvodn rd/merc ngodnejše in pr-"areki IS,rošk' manjši. Te ugotovitve bilo nek?” n,UjnC ukr°Pc- Do scdai -Irje to nr > -* U cP°v izvršenih, vendar ta l97|Cmal0- p<,pis prebivalstva iz lc-I7X n navaja. daje v kočevski občini p°lc ‘ISc 'T °d katerih je 20 praznih. 24 nas .p" P‘>P'S nima evidentiranih na jn C k’ P*1 /a leto 1966 kol praz- lcksikon siov^1-3 llyot:,vl-'a Kra.ievni venijo. O _ • » v v zejm/sca lt0^y® MESTO — Ponedelj-0 slabo vreme je precej zma- njšalo Promet na sejmišču. 189 pripeljali naprodaj J?* . _______________________ do ,?ra*'^cv' od tega 89 starih 12 ! .tednov in 100 starih 10 do 91 4?dno''. Lastnika je menjalo so s,alc 7 000 do 11 000 din S,are-’ŠC Pa 9 000 BREŽICE - Ponudbo so- boti Pra 6 pi Las rd-ge živali Mlajše so bile star •• d’n kilogram žive teže, ^ejse pa po 230 din. Dra-^?3 seima je pomenilo 332 6 ! s,arih do 3 mesece, in Last iCeV’ s,arih nad 3 mesece, stnikeja zamenjalo 265 prvih Od četrtka do nedelje v Novem mestu 13. teden dolenjskega cvička NOVO MESTO — Čez natanko teden dni se bo s koncertom godb na pihala iz Novega mesta in Trebnjega pričel že tradicionalni 13. teden dolenjskega cvička. Letos bo ta pritrditev v novi »obleki« in z bogatejšo vsebino. Po precej vroče krvi — kapljo na ogenj je prilila prvotna odločitev Društva vinogradnikov Dolenjske, da prireditve letos ne bo organiziralo — seje po posredovanju novomeškega izvršnega sveta teden dolenjskega cvička iz športne dovrane pod Marofom preselil na Glavni trg, ki bo tako štiri dni skupaj s hoteloma Metropol in Kandija središče vseh dogajanj. !lijg_praznih vasi ^^ ^očevskeni je izginilo —gjjesetine naselij je v r£EVJE ^*d m*nulega meseca sP°razumd,V' HSnutck samoupravnega zen»jiške ■°.,cme,j|hPlana kmetijske srednier - Pnos,i za prihodnje 06 obdobje 1986—1990. °bkolpu.n0s ebni°ČJC- ki zavzema Osilnir? v krajevnimi skupnostmi Po|janskadortel S s'cdežcrn v Vasi-du in na s scdežem v Prcdgra- vinsko ?ruge' kier je posest (zgodo- že j0 gledan°) v rokah malih kmetij. e aJ propad i. Na območju teh Teh pa ne bo malo. Poleg zabavnih večerov, na katerih bosta nastopala ansambla Henček in Fantje iz vseh vetrov, bo na Glavnem trgu še nastop folklorne skupine Kres. nastop mešanega pevskega zbora iz Pionirja, nastopili bodo šolarji iz. Stopič„godbeni-ki na pihala, pozabiti ne gre še na razstavo pogrinjkov in kulinarike, na sprevoda vinogradnikov itd. Teden dolenjskega cvička pa je lepa priložnost, da spregovorimo še o nečem. Podatek, da je samo na novomeškem območju več kot 1.500 hektarov vinogradniških površin, po- V. Dragoš Namesto zdravnika Pomen čebule v hrani Čebulouporabljamo vse leto tako surovo kot tudi v različnih omakah. V sveži zračno suhi čebuli je 90'.; vode. l,8'/r surovih beljakovin. 8',; ogljikovih hidratov,od tega večina monosaharidov. 0.2'/< surove masti, 0,5'do 0,9' < pepela:’ v I (X) g sveže snovi je 30 mg kalcija. 40 mg fosforja. 157 mg kalija in 0.5 mg železa. V čebuli je tudi veliko vitaminov, tako je v 100 g 18 ntg vitamina C. 0.03 mg vitamina BI 0,04 mg vitamina B2 in 0.2 mg nia-cina. Značilen vonj daje čebuli eterično olje. ki vsebuje žveplo: imenuje sealildisullid. v 100 g ga je 38 mg. Čebula pospešuje prebavo in tek, zaradi večje vsebnosti kalija pa tudi uriniranje. Večjih količin čebule ne smemo uživati pri močnih jetrnih, ledvičnih in sečnih obolenjih, ker pospešuje delovanje jeter in izločanje vode. Čebula preprečuje gnilobne procese v črevesju. odganja vetrove, uničuje pa tudi zajedhlce. to je glist e in poda-nčicc. Pospešuje krvni obtok, presnovo in delovanje srca. znižuje krvni pritisk in deluje zdravilno pri vnetih bronhijih. Čebula, zakuhana na mleku, zdravi trebušne krče ih težave v trebuhu. Če pojemo pol čebule s kruhom, poneha napenjanje in pekoča zgaga. Čebulni sok. pomešan z medom, je odlično zdravilo pri prehladu, težavah dihal, kašlju, hripavosti in vnetju mandljev. Pri prehladu je zelo zdravilen čaj. pripravljen iz dveh zrezanih čebul, ki ju pol ure kuhamo v vodi. dodamo janežev čaj in nekoliko medu. Sam sveži sok skupaj z medom pa je odlično zdravilo za živce. Ker je čebula tako vsestransko zdravilna, star pregovor pravi, da v hiši. kjer porabijo veliko čebule, ne potrebujejo zdravnika. Čim bolj intenzivno rdeče je obarvana čebula, več snovi vsebuje in ostrejšega okusa je. Dr. MIHAELA ČERNE Kmetijski inštitut Slovenije Kmetijski nasveti Za las ušli katastrofi • PosletHr11 -7 Murske Pobote piše II. aprila na 1. strani: »Porazne <°čes . . ,rne v pomurskih vinogradih. Manj kot polovica zdrav ih prvihna v‘nsk' trti. V ljutomerskem okolišu pričakujejo na podlagi ’ Pridel tCfn prav<) ka ** leta k!« 4°" d° 45-' Šk J obnovljeni vinogradi ocen pravo katastrofo. Obstaja upravičena bojazen, da bo p let ('|Q*, do 45-odstoten. Posebno hudo so joskupili po pozebi tadi ~'r Pa ni le v vinogradih, hud mraz je na Štajerskem prizadel > je-da arStVO' k' s' zarad' te8a obeta le polovično letino. Zanimivo s‘čer Zlma najbolj prizadela nasade malin, najmanj pa ribez, ki je hllartnaSa naj°bčutljive.šja (z izjemo oreha) sadna vrsta za pozni spo-auanski mraz. Kot > *■ resd t ^aze, je uoicnjsKa vcnuaric manj prtzaueta. ronesou so °bčntr n°- Poz°ble trte, hruške, žive meje in okrasne rastline, zlasti »olik- j,Vej§i ognjeni trn in lovorikovee, škoda pa vendarle, nima bj r.Snega obsega, da bi govorili o katastrofi. To pa ne pomeni, da ne " rei<-.aZa^° uPoštevati nekaterih priporočenih ukrepov, ki pripomo-postanejo rastline odpornejše za mraz. Pozch'ar S'Cer n‘ strokovno natančneje raziskana, v endar je očito, da k ti dt‘lno pripomore tudi vinogradnik in sadjar sam. Pretirano, zlas- ti p, ■■■ »-j- -.... doz . os,ransko gnojenje z dušikom oslabi rastlino. Les jeseni slabo odn fl’ ie gobast in mehak, rast se zavleče, vse to pa zmanjša ’ *a r jnost- P°v'sem nasproten učinek imata fosfor in kalij, ki pospešuje-delu 'n zorenje, fotosintezo in presnavljanje, na zunaj pa žal ne lka j-*e,a |ako opazno na rast, kot to naredi dušik, ki zavede vinogradni-gtio»|iadjarja. Iztega sledi nauk, daje potrebno gnojiti s kombiniranimi J'«, ki imajo več fosforja in kalija. ^ ka^n kai ukreniti, če rastlina delno ali v celoti pozebe^rž ko se iz-Pa C" do kod Jc scgla pozeba, je najbolje izrezati odmrle veje. včasih • r;(S),C s I s I > I s I s I s I s I s I s I N I S * s I s I s I s s I N I S I s I s i Podružnica Belo dolenjsko vino Dolenjski cviček Rdeče vino črnina Skupaj Novo mesto — Trška-gora in Podgorje 12 17 9 38 Straža pri Novem m. 6 8 1 15 Šentjernej 12 28 — 40 Škocjan — Šmarjeta 18 24 2 44 Cerklje ob Krki 21 67 1 89 Podbočje 3 28 3 34 Trebnje 22 _ 24 8 54 Šentrupert 18 24 — 42 Malkovec 21 31 — 52 Sevnica—Boštanj 27 26 — 53 Skupaj 160 277 24 461 V primerjavi z oceno letnika 1983 je ocenjenih vzorcev letnika 1984 za 30'/f manj. kar je z ozirom na letino razumljivo. Glavna ocena vina je bila 7. marca na srednji kmetijski šoli Grm. Člani glavne ocenjevalne komisije so istočasno ocenjevali še 15 vzorcev vina za izdajo spričevala, ki ga po republiških predpisih izdaja Kmetijski inštitut o primernosti vina za promet s popustom v ceni 700 din od vzorca. Pregled ocenjenih vin na glavni oceni: Vrsta vina Diplome Priznanja Zahvale od 15 t. in 14,51 do 14,00 Skupaj več 14,99 t. do 14,49 t. vzorcev Belo dolenjsko vino 17 7 3 27 Dolenjski cviček 22 29 15 66 Dolenjsko rdeče vino »črnina« 9 1 — 10 Skupaj 48 37 18 103 Število ocenjenih vzorcev letnika 1984 na glavni oceni je bilo v primerjavi z letnikom 1983 za 60'T manjše. K zmanjšanju je poleg kakovosti in slabšega pridelka morda vplival tudi prispevek za oceno vzorca v višini 200 din za delno poravnavo stroškov ocene vina. Na glavni oceni pozitivno ocenjena vina bodo obiskovalcem prireditve »Teden dolenjskega cvička 1985- stregli gostinci, ki bodo na prireditvi sodelovali. Pokušnje na glavni oceni ocenjenih vin bodo v tednu dolenjskega cvička v Restavraciji na Glavnem trgu (gostišče šolskega centra za gostinstvo). Naslovi lastnikov vseh ocenjenih vzorcev vin bodo razvid# iz Biltena. Tu naj omenim le, da je najboljšo ocenp za pridelek belega vina prejel Nace Škoda iz Trebnjega, najboljšo oceno za dolenjski cviček Polde Švalj iz Šentjerneja, za črnino pa Lado Pavec iz Šmihela (N. m). T. D. S I S I N I S I S I s I N I S I s 1 i s I h I s I s I s I s I s I s I s I s I A I s I s I N I s I s I A I A I A I A I S J Ni vsak kmet, kdor ima zemljo Kako se v Brežicah opredeljujejo do novosti v kmetijski zakonodaji DOMAČE KUHARICE, PRIDITE! SEMIČ — Ni naključje, da ob 'letošnji razstavi belokranjskih vin. ki bo od 26. do 28. aprila v Semiču.' organiziatorji pripravljajo tudi razstavo belokranjskih jedi. Dobrote, ki so jih nekdaj pripravljale Belokranjice ob jurjevanju. trgatvi, martinovanju in drugih priložnostih, gredo v pozabo. Ker pa bi radi obdržali izročilo in zlasti mlajšemu rodu pokazali, kako in kaj so jedli njihovi predniki, vabi prireditveni odbor vse kuharice in domače mojstre kulinarike, da se izkažejo z domačo kuhinjo in pripravijo jedila za kulinarično razstavo. Vsi. ki bi želeli sodelovati.se prijavite pri vodji razstave Ivici Konda, dobrodošli pa ste tudi na sestanku v domu upokojencev v Semiču jutri, 19. aprila, ob 20. uri. kjer bo beseda tekla o pripravah na razstavo jedi. K), aprila seje iztekel rok za javno razpravo o spremembah kmetijske zakonodaje. To je začetek in preti javnostjo šobile razgrnjene šele teze za dopolnitev nekaterih zakonov. Največje zanimanje zanje je na kmetijskih območjih, med katera sodi tudi brežiška občina. Kmetje pričakujejo, tla bo poslej manj zmede in da bo vsak vedel, ali je tič ali miš. Za kratek povzetek pripomb smo zaprosili predsednika OK SZDL Stanka Cerjaka, ker je bila Socialistična zveza pobudnica razprave. Takole je povedal: »V javnf) razpravo so se vključili Slovin in Agraria. Kmetijska zemljiška skupnost in svet za kmetijstvo pri OK SZDL. Kmete so pritegnili zraven v LOK organih in KZS. na krajevne skupnosti pa bomo razširili razpravo pozneje, ko bodo pripravljeni osnutki. Do zdaj ni bilo kakih bistvenih pripomb • Ali lahko kar poveste, katere so to? •■Seveda, Pri statusu kmeta smo v naši občini za varianto, po kateri je vnaprej določena količina fčžnih presežkov preračunana v žitne enote merilo za ugotavljanje, kdo je kmet in kdo ne. Razpravljala so se razen tega veliko ustavljali pri zakonu o združevanju kmetov. Gre zn to. kdo je lahko združeni kmet in kdo član kmetijske organizacije ali zadruge. V svetu za kmetijstvo smo v povzetku razprave predlagali poenostavitev, tako da ne bi uporabljali obeh nazivov, ampak samo »združeni kmet« ali samo »član«. Za tiste kmete, ki sodelujejo z nekmetijskimi organizacijami (gostinstvo, turizem ipd.), pa predlagamo naziv pogodbeni kmet. • Kakšne so bile pripombe na zakon o dedovanju in zakon o preživ ninskem varstvu? »Za zaščitene kmetije se je v občini izoblikovalo mnenje.daseza življenja lastnika ne bi smele deliti. Dovolili naj bi le prodajo oddaljenih parcel v zameno za bližnje, s katerimi bi zaokroževali take kmetije. Glede zakona o preživninskem varstv u lahko rečem samo to, da ga ne izvajamo in da nam v občini ni uspelo uveljaviti niti ene preživnine. Največja ovira za uresničevanje tega zakona v vsakdanjem življenju je, da niti zemljiška skupnost niti delovne organizacije nimajo denarja za odkup posestev in zemljišč. Kmetijske zakone nasploh slabo prenašamo v prakso. Veliko odpora do njih izvira iz tega. ker jih ljudje slabo poznajo. J. TEPPEY Devetič razstavljena vina SEMIČ — Z otvoritvijo razstave belokranjskih vin v kleti na semiškem trgu in z degustacijo se bo v petek. 26, aprila, začela v Semiču 9. razstava belokranjskih vin. Organizator, Društvo vinogradnikov Bele krajine, je za vse tri dni. torej za petek, soboto in nedeljo, kolikor bo prireditev trajala. pripravilo pester program, obiskovalci pa si bodo.28. aprila lahko ogledali tudi motokros Alpe - Jadran na Brezju nad Črmošnji-cami. Poleg razstave belokranjskih vin bodo v petek zvečer odprli tudi razstavo belokranjskih vezenin in ribiško razstavo, ob 21,30 pa sebo začelo prižiganje kresov na Semi-. Ski gori. V soboto se bo že omenjenim razstavam pridružila še razstava belokranjskih vin. jedi in pog- rinjkov. ob 10. uri pa bo v kulturnem domu Jožeta Mihelčiča slavnostna seja Društva vinogradnikov Bele krajitie, na kateri bodo podelili priznanja in diplome vinogradnikom, ki so lani pridelali najboljša vina. Pripravili bodo tudi kulturni program. V nedeljo, zadnji dan razstave vin, bo moč prisluhniti predavanju o vinogradništvu, predstavile se bodo hrvaške in belokranjske folklorne skupine pa domači muzikanti. Prireditelji bodo vsak dan poskrbeli tudi za zabavo s plesom. V petek ob 20. uri bo začel zabavati ansambel Slavček, zabavni program pa pripravlja tudi Mopet show, v soboto bosta že ob 16. uri začela razsveseljevati ansambla Slavček in 12. nadstropje, v nedejjp.ob 17. uri pa ansambla Šlavčelc’ im Galebi. fi IZ NKŠIH OBČIN —-------- IZ NKŠIH OBČIN VIMV odkrili nova žarišča Delavci IMV: »Tako resno in hitro še nobena poslovodna ekipa ni prijela zadelo. Po enem mesecu čuti zdaj spremembe prav vsak delavec« NOVO MESTO — Dobri dve uri je 10. aprila razpravljal o IMV in predlaganih razširjenih ukrepih družbenega varstva novomeški občinski sindikalni svet. Magister Dušan Lavrič, eden med petimi novimi člani začasnega kolektivnega poslovodnega organa v IMV, je novomeškemu sindikalnemu vodstvu razložil, kakšno stanje je nova ekipa zatekla. Med žarišči za večanje izgub je v dobrem mesecu dni novo vodstvo spoznalo tale: nestvarno načrtovanje razvoja, nesmotrno organiziranost IMV (sozd), neustrezno programsko opredelitev (menijo, daje IMV 2 najbolj zgrešena naložba), nerazumno zaposlovanje, slabo tehnologijo, neurejene odnose s kooperanti, neurejene odnose pri devetih podjetjih v tujini. V NIŠ PO MATERIAL Da je oskrba z reprodukcijskimi materiali na Dolenjskem slaba, posebno še v novomeški občini, je več let znano. Prav e zadnjem času so na tovrstno slubo oskrbo znova opozorili obrtniki. Posledica tega je. da so prisiljeni iskati material domala po vsej državi. Nekateri imajo celo v Nišu svoja redna dobavna mesta. Potovanja in prevozi so zelo dragi. vendar teh stroškov zagotovo ne plača obrtnik, marveč stranka. Ni naključje. da so obrtne storitve v novomeški občini dražje kot marsikje drugje. VABLJENI NA OSREDNJO PROSLAVO 40-LETNICE ZMAGE NOVO MESTO — 18. maja bo na Poljanah pri Pcrevaljah na Koroškem osrednja slovenska proslava ob počastitvi 40-letnice osvoboditve. Člani enot IV. operativne cone in partizanskih odredov NOV Slovenije, ki so sodelovali v zaključnih bojih za osvoboditev, so vabljeni na proslavo. Interesenti dobe vsa pojasnila v pisarni občinskega odbora ZZB NOV Novo mesto. Če bo dovolj interesentov, bodo organizirali poseben avtobusni prevoz, vendar bo testroškekril vsak udeleženec sam. Na osnovi teh ugotovitev imajo že akcijski plan za tekoče, kratkoročne in dolgoročne ukrepe in naloge. Marsikoga pa je presenetila izjava mag. Lavriča: »Živeli smo v prepričanju, da zlasti proizvodnja avtomobilov prinaša izgubo, vendar je proizvodnja prikolic trenutno še na slabšem. Nova poslovodna ekipa pa sc mora še vedno kot tudi prejšnje ubadati pretežno z reševanjem tekoče proizvodnje, da bi ta ne zaostajala. Tako 90 odst. svojega časa porabijo za vsakodnevno »gašenje požarov«, namesto da bi načrtovali razvoj, kot jim je bilo ob prevzemu naročeno od širše družbene skupnosti. Sploh pa se obljube o vsestranski pomoči slovenske družbe slabo in počasi uresničujejo. Železnica je že v marcu odpovedala vse prevoze za IMV; NEKAJ IZJAV • »Sem 24 let v IMV, pa se doslej na moje dopise o problematiki pri delu nihče ni zmenil. V zadnjem mesecu pa je bil na tak dopis izredna reakcija: nisem d«bil le odgovor, celo sestanek so sklicali.« • »V zadnjem mesecu je bilo posameznikom odvzetih od uporabe 24 službenih avtomobilov. Nobeden teh tudi ne sme imeti več posebnega šoferja.« • »Pri Mercatorju nasproti IMV so ugotovili, da je zaposlenih preveč, odkar delavci IMV ne zasedajo več prostora v bifeju...« zahteva devize in se kljub pogovorom in posredovanju z najvišjih forumov ne da omajati in ne pregovoriti na plačilo, sprejemljivo za obe strani. Ko pa so se v dveurni razpravi o IMV oglašali delegati tega kolektiva, so prvič v zadnjih letih vedeli povedati kaj pozitivnega. Izboljšana je disciplina in povečana zavzetost zadelo. »Delavci to pozdravljamo, radi imamo za vodilne odločne ljudi, ki so nam sami z delom za zgled. Ne maramo mlačne-žev in milih jer.« je bilo rečeno. Prenekateri član občinskega sindikalnega vodstva pa je v razpravi načel odgovornost tudi treh začasnih ekip, ko so prej skušale reševati IMV v zadnjih letih. Če je zdaj ugotovljeno, da je organiziranost v SOZD škodljiva, da hudo povečuje režijo — kdo sejeje spomnil? Delavci zagotovo ne! R.BAČER NI VEČ FAMILIARNOSTI Da je v IMV novo vodstvo, so kaj kmalu občutili vratarji. Zgodilo se je. da je šel eden novih članov začasnega vodstva mimo vratarja dvakrat, nedabi ga kdorkoli pobaral, kdo je in kam gre. Ko je šel tretjič mimo vratarnice, je vprašal vratarja: »AH me vi poznate3« — Ne. Vas še nisem videl ne spoznal! »Me boste že še spoznali/« Še isti dan so bili vsi vratarji zamenjani... Več pozornosti vsebini V domu starejših občanov imajo informativne dopoldneve, ponudbo pa razširjajo tudi navzven ANALIZA LANSKEGA POSLOVANJA METLIKA —Za današnjo sejo metliškega izvršnega sveta so pripravili analizo poslovanja gospodarstva « tej občini v lanskem letu. obravnavali bodo uresničevanje dogovora o razporejanju dohodka lani. priprave na M DA Bela krajina 85 ter prioritetno listo za kreditiranje drobnega gospodarstva. NOVO MESTO — Oskrbovanci doma starejših občanov imajo zadnje tedne novo obliko udejstvovanja ob dopoldnevih. V prostorih za razvedrilo so imeli po skupinah že več sestankov o načinu obračunavanja oskrbnin. predavanj o prehrani, nekaterih boleznih in podobnih temah, ki starostnike najbolj zanimajo. Tak način dela je uprava doma uvedla v skrbi za dobro počutje oskrbovancev in njihovo boljšo informiranost, hkrati pa je priložnost za zbliževanje ljudi, ki sicer tičijo večinoma po sobah. »Doslej smo gradili dom, urejali okolje, zdaj je na vrsti vsebina in organizacija življenja v našem domu. pravi direktorica Lojzka Potrč. V tej ustanovi so uvedli že več načinov za koristno krajšanje časa. Razen tega, da nekateri za tovarno Krka nameščajo v embalažo papirnate kozmetične robčke, veliko zdravih oskrbovancev pomaga tudi pri hranjenju 50 bolnih in ležečih ljudi v domu. Zadnje časeseje dokaj uveljavila tudi domska kuhinja, ki po mestu razvaža hrano upokojencem. Snujejo lastno kulturno skupino pevcev in recitatorjev, na pomlad pa seje začelo tudi še boljše sodelovanje s hortikulturnim društvom. V tem domu, kjer je med oskrbo-vapcrle 68 odst. samoplačnikov, je cena oskrbnega dne za 20 do 30 odst. nižja kot v ustanovah z enakim standardom drugod po Sloveniji. Dipl. inž. Vladimir Škrinjar Volja zmore vse Največja težava za invalide so arhitekton ske ovire NOVO MESTO— Dipl. inženir strojništva Vladimir Škrinjar je bolnik in 'invalid, ki več mesecev v letu preživi po bolnišnicah, v novomeški tovarni Labod pa je kljub temu tehnolog v razvojni službi. Človek jeklene volje — tako mu pravijo sodelavci —je začel bolehati že pred 18 leti! invalidnost pa so mu pripoznali leta 1981 kot posledico deformacije sklepov. »Doma sem iz Črešnjevca pri Semiču. Bil sem štipendist semiške Iskre in tam sem imel tudi prvo zaposlitev. Zelo rad sem imel kolektiv in delo, vendarsem moral zaradi družinskih razmer v Novo mesto. Zaposlil sem se pri Labodu, kjer sem že 12 let, in tu so pokazali izredno razumevanje,zame in za druge invalide. Zelo veliko mi pomeni, da sem lahko koristen na delovnem mestu. Zdravniška komisija mi je določila 4-urni de- »Moram pohvaliti pozornost ljudi, tudi zakonodaja se v prid invalidnih oseb izboljšuje, premalo pa družba skrbi za odstranjevanje arhitektonskih ovif, ki invalidom onemogočajo normalno udejstvovanje v javnosti. Mislim na širino vrat, na dostope v javne ustanove in lokale in podobno. V novomeški občini Novoteks in Labod najbolje skrbita za invalide, po njunem zgledu pa bi se lahko ravnali še drugod« lavnik, vendar se ga v dneh, ko se bolje počutim, ne držim. Žal sem veliko odsoten zaradi zdravljenja, tako skušam po svojih najboljših močeh kolektivu dati, kar zmorem, in se mu oddolžiti za razumevanje. V Labodu imamo aktiv invalidov, ki lepo dela in je deležen tudi gmotne podpore sindikata. Vladimir Škrinjar je bil do nedavnega tudi predsednik Društva invalidov Novo mesto, funkcijo pa je opravljal nadvse vestno cela tri leta. Aktiven je tudi v samoupravi Laboda, 7.000 receptov na mesec Četrtino jih v metliško lekarno prinesejo iz hrva-ških krajev — Draginja zmanjšuje zaloge METLIKA — Lani poleti seje metliška lekarna preselila v nove prostore v prvi zgradbi načrtovanega novega stanovanjsko-po-slovnega središča Metlike in tako so prejšnje pretesne in nefunkcionalne prostore zamenjali za sodobne in prostorne, primerene sedanjim potrebam te ustanove. Metliška lekarna,-ena od štirih enot tozda Dolenjska lakarna, je lastnica 280 m2 prostorov, vendar so takoj en prostor oddali za deset let v nqjem Ljubljanski banki. »Ko se bo iztekla pogodba z banko, bodo prostori naše lekarne gotovo zadoščali za naslednjih 30 let.« je povedala upravnica te poslovne enote mgr. Mirjana Dragičevic. »Še posebej nam bo tisti prostor prišel prav za hranjenje zalog zd- Mirjana Dragičevic: »Novi lekarniški prostori bodo zadostovali za naslednjih 30 let.« ravil za potrebe SLO, kajti sedaj v lekarni ni toliko prostora, da bi lahko imeli vse potrebne zaloge tukaj, ampak jih delno hranimo tudi _ v zdravstvenem domu.« Tako kot za metliški zdravstveni dom je tudi za lekarno značilno, da ima velik priliv iz sosednje Hrvaške, največ iz ozaljske občine, gre za Žumberak in obkolpske vasi, ki tudi sicer gravitirajo na Metliko. Kar okoli četrtino vsega prometa je s tega območja. ~Z ozaljsko občino oziroma tamkajšnjo zdravstveno skupnostjo imajo zelo dobre odnose in tudi s plačilom ni bilo nikoli nobenih težav. - V lekarni, kjer so v lanskem letu dobili povprečno 5.800 receptov na mesec, letošnje prve mesece pa po »zaslugi« gripe kar 7.000, je sedem zaposlenih, od tega pet strokovnih delavcev. »Število povsem ustreza našim potrebam, seveda pa bi bilo bolje, ko bi bila namesto enega dva farmacevta,« pravi Dragičevičcva. Vse bolj tudi v lekarni občutijo draginjo. Medtem ko so prej lahko imeli več zdravil na prej lahko imeli več zdravil na zalogi, naročajo sedaj po 5, lOška-tlic. Vendar gledajo, da ljudje dobijo pot*gbna zdravila. »Morda se zgodi, da mora pacient na kakšno posebno drago zdravilo, ki ga ne moremo imeti na zalogi, počakati dan ali dva,« je povedala Mirjana Dragičevič. A. B. ^ UDARNIŠKO DELO TUDI V MESTU — Krajani soseske na Cesti herojev imajo nekajkrat v letu akcije za čiščenje okolja, prva letošnja pa je bila 11. aprila z lepo udeležbo ljudi iz 13 stanovanjskih blokov. (Foto R Bačer) NA MALEM VRHU BO PROSLAVA MIRNA PEČ — Na Malem vrhu nad Globodolom bo 27. aprila ob II. uri odkritje spominske plošče. Plošča bo odkrita v bližini nekdanje Jarčeve hiše. kjer je bila januarja 1942 ustanovljena skupina 24 dolenjskih partizanov, seus-posabljala in nato 28. junauarja krenila v postojanko Jeleniča na Rogu. Ploščo bosta odkrila skupnost borcev I. dolenjskega partizanskega bataljona in krajevna organizacija ZZB NOV Mirna peč. Ob odkritju bo kulturni program v izvedbi Mirnopečanov. mladi izokoliških krajevnih skupnosti pa bodo organizirali pohod na mesto proslave. Slavnostni govornik bo Jože Saje, eden še živečih mirnopeških prvoboroev in spo-meničarjev. V SOBOTO VELIKA OČIŠČEVALNA AKCIJA METLIKA — Na pobudo OK SZDL, komisije za varstvo okolja pri občinski skupščini in metliškega turističnega društva bo osrednja očiščevalna akcija v občini v soboto, 20. aprila. Ta dan bodo v krajevnih skupnostih sveti KS in krajevne konference SZDL preko hišnih, uličnih in vaških svetov ter društev organizirali čiščenje in urejanje okolja, v organizacijah združenega dela pa sindikat in mladina. V KS in tozdih morajo sami organizirati odvoz smeti, le za kovinske odpadke naj obvestijo komunalo. V soboto bo na metliškem smetišču cel dan dežurstvo. Posebna komisija bo potem pregledala občino in opozorila onesnaževalce, vse, ki niso očistili in uredili svojega okolja bodo prijavili za kaznovanje, spisek neočiščenih dvorišč in okolic hiš in blokov pa objavili v sredstvih obveščanja. Novomeška kronika Za dobro počutje Soseska na Cesti herojev ima lepo opremljen druž- beni center NOVO MESTO — Prostori druž benega centra v novomeški soseski na Cesti herojev, kjer je !6l8stanovalcev, so prejšnji teden zaživeli. V delu stavbe, kjer je trgovina s pohištvom Ardija, je naselje dobilo lepo klubsko sobo za sestanke, pisarno in lepo dvorano za svobodne dejavnosti in prireditve. 11. aprila popoldne pa so imeli tudi prvo letošnjo organizirano akcijo za čiščenje okolja. Kot je povedal Ciril Klemenčič, predsednik sveta 13 hišnih svetov v naselju, bodo krajani soseske I z družbenim centrom veliko pridobili. V dvorani bodo v najkrajšem času začeli z različnimi dejavnostmi. V soseski, ki bi rada kulturno | zaživela v urbani sredini, je veliko krajanov aktivnih, nekaj pa se jih drži ob strani. Ker napake pri gradnji še | vedno niso odpravljene, se nekateri I branijo plačevati stanarino, povečuje pa se družbena škoda. Ne gl eden a pomanjkljivosti. ki stanovalcem grenijo bivanje, pa hišni sveti in predvsem prizadevni krajan Muc skrbijo za I čistočo okolja. V bloku C so imeli lani vsak četrtek | delovno akcijo, sami so zgradili balinišče ob Krki, letos so čistili okolje, se-1 kali'grmičje na brežini Krke. V načrtu imajo še več akcij. R. B. I CESTARJI IN TRTA —Ti cestarj' so pa res garači, še med delopusto ne dajo miru, so najbrž menih vsi vozniki, ki jih je minulo soboto na ti med Novim mestom in Dvorom P1 hitel živahen citronasti tovornjacc Cestnega podjetja Novo inesto. V 1 > nekoliko motilo dejstvo, da st J vozilcu kot glavni tovor pdjala skalnica za grozdje. Na Dvoru je . la v Sadinjo vas. Cestno javnosti še ni sporočilo, da se v negotovih časih ukvarja tudi a V1 gradništvom. OPRE ROMA! — Film Novo-meščana Filipa Robarja Opre: Ro. 7 dokumentarec, ki govori o živIJ J dolenjskih Romov, so pred dnevi Podvajali tudi na zagrebški televi )• Stvaritev je v zagrebškem Studiu, r ji za film, radio in televizijo, dobila ^ štiri lovorove vence, oceno, ki J _ - , časopis podeli le enkrat ali dvakra leto. Vprašanje je le, koliko gleda je bilo ob 22.30, ko se je film zace, budnih. LEŠNIKI — V Suhi krajini? šušlja, da so lešnike, ki sojih S"110 jinci dobili kot pomoč zoR?r flfota- vitost, nekateri samo simbolično p knili po grapah, k sadikam PrP^ dajoče umetno gnojilo in dena hlevski_ gnoj pa porabili v druge mene. Še najbolje se menda goditi . lešnikom, ki so se jih ”usm! ,t meščanski vikendarji. Šo pač en nerazviti pomagali razvitim. TRGOVCI — Zaposleni Merca^ rjevega potrošniškega centra v r laguni so v zadnjih nekaj tednih za* zbora delavcev kar dvakrat predca zaprli spoj veličastni lokai. Kupci, ^ so zaman pritiskali na kljuko, tolažijo z mislijo, da so na teh ziW> . obravnavali tudi: goljufije ob blaga) neprijaznost, bedno založenost. Ena gospa je rekla, da je t>11 članska družina potrebovala ogled »Štrumpfovizije« 1200 o’‘ Starši vseh socialnih slojev upar da se mitološke skupine v na"L mestu ne bodo prikazovale prep0" gosto. V času od 4, do 10. aprila s" novomeški porodnišnici rodile: vi Plesec iz Slamne vasi — Martino, sna Pečjak iz Meniške vasi —r BI" ' Nada Janžek iz Petelinjeka — TatlU Katarina Žagar z Gornjih Lazov ^ Marka. Jožica Pirc iz Velike vas' Simona. Alenka Plaveč iz DoiNj* gore — Marijo, Marija Žagar iz V mlja — Tino, Lidija Liberšar iz 6» cjana — Matjaža. Olga Kump tl. ha — Gregorja. Marija Avguštin Gorenje vasi — Tadejo, Manica H tar iz Velikega Podljubna — |fno! Marija Mede iz Jurke vasi — ^ -0' Mojca Planinc iz Krškega — A"J J Ana Gojmerac iz Pravutine — Ma^ jano, Nada Kočevar iz Črnomlja ^ Anito, Jožefa Pangerčič z Lazov Igorja. Zolija Borštnar iz Mokronog — Dejana, dr. Zdenka Reter — So.^ olič iz Semiča Ivano, Silva Bevc Dolenje vasi — Marka, Judita ZuP nčič s Sela — Klavdijo, Marija Ko var iz Semiča — Marina. Mart' Blaznik iz Zabukovja — Renato, m rija Papež iz Šmihela — Roka, Mal Novak iz. Kanižarice — Mihelco. A^ Vrbas iz Bubnjarskega Broda Andrejo, Slavica Jenič iz Gabrja dečka. Sonja Lužar iz Orkljevca-"" klico, Zdenka Bajuk z. Radoviče ■j' deklico, Pavla Jordan iz Imenja — _ čka. Marija Ribič iz Gorenjeg Karteljevega — deklico in Nada v' tar iz Kalc — Nakla deklico. IZ NOVEGA MESTA: Brank3 Mlakar i/ Ulice talcev I a — ' Olga Trumbetaš z RagovskeS— ‘.c mislava. Milena Gorenc iz Šegove — Anito. Vesna Gnidovec iz Sego 18 — Klemena in Meri Muhič iz Loc" 4 — deklico. Čestitamo! Praznovati delovno in ponosno C Sprehod po Metliki Več proslav in prireditev v počastitev 40-letnice osvoboditve METLIKA — Koordinacijski odbor za prireditve in proslave pri QK SZDL Metlika je pripravil okvirni predlog praznovanja in prireditev v počastitev 40-letnice osvoboditve Jugoslavije. V metliški občini naj ne bi pripravili večje osrednje proslave, pozivajo pa, naj družbenopolitične ter družbene organizacije in društva pripravijo svoje programe, predvsem pa naj si vsi prizadevajo, da bodo delovni rezultati na vseh področjih življenja v občini čim boljši, kar bo najboljši prispevek k ponosnemu praznovanju. Predlagajo, naj bi bila skupna proslava, posvečena dnevu OF, I. maju in dnevu zmage, v petek, 26. aprila zvečer. Belokranjski muzej bo pripravil razstavo »Bela krajina 40 let v svobodi«, do 9. maja pa naj bi trasirali tako imenovano partizansko transverzalo po Beli krajini, katere opis je izšel lani v vodniku »Po partizanskih poteh Bele krajine«. Po partizanskih poteh Bele krajine pripravljajo za 12. maj množični pohod zmage, metliški mladinci pa bodo skupaj z vrstniki iz Črnomlja in Ozlja v Pogani jami pripravili tradicionalno srečanje mladine in borcev s spominskega območja Žumberak—Gorjanci. Tudi tradicionalno srečanje borcev, aktivistov in prijateljev Bele krajine, ki ga prirejajo prvo soboto v septembru, bo letos v znamenju 40-letnice osvoboditve Mladina bo letos posebno skrb posvetila vzdrževanju spomenikov in spominskih obeležij, kar naj bi prišlo še posebej do izraza ob poti kurirčkove pošte. Letos naj bi izšla tudi monografija o Suhorju, za katero že dalj časa zbirajo in obdelujejo obsežno gradivo. Seveda se bodo 40-letnice osvoboditve spomnili tudi na drugih proslavah in slovesnostih, med drugim bodo letos proslavili 25-letnico Kometa. 135-letnico metliške mestne godbe. 5C let gasilskega društva v Križevski vasi.l ZA DVE KULTURNI PRIRED1.: TVI so poskrbeli Črnomaljci. PrejšnJ petek je bila otvoritev likovne razst"v mladega ustvarjalca Roberta Lozar)"-v soboto pa je nastopil v Kulturne"1 domu Edvarda Kardelja semiški pcv' ski zbor »Jože Mihelčič«. Oboje Metličani lepo sprejeli in ne bi bij" odveč, če bi večkrat prišlo do podo■ nih dogodkov. Mesti sta oddaljc"1 drugo od drugega le štirina.15 kilometrov, a je kulturnih izmenja' zelo malo. Je led končno le prebit? PRED SUHORJEM SE JE POJA' VIL REKLAMNI NAPIS za ta; tukajšnjo gostilno. Oko ga zapazl tembolj, ker se bliža turistična sezona: te vrste propaganda pa je na tej stran' Gorjancev dokaj redko posejan"-Tujec, ki se pelje skozi Metliko. b° zvedel za tukajšnjeposebnosti le. če b" povprašal domačine. IZ NK.ŠIH OBČIN Ml IZ NKŠIH OBČIN (f ^Črnomaljski drobir SLhIaiN^,T0PAI°Č1h KO I PO-medišk ?V ~ Hretekl° soboto so v mladi rog,«|U|ztsrnC'- domu "astoPl1' Devsld,k • ^^crnica,semiski moški ski zbor °rbd°kru'>Jsk' lovski pev-Podpnr x • P vodstvom Braneta sobotno " Semifa- Ros, da je bilo v^drmekotnaročcno7addov dar 50 n,.' na. njivah in vrtovih, ven-Valo tak PaJ0Čil1 'sceno ni pričako-želinih M skr°mnega obiska kulture dosedan eStllČanov- zlasti ker so °bčini »»L!lrj? nast0P' v črnomaljski morali kon uspeli. V Semiču so jeziki veni 1 ° Ponoviti. Zlobni tličani pove^a,h da so se tako Mc- ~»°ddoKd^jihje bilole 35 °krog vinski “Semičanom za zaplete snicele^rb " V «-'m Pa K rc-mesto da bi ’r' d\SO Mclličani- navali vinske , na koncert- raje negozdno c 7a d°hro jesensko Semfčan,I ON ~iSiecr Pa je tako- daJc " sploh slišal no dobro slišati, oz. »v živn /I jld je moč poslušati kdo m !t„k rnonlaljci. Metličani in še Priklicati VJ. 'na pa je izvedla preda- gob /U sv°je člane in druge ljubitelje C^obnelz Kočevja SOKOLSKI JUBILEJ mineva^',31X1 JU“>LEJ - Letos Avstriji l' odkar so .bil a še v bivši štva oz ustanovljcna telovadna dru-ražici v^fjseki društev Sokol v Sod-leta Dr,. C |b Laščah in Kočevju, štiri Ribnjek' P,a J0 bil ustanovljen Sokol v d Vb p. asledniki Sokola so društva Če prt”1,z« katere se pa še ne ve. Ja. Kaj, aV| ° Proslavitev tega jubile-POp delujejo precej tajno. P<>koD Jr 1 OGRAJO — Mestno ne b0 m Vc treba ograditi tako, da p°kopališk. '1 divjad nanj. pa tudi ra,i. oz L|VraIa je treba zvečer zapi- ftamruz /f. epati. Divjad preko noči lnia nagchzv0 £oirc vse rože. Najraje a se še ne . glnjajo pa tudi sveče, jp7 ' P- katera divjad jih odnaša. '•jezerea,^A. h11 VEČ — Manjšega Več. m." n;l eesti pri gostilni Rog ni Kar prjr , a-la Jc zaradi počene cevi. ()dgovorrv -i1-’ Poteklo, preelen so Preden .■ ' /a to okvaro zvedeli, oz. So Jo popravili. ružcvPrcd v°litvami aliob njih do zd-di niii'n|a njihovih delgacij pa tu- B°u ZDRUŽEVATI Kočtvin skup!z — “Sled razpravami na nje |e. 'nske Volitve, ki bodo prihod-Ks k('!' 'c v okviru vodstev SZDL v Prišlo 1_ , Prevladalo mnenje, naj bi ievii izmcj(1Vlh strokovnih služb. Po enem nili č predlogov bi morda vse to poce-v|ja'|.|C 'strokovne posle za SIS opra-Pravi ° dnska uprava, kar pa v ražnje oh' upoštevano, oz. podrobna vi' t.clano' Odgovora tudi ni bilo SIS rašanjc. kaj bo ob združevanju Pni ju dlar*Cm' Ro tudi združen v sku-iaar. aKajni ali bo ostal ločen po de-■* 'hostih. ko, jo zdaj? Cjrcbanjske iveri | dam,lfN0 AKAN. IE — Na krvo-Vvf L o akcijo na Mirni se je zglasilo njimi01 b krvodajalcev. Mnogi med ure e° morali čakati kar tri do štiri pro eda je takole čakanje pri bj iaV°' akciji več kot mučno. Če bilo I Odo|go bolniki čakali na kri. bi je _ ..?nk° tudi usodno. In do čakanja da z ° sam<> zaradi tega, ker so men-gu nl^ad**s^ahega obiska v Mokrono-sto i e'b tamkajšnje odvzcmho mešani -° se zgodi, da zaradi tega or-M; 7ac'jskega spodrsljaja tudi na ko n'. Prihodnjič ne bo več toliko krvodajalcev. MpAZLlČNl AVTOBUSI ZA UČE-Tr k ^ KLAVCE — Na progi med tat o !m 'n Čatežem je menda večk-v oklfaz,t' povsem prazne avtobuse mi t smereh. Ko so hoteli v čateški El-jjj °seči dogovor s trebanjsko VIO. da avtobusi ne vozili več prazni in bi . Ji nekaj prihranili (pa tudi mi),so v ajvečji šolski ustanovi naleteli samo a prezirljiv molk. Pa ne da imajo Preveč denarja V nedeljo štafeta Poleg zvezne bo po črnomaljski občini potovala tudi občinska štafeta ČRNOMELJ — V nedeljo. 21. aprila. bodo pozdravili zvezno štafeto mladosti v črnomaljski občini. Ob 15.30 jo bodo sprejeli v Starem trgu ob Kolpi od kočevskih mladincev, ob 16. uri pa jo bo na prireditveni prostor v jurjevanjski dragi (če pa bo deževalo, v telovadnico Centra srednjih šol) prinesel rudar iz kanižarskega rudnika Vitomir Mrz.ljak. V Črnomlju bodo že pol ure pred prihodom štafete začeli kulturni program, v katerem se bodo predstavili vrtičkarji, osnovnošolci in srednješolci, člani lolklornc skupine. Zeleni Jurij, vojaki ter ansambel Ločani. V Gradcu bodo črnomaljski mladinci predali štafetno palico Metličanom. znova pa jo bodo od njih sprejeli Semičani malo pred pol šesto uro zvečer na Jugorju. jo skoz svoj kraj ponesli proti Dolenjskim Toplicam. kjer jo bodo ob 18. uri predali Novomeščanom. Poleg zvezne,, štafete bo jutri, 19. aprila, začela svojo pot po črnomaljski občini tudi občinska štaleta mladosti, ki bo v dveh dneh obiskala vse osnovne organizacije mladine v občini. v nedeljo pa jo bodo skupaj z zvezno štafeto prinesli na prireditveni prostor v v Črnomlju. Za odprte liste Obvezno več kandidatov ratičiuisli. čeprav so v manjšem števila področnih odborov K K SZDL menili. naj hodu kandidatne liste zaprte. Končno je prevladal pretllog večine, po katerem mor njo hiti odprle list e (s e pravi več kandidatov, kot ho izvoljenih), kar mora veljati še posebno za volitve vsclt nosilcev odgovornih dolžnosti. I PRIMC KOČEVJE — Kandidatna lista za bližnje skupščinske volitve naj ho odprta. volišča pa urejena tako. da ho možno tajno 'glasovanje. Tak je hi! sklep skupnega sestanka vseh treh predsedstev K K SZDL v mestu Kočevje, kije bil pretekli teden. Na dosedanjih volitvah se je v 'glavnem dogajalo prav nasprotno: kandidatne liste so bile zaprte, nikjer pa ni bilo ludi volilnih kabin, pač pa so volilei obkroževali imena na glasovalnih lističih na mizi. ki je bila res precej oddaljena od volilne komisije, a seje hkrati lahko pri njej zbralo več voli/cev. kar ni zagotavljalo tajnosti. Sicer pa tajnost ob zaprtih listali ni bila niti potrebna, saj je bilo izvoljenih pač toliko kandidatov. kot jih je bilo na glasovalnem lističu. To praktično pomeni tudi. da take volitve niso bile niti potrebne, saj so bile te potrjevanje že sprejetega. Tri sedanjih volitvah Im gotovo narejen korak naprej na področju demok- • Ocena dela nosilcev delegatskih in družbenih dolžnosti v občini Kočevje je bila spet na dnevnem redu sestanka predsedstev vseh treh krajevnih konferenc SZDL mesta Kočevje, vendar tudi tokrat do ocenjevanja hi prišlo. Za prejšnji sestanek ocenjevanja ni bilo. ker predlog ocene dela nosilcev odgovornih dolžnosti ni bil pripravljan. Za sestanek pretekli teden pa so le predsedniki dobili pisno oceno, in to tik pred sejo, zato z ocenjevanjem spet ni bilo nič. Ocena bo zato opravljena na enem prihodnjih sestankov. V razpravi pa je bilo predlagano, naj bi oceno objavili v Kočevskih novicah. Kočevje: proslavljanje se začenja Prireditve ob 40-letnici osvoboditve se začno 21. aprila in bodo tra-jale do 18. maja KOČEVJE — V občini Kočevje bodo v dneh od 21. aprila do 18. maja svečano proslavili 40-letnico osvoboditve, obletnico ustanovitve OF. praznik dela. praznik KS Kočevje, praznik KS Stara cerkev. 50-letnico stavke tekstilnih delavcev in 35-letnico samoupravljanja. 21. aprila ob 14.30 bodo na parkirišču pri kinu sprejeli zvezno štafeto in lokalne štafete. 23. aprila ob 19.30 bo Glasbena mladina Kočevje v dvorani stare gimnazije priredila »Večer ob baročni glasbi«. 24. aprila ob 19.30 bo v Šeškovem domu gledališka predstava SSG Trst »Ta veseli dan ali Matiček sc ženi« Antona T. Linharta. 26. aprila ob 18. uri bodo v Likovnem salonu odprli razstavo likovnih del Rože Piščančeve. ob 19. uri pa bodo v poročni dvorani KS Kočevje svečano podelili letošnja srebrna priznanja OF, srebrne znake Zveze sindikatov in priznanja KS Kočevje — mesto. NadanOF. 27. aprila, bo največ prireditev. Ob 9. uri bo v parku herojev start pohoda »Po poteh prijateljstva«. Ob 9.20 bodo kočevski mladinci v Novi vasi na Notranjskem sprejeli štafeto »Mir — svoboda — sožitje« iz pobratene občine Dolina pri Trstu. To štafeto bodo ob 9 35 sprejeli v dragi. ob 10.20 v Osilnici, ob 11.10 v Fari. ob 11.50 v Livoldu, ob 12. uri v parku herojev v Kočevju, ob 16. uri v Stari cerkvi, nato pa jo bodb kočevski mladinci na mejnem prehodu predali mladincem iz pobratene Doline. Ob 15. uri sta predvidena odhod štafete iz Kočevja in promenadni koncert godbe milice. Tudi v prostem času organizirano V Črnomlju so pripravili problemsko konferenco o organiziranem preživljanju prostega časa — Več vključevanja v društva po krajevnih skupnostih ČRNOMELJ — Tukajšnja občinska Zveza prijateljev mladine in svet Zveze pionirjev, ki je bil ustanovljen pred kratkim, sta nedavno pripravila v Črnomlju občinsko problemsko konferenco o prostem času mladih. To je bila prva tovrstna konferenca v občini. Udeleženci so razpravljali o prostem času po končanem pouku in pripravah na šolft, predvsem pa ob koncu tedna, praznikih, počitnicah. »O prostem času smo doslej premalo govorili, čeprav je zelo pomemben za zdrav otrokov razvoj,« je dejal Jože Zabukovšek, predsednik občinskega sveta Zveze pionirjev. Seveda mora pionirska organizacija svoje delovanje širiti izven šole, v krajevne skupnosti, kjer otroci živijo. Pionirski aktiv, kije odgovoren za organizirano preživljanje prostega časa, so poskusno že ustanovili v krajevni skupnosti Petrova vas. takšni aaktivi pa bi mu morali slediti vsaj v tistih vaseh, kjer so bile nekdaj podružnične šole. Med tistimi. ki bi morala najbolj množično vključevati pionirje v svoje delo, pa so društva, saj tako rekoč ni krajevne skupnosti, ki ne bi imela vsaj športnega, kulturnega, gasilskega društva. Čeprav imajo mladi na vasi zaradi pomoči na poljih malo prostega časa. POSTANITE EKOLOG! ČRNOMELJ — Na črnomaljski občinski konferenci ZSMS so začeli ustanavljati ekološke skupine, ki bodo organizirano in enotno nastopile v borbi za čimbolj čisto okolje. Sodelovali bodo tudi z drugimi tovrstnimi skupinami v Sloveniji, najsi gre za organiziranje ekoloških krožkov, taborjenje v paravi, oglede naravnih znamenitosti, iskanje onesnaževalcev okolja, širjenje ekološke zavesti in preprečevanje onesnaževanja okolja. Vsi. ki želite postati ekologi, se prijavite na občinski konferendi ZSMS v Črnomlju. Prekinjena zveza z bazo Vsak delegat KS naj bi se pred sejo svojega zbora posvetoval o gradivu z volilci in jih tudi zastopal KOČEVJE Udeležba na sestankih delegacij je slaba, sploh pa ni nobene povezave med delegati in volilci. Delegati se sestajajo le, kadar dobe materiale za sestanke od zgoraj, ne pa zaradi pobud oz. zahtev volilcev. Take so bile ugotovitve na sestankih področnih odborov KK SZDL v Kočevju. Skupna ugotovitev pa je bila, da je za tako nepovezanost med delegatom in bazo krivda na obeh straneh: delegati niso vabljeni na ses- tanke predsedstev KK SZDL, pa tudi sami se teh sestankov ne udeležujejo. Eden izmed predlogov za izboljšanje te povezave je bil, naj bi bili delegati KS za zbor KS občinske skupščine hkrati tudi izvoljeni v predsedstva KK SZDL ali pa bi jih morali na seje predsedstev obvezno vabiti. Slaba stran tega predloga je, da k tej obliki samoupravljanja še vedno ne bi bili pritegnjeni vsi občani. Zato bi kazalo čimprej uresničiti predlog, po katerem bi volili delegate za zbor KS po področnih odborih. J p. Za trgovske naložbe ni denarja Sproščene marže za precejšen del blaga obetajo trgovini lepše čase — Po trenutnih predpisih pa bodo še vedno težave z gradnjo novih trgovin_ KOČEVJE — V kočevski občini je več želja po novih trgovinah. Direktorja tozda Mercator-Trgopromet Jožeta Berlana smo vprašali. kako so te želje potrošnikov v skladu z Mercatorjevimi načrti in možnostmi. Zvedeli smo, da je možnosti za investiranje v nove trgovine bolj malo, in sicer zaradi prepovedi investiranja v negospodarske objekte, pa tudi zaradi zakona o zagotavljanju trajnih virov obratnih sredstev, ki določa, da trgo- V nedeljo na referendum Vjil.lKF: POLJAN H — Pred petimi leti so se Poljanci odločili za asfaltiranje ceste do vasi in to zamisel s samoprispevkom in prostovoljnim delom tudi izpeljali. V ribniškem občinskem planu je letos predvidena rekonstrukcija ceste od Velikih Poljan do Vrha pod Grmado, ki je dolga 3 km. To priložnost nameravajo Poljanci izkoristiti tako. da bcxlo razširili cesto skozi vas povsod, kjer je možno, na 5 m in jo asfaltirali in uredili odvodnjavanje. razen tega bodo asfaltirali še cesto sko/i naselje Vrh. Vse to bo pre-d\ idoma veljalo okoli 5.5 milijona dinarjev. 3.5 milijona dinarjev na- meravajo zbrati s samoprispevkom (50.000 din od hišne številke in še 3.(KM) din od hektara zemlje, od lastnikov vikendov pa po 25.000 din). O uvedbi samoprispevka bodo glasovali v nedeljo, 21. aprila. Manjkajoči denar bodo nadoknadili s prostovoljnim delom. za pomoč pa bodo zaprosili tudi nekatere delovne organizacije. I rane Šilc. predsednik sveta KS pravi: »Prepričan sem. da bo referendum uspel. Samoprispevek smo doslej vedno pametno porabili in tudi naredili,, kar smo obljubili.*« J. P. Začetek dober, bo tudi konec? Dober gospodarski začetek — Industrijska proizvodnja večja kot v republiki TREBNJE — V trebanjski občini so si zastavili za letos precej bolj zahtevne načrte, kakor jih je sprejela Slovenija. Tako zasnovani gospodarski načrti pa so nujni, če naj občina vsaj omili če že ne zaustavi zaostajanje. Vendar tudi resolucijsko opredeljena rast družbenega proizvoda še ne bo dovolj za to, da bi se zaustavilo upadanje realnih osebnih dohodkov in sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb. Zato si v občini prizadevajo celo, da bi bila rast družbenega proizvoda višja od 3 odst. Ali jim bo to uspelo, sedaj seveda še rijska proizvodnja v Sloveniji upada. nihče ne vc. vendar sd na splošno gospodarska gibanja veliko bolj ugodna. kakor je bilo pričakovati. Za konec leta so prognoze manj obetavne, saj sc gospodarstveniki boje novega obračunskega zakona, ki bo prizadel predvsem tiste delovne organizacije, ki imajo velike zaloge in so obremenjene s tečajnimi razlikami ter zadolženostjo. Ocena uresničevanja letošnje resolucije. ki med drugim prinaša podatke za prve tri mesece, govori o ugodnih gibanjih. Medtem ko indust- so v trebanjski občini dosegli povečanje. Januarja letos je industrijska proizvodnja v primerjavi z istim mesecem lani večja za 12. odst. -Trebanjsko' gospodarstvo je. v celoti vzeto, zmanjšalo zaloge, vendar so ponekod prevelike. Zlasti visoka je rast zalog reprodukcijskega materiala in blaga za široko potrošnjo. Zaloge imajo proizvodnja plastičnih mas. kovinskega repromateriala in keramike. Po drugi strani pti je opaziti tudi slabšo oskrbljenost z materiali. Podrobnejši pogled v združeno delo kaže. da gre trenutno najslabše Trimu. Težave imajo pri nabavi reprodukcijskega materiala, delež reprorfiate-riala v končni ceni proizvoda pa vse bolj narašča. Zaloge končnih izdelkov naraščajo. V Tesnilih so sicer povečali fizični obseg proizvodnje, dosegli bodo tudi vse cilje, začrtane v planih. Količnik obračanja zalog se slabša. Proizvodni program pa vse bol j usmerjajo v industrijskega tesnila, kjer je povpraševanje večje. Tudi v Dani so povečali proizvodnjo, najbolj pa se na trgu obnese »Vitka«, nova brezalkoholna pijača. V Kolinski tozd Tovarni za predelavo krompirja so kljub težavam pri nabavi krompirja povečali fizični obseg proizvodnje domala za desetino. J. S. pa so tako kot mestni mladinci na konferenci opozorili na pomanjkanje športnih igrišč ter ponudili pomoč pri gradnji le-teh. Želijo tudi več filmskih predstav, primernih za mlade, na vasi pa potujoči kino, ki je nekoč že deloval. Pritoževali so se tudi nad pomanjkanjem zabave, plesov in družabnih srečanj nasploh. »Pionirji so opozorili na težave pri preživljanju prostega časa, vprašanje pa je, kako jim bomo ugodili. Tako kot marsikje se tudi tu zatika pri denarju, ne vemo pa, kje ga bomo izbrskali,« je bil pesimističen Zabukovšek, čeprav.se zaveda, da tako kot doslej ne sme več ostati. B. M. MAJHNO ZANIMANJE ZA VOJAŠKE POKLICE ČRNOMELJ — Lani so se iz črnomaljske občine za šolanje na vojaških šolah prijavilftrije učenci, sprejeta pa sta bila dva. Letos pa še ni prijav, čenc upoštevamo dveh kandidatk, ki nameravajo nadaljevati šolanje na višji vojaški šoli. Prav tako iz črnomaljske občine doslej ni odšlo na usposabljanje nobeno dekle — prostovoljka, čeprav je bilo nekaj zainteresiranih. GRAČANI V ADLEŠIČIH Prvo aprilsko soboto sc je v Adl-ešičih predstavila dramska skupina iz Gradca s komedijo Gugalnik. Ob osmih, ko bi se morala predstava začeti, je bilo v dvorani le pet gledalcev. Obupane igralce pa so potolažili, da se pri nas vsaka predstava začne s polurno zamudo. Res so bili kmalu . skoraj vsi sedeži v dvorani polni. MATEJA ŠPEHAR OŠ Črnomelj vina ne more investirati, dokler ne pokrije svojih zalog z lastnimi trajnimi obratnimi sredstvi. Kočevskemu Trgo-prometu je junija lani primanjkovalo 70 milijonov dinarjev obratnih sredstev, letos pa mu jih zaradi inflacije manjka že 170 milijonov. Najpotrebneje bi bilo zgraditi novo trgovino v Stari crekvi. To gradnjo imajo načrtovano za letos ali prihodnje leto. Naslednja bo na vrsti trgovina v Mozlju. ki je zdaj v preko 100 let stari hiši. Zaradi pomanjkanja denarja bodo v dolgoročni plan (do leta 2.000) prišle gradnje trgovin v Črnem potoku pri Kočevju, v Turjaškem naselju v Kočevju in na Rudniku. Te gradnje bodo možne zato. ker je del marž od marca letos sproščen in pričakujejo tako nekaj več dohodka. Še .nekaj zanimivih podatkov o kočevski trgovini. V mestu Kočevje pride okoli 0.70 kv. metra prodajne trgovske površine na prebivalca (v občini pa tudi preko 0,50 kv. m), medtem ko je republiško povprečje samo 0,26 kv. m na prebivalca. Fizično je lani promet v trgovini upadel za okoli 3 odst. Za obresti za obratna so lani porabili 32 milijonov dinarjev (17 odst. dohodka). Osebni dohodki so bili za dobrih 300 din nižji kot v trgovini v sosednji ribniški obči-■ ni, vendar višji kot v Novem mestu. (Vsi ti podatki veljajo le za Mercator-Trgopromet.) J. PRIMC DENARJA ZA OBNOVO STANOVANJ JE ZMERAJ MANJ TREBNJE — Pretekli teden se je tu sestala skupščina stanovanjske skupnosti. Na seji so delegati sprejeli poročilo o lanskem delu in sprejeli delovni načrt za letos. Še naprej bo ena osrednjih nalog gradnja blokov na Mirni. Sicer pa sc v stanovanjski skupnosti ubadajo z. vrsto problemov. Plan stanovanjske gradnje v tem srednjeročnem obdobju ne bo realiziran, denarja za nujno vzdrževanje družbenega Stanovanjskega fonda je zmeraj manj itd. Na seji so tudi sprejeli sklep o razpisu posojil za individualno stanovanjsko gradnjo. Kaj jih rešuje V trebanjski Komunali, bi poslovali z izgubo, če bi ne bilo post-ranske dejavnosti TREBNJE — »Čeprav smo bili pri planiranju zelo skromni, smo vendarle poslovali bolje od pričakovanj. Vendar bi poslovanje prav gotovo zaključili z mankom, če bi bili v celoti odvisni od del,- zaradi katerih pravzaprav tudi smo,« je dejal Boško Vujasin, direktor tozda Komunala v Trebnjem. »Naš obseg del je zelo pisan, saj obsega komunalno dejavnost, gospodarjenje z vodovodi, kanalizacijo, čistilno napravo, odvažanje smeti, pokopališko dejavnost itd. Vendar sta najbolj donosni dejavnosti, ki s komunalno nimata dosti skupnega. Največ smo zaslužili z vodovodnoinstalaterskimi deli in s prevozi. Vse ostale dejavnosti so poslovale z izgubo ali povsem na robu rentabilnosti. Do tega pa prihaja tudi zaradi tega, ker kljub povišanim cenam še ne moremo slediti stroškom. Poleg tega imamo zdaj v upravljanju samo tri vodovode,-,od katerih sta dva poslovala z izgubo. Ker smo dolžni prispevati za razširjeno reprodukcijo nekaterih gospodarskih dejavnosti, nam je zelo malo ostalo za sklade. Torej je naš pol- Boško Vujasin: Za akumulacijo nam ne ostane skoraj nič. ožaj težak že zaradi tega. da ne govorim o pomanjkanju delavcev, opreme in tudi naložbenega dinarja. Lahko pa rečem, da v občini le niso čisto brez posluha za našo dejavnost. Dotrajani smetarski avto bomo zamenjali tudi po zaslugi komunalne in stanovanjske skupnosti, ki bosta prispevali nekaj denarja. Brez te pomoči nam gotovo ne bi uspela nabava tovornjaka, saj za akumulacijo ne ostane tako rekoč nič denarja.« je povedal Vujasin. J. S. IZ NtkŠIH OBČIN »Plešejo po taktu odraslih« Pionirji iz brežiške občine bi radi imeli več vpliva na vsebino dela IZ NKŠIH OBČIN Li. VELIKA DOLINA — Pionirji brežiške občine so letošnjo konferenco posvetili dejavnostim v prostem času. Vsak odred jeobdelal eno področje in tako se ua konferenci ni nihče dolgočasil, saj se sploh niso ponavljali, kot včasih pri branju skoraj enakih poročil. Razen tega so prišle do veljave številne pobude mladih, ki želijo, da bi lahko več načrtovali sami, kot odrasli. Ti so jih vsebinsko marsikdaj preveč omejevali in jih navajali na delo po njihovem zgledu. Priprave na tokratno konferenco so hile zahtevnejše, saj je moral vsak odred za svojo temo zbrati podatke iz vse občine. Delo je bilo zelo pregledno prikazano. Želeli so. da bi na konferenci sodelovalo čimveč odraslih. predvsem predstavnikov delovnih organizacij, š katerimi v prostem času največ sodelujejo, zato so sklicali konferenco popoldne. Toda bili so razočarani, ker se veliko povabljencev ni odzvalo in ker se jim tudi opravičili niso. Skoraj vsem odredom primanjkuje zunanjih mentorjev, zlasti za šport, za foto krožke, za računalništvo, za čebelarstvo. za clektrostroko in za razne druge tehnične smeri. Pogrešajo jih tu- di za družabne igre, za kvize, za plesne krožke ipd. Na konferenci so povedali, da pionirji ogromno prispevajo kulturni obogatitvi krajevnih in šolskih proslav, da so imeli lani 26 enodnevnih in dvodnevnih delovnih akcij in da največ sodelujejo z Agrario. s Slovinom in Gozdnim gospodarstvom. Sadijo topole, trgajo grozdje, koruzo, pobirajo krompir in druge pridelke, urejajo okolico šol, spomenikov, obdelujejo šolske njive in vrtove, sadovnjake in vinograde, s pridelki pa pocenijo in obogatijo šolske malice. Zelo prizadevno zbirajo odpadne surovine, skrbijo za ozelenitev šolskega okolja. Pri obdelovanju zemlje jim pomagajo strokovnjaki, vendar bi ra- VELIKA DOLINA — Posnetek je z občinske pionirske konference, na kateri so delegati spregovorili o pestrih dejavnostih mladih v prostem času in o tem, da znajo starejši premalo prisluhniti njihovim željam. (Foto: J. Teppevj Krepitev prakse in znanja Posavski ekonomisti so bolje povezani KRŠKO — Društvo ekonomistov Posavja, ustanovljeno decembra 1983, šteje 114 članov. Lani seje povezalo z vsemi dejavniki v regiji, ki krepijo ekonomsko prakso in znanje. Povezalo se je z medobčinsko gospodarsko zbornico, občinskimi izvršnimi sveti Brežic. Krškega in Sevnice. z društvom računovodskih in finančnih delavcev ter se prek svojih članov približalo organizacijam združenega dela. Skupaj z MGZ Posavja so organizirali predavanje o uporabi zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu v OZD. skupaj z. medobčinskim študijskim središčem pa predavanje o inventivni in inovacijski dejavnosti. Vrcccjšnjo pozornost je vzbudila okrogla miza za finančne delavce in direktorje o kreditnomonetar-ni politiki za letos in finančni disciplini. Da bi dosegli čim večjo vpetost ekonomistov v delu društva, so letos organizirali dve sekciji, in sicer sekcijo za finance in računovodstvo ter sekcijo za organizacijo in planiranje. »Tesneje sc bomo pov ezali z raziskovalnimi skupnostmi ter določili posa- mezne aktivnosti in datume za uresničitev posameznih nalog.•• poudarja magister Dejan Avsec, predsednik Društva ekonomistov Posavja. P. P. di. da bi se jim še več posvečali in da bi se v delovpih kolektivih bolje pripravi-li na pionirske delovne akcije. Na to so tokrat posebej opozorili. Na krajevne skupnosti so naslovili vprašanje, zakaj javna smetišča niso urejena. Čudijo se tudi, kako to, da turistična društva iščejo z njimi tako malo stikov. J. T. Znaki poživitve Kaže, da se je končalo obdobje pohajanja sape posavskega gospodarstva Posavska gospodarstvo si je lani zastavilo dokaj; visoke razvojne cilje. Zaposlenost naj bi se zvečala od 2 odst. v brežiški tlo%2.5 odstotka e .wt-niški občini, družbeni proizvod naj bi sevniški občini, družbeni proizvod naj bi se v sevniški občini povečal za 4. v krški za 2.5 in v brežiški za 2 odst. V' Brežicah so načrtovali 979 milijonov dinarjev novih naložb, v Krškem /.9 milijarde m v Sevnici 121 milijonov dinarjev. Zelo optimistično so načrtovali konvertibilni izvoz e krški in brežiški občini, kjer naj bi se zveča/ v.primerjavi z letom poprej. za 15 oz. U. 9 odst., /e v sevniški občini so lii/i previ jnpjši in sdplanirali cclo-za tretjino manjšo prodajo na tržiščih s trdo valuto. Iti kakšno podobo kaže posavsko gospodarstvo po enem letni’ Podatki območne gospodarske zbornice kažejo, da še že kažejb nekateri znaki ponovne oživitve gospodarstva po nekajletnem zaostajanja. K tema izdatno prispeva Jedrska elektrarna Krško, prve rezultate pa so že začele dajali tudi nekatere nove naložbe, kot naprinter goveja Utrniti v (ilobokem. Spodbudno je. da seje lani konvertibilni izvoz povečal za dobro petino, vendar je po absiiliitnem zneska šele tolikšen, kot je bil lata 1151 iti znaša 5J. 2 milijona dolarjev. V Posavja se je lani število zaposlenih povečalo na skupno 25.554 delavcev, kar je 756 več kot leta /9 p BREZ PREDSTAVNIKA JUGOTANINA SEVNICA — Na seji občinskega izvršnega sveta so obravnavali tudi varstvo okolja v mestu. Direktor Kopitarne inž. Jože Štimec je kljub vnaprej posredovanemu pisnemu gradivu pojasnjeval nemajhne napore tega kolektiva. da zmanjšajo onesnaževanje iz tovarniškega dimnika. Pač pa se na sejo ni niti potrudil predstavnik Jugotaninu. IS je temu kolektivu naložil trojno nalogo: poleg začetih raziskav glede varstva zraka in vode naj bi Jugo-tanin financiral tudi neodvisno raziskavo o morebitnem vplivu na zdravstveno stanje okolice. Krajevna skupnost naj bi pripravila javno tribuno o teh vprašanjih. PREVENTIVNO ZDRAVLJENJE KRŠKO — Sindikalna konferenca Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj je razpisala preventivno zdrav Ijenje članov kolektiva. Na razpis se delavci lahko prijavijo do 28. aprila. Za dvotedensko preventivno zdravljenje koristniki prispevajo le petino polne cene. ničesar pa ni treba plačati delavcem. ki jim osebni dohodki ne presegajo 4(1 odstotkov lanskega pov prečja v Sloveniji na člana družine. Seveda je osnova za odobritev preventiv nega zdrav ljenja zdravstveno stanje interesentov, razvidno iz medicinske dokumentacije. ODLOŽILI DRUŽBENO VARSTVO SEVNICA — Na sevniškem radiu so predzadnjo nedeljo prebrali del obrazložitve za sejo IS minuli petek, na kateri naj bi odločali o okrepu družbenega varstva v Centru za socialno delo. Izvršni svet je to točko dnev nega reda umaknil z dnev nega reda. Ogorčene delav ke so radiu poslale ostro pismo, kjer grajajo direktorico. KOMU SO NAPOTI SEVNICA — Kmalu po vojni so udarniško zasadili ob cesti na sev n iško pokopališče (iz smeri današnje Kvedrove ceste) drevesa. Kred kratkim pa je nekdo pričel obžalovati veje tako. da grozi drevoredu počasna, a zanesljiva smrt. Triane in verjetno tudi druge Sev-ničane zanima, če je mogoče tako početje dobilo celo kakšen »blagoslov«« na občini ali v krajevni skupnosti: sicer pa bi kazalo brezvestneža trdo prijeti. Novo vBrežicahJ POŠTA NE BO VEČ ZAMUJALA. Od zadnjega tedna naprej im J na pošti Jesenice na Dolenjskem reffl zaposlenega pismonošo m. UP cem ne bo več treba pošiljati Prl e na uredništvo našega lista. kers0 ■ po trikrat prišli zaman po pok°J Honorarni pismonoša jo je na prenašal s seboj. Tudi za *ls*e' , bodo prijavili na razpis prost m® , nih mest. bo zdaj bolje. Lahko na pričakujejo, da bodo odslej naprej bili odgovore delovnih orp.nč.n( pravočasno in da se jim za slu:z bo treba obrisati pod nosom, ko to pred kratkim pripetilo dvema didatkama iz tega okoliša. ALI RES NIMAJO DENARJA^j GAJBE? Pionirji, zbrani na obcm. konferenci Zveze pionirjev, so teden izrekli željo, da bi Slovin gatve nabavil gajbice, v katere bi rji trgali grozdje, ko bodo jeseni r.^ sodelovali na delovni akciji v njeg . vinogradih. Do zdaj so pridoleK našali v brentah, vendar je to pretežko. Predstavnica DO jim ni obljubila, češ. da so gajbe .?,Hko in da ne ve, če jim jih bodo »j priskrbeli. Morda pa bodo naPr..„a kako rošado, saj domači delavci a prostovoljci iz drugih kolek zagotovo laže dvigajo brente pionirji. ČIKI NISO NOBEN OK^.Seov-gredicah in na lončnicah okoli BI*! ■ nice kupci zelo prizadevno cigaretne ogorke, prepričani, oa* e rastlinam koristijo. Mnogi namreC rjamejo. da po njih rože lepše u r vajo. Strokovnjaki menijo c!rl1® aju zato ne bo nobene škode, če bi v tu obiskovalci opustili tako PraH°' ££j krat se namreč nadejajo poveča obiska, ker bodo pred trgovino vs^ m šP soboto dopoldne koncerti ansai iz brežiške občine, v oddelku z kalijami pa bo razstava glasbil- ŠTAFETA MLADOStl KRŠKO — Za občinsko kon^ renco Zveze socialistične mlad11’ v Krškem bo letošnji spreje1 zvezne štafete mladosti še P^ membnejši in odmevnejši, saj tokrat štafeta v Krškem tudi pren očila. Odločili so se, da bodo &■*' leto mladosti gostili mladi iz *■ luloze. kamor bo štafeta pr is pela' nedeljo. 21. aprila, ob 20. uri- J* mkaj bo tudi prenočila, v pone®c jek ob 7. uri pa bo štafeta mlad®* ti, simbol bratstva in enotni*1’ spet nadaljevala pot. Mladi v O lulozi so problemsko konferenc® torek, 16. aprila, posvetili vlogi ^ delovanju mladine v delovni prlf nizaciji. spregovorili pa so tud' sprejemu zvezne štafete mladost’ Krške novice OBRESTI — Na zadnjem zbodli j Temeljne posavske banke sin® * jj sicer dokaj razširjeno mnenje, j* morali majhne varčevalce nagra® ^ vloge na vpogled z višjim1- m odstotnimi obrestmi. V na*Pr® p’ primeru v delovnih kolektivih ‘“^pir visoki inflaciji ne bodo več mogh ir siliti« ljudi, naj se odločijo za na ^ vanje plač na hranilne knjižic*' hitro obračanje dinarjev lahk®>j. lavcem s tanjšimi kuvertami om1’- j(| da kaj kupijo še po »včerajšnji« (* ^ ceni in se laže prekličejo do meseca... , ‘ ŠKODLJIVA POTITARNOSU. Ob pripravah na problemsko k> »j. renco o alkoholizmu in narkom .:i ki naj bi bila maja letos, je Cern* socialno delo dobil odgovoril® ^,r logo. da v sodelovanju s postal1’ .^j lice. zdravstveno službo in dr**.^. pripravi dobro gradivo. Joda sv j vljalci so se znašli v dokajšnji /aiUi kako obdelati še zlasti občUjj| na predsedstvu obču’.,,. si v li «y- revelika P* L menili že konference SZDL. bi prevem*« »i^-larnost uteunila celo škoditi. ? *■*,. jt išli mlaJL. kdritos® ; izpoved šestnajstletne zasvojen ^ bi dobili v roke zelo mamili Christiane E- kije že lep našem knjižnem trgu in je ča* drugo izdajo, precej pozorno* drami zasvojenke in njenih prij® »'-ijf oziroma knjigi »Mi. otroci * PJ. ^jJi ZOO« pa so s podlistki posvetu1 časopisi... Sevniški paberki C SEJfi PREBOGATI ZA TAK — Po mnenju nekaterih sejem ra1"!, nih otroških oblačil, igrač in drug-II soboto pred sevniško osnovno Sok ,, pobudnik zanj je bila socialna kom ja pri občinskem sindikalnem sve* ^ ni uspel. Kljub temu je bil led Pri^i Ni bilo sicer tako živo kot na rabljene smučarske opreme. 11 ,,j sejem je bil vendarle. Na koncu s® i Rdeči križ odpeljali za osebni L neprodanih stvari, ki bodo k® prišle zelo prav. ( ŠE EN SEJEM — Živahno h®., nedeljo pri Osovnikarju. Tu bodo*T pričeli s sejmom malih živali in vikarje treba za ta bilja. Vabijo goJ®b vseh živali, tudi koz. od blizu in d'1 . V KOŠE — V Sevnici zadnje ča*£J-manjka ličnih rumenih košev za *'!L|i Hvalevredna gesta pred turi**1.4 sezono — seveda, če se bodo kraj košev tudi posluževali. kultura in izobra- ževanje Naj imajo, kar predlagajo! Po letu in pol razprav o organiziranosti novomeških kulturnih ustanov je potrebna odločitev — SZDL je oblikovala dokončno stališče_ NOVO MESTO — Dom kulture naj organizacijsko in vsebinsko zaživi, kot predlaga strokovna komisija, organiziranost ostalih štirih kulturnih ustanov pa naj bo taka, kakršno želijo, čeprav je zoper stališče izv ršnega sveta. Tako je menilo predsedstvo občinske konference SZDL na seji 11. aprila. faerne!' ,P?DZEIV1ELJSKE ŠOLE — Jutri, v petek, bodo v po-|nj , Jskl šoli, ki se imenuje po predvojnem komunistu in revolucionarju obiškareZU-^aren*'^u' Praznoval' dan šole. Ob tej priložnosti bodo šolo vjipijj 1 ,udi predstavniki ljubljanske Jugotehnike, ki je že 11. leto pokro-J ca Podzemdjske šole. J>ola za osemnajst vasi Ozemeljsko šolo obiskuje 172 učencev, prostora pa je za 200 šolarjev___________________ Ker se leto in pol vleče jo razprave o organiziranosti Doma kulture, študijske knjižnice, zav oda za varstvo naravne in kulturne dediščine, zgodovinskega arhiva in muzeja, in so bila stališča hudo nasprotujoča, je SZDL tokrat sklenila zadevo premakniti. Z odločitvijo ni mogoče več odlašati in razpravljanje vleči v nedogled, kajti škodljive posledice so tu. Po daljši razpravi, kjer so vnovič slišali za stališče izvršnega sveta, ki se zavzema proti ustanavljanju nove delovne organizacije, za združevanje obstoječih, vendar s popolno strokov- a- DZEMELJ — V podzemelj- |j .n°.Vn' šoli, ki sojo poimenova- dai iii danezu Marentiču, je še-iih uče»cev iz 18 vasi, kolikor osem j ta okoliš. Na šoli je ra °ddelk°v, se pravi, daje vsak . saniostojen oddelek, poleg oda ."J*3!0 dvakrat na teden še en °lrok ma*e ^°*e' k’ ^a °b'skuje 26 »Medtem ko smo zadnja leta vpiso-kaž V ^rVi razred več kot 20 učencev, res efa*aj- da 60 število sedaj manjše: • obiskuje malo šolo 26 otrok, vcn-Ij r ne bomo vseh vpisali v L razred; 1r v teh krajih ni vrtca, starši želijo. a gredo njihovi otroci že prej v malo 0 m da jo obiskujejo dve leti.« je Povedala Julijana Kočevar, ki ježe 13 ravnateljica šole. »Vsekakor bo asa šola, ki je bila zgrajena pred pcti- 1 eti za okoli 200 učencev, še lep čas a ostovala.« Na podzemeljski šoli je ^'Poslenih 14 ljudi, od tega je 10 jre,nih delavcev, kar zadostuje za st. unJe potrebe. Pred časom so začeli s(aro šolsko poslopje preurejati v ar|ovanja za učitelje, kajti kot šola. ki je v nerazviti krajevni skupnosti, so dobili ugodna posojila. Eno stanovanje je že vseljeno, tri pa bodo nared v kratkem. V šoli je tudi telov adnica, ki je zlasti od lani. koje pogorela metliška.stalno zasedena tudi ob popoldnevih. Pri šoli je zgrajen atletski stadion, edini v občini, ki ima 400-metrsko stezo in nogometno igrišče, zraven pa so še igrišča za košarko, rokomet in odbojko. Ljubljanska .lugotehnika. ki je že I L leto pokrovitelj te belokranjske Sole. ji vseskozi pomaga in prav z njeno pomočjo sije šola nakupila precej učil in učnih pripomočkov, česar si,sedaj zaradi hude draginje ne more več privoščiti. Tudi za letošnji dan Sole. ki ga praznujejo 19. aprila, jih bodoobiska-li predstavniki pokrovitelja, prijateljske stike pa imajo še s kadetsko šolo iz Tacna. Seveda jih redno obiskujeta tudi žena in hči Janeza Marentiča. Večino učencev vozi iz okoliških vasi v šolo šolski kombi, v Soli otroci div bijo malico, pouk pa je samo dopoldne. Na šoli imajo tudi bogato izvenšolsko dejavnost, ^ ^ Nad dvesto jih bo pelo V Trebnjem spet občinska revija pevskih zborov TREBNJE — Na občinski pevski reviji, ki bo v petek, 26. aprila ob 20. uri v trebanjskem kulturnem domu. bodo nastopili.zbo-ri iz šestih krajev oziroma krajevnih skupnosti. To so: moški zbor iz Mokronoga pod vodstvom Vilka Videčnika, moški, ženski in mešani zbor z Mirne s pevovodjem Stanetom Pečkom, mešani zbor iz Trebnjega, ki ga vodi Suzana Tratnik. Trebanjski (moški) oktet, katerega umetniški vodja je Ivo Matoš. in 'znani ženski nonet Carmen pod vodstvom Slavke Kukman. dekliški zbor iz Velike Loke pod taktirko Darje Korclec. mešani zbor iz Šentlovrenca z zborovodjem Ivom Matošcm in mešani zbor iz Velikega Gabra, ki ga vodi Fani Anžlovar. Skupaj bo nastopilo več kot 200 pevcev in pevk. Prireditev, s katero bodo počastili 40-letnico osvoboditve, pripravlja občinska Zveza kulturnih organizacij iz Trebnjega. Posavje vse leto v znamenju godb grškem že v soboto in nedeljo republiško tekmovanje pihalnih orkestrov III. e*avnostne stopnje — Krčani maja v Mariboru, Senovčani pa v Cankarjevem domu — Posavski orkestri tudi na reviji novembra v Sevnici_ vi|j 9$AVJE — Zadnja leta so se posavski pihalni orkestri močno uvelja-vrh t Va od »jih. senovski in krški, sta prodrla celo v slovenski kakovostni yitev * Cas se orhestri pripravljajo na dva pomembna dogodka: na ustano-tel^ Poveze Združenja pihalnih orkestrov in na izvedbo republiškega teoa ?'ania pihalnih orkestrov tretje težavnostne stopnje, ki bo ob koncu e»na, 20. in 21. aprila, v Krškem. a°Pold^e °i°čil.da se bodo 20. aprila Krške ne na 'ckmovalnem odru v Varnern[;ZVrst'1' P'halni orkester to-Ljubr- 'z Celja, iz* Sevnice. Vrhnd*ne'^Cžigrada. Novega mesta, hudo' C 'n Pfebolda. Popoldne pa 0rmojUS,Op'1' orkcstr' 'z Anhovega, škib R1* Cerknice, Postojne, Gori-Ete ln ' Gor'j pri Bledu, cerkniške 2).a *arnejski orkester iz Ricmanj. šc or/' 3 hodo obiskovalci prisluhnili BrSjri^strorTI l/ Kamnika. Slovenske S, ■ Kidričevega. Zidanega mos-ovenj Gradca, Ruš in Ceršaka. ta. -J^vi koraki y ^ ~------------------ v Ma?,?*?vem razstavišču razstavlja mladi Cr homaljec Lozar liko--1.l lKA — V Beli kra ijini ni yc- Priložnosti. da bi si ljudje ogledali avo domačih likovnih ustva- razst fjalcc ravan so s toliko večjim odob- Loz- P0/dravili razstavo Roberta Pikajte ’ mkldc8u črnomaljskega likov-Gan ' S° ■*'* Prc,ckli petek odprli v je še| VCn1 fazstavišču v Metliki. To kra.,e »Jegova 2. predstavitev — pred vcn .lm je razstavljal v Črnomlju, ni"pa lahk() od n-ic8a glede na Dri* 1 sedemnajst let še veliko meakujemo. °lju' najcenejši in najpotrpežljive-ker"110^' Za *‘hožitje pa zaradi tega. _so podobe negibnih stvari motivi ls°cerih možnosti. dQ i1 olv°ritvi razstave, ki bo odprta , 22. aprila, sta se predstavila tudi /nnmaljska kitarista Zdravko Kunič ‘n a°nny Beronja. • PREČNA — Tukajšnja gledališka skupnost bo drevi gostovala v Novem mestu in v Domu JLA ob 19.30 uprizorila dramo Mire Puc — Mihelič »Operacija«. Igro je režirala Anica Kozlevčar. • SOTESKA — Gledališka skupina domačega kulturnega društva Zarja je v tej sezoni pod vodstvom Janeza Vovka naštudirala Borove »Raztr-gapcc« in z igro uspešno gostuje. Do zdaj je imela deset predstav, ki jih je obiskalo nad 2.500 gledalcev, v ponedeljek. 22. aprila, ob 20. uri pa bo nastopila v novomeškem Domu kulture. To bo njena zadnja predstava v letošnji sezoni. • MIRNA PEČ — Mirnopeška gledališka skupina je včeraj nastopila v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani. Partljičevo igro »O ne, ščuke pa ne« v režiji Marjana Kolenca so tokrat up- rto samostojnostjo, pač pa v smislu racionalizacije skupnih služb, so v SZDL kljub temu podprli stališče komisije. Pripravila je obsežno gradivo, ki sicer ni podprto z analizami in izračuni sedanje in morebitne nove organiziranosti. vsebuje pa predlog, naj bo organiziranost kulturnih institucij taka. kakršno želijo delavci teh ustanov. Na predsedstvu SZDL pa so poudarili, da kulturniki s tem prevzemajo odgovornost. Predvsem zato. da bo Dom kulture vsebinsko zaživel, za kar je bil ob gradnji in 60 milijonskih obnovitvenih stroških namenjen. Pozdravili so že vpeljane zametke tesnejšega sodelovanja med vsemi petimi kulturnimi institucijami na ravni direktorjev, hkrati pa menili, da bi morali iskati nadaljnje oblike stikov v smislu pocenitve poslovanja. Odločilno besedo o organiziranosti kulturnih ustanov, predvsem pa Do- ma kulture, bo seveda imela kulturna skupnost, ki bo morala čimprej dokončno izbrati najboljšo in najbolj smotrno inačico organiziranosti. R. B. Z DELI O NOB LJUBLJANA — 40-letnico osvoboditve bodo tu med drugim obeležili z razstavo likovnih del na temo NOB in revolucije, nastalih v letih 1945 — 19X5. Razstavo bodo hkrati postavili v razstavišču Riharda Jakopiča, Mestni galeriji in Partizanski galeriji, slovesno pa jo bodo odprli v četrtek. 25. aprila. JUTRI GOSTUJEJO MAROLTOVCI ČRNOMELJ —Jutri, l9.aprila,ob 18. uri bo v tukajšnjem kulturnem domu gostovala akademska folklorna skupina »France Marolt« iz Ljubljane. Obiskovalci si bodo njen nastop lahko brezplačno ogledali. Revija zborovskih pesmi Na letošnji reviji, ki bo prihodnji teden v Dol. Toplicah in Novem mestu, bo nastopilo po sedem zborov iz novomeške občine ali nad 360 pevcev KULTURA POD ENO STREHO? NOVO MESTO — Dom kulture Novo mesto želi biti samostojna delovna skupnost. Ko je predsedstvo občinske konference ZSMS Novo mesto obravnavalo to informacijo, je menilo, da bi morala biti kultura v Novem mestu učinkoviteje urejena in medsebojno usklajena, zato je podprlo prizadevanja občinskega izvršnega sveta po priključitvi doma kulture k že obstoječim kulturnim organizacijam. Tako naj bi dosegli večjo učinkovitost z racionalnejšo izrabo prostorskih, kadrovskih in finančnih zmogljivosti. Posamezne enote (Muzej, Študijska knjižnica itd.) bi se lahko, razbremenjene z organizacijskimi zadevami, bolj posvetile svojim programom in jim izboljšale kakovost. Šoštanja. Liboj. Slovenskih Konjic in Mežice. Senovčani sc bodo za najvišje mesto potegovali na tekmovanju v prvi težavnostni stopnji, ki bo 26. maja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na tej prireditvi bodo nastopili šc pihalni orkestri iz Maribora. Raven na Koroškem. Vevč. Titovega Velenja. Zagorja. Trbovelj in Jeznega. Komaj se bo umiril tekmovalni vrtinec. bo že v Sevnici, in sicer 2. junija, šesto zapovrstno srečanje gasilskih pihalnih orkestrov. Doslej so udeležbo na tein tradicionalnem srečanju ic prijavili orkestri iz Kapel. Novega mesta. 1'olmina, Maribora. Stične. Predgra-da oz. Starega trga ob Kolpi, l oč pri Dobovi. Zeline oz. Moravč in Nabrežine pri Trstu. Sevničani pa pričakujejo še prijavo pobratene godbe iz Spodnje Polskave. Zatem bo 22. julija velika slovesnost v Kapelah, kjer bo tamkajšnji pihalni orkester praznoval 135-letnico obstoja. Na praznovanju pričakujejo številne godbe iz domovine, poleg tega pa tudi. da se bo slovesnosti udeležil pobrateni orkester iz Proseka pri Trstu. Zaključek letošnjih srečanj godbenikov bo v začetku novembra v Sevni-BOGOMIR HROVATIČ DOLENJSKE TOPLICE, NOVO MESTO — V teh dveh krajih bo prihodnji teden potekala tradicionalna revija pevskih zborov iz novomeške občine. Na njej bo nastopilo štirinajst zborov s 366 pevci, v vsakem kraju jih bodo slišali po sedem. Oba koncerta se bosta začela ob 20. uri. V Novem mestu bo gost večera zbor Banjalučanke pod vodstvom Anteja Bašiča. V Dolenjskih Toplicah bo revija v torek. 23. aprila, v kulturnem domu. nastopilo pa bo tehle sedem zborov (oz. 143 pevcev): mešani zbor z Malega Slatnika in moškizborGDŠmihel. ki ju vodi Ione Fink. mešani zbor iz Otočca z zborovodjem Antonom Čor-bičem. Šem jernejski oktet (umetniški vodja Janko Avsenak), mešani zbor IM V pod vodstvom Slakva Raucha. Dolenjski oktet (umetniški vodja Peter Cigler) in moški zbor »Dušan Jereb« iz Novega mesta pod taktirko Janeza Klobčarja. Na novomeškem delu revije, ki bo v sredo. 24. aprila, v Domu kulture, bo nastopilo 223 pevcev oz. tile zbori: mešani zbor Društva upokojencev pod vodstvom Sonje Pirc. moški zbor iz Stopič z zborovodkinjo AmvTurk. mešani zbor iz Orehovice in mešani zbor »Brata Pirkovič« iz Šentjerneja pod taktirko Milana Pavliča, moški in mešani zbor »Maks Henigman« iz »BELOKRANJCI BELOKRANJCEM« ČRNOMELJ — V soboto. 20. aprila. ob 20. uri bo v tukajšnjem kulturnem domu že četrti* abonmajski koncert v tej sezoni. Prireditev bo potekala pod naslovom TBelokranJcj Belokranjcem«. Dolenjskih Toplic, ki ju vodi Tone Fink. ter mešani zbor Krke pod vodstvom Mira Kokola. Revija bo letos toliko spremenjena, da izmed nastopajočih ne bodo izbirali najboljših, zato tudi ne bo tako imenovanega finalnega, tretjega nastopa. Pač pa bodo zbore spremljali strokovnjaki in ugotavljali, koliko so napredovali po lanskem zborovod-skem seminarju v Novem mestu. SEMIČANI IGRAJO »RIBE NA PLITVINI« SEMIČ — Pred dnevi je gledališka skupina domačega KUD Jože Mihelčič uprizorila delo Toneta Partljiča »Ribe na plitvini«. Pod vodstvom režiserke Sonje Vidmarseje predstava lepo posrečila, kar so z aplavzom potrdili obiskovalci v dvorani. Z igro nameravajo igralci gostovati po Beli krajini inponovno nastopiti na domačem odru. M. P. Ne samo pevsko srce Tudi jubilejni koncert artiškega moškega zbora po^ kazai, da je petje le del širšega snovanja ARTIČE — Od dneva žena leta 1964, ko se je prvič predstavil občinstvu, je artiški moški pevski zbor stalno in tvorno navzoč v kulturnem življenju tega dela Posavja. Pevci, ki jih ves čas prizadevno in uspešno vodi Miha Haler, so nastopili na različnih prireditvah in prejeli številna priznanja. Povedati je treba tudi to, da se na pevskih vajah ne učijo samo novih pesmi, marveč z e na njih dogovarjajo o mnogih aktivnostih, koristnih za društvo, ki mu pripadajo, in za krajevno skupnost. Malokje je vsakdanje delo tako prepojeno s kulturno dejavnostjo kot prav v tem kraju. V dveh desetletjih neprekinjenega delovanja je moški zbor vztrajno razširjal svoj repertoar, tako da pevci obvladajo že nad sto raznovrstnih pesmi. Izbor teh so pripravili za nastop na jubilejnem koncertu 6. aprila v domači dvorani, na proslavitev 20-letnice zbora pa so povabili oktet Bo-štanjski lantjcvjz sevniške občine. Jubilanti so začeli slavnostni koncert s petimi pesmimi, nakar so prepustili Oder Boštanjskim fantom. Ta znani oktet je z ubranim izvajanjem še posebej ogrel dlani obiskovalcev. ki so ta sobotni večer napolnili dvorano. Navdušil je tudi artiški mešani zbor. ki je začel delovati šele lani. Prireditev seje nadaljevala s podelitvijo Gallusovih značk in priznanj s čestitkami za dolgoletno delo. Besede zahvale in spomini na dolgoletno tovarištvo v zboru so raznežili prene-katerega pevca in tudi poslušalca. Za vrhunec slovesnega ozračja je poskrbel lovski pevski zbor iz Globokega, ki se je po čestitki slavljencem s pesmijo oglasii iz ozadja dvorane. V naslednji točki je s pevci na odru prepevala tudi dvorana. Za konec še to: Tudi jubilejni koncert je poka?:al, da pevski zbor Artičanov, čeprav niha v kvaliteti, ohranja pomembno, središčno vlogo v kraju. Prav v tej skupini namreč nastaja vse. kar jih s krajani povezuje v eno samo veliko družino. To pa je najpomembnejše. B. D. ri zori li za delovno organ i zacijo G ipos. To je bila že deseta ponovitev znane Partljičeve igre v mirnopeški izvedbi. • SENOVO — Minulo soboto se je tu predstavila domača šolska skupina, kije pod vodstvom Bože Ojsteršek pripravila Suhodolčanovo »Srečno hišo Doberdan«. • SEVNICA — Tu se je minulo soboto predstavil domači Oder mladih s Smoletovimi »Zlatimi čevlj-čki« v režiji Petra Žuraja. V nedeljo pa so mladi Sevničani igrali Suhodolčanovo igro »Figole Fagole«. • BREŽICE — Amaterski oder iz Brežic je minulo nedeljo gostoval na Senovem z Brešanov«) »Smrtjo predsednika hišnega sveta«. S tem delom, ki ga je režiral Vlado Podgoršek. Brežičani že več tednov uspešno gostujejo po posavskih in dolenjskih odrih. 0 kulturi v »službi« turizma Dolenjska turistična zveza v svojem koledarju za letos zajela tudi vse pomembnejše kulturne prireditve v dolenjski regiji — Največ v Novem mestu in Dolenjskih Toplicah — Koristen napotek domačim in tujim obiskovalcem Dolenjska — Koledar letošnjih prireditev v dolenjski regiji, ki ga je pred kratkim objavila Dolenjska turistična zveza, je močno kulturno obarvan. Podrobneje napoveduje pomembnejše kulturne dogodke. Gre za hvalevreden kulturni kažipot. Že bežen vpogled pove. da bo največ najrazličnejših kulturnih prireditev v Dolenjskih Toplicah in seveda v Novem mestu. Sicer pa seje že začelo. V Dolenjski galeriji je že več dni na ogled razstava slikarskih del Lucijana Bratuša, v zdraviliškem domu v Dolenjskih Toplicah pa bo, več dni odprta razstava risb. akvarelov in skic z lanske Krkine slikarske kolonije. V Dolenjskih Toplicah pravkar poteka tudi 3. topliški knjižni sejem, ki ga je pripravila Mladinska knjiga iz Novega mesta, v torek. 23. aprila, pa bodo tam nastopili pevski zbori v okviru letošnjega srečanja zborov iz novomeške «>b-čine. Drugi del srečanja bo \ sredo, 24. aprila, v Novem mestu. To pa je tudi vse. kar so načrtovali za april. Maja bodo v koledar zajete prireditve v treh krajih. V Novem mestu bodo odprli razstav«) umetniških fotografij Mana Rava. v Dolenjskih 1 oplicah razstavo sli k'ptujske ust v a-' rjalke Veronike Rakuš. Tu bo v zdraviliškem domu še prireditev »Mladi literat«, v cerkvi pa orgelski koncert Željka Marasoviča in mezzosopranistke Eve Novšak — Ho-uSke Kulturno najbogatejši bo junij, prireditve pa bodo v novomeški, črnomaljski in trebanjski občini. V Novem mestu oz. Dolenjski galeriji bo razstavljal Jože Matoh, v Dolenjskih Toplicah Jože Centa, v obeh V okviru tako imenovanega to-pliškega poletja se bodo zvrstili koncerti, folklorni nastopi, literarni večeri, gledališke prireditve na prostem, obiskovalci pa bodo lahko spremljali tudi potek prve topliške Forme vive, na kateri bodo sodelovali znani kiparji. krajih pa bodo tudi delovne likovne manifestacije: v novomeškem Met-ropolu bosta začetna in nadaljevalna republiška izobraževalna likovna kolonija, v Dolenjskih Toplicah pa bodo pripravili prvi topliški slikarski ekstempore. Poleg tega bodo v Mokronogu pripravili tradicionalni nastop‘moških folklornih skupin iz vse Jugoslavije, v Črnomlju znano folkloristično prireditev jurjevanje. v Šentjerneju bo pelo okoli 60 oktetov, v Šmihelu pri Novem mestu bodo nastopili gasilski pevski zbori, v Dolenjskih Toplicah pa bo Gottf-ried Holzer izvajal orgelski recital. Julij bo kulturno bolj skop. saj bodo v Novem mestu pripravili le razstavo del likovne skupine »Vladimir Lamut«, v Dolenjskih Toplicah pa bo p«)leg razstave na ekstemporu nastalih del tudi glasbena prireditev »Ročk Toplice 85«. V kulturno ponudbo ža avgust so med drugim uvrščene igre »Pod dedovo lipo« na Otočcu ih razstava del akademskega slikarja Jožeta Kumra v Dolenjskih Toplicah. Podobno bo septembra, ko sta na dolenjskem turističnem koledarju razstava »Ptuj na starih vedutgh« v Dolenjski galeriji in folklorni nastop dolenjskih skupin na Otočcu. Oktobra bo tradicionalni Labodov slikarski ekstempore. v Dolenjski galeriji se bo novembra predstavil grafični oblikovalec Peter Simič, ob koncu leta pa bodo v tej galeriji odprli tudi retrospektivno razstavo del akademskega slikarja Josipa Germa. I. Z. pisma in odmevi V brigado so smeli iti le najboljši Veteran Brane Papež o prvih povojnih mladinskih brigadah NOVO MESTO — Občinske konference ZSMS po občinah se v tem časfi srečujejo z mnogimi težavami, od katerih je sestavljanje brigad na prvem mestu. Delovne organizacije pošiljajo v brigade delavce, ki jih najmanj potrebujejo, študentje pa se v tem času raje zaposlijo, saj jim denar še kako pride prav. »Včasih je bilo delo v brigadi ponos vsakega posameznika. Jokali smo, če nas niso sprejeli v brigadirske vrste,« je povedal Novomeščan Brane Papež, uslužbenec KZ »KRKA«, brigadirski veteran, udeleženec prvih povojnih brigadirskih delovnih akcij. Prve brigade se je udeležil kot 15-leten že prvo leto po vojni. Prijavil seje na prvo zvezno delovno akcijo v Brčko — Banoviči, vendar je bil premlad, zato so ga poslali na obnovo belokranjske proge Otovec — Bubnjarci v brigado Franca Rozmana—Staneta. V brigadah je bil potem še naslednjih pet let, zadnjikrat pa na brigadirskem delovišču 1958 na avtocesti Ljubljana — Zagreb. Vsa brigadirska leta si je nabral vrsto udarniških značk, pohval in drugih priznanj »V brigado so šli le najboljši. V začetku so nas na akcijah vodili olicirji in vladala je prava vojaška disciplina. Od vseh orodij smo poznali le kramp, lopato in samokolnico z lesenim kolesom. Ustrašili se nismo nobenega skalnega vseka. Ženske niso prav nič zaostajale za moškim, nekatere so naredile celo več. Takratne brigade po tolikih letih res ne gre več primerjati z današnjimi. Vsaka brigada je štela od 100 do 200 brigadirjev, izmena pa je trajala vse počitnice. Tudi brigadirski popoldan in hrana nista bila takšna, kot sta danes. Od zabave je bila le tista, ki smo si jo lahko sami pripravili. Če bi bil zdrav, bi še šel med brigadirje. Njihovo delo je kljub tehniki tam, kjer je ni moč uporabiti, še kako pomembno. Morda bi odgovorni razmišljali tudi o lokalnih akcijah med letom, kjer bi se brigadirji ob obiranju hmelja, jabolk, čistilnih akcijah in podobnem pripravljali na večje brigade.« je sklenil pogovor brigadirski veteran Brane. J. P. Spet brez naših? V Kočevju bo maja republiška prireditev »Naša beseda 85« oziroma mladinskih odrov KOČEVJE — Gledališki del republiškega srečanja »Naša beseda 85» bo od 12. do 18. maja v Kočevju. Na tej osrednji 'prireditvi bodo sodelovale mladinske gledališke skupine, kijih bodo selektroji izbrali na poprejšnjih občinskih in medobčinskih nastopih. Rok za oglede se je iztekel s ponedeljkom. 15. aprila, vendar ta čas še ne moremo povedati, katere skupine so selektorji predlagali za nastop v Kočevju. Prav tako še ni nič znanega, kako so sc na nastop pripravile tiste mladinske skupine, ki se občasno pojavljajo v občinah dolenjske in posavske regije pa v kočevski in ribniški občini. Bi/a bi velika škoda, če bi bili Dolenjci, kamor seveda štejemo tudi Kočevje, zgolj prireditelji, dahi se naslajali samo ob tem, kar bodo na republiški prireditvi v Kočevju predstavili drugi. Sicer pa, ali bo tudi kočevsko srečanje eno tistih, ko bomo spet re-signativno ugotovili: »Tudi tokrat brez naših»l? Se lahko iz napak kaj naučimo? Razmišljanja o stanju in storjenih napakah v črnomaljski trgovini Potoške iveri NADALJEVATI ASFALTIRANJE — Na območju Loškega potoka so lani asfaltirali lokalne ceste v Malem logu in Šegovi vasi, letos pa bodo dokončali, česar lani hiso mogli. Lani so to gradili z dodatnim samoprispevkom občanov; letos pa bodo namenili sredstva za dokončanje iz rednega-samoprispevka. Seveda bodo občani delali tudi prostovoljno. V 11. številki Dolenjskega lista je Miloš Jakopcc kritično opisal razmere v novomeški trgovini in problematiko trgovine nasploh. V slednjem sc z njim popolnoma strinjam, glede stanja v novomeški trgovini pa ga lahko »potolažim«. da so v nekaterih drugih občinah, npr. v črnomaljski, še večji problemi. Naj mi bo dovoljeno nekaj napisati o tem. saj sem vso delovno dobo do upokojitve delal v trgovini. Trgovina je bila in je še danes družbeno manj pomembna ter od zgoraj (od oblasti) in odspodaj (od potrošnikov) ocenjena kot nekakšno nujno zlo. Tudi na socialistično trgovino so takoj'po vojni gledali kot na dejavnost ne bodi je treba, četudi sp bili v njej zaposleni izključno mladi ljudje, še neobremenjeni z negativnimi pojavi. Poslovni prostori so bili v vojni z opremo vred opustošenj. Nepoškodovan je v Črnomlju ostal en sam prostor, a z 59 let staro opremo. Vse to je že po prvi nacionalizaciji prešlo v uporabo medtem ustanovljenemu družbenemu trgovskemu podjetju. V drugem največjem trgovskem prostoru je bila med vojno poljska kuhinja, oprema pa porabljena kot drva. Že v letu 1944 je bila v Črnomlju kot prva v Sloveniji ustanovljena kmetijska zadruga, ki se je ukvarjala tudi s trgovinsko dejavnostjo. Ob ustanovitvi ji. je bila kot osnovno sredstvo dodeljena le stara kuhinjska kredenca. Na posojila za popravilo prostorov ali gradnjo novih takrat ni bilo misliti kot npr. v Kočevju, kjer je družba prevzela breme za popravilo obstoječih in gradnje novih prostorov. Naši trgovini ni preostalo drugega kot najti skupili jezik z lastniki tedaj še denacionaliziranih trgovskih prostorov, skleniti obojestransko sprejemljive pogodbe in enega za drugim, pač v okviru finančnih možnosti, opremljati celo za specializirano trgovsko dejavnost. Pozitivni rezultati niso izostali. Trgovina črnomaljske občine je dosegala nadpovprečne rezultate. vanje prostorov in stavb nasploh. Takratno stanovanjsko podjetje, ki je dobilo v upravljanje vse nacionalizirane prostore, je vsa sredstva porabilo za plače, saj je bilo razmeroma malo družbenih stanovanj in poslovnih prostorov, stroški režije in pisarniškega Opravljanja (v glavnem pobiranja najemnin) pa veliki. Delegatska vprašanja o stanju in trošenju sredstev najemnin, postavljena na sejah zborov občinske skupščine, so ostajala in ostajajo še danes, po 10 letih, brez odgovora. Najprej vodo To je glavna letošnja naloga KS Loški potok POMOČ DELOVNIH ORGANIZACIJ — Pri finansiranju del naobm-očju KS sodelujejo tudi tozdi in obrati Rika, Inlesa (v denarju in materilu), Saturnusa in BPT (v denarju). Seveda se v tovarnah zavedajo, da to ni kakšen nekoristen izdatek za potrebe KS, ampak da je to pravzaprav pomoč kolektiva tovarne svojim delavcem, ki žive na območju KS Loški potok. Tovarna živi s krajem in krajani s tovarno. Prva napaka je bila storjena v letu 1958 z nacionalizacijo. Nacionalizacijska komisija v občini je z vso ostrino uporabila zakonsko pravico proste presoje, kaj s poslovnimi prostori, manjšimi od 70 m:. ter nacionalizirala tudi prostore lastnikom, ki sojih zgradili na družbeno zahtevo že v naši družbeni ureditvi povojni, prostore težkih invalidov in vdov po padlih borcih NOV, pa celo 19 m: velik poslovni prostor. Z nacion alizacijo s e je v večini primerov končalo zanimanje dotedanjih lastnikov za primerno vzdrže- LOŠK1 POTOK — Vodovod v Loškem potoku je star 30 let, zato so na njem pogoste okvare, ki povzročajo tudi izgubo vode. Zato bo letos glavna naloga krajevne skupnosti urediti preskrbo z vodo. Dogovarjajo pa se. da bodo hkrati reševali tudi oskrbo s pitno vodo za KS Draga v kočevski občini, kjer ni dovolj izdatnih virov pitne vode. Z urejanjem vodovoda bodo začeli predvidoma v kratkem, dokončna obnova pa bo zaključena v nekaj letih in bo veljala okoli 20 milijonov dinarjev. Do Drage bo treba napeljati tudi okoli 5 km cevovoda, na območju KS Loški potok pabo novega omrežja okoli 2,5 km. Če b5 prišlo do dogovora s KS Drago oz. občino Kočevje, bodo dela finansirana v razmerju 50:50 iz. vsake občine. V ribniški občini bo denar za dela prispevala komunalna SIS in krajevna skupnost Loški potok, najeli pa bodo tudi posojila. Dela v zvezi z zaščito vodnih virov bo opravila območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava. IZLET NA DALJNE GORE Društvo, ki gradi vodovod Gojko Bunjevac in Franc Šalamon o delu mozeljske-ga športno-kulturnega društva »Ciril Dekval« MOZEL.I — Pretf petimi leti je bilo v Mozlju na pobudo skupine športnih, in kulturnih zanesenjakov ustanovljeno društvo »Ciril Dekval«, katerega osnovni namen je bil zbrati v svojih vrstah kar največ krajanov, pripravljenih za delo na kulturnem in športnem področju. Navzlic razmeroma kratkemu času dela so Mozeljčani razširili glas osvoji dejavnosti daleč naokoli. V številnih sekcijah društva —omenimo le kegljaško, smučarsko, strelsko, nogometno — so našli mesta številni krajani, med najprizadevnej.šimi člani pa sta gotovo Gojko Bunjevac in Franc Salamon. »Med številnimi športi je danes v Mozlju najprivlačnejše kegljanje.« pravita. »Vsako leto pripravimo kegljaško tekmovanje zakonskih parov, organiziramo turnir ob dnevu žena. da ne naštevamo vsega. In nič čudnega, če razmišljamo'celo, da bi ustanovili kegljaški klub.« Poleg kegljanja se letos veliko govori tudi o nogometu, ki v Mozlju slavi svojo 20-letnico. V počastitev tega dogodka bo organiziranih nekaj turnirjev. mozeljski klub pa se namerava vključiti tudi v kočevsko občinsko ligo. V soboto, 6. aprila, smo odšli na prvi letošnji planinski izlet. Odpravili smo se na Daljne gore. ki so v sklopu zasavske transverzale, ki poteka od Kuma do Kumrovca. Do Bistrice ob Sotli smo se peljali z avtobusom, naprej pa šli peš. Z Daljnih gor do hiše. kjer imajo spravljen planinski žig, nas ' je spremljal velik pes. Z gradu nad Podsredo pa smo morali oditi takoj na postajo, saj so se zbirali nevihtni oblaki. Od tam smo se odpeljali domov. SERGEJA BIZJAK 5. b OS 14. divizije Senovo »Poleg tovrstnega športnega življenja se naši krajani vključujejo še v tekmovanja v kmečkih igrah, kar je dandanes pri nas prava redkost. Tako je. denimo, pri nas izredno veliko zanimanja za tekme ročnih koscev pa žanjic. na nedavnem tekmovanju koscev je sodelovalo kar 23 tekmovalcev.« Ob vseh naštetih in še mnogih drugih prireditvah je najbolj zanimivo, da Mozeljčani sredstva za delo in obstoj svojega društva pridobivajo izključno sami. Z organiziranjem raznih prireditev in prostovoljnim delom so lani zbrali 139 starih milijonov. A veliko bolj pomembno kot to je. da so ta denar namenili za izgradnjo vodovoda v Mozlju. Res hvalevreden primer! M. GLAVON.IIČ ŽIVA URA ZGODOVINE — Minuli četrtek so v boštanjski osnovni šoli slavnostno pričakali kurirčkovo pošto. Lutkarji so pripravili igrico Pravi partizan. Predsednik občinskega odbora ZZB NOV Slavko Štrukelj je pionirje pozdravil in obudil spomine na težke vojne dni. (Foto: A. Železnik) 90 let Jožeta Likarja Starosta dolenjskih vinogradnikov in enolog Jože Likar bo'25. aprila dosegel 90 let življenja in nad 60 le! dela. Malo kdo je rojen pod srečno zvezdo, da doseže tako visoko starost zdrav in čil. Gotovo ležijo vzroki in pogoji dolgega življenja v rpdovnih koreninah, v načinu življenja, v stalni telesni in duševni aktivnosti ter kot Likar mnogi verujemo tudi v ugoden učinek čvička. Jubilant seje rodil pred 90 leti v Lokvah nad Gorico, k jer je bil njegov oče cesarsko-kraljcvi nadgozdar. ki je upravljal del Trnovskega gozda. Kasneje je bil prestavljen k upravi Verskega sklada v Kostanjevico na Krki. Pod to upravo sta tedaj spadala Opatova gora na Gorjancih in Stiški samostan. Mladi Jože je torej preživljal mladost v domačem kraju, toda kmalu se je posvetil trgovski stroki. Služboval je kot disponent pri večji kolonialni im porini družbi v Gradcu, nekaj časa pa pri jugoslovanskem generalnem konzulatu, kjer je skrbel za prehrano jugoslovanskih delavcev na delu v Gradcu in na Gornjem Štajerskem. V lem času je bil vpisan na,tehniški in kolonialni visoki šoli v l.iegeu (Belgija). kjer je 25. januarja 1928 diplomiral za komercialnega inženirja. Medtem se je leta 1924 vrnil v Kostanjevico. Zaposlil se je pri tamkajšnji Hranilnici in posojilnici, sodeloval pa je tudi pri podružnicah Vinarskega društva za Slovenijo. Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo, pri sadnih in vinskih razstavah in poskušnjah. Spoznaval je kmečko revščino, zlasti zaostalost kletarstva. V povojnem brezvladju so trgovci in gostilničarji ponarejali vina. Ljubljanski trgovci so pridelovali cviček v svojih kleteh in ga »narejali« z rezanjem cenenih bana-ških in dalmatinskih vin. dolenjski vinogradniki pa niso mogli prodati svojega pridelka. Ko je naraščala vinska kriza, je Likar začel organizirati vinogradnike. Ti so 1928 ustanovili Vinarsko zadrugo Kostanjevica, ki je že preti vojno imela blizu NK) članov zadružnikov. Likar je bil sprva upravnik in kletar, z naraščanjem prometa je skrbel za prodajo in zboljšanje kakovosti, ves čas pa se je trudil za gospodarski in kulturni dvig dolenjskega vinogradnika, ki je živel slabše kot štajerski viničar. Prizadeval si je za sloves cv ička in rast zadruge. Že pred vojno je sestavil v inogradniški kataster, ki je zajel prek 500 parcel v legah, ki ustrezajo za vinsko trto. breskve in marelice. Sestavil je matično knjigo s temeljnimi naravnimi. sortnimi in proizvodnimi podatki; to je bil prv i poskus podrobne vinogradniške ih sadjarske rajoni/atije. ki naj bi služila za osnov o obnov e nasadov in zaščito cvička. Utemeljen predlog /a zaščito je banska uprav a že vzeja v pretres, toda vojna leta 1941 je preprečila zakonito varstvo pred ponaredbami pristnega cvička. Med okupacijo je dolenjsko vinogradništvo močno trpelo, po osvoboditvi pa so nekaj let cviček podcenjevali in ga s politiko cen razvrednotili. S prizadevanjem Vinarske zadruge Kostanjevica in nato Agrokombinata Krško je dobilo tudi dolenjsko vino svoje mesto, cviček pa so v letih 1950—I9N) izvažali v Švico in Belgijo. Leta 1959 so gospodarske in politične razmere pospešile splošno komercializacijo kmetijskega zadružništva. ki je izgubilo samostojnost, samoupravni in človekoljubni značaj. Vinarsko zadrugo so s prisilo v ključili kot obrat v kmetijsko zadrugo, nato v Agrokombinat Krško. Likar pa je tedaj dosegel pogoje za upokojitev. Odšel je v Metliko utrjevat gospodarstvo vinske kleti, ki je bila pod upravo Slovenija vina iz Ljubljane. Po uspešno opravljeni nalogi seje vrnil v Kostanjevico ter naslednjih šest let (1964— 70) vodil kostanjev iško Centralo ev ička. 13 let. do 31. marca lani. pa je bil sv etovalec v Slov inov i kleli v Brežicah. liko vlogo imajo zakoniti predpisi, vinsko nadzorništvo in društva vinogradnikov. ki prirejajo ocenjevanja, tekmovanja, pokušnje, razstave in festivale. Pri tem pa ne smemo prezreti posameznih nepravilnosti pri nabavah pridelka iz drugih okolišev, neustreznega rezanja in tipizacije, ki kvari sloves pristnega cvička in drugih vinskih tipov tega vinorodnega območja. Vodnik po gostilničarskem kletarstvu (1960) in Slovenska vina (1973). V knjižici Naš cviček je zapisal, da se v V vsem tem razvoju je tudi naš jubilant doživljal vzpone in priznanja ter bridke izkušnje. V začetku so bile zelo omejene gospodarske možnosti za razvoj, v zadnjem desetletju pa je splošni napredek omogočil tudi vinski trgovini nesluten razvoj, z razvojem pa večje težave in napake. Jože Likar je v svoji živahni naravi in duševni vedrini premagoval ovire in odbijal napade, še vedno pa traja tekma med količino in kakovostjo: Likar in večina dolenjskih vinogradnikov se odloča za strokovno utemeljeno razmerje, ki omogoča sloves in uspešno gospodarjenje. tem plemenitem dolenjskem vinu ... cali vse bogastvo dolenjske narave, njene edinstvene zemlje in podnebja. Njegov a pomembnost in izrazitost je v hiofiziološki v rednosti, ki črpa svoje zaklade iz zemeljskih rutkiin in sc krepi v žarku dolenjskega sonca... cviček je poezija.« Iz vseh njegov ih prispevkov izhaja zavzetost za sloves cvička in napredek vinogradništva. V zadnjih 20 letih je tudi dolenjsko, belokranjsko in posavsko vinogradništvo zelo napredovalo, povečal se jv pridelek in promet /, v inom na eni in poboljšala kakovost navadnega in ustekleničenega v ina na drugi strani. Vc- I.ikar se je uveljavil tudi kot strokovni pisec in publicist. V Vinarski zadrugi je izdajal bilten, glasilo Vinarske zadruge, z nasveti za oskrbovanje in obnovo vinogradov ter poročili o letini, cenah in tržišču. Že pred vojno je objav Ijal članke v Kmetovalcu. po vojni pa v Dolenjskem listu. Svoje izkušnje je strnil v posebnih knjižicah; Naš cviček (1955 in |97(ij. V okviru vinskih obratov v Kostanjevici. Metliki in Brežicah je Likar vodil nešteto seminarjev, tečajev; predaval je vinogradnikom, kletarjem in gostincem, sodeloval pa je tudi pri krajevnih prireditvah, razstavah, začetni obnovi Gradu, pri postavitvi spominskega kamna pomologu Ivanu Belletu. pri proslav i 7(H>-letnice mesta Kostanjevice in pri izdajanju drugih krajevnih publikacij. Za svoje delo je prejel v eč priznanj, naj omenim samo tiste s poklicnega področja: Priznanje šolskega gostinskega centra v Nov em mestu (1976). Diploma častnega članstva v Društvu enologov Slovenije (1977) m Srebrna plaketa za zasluge od Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije (1981). Ob visokem jubileju mu želimo sodelavci in bralci, vinogradniki in vinarji trdnega zdravja in dobre volje v naslednjem desetletju! Prof FRANCE ADAMIČ Po likvidaciji stanovanjskega podjetja je večina prostorov postala osnovno sredstvo uporabnikov, ki pa so imeli ob prevzemu pred očmi prej svoje koristi kot pa dolžnosti. Z nekaj vedri apna ali kakšnega sodobnejšega beleža. in še to le na vidni cestni strani fasad, prostorov ni mogoče zavarovati pred staranjem in propadanjem. Rad verjamem, da so Novomcščani nezadovoljni s svojo trgovino. Toda kako nezadovoljni bi bili šele potrošniki v predmestnih naseljih npr. Br-šljina. Ločne. Šmihela, na Drski in v Žabji vasi, če ne bi imeli v naselju vsaj osnovne preskrbe? Kaj naj rečejo stanovalci novih stanovanjskih naselij Cardaka. Sadeža, Kozjega plača. Grajskih njiv ali Nove Loke pri Črnomlju, ki tega nimajo? Za gradnjo družbenih prostorov v teh naseljih še lep čas ne bo potrebnega denarja. Še bolj kot za Novo mesto velja za Črnomelj, da zagat in stisk »zagotovo ne bomo odpravili z neresnim obljubljanjem velikih blagovnic, ker zanje ni denarja, in ne s pravljičnimi načrti desettisočih (pri nas tisočih) kvadratnih metrov novih prodajaln...«, kot ugotavlja v svojem prispevku tov. Jakopcc. Zaradi opisane nacionalizaciji še nobenemu graditelju stanovanjske hiše’v prej omenjenih naseljih ni prišlo na misel, da bi poleg stanovanja za svoje potrebe zgradil tudi poslovni prostor do 70 m-. kar ni v nasprotju s predpisi. Popolnoma odveč je politična bojazen, da bi pri tem prihajalo do neupravičene rente, saj družba ima sredstva (višina najemnin, obdavčitev itd.), da to prepreči. Seveda bi morala biti graditelju zagotovljena amortizacija vloženih sredstev, kar pa je' nekaj drugega kot neupravičena renta. Razlike med tema pojmoma svoj čas niso bili sposobni videti celo nekateri vodilni organi v črnomaljski občini. Druga napaka je bila v naši občini storjena ob ocenjevanju potrebe po priključevanju trgovine k drugim podjetjem zunaj občine in pri izbiri teh podjetij. Svoj sedež v matični občini imajo le prodajalne črnomaljske kmetijske zadruge, ostale pa so dodeljene desetim podjetjem zunaj občine. Po pisanju tov. Jakopca je vsa trgovina v novomeški občini v lanskem tričetrt-letju ustvarila 215 milijonov dinarjev za obnovo. Če gre za novedinarje. niti ni tako malo. V Črnomlju pa nihče sploh ne more postreči s takim podatkom niti. kje ta sredstva so in v kakšne namene bodo uporabljena. Iz pisanja tov. Jakopca pa ni razvidno, ali so v teh milijonih tudi sredstva novomeških trgovskih podjetij iz dejavnosti njihovih poslovalnic v drugih dolenjskih občinah. Zakaj smo s trgovinotam, kjer smo. Ali se lahko iz napak kaj naučimo? JANKO VRANEŠIČ Kolodvorska,cesta 49 Črnomelj JI ti/icd/iuftioj*, SPREJEM KURIRČKOVE TORBE I V četrtek, 27. marca, smo učcif osnovne šole XII. SNOUB Bršlj1 sprejeli letošnjo kurirčkovo lor. [ Ob tem smo pripravili kratko prlJf > ditev, ki soji prisostvovali tudi boru XII. SNOUB, ki so nam že pri po“KU pripovedovali svoja doživetja iz N<ž ; Pozdravno pismo je prebrala Prc niča pionirske organizacije, natop3* taborniki pospremili torbico na »a . aljrijo pot. NATAŠA MALNAR-OŠ XII. SNOUB Novo n)»» m PIONIRSKI KLUB ■ Sredi lanske jeseni smo obliko < Pionirski klub. OJ takrat sesesta.H^ vsak prvi četrtek v mesecu v Krik* y klubu. VoJi nas Ivanka Mestni. i spl v I našem klubu so delegati iz vsen • ^ £ občini. Na sestanke povabimo:; koga. kije že prerasel šolo.danaru o te povai” . ;el šolo. da na1"^ g pote o stvareh, ki nas zanimajo- _ prenesemo v svoje šole. ČimveC P J Pomaga'«’ skušamo svoje sol narediti sami. pri organizaciji marsikatere prire- cclitjtf v Novem mestu, trenutno Prl , nizaciji kurirčkove pošte. Poskus-’^ 'narediti kar največ, da bi dpo org11' IniB življenje novomeških osnovnošolk-* NATAŠA MIKLAVC^ OŠ 12. SNOUB Novo m1- & SSD PIONIR USPEŠEN Na osnovni šoli Zbora odposlan . Kočevju uspešno deluje ŠSD P'01"^ Letos sta začeli delati še teniška šahovska sekcija, tako da je skupaj laika' 21 vadbenih skupin. Sodelujejo uče od prvega do osmega razreda, vit pa vodijo učitelji telesne vzgoje in G nanji sodelavci, predvsem tre*® športnih klubov. Treningi so popolč v šolski telovadnici. ŠŠD se udeleflb vseh občinskih tekmovanj, kjerso luje tudi kot organizator, uspešnopal nastopalo tudi na tekmovanjih f*P bliškega značaja. Najuspešnejše rokometašice, odbojkarice in mo» 1 o#r da he Po nji ve< ter nai sp, ka. namiznoteniška ekipa. Velik dogo', športnike pa je tra za vse učence — mmc j* *- ■. --»* cionalni medrepubliški troboj Koče §ef —Ribnica—Delnice. , c VESNA PETEK. £ 4,c OŠ Zbora odposlana ■ Kočrf ka, oni lej pri ni noj sk, NALOGA O LJUDSKI OBLASTI (21 str inj ko dr nii Člani zgodovinskega krožka z ramo podatke za razsikovalno nal°Pj »Ljudska oblast od Kočevskega do prve slovenske ustave«. Op|S“č bomo tudi partizanske domačije c časov NOB v naši dolini. PogovaO smo se že s Karlo Somrak, Rudolf* Povšetom in sestrama Slavko Pa^JL Zalko Krlii n ter zvedeli veliko nOv® o Povšetovi, Kosovi in Somrakovi i-j Oš Mirna P S KOLESI V KUMROVEC Okrog 70 Artičanov seje udele^ izleta s kolesi v Kumrovec. NajP,; ti k »J P, n, smo se ustavili v Dobravi pri spi1liu£, ku krških žrtev, drugo postajo pa . ,f imeli v Stari vasi pred Bizeljskih1- '•k smo sc tudi malo okrepčali-Kumrovca smo privozili vsi. raA.v dveh. ki sta sc morala vrniti dornovZiV radi hujše okvare kolesa. Takih iž«? si še želimo. ALENKA C1ZEL. *■* OŠ Art’JC r * L NA SPICAKU Zgodovinski krožek si je zadal P* logo. da bo obiskal zgodovinsj^ pomemben kraj. Odpeljali smo se Spičak. kjer stoji hrast, za katere., menijo, da je star 500 let. Pri njem J bila med vojno javka št. 12. O fem.L nam pripovedovali borci, ki smo J1 povabili. TATJANA VARLEC. «■' OŠ Globoč mi ski 2u las krr na PODELITEV BRALNIH ZNAČK Ob zaključku tekmovanja za braln značko na naši šoli smo se učenci o četrtega do osmega razreda 5. aPr' zbrali v Domu kulture, kjer nam je P1’ satel jica Marjeta Dajčman pripoved*” vala o sebi. nato pa nam je razdcln bralne značke in priznanja. Osmoio*' ci. ki smo tekmovali za bralno značk^ vseh osem let. smo dobili še posvbn1 priznanje in knjigo. Po podelit'1 *? nam igralci z Jesenic predstavili igr Figole Fagote Leopolda SuhadolčahJ začetnika tekmovanja za bralno zn**-' ko. MATEJA RAVBAR. S/ OŠ Milka Šobar-Nata-Novo mesi* na Pri do tijs Ge slu nat na| Po; ie| nat d iti J Prc Let spr in | 1! DOLENJSKI LIST Št. 16 (1862) — 18. aprila 1985. od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka• eri ^Položen *Pit ve miajja^3 ®rank° in Majda, on 28-leten, ona leto dni ska D’ S,a vsekakor suhokrajinska, če ne celo dolenj- Žužerl566008'- °ba sta bi,a zaP°slena v lskri lagod e.rk' stanovanje sta imela v Žužemberku in kar kmed”0 Živlien)e- Vse to s,a zamenjala za garanje na na nJ' nienem domu v Trebči vasi 27 postavljata »N ^ °bse*en kmetijski načrt, na |e . en'nem domu, tu v Trebči vasi, je lepa kmetija Pfilet ■ le^' pr°Padala ob 82-letnem gospodarju in dOrnov *6n' ^'dva sva živela v Žužemberku in hodila tijske POfT1a9aL ampak ni šlo. Na prigovarjanje kme-Ger(j Pospeševalca Bana in direktorja zadruge s(užbena sva se ,eta 1982 odločila; ona je takoj pustila nač^ ’ Pos1ala sva člana zadruge in sprejela njihov napel *3 obnovo in posodobitev kmetije. Najprej sva Potenj13 voc,ovod na Poldrugi kilometer dolgi trasi, j® bil Pa 2abela zidati hlev in uresničevati projekt, ki narjev °takra,nih c®nah ovrednoten na 8,6 milijona di-dito ln 3 milijone din za silose. Začela sva s kre-800.000 dinarjev,« pripoveduje Jarc. prb Ceva sta začela postavljati hlev za 40 glav živine s Let ° rei° 'n ■ samopostrežnim načinom hranjenja spra s1a dobila še 800.000 din kredita in hlev in hi Pob strebo. Da bi nabavila nekaj krav molznic 'h hlev usposobila za bivanje, so jima odobrili še 1,1 milijona dinarjev posojila. Branko je medtem prodal vikend in še to ali ono, tri leta so finančno pomagali tudi Brankovi starši, zdaj pa so domače finančne možnosti usahnile. Ko sta Branko in Majda lani ustanovila še pašno skupnost, prvo take vrste v Suhi krajini, sta spet dobila 810.000 din posojila. S tem denarjem sta ogradila 14 hektarov zemljišča. V tej skupnosti mož združuje delo, žena pa zemljo in sredstva. V še nedograjenem Jarčevem hlevu je zdaj 25 glav živine. Ni še elektrike, izolacije, silosa, vendar je proizvodni proces lani stekeL Jarčeva imata zdaj 12 hektarov svoje zemlje. 8,5 hektara sta prevzela od strica, 3 hektare od soseda, morala pa bi imeti še 5 hektarov pašnikov več. Letošnja huda zima jima je pošteno zagodla. Majda pravi: »če bi imeli poln hlev, ne bi bilo težav, tako pa so živali zmrzovale. Teleta in krave porodnice sva premestila v stari hlev, ostale krave in telice, ki so bile čez leto na prosti paši in so bile utrjene, pa sva lahko imela v novem hlevu. Zimo smo ob hudih naporih nekako preživeli, a je bila prireja mleka in teže znatno manjša.«. V novem hlevu imajo tudi mlekarno, obloženo s ploščicami in grajeno po vseh predpisih, toda ni še vrat, ne vseh potrebnih naprav. Imata molzni stroj za 12 krav, v projektu pa je stroj z enkrat večjo zmogljivostjo. Sicer pa sta veliko strojev že sama kupila, a kot je rekel Branko, z velikim odrekanjem. »Ko sva začela kmetovati, sva imela le kosilnico in 4 glave živine. Kupila sva traktor, prikolico, nakladalko, silokombajn, grablje, cisterno za gnojevko, sadilec za koruzo in trosilec za umetni gnoj.« Po dveh letih težaškega dela sta oba zgarana in zagrenjena. »Pri uresničitvi projekta smo ostali na pol poti. Garava in garava, ampak ob sedanjih cenah in tako majhni družbeni pomoči ne gre več. 2eliva delati na kmetiji, da bi imela poln hlev in zaslužek, kakršen je povprečen v združenem delu. Če bi to imel, bi službo takoj pustil. Se si prizadevam dobiti družbeno pomoč, saj gre vendar za proizvodnjo hrane, ki je po vseh dokumentih prednostnega pomena. Poleg tega živimo na nerazvitem območju. Nujno bi potreboval denar za nabavo črede. Ko sem v Ribnici kupil 4 rodovniške te- lice in zanje porabil svojih 600.000 dinarjev, so bile naše finančne možnosti povsem izčrpane. Vsaj še 3 milijone dinarjev bi potreboval za čredo. Ta denar bi zadruga dobila vrnjen v nekaj letih. Če so količkaj ekonomisti, bi lahko izračunali, da se taka naložba izplača. Izračunal sem. da bi imel ob polni proizvodnji in ob dokončanju predvidenih investicij na leto 15 milijonov dinarjev prometa. Sodelujem s kmetijskim institutom, dobro Strokovno pomoč mi nudijo tudi v zadrugi, ampak brez denarja ne gre « Nova kaplja pelina je v Brankovo dušo kapnila, ko je lani v Poljčah na Gorenjskem videl, koliko in kako tam pomagajo kmetom pri uresničitvi kmetijskih projektov. Tam je videl celo računalniško obdelavo živinorejske proizvodnje. In kaj pravi k izjavam Branka in Majde Jarc direktor zadruge v Žužemberku?-Franc Gerden: »Vrnitve ni! Jarčeva bi morali podpreti z nadaljnjimi posojili, da bi projekt končali in da bi čimprej dajal predvidene učinke. Ta primer, ki je prvi v Suhi krajini in v naši zadrugi, moramo izpeljati, ker je zgled tudi drugim. Kakorkoli že, treba je najti denar za Jarčevo kmetijo. Če je celoten projekt po cenah iz leta 1982 veljal 1,1 milijarde dinarjev, dobila pa sta 2,5 milijonov din kredita, potem je jasno, da ne moreta ne živeti ne umreti. Dejstvo pa je, da naša TO v Žužemberku nima dosti možnosti za nadaljnjo finančno pomoč.« ; Do Jarčeve kmetije v Trebči vaši, Oddaljene slabe tri kilometre od Žužemberka, drži blatpn kolovoz. S traktorjem prideš tja brez težav, osebni avto pa velikokrat obstane. Branko in Majda sta vredna občudovanja: imata neverjetno voljo in ljubezen do zemlje, garata po 16 ur na dan ob svetkih in petkih. Ampak kje je meja človeške vzdržljivosti? Jarčeva jo bosta bržkone kmalu dosegla, družba in kmetijstvo pa bosta lahko zabeležila še en nepoložen izpit več. RIA BAČER Zgodba, katere glavni akter je SGP Pionir Novo mesto kol projektant in graditelj soseske (takrat je še gradil za trg. in to zadnjič), predvsem pa Pionirjev sektor iz Krškega, ki je gradiI blok D, ki je po vseh ocenah narejen najslabše, se s tem niti ne začne niti ne konča. Bilka za odpravo napak traja z izvajalci vse do predaje stanovanj, ko je bi/a večina napak tudi ugotovljena. Z manjšimi napakami še nekako gre, s temi vdori vode pa se Pionir kot izvajalec gradnje — očitno so slabo ali vsaj projektu neprimerno gradili, ali pa morda projekt ni najboljši za naše vremenske prilike — noče in nqče spopasti. Novomeška stanovanjska skupnost s strokovno službo seveda ves ta čas kot up-ravljalec stanovanj ni držala rok križem. Toda ves trud, vse lelefoniade in vsi dopisi niso prinesli rezultatov. Potem jim je decembra lani od Pionirja le uspelo izvabiti zagotovilo, da bodo sanirali stanovanja, v katera vdira voda. Posebna komisija, v kateri so bili predstavniki Pionirja, stanovanjske skupnosti in hišnega sveta posameznega bloka, je decembra pregledala vsa najslabše narejena stanovanja. Do konca januarja letos pa bi mora! Pionirjev projektivni biro izdelati projekt sanacije. Pionir pa pripravili plan sanacije stanovanj z roki vi ed. Do danes Pionir ni dal od sebe še nobene stvari. V Krškem sektorju gredo celo tako daleč, da niti ne odgovarjajo na dopise stanovanjske skupnosti, ki so zamenjali očitno brezvredne in nič obvezujoče telefonske pogovore in obljube. In morebitni epilog zgodbe? Verjetno še ta teden bo ponovni sestanek predstavnikov Pionirja, stanovanjske skupnosti in sveta hišnih svetov soseske. Na njem bo Pionir mora! ponuditi projekt sanacije z roki izvedbe vred. ki pač ne bodo mogli biti daljši od npr. dveh mesecev. Ce ne bo tako. bo stanovanjska skupnost za sanacijo stanovanj poiskala drugega izvajalca in poslala račun Pionirju. Zastavlja se vprašanje, zakaj ni tega že naredila. Osnovni razlog, da so čakali Pionirja, je. da Pionir kor projektant in izvajalec de! zadeve najbolje pozna in bi napake najlažje (?) odpravil. Kmalenkosti«, kijih v Pričah n! ^°r mr%°b- ° čemer ne nazadnje ni s,uTafaScikla reklamacij v strokovnost ' nov°meške stanovanjske'skup-skoz) ^kak za vdore vode v stanovanja šenj t [°P °b vsakem majčkeno močnej- uanovani V‘*je V blok“ si' huje Je' V (zaenkr l' Prvem nadstropju si je voda strop ^Poiskala »le« dva dotoka skozi 'majo Pf’ nadstropja višje pod streho pa ko in,eiI aVe Poplave. Gre večinoma za ta-drugi,p °Vana 1 erasna stanovanja (eno nad mi f)(lip Pjramidno postavljenimi dvojni- •~P"T:------------------------------- soseski je najmanj še enkrat da stg^ 0raj do pike enakih primerov, le rnjnem °l! v njih niso posegli po sk-seved„ ■ feP"' da bi prišli do rešitve, če '« skSm,jemo neplačevanje stanarine v°de ngn' akrep. Da zaradi teh vdorov °Premi ' °Ja ,a^° l’ stanovanjih kot na njih dod*'h°mna ''koda in da je družinam v v°njeni ° sPi°bnelo veselje nad stano- ti. Neka"Un‘{a n’ treba posebej poudarja-bHa prj/ 'n'zana stanarina, ki naj bi jim nja stang“na ~a čas od začetka neplačeva-Pravef,^'ne^'j do odprave napak, ne nudi »a glavo"ado^enja, ko jim še vedno curi d ]L a M □ i a Fotoslišalg: Jože Primic Milan Markelj ZA POMANJKANJE MLEKA NISMO KRIVE LE KRAVE, TEMVEČ TUDI BIKI! IN VI, GOSPA MRKICEVA, OB TAKO DRAGI ELEKTRIKI RAZMIŠLJATE PRI VSEH PRIŽGANIH LUČEH? KAKŠNA OBUPNA STAROMODNOST! - t Mii dolenjski list pred 20 leti Ukrep udaril kot strela UKR EP ZIS o zamrzovanju cen je marsikje povzročil, da so trgovci začeli zavračati pošiljke prodajalcem, ker nočejo prodajati blaga v lastno izgubo. V Trebnjem se bojijo, da bo ukrep najbolj prizadel potrošnike, ker se z zavračanjem pošiljk izbira v trgovinah zmanjšuje, namesto da bi se povečevala. Trgovcejeukrep udaril kot strela z jasnega, saj je zvečine stanje tako zasukal, da bi morali blago prodajati po ceni, ki je občutno manjša od nabavne cene. To pa seveda ne gre. Zato so marsikje povečali cene z utemeljitvijo, da prodajajo nove izdelke. ZAKONCI ZAPUŠČAJO družino na našem področju največ zaradi grobega ravnanja, prešuštvovanja ali nepremagljivega sovraštva, ki ima za stalno posledico fizično obračunavanje. Lani smo v ločitvah dosegli rekord, saj je bilo na območju novomeške občine 40 razvez v družinah z otroki, kolikor jih ni bilo prej v več letih skupaj. VOZNIKU AVTOBUSA, ki dovaža kruh na Rako, so prišle na uho govorice, češ da v pošiljkah včasih manjka kakšna štruca kruha. Kot je videti, je to voznika tako prizadelo, daje sklenil, da kruha ne bo več dovažal. Najbrž ni pomislil na to, koliko težav bo povzročil s takšnim enostranskim ukrepom, in niti na to, daješ tem pritrgal malico 400 šolskim otrokom. V METLIKI in po vaseh v občini je še precej upokojencev — borcev brez primernih stanovanj. Primernih stanovanj za borce v Metliki enostavno ni, zato ljudje menijo, da bi morali pri vseh novogradnjah misliti na to. AVTOMOBILSKA PROIZVODNJA bo letos rekordna. Skupno naj bi proizvedli 29 tisoč avtomobilov, uvozili pa naj bi jih 3.000. Tako bi zagotovili kupcem skoraj dva tisoč avtomobilov več kot lani. Ker pa so se osebni dohodki povečali, sodijo, da tudi povečana proizvodnja in uvoz ne bosta zadoščala. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 15. aprila 1965) SVETU OKOLI iiiiiiiiiiiiiii RAVNO OBRATNO, se pravi mrzlično, negotovo in vznemirljivo je bilo pri izbiranju novih policajk na Holandskem. Šef je kandidatke izbiral tako, da so se morala dekleta sleči do golega, češ da na ta način preskuša njihovo ubogljivost, ki je važna značajska lastnost organov reda. Zaradi takšnih testov je bil šef ob službo in niti par konj ga ne izvleče iz blata škandala. IIIIIIIIIIIIIII Trgovci vračajo pošiljke zaradi zamrznitve cen — | Rekordno število ločitev — Rekordna proizvodnja | PODOBNO PRESENEČEN — nad neusmiljeno roko pravice je bil popotnik na kairskem letališču, ki je pred kratkim nedolžno stopil pred carinike. Ostrim očem carinikov pa ni šlo v račun, kako da ima sicer izredno elegantno oblečen popotnik tako čudno zmečkano srajco. Ogledali so si jo bolj natančno in odkrili, daje sešita z veliko skritih žepkov, v katerih seje popotniku nabralo za 12 kilogramov čistega zlata. Eleganca ga je pokopala. Iltlllllllilii ANGLEŽA D. LOYDA pa je na hladno za rešetke pripeljala prevelika živčnost in čuden domislek. Možak stanuje v stanovanjskem nebotičniku v središču Sneitona. Ima pa to smolo, da je njegovo stanovanje ob stanovanju velikih ljubiteljev glasbe, ki so poslušali glasno glasbo tudi pozno v noč. Ko je bilo Loydu tovrstnih užitkov dovolj, je v sosedovo stanovanje podtaknil bombo. Eksplozija je popolnoma uničila tri sobe, k sreči pa ni zahtevala človeških žrtev. Glasbe Loydu zdaj ni treba poslušati, saj je tam, kjer si hladi preveč vročo kri, ni slišati, še posebno v poznih nočnih urah ne. Ima torej vsaj tisti toliko želeni mir, ki ga prej ni imel. Kaj so 0 leti pisa le 0 Mmj jek el Ib rice. Amerika daje uš, jemlje pa moč Za obnovo po trtni uši uničenih vinogradov ni delavnih močij dovolj — zadal obrtništvu smrten udarec — Kako odgnati vrane? Kapital (T r t n a) uš uničila nam je vinograde. Tako hitro jih z nova nasaditi, kakor nam jih je uš uničila, je nemogoče. Nova zasaditev pa stane dosti denarja, katerega vsak ne zmore. A tudi z zadostnim denarjem ni mogoče to storiti tako hitro, kajti — nedostaja nam potrebnih delavcev. Amerika nam je dala trtno uš. Amerika nam jemlje delavnih močij. katere bi za obnovitev vinogradov prav krvavo doma potrebovali. Kar pa je še delavnih močij ostalo, so drage, jako drage. In tako je tudi sicer petičen. potroška voljan dolenjski vinogradnik primoran svoje, po trtni uši opustošene vinograde le počasi z nova zasejati in jih prenoviti. Leta in leta preteko. prej kakor je velik opustošen vinograd zopet ves na novo zasajen. (V drugi) polovici preteklega stoletja seje zadal obrtništvu smrten udarec, ko seje vpeljala »obrtna svoboda-. \ sled katere so nastale razne tovarne, od katerih preti gotovo pogin obrtnemu rokodelskemu stanju. Nebroj obrtnih strok je izginilo iz površja. ki so bile prej v najboljšem blagostanju, dokler se je vse izvrševalo z roko. Kapital, kateri igra vedno večjo vlogo, je razprostrl svojo mrežo na obrtne izdelke. Izginil je marsikateri ključavničar, klobučar, kovač, tkalec in nebroj drugih obrtnikov. (Vra n'e)odganjamoodturščicestem. da namakamo turščico, predno jo sejemo, v vodi in jo potrosimo z menigom. neko rudečo barvo, ki se dobi v železnih trgovinah. Turščico je namakati v ta namen v v odi skozi 24 ur. Potem jo plitv o razgrniti po podu in dobro premešati. Tako dolgo, da se zrnja osuše. Tako obdelanega semena se ne dotakne nobena vrana. (P r e s v iti i) cesar seje v rnil iz Budapešte. ne da bi mogel porav nati zamotane ogrske razmere. Tega pa je kriva predrzna oholost Možarov. ki nočejo uvideti, kaj vse dolgujejo Avstriji in koliko sk r bij da so že pripravljali stoletja sem raznim avstrijskim vladarjem. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. aprila 1905) Sodobni ptički brez gnezda V Ameriki se število brezdomcev povečuje, vse več pa je tudi negodovanja ^ ___________njimi in primerov nasilja — Znamenje razkroja soseske? ^ KONJI SO DRUGAČNI — Zdaj spomladi je na zemlji veliko dela in se marsikateri kmet nasedi na traktorju, kar pa ni najbolj zdravo. Britanski farmar Bob Hill je to skusil na lastni koži, saj jezara-di voženj na traktorju dobil izliv krvi v možgane. Zdravniki so mu prepovedali vožnjo s traktorjem. A ker se ni hotel odreči obdelovanju zemlje, je jeklene konje zamenjal za par pravih. Delo s konji je bilo zanj pravo odkritje: mirno, zanesljivo in pomirjujoče. Pravijo jim ulični ljudje, potepuhi, potujoče pijandure. brezdomci, nezaželeni in še kako, gre pa za tisoče ljudi, ki nimajo stalnega prebivališča in se potikajo po ameriških mestih, spijo po pločnikih, parkih, v središčih za reveže, živijo od pomoči in tudi od tega, kar ukradejo ali naropajo. Med njimi je precej okorelih pijancev, iztrošenih narkomanov, delom-rznežev, a tudi takih, kL'se preprosto ne morejo odreči klicu po svobodnem potepuškem življenju. Najbrž tudi ni malo takih, ki so potepuhi po sili razmer. Klateštvo v Ameriki ni nič novega, vedno jih je bilo dovolj. Toda novost je, da so brezdomci postali pogosta tarča napadov, da so začeli urejeni državljani stresati jezo nanje in se dogaja vse več nasilja nad njimi. Osamljene klateže dostikrat pretepejo tudi do smrti, dogaja se, da taborišča klatežev napadejo, streljajo poprek in počez in pretepajo »vsiljivce«. V nekem mestu so policaji pobrali vse klateže in jih odpeljali globoko v puščavo ter jih tam prepustili usodi in domiselnosti. Menda se takšna nasilja izplačajo in za nekaj časa očistijo mesto, kot razlagajo »strokovnjaki« za tovrstne akcije. Seveda bi bilo napačno, ko bi mislili, da so vsi potepuhi in brezdomci .nesrečneži in trpini. Med njimi so tudi pravi kriminalci in morilci. Zlasti v velikih mestih so primeri, ko potepuh ali skupina potepuhov umori nedolžno žrtev za denar, pogosti so ropi in tatvine, a tudi izsiljevanja in ugrabitve niso neznan pojav. Vse to je zaostrilo odnos do klatežev in brezdomcev. In ker njihovo število raste, je nasilja vedno več. Ponekod poskušajo problem rešiti s posebnimi oskrbnimi središči. kjer naj bi brezdomcem nudili zatočišče, hrano in pomoč, da bi lahko začeli normalno življenje, vendar imajo pogosto slabe izkušnje, saj se v mesta, kjer imajo urejena sprejemna središča, natepe več novih potepuhov. In tako nekateri vidijo v tem ne pomoč, marveč potuho in podporo klate-štvu. Težave so tudi. ko je treba . -najti prostor za oskrbne centre, saj v nobeni soseski ne marajo imeti doma za brezdomce. Podobno torej, kot se pri nas branijo krajevne skupnosti romskih naselij- S klateži imajo težave tudi trgovci, ki so prepričani, da jim potepuhi, ki brskajo za kakšno koristno stvarjo po smeteh in hodijo nakupovat malenkosti v trgovino, samo odganjajo goste. In tam, kjer se uk varjajo s turizmom, so prav tako prepričani, da prizori na pločnikih počivajočih klatežev, urinirajočih za vogali in brskajočih po smeteh, odvračajo goste. A to pač niso razlogi za nasilja. Samuel Popkin z univerze Ca-lifornia pravi, da je nasilje odraz globoko zakoreninjenega strahu in tesnobe in da se ljudje obeh občutij rešujejo z nasiljem nad grešnimi kozli, ki so bili nekdaj črnci, zdaj pa so to potepuhi. Gre torej za nekakšna linčanja. Sociologom se zdi dosti bolj verjetna razlaga, da ljudje, ki so zapredeni v vsakdanji boj za dohodek, ki ustvarjajo zase in za družbo dobrine, pač postrani gledajo na tiste, ki tega ne počno, oziroma izkoriščajo družbo. panji poginiti. 0- V knjigi profesorja James. Wilsona »Premišljahje o km' lu« piše o problemu potep" nekoliko drugače, saj ga vpw širše okolje. Po njegovem je znamenje nazadovanja mcs j,, se pojavijo na pločnikih.P-( in speči pijanci. Naznanjaj0-popus t il i m ehaniz m i ncl °r01 ga * nadzora. Lem prviiB. .l.: -1•»111 -cikli*1 karn v .padajočem deluje je značilen za življenje «>!*• pridružijo vlomilci, roparji1!' gi tiči podobnih kriminal"' ^(| gibov, urejene družine pa sC/‘ 13 iz mesta izseljevati. Razkroji ali četrti je že povsem jasen- Rešitev ni v aretaciji PosJl^. nih pijančkov ali klatežev, saj ■oče**-. radi teh stvari ljudi ni mog° ., pirati, vendar pa je hudo na ■ — • * — ‘j 1■ Muca v Kokincm objemu. Koko in muca »Govoreča« gorila premagala dolgotrajno žalost Ob koncu lanskega leta jc avtomobil po nesreči povozil žolto muco z imenom Ali Bali. Nesreča je spravila v obup in dolgotrajno žalost najbolj slavno gorilo na svetu — Koko, ki so jo raziskovalci kalifornijskega inštituta v Woodsidu naučili uporabljati 500 znamenj za pogovore z ljudmi. Letos je gorila, ki je imela povoženo muco izredno rada, žalost prebolela in začela z znamenji nagovarjati svoje skrbnike. naj ji priskrbijo novo mačko. S pomočjo slik različnih mačk je Koko izbrala natanko tako muco. kot jc bila njena ljubljenka Ali Bali. Poseben sklad za gorile, ki deluje v ZDA, “sc jc potrudil in poiskal žolto muco. Ko sojo pokazali Koki. jo je ta takoj sprejela, jo poljubila in pohčeri-la. bi lahko dejali. Koko jc namreč z novo muco zelo nežna. Poglavitno je, da jc Koko ponovno dobila veselje do življenja in »govorjenja«. Strokovnjake je ob hudi žalosti, ki jo je pokazala Koko ob izgubi prve mačke, zaskrbelo, saj 120-kilogram-ska gorila več dni ni hotela požreti niti grižljaja. VASA ZGODBA OPOLDANSKI ČAS Po dobro znani poti, izmerjeni, počasni koraki. V molk zarisana postava, capljam po ozki poti med gredicami protKsredišču mesta. Od ust do ust čebljanje žensk. Trepetajoča vročina zraka. Drevesa in grmi. polni ptičjih glasov. Nebo posuto z oblaki in oblački, jaz pa zneprespanostjo in čudnimi sanjami. Zdi se mi, da sem brez teže. Sledovi stopinj, zemlja, mehka trava. Težak korak me nese naprej po mehki poti. Muhe in mušice plešejo, se dvigajo in padajo. Ptičje petje na hruški: ne vem, kateri ptičje to. Iz kostanja prileti grlica, tam ima skrito gnezdo. Poletje je tu, dež redno zaliva gredice. Gledam lišaj, trohnobo stare jablane. Nihče je nečisti in nazdravi, le plodove jemljejo pd nje. Odcvetela leta me nesejo naprej, ne vem, kaj bom srečal. Starih znancev'je malo, preštel bi jih lahko na prste. Čas jih jemlje, enega za drugim. Srečujem obraze, katerih imena ne poznam. Za vekami: črnimi, rjavimi, sivimi, št skrivajo ženske oči. Na asfaltu je živo. Čisti trepet otrok: sladoledi, lučke, bomboni, čokolada. Vmes s solzami obliti otroški obrazi. V žametnem oblačilu, obdana z mehnim vonjem parfuma, se bliža mlada ženska. Umaknem se na zgornji del poti. Gledam za njo. kako se ziblje v bokih. Vrabčki letajo za vrabčevko, ki išče hrano za lačne kljunčke. Ob poti gorijo kupi smeti, ožgana drevesa se mučijo in solzijo. Tenka polžja sled se vije čez potok. Precej je te vrste polžev, deževno leto je. Zrak je zasmrajen od požganih cunj in drugih smeti. Iz visokih lin se oglasi zvon. bronast glas oznanja poldne. Grem čez most. Gledam ribice v vodi. od dežja oprana Rinža je kolikor toliko čista. Ustavim se v kavarni Zvezda: ne služi več svojemu pravemu namenu. Ob točilni mizi mladi obrazi, pogovarjajo se o vsem mogočem in nemogočem. Vsak bi bil rad glavni in vse vedel. Od nekod so prišli ljudje, znanci in znanke. Objamejo se. poljubljajo in posedajo. Kavarna je polna, sklepajo se pogodbe, stave. Dim je vzraku, prostorje močno zakajen. Ni pravega prezračevanja. Cigaretni dim postaja siv in gost. Srebrni zven kozarcev,, mokrota na mizicah. Šahiram, »kibici« so se zbrali. Kar sami od sebe prijemajo figure. »Daj, potegni to! Ne, to je bolje!« Cela ekipa analitikov je na delu. Živci so napeti, razdraženi. »Kibice« pošljem nekam. Nič se jih ne prime. No, potem se sčasoma le razvrstijo ob drugih šahovnicah na mizah. Moj čas je prišel. Vstanem in grem v trgovino. Čajnico napolnim z dobrotami, plačam in grem. Veliko ljudi je na ulicah ob tej uri. Utrujeni delavci in delavke iz tovarn. Avtomobili in motorji švigajo, paziti moraš, da te ne povozijo. Nič novega ne bi bilo. Ropota je vse več. Čas je poln človeških glasov, pogledov, neizgovorjenih besed. Spodrecana krila, kavbojke. Zapustim asfaltno ulico, se znajdem pred hišo. Po stopnicah navzgor do kuhinje, kjer me čaka kosilo. Opoldanski čas je mimo. Kazalec na uri se je prevesil proti večeru in noči. PETLR VOVK Kočevje J i !om du uvršča med razvite. Po zad- Jem statističnem letopisu SR °venije je v naši republiki za °v°tvorbami umrlo 3.647 ljudi, , d tega za 12,8 odst. več moških °' žensk. Največji delež pade na raka prebavil in pljučnega raka. Vse to je res, res pa je tudi, da se I uirljivost zaradi raka iz leto v ntl° ZrnanJŠuje, in vse več bol-‘k°v, pri katerih ugotove to bol-ZerL lahko upa, da bodo ali P°vsern ozdravljeni ali pada bodo saj precej dlje živeli kot doslej. V /■UA, kjer je rak zelo pogost Zr°k smrti in imajo visoko šte-'*o za rakom obolelih, računajo, , a jih bo od milijona bolnikov; °likor znaša statistično letno P°vprečje novougotovljenih ra-astih obolenj, več kot polovica P.reživela. Od 5 milijonov bolnikov, ki jih zdravijo za rakom, v<% za 3 milijone, da so prak- Ko sva šla prvi dan v gozd, sva hodila še drug za drugim, ko pa sva prišla ven, sva bila prijatelja, kot da bi se še nikdar ne sprla. Vmes je bilo pa še to, da se je Tončki večkrat zdelo, da vidi medveda, ko sem jaz hodil pred njo. Pozneje smo šli še k Hrastovim na obisk čez konec tedna in to je za nas veliko pomenilo. Tončka je doživela, da ne sme gledati samo črno. V tem času se je vse spremenilo in premaknilo v vsem, čeprav se morda na zunaj ni videlo. Tedaj sem končal tudi šolo. Šele tedaj sem videl, kaj je zdravljenje. Zavzel sem se za branje, za skupino. Spremembe se najbolj vidijo doma. Nismo se tepli ali vpili, ampak tiho je bilo, napeto in žalostno. Tončka o tem: »Če primerjam tisto grozno leto priprav na zdravljenje in prvo leto urejanja v skupini, je bilo to prvo leto v skupini hujše: nikamor se ni premaknilo, vse je delal, toda vse brez volje. Počutila sem se kot njegov rabelj. Pa tudi v resnici sem bila rabelj: če je bil vesel, mi je bilo narobe, če je bil zamišljen, mi je bilo narobe. Kakšne hude krize sem imela to leto, pove že to, da se nisem upala veseliti. Bala sem se, da bom razočarana, da bo sp.et kaj prišlo. Kadar sem se počutila slabo, se je on žrl, kaj mi je naredil in obratno. Oba sva občutila krivdo drug za drugega. Veliko mi je pomenilo poznanstvo s Hrastovimi in Mizarjevimi in tudi koterapevt me je poleg njih opozarjal, da življenje ni samo črno ali belo, kot sem ga vedno gledala jaz, ampak tudi vse..ymes. Tako sem se obrnila od moža k sebi in se ukvarjala s sabo. Ko pa sem potem spet pogledala njega, sem videla, dasejezelo spremenil.« Dojela sta torej veliko skrivnost človeške sreče in usklajanja medsebojnihodnosov: obnašanje drugega je odziv na moje vedenje, moje vedenje pa posledica mojega doživljanja sebe in njega. Pot do spremembe'tujega vedenja je torej; grem sam vase, spremenim svoje doživljanje sebe; ker drugače doživljam sebe, vidim tudi njega v novi luči; to spremeni moje obnašanje do njega in presenečen ugotovim, kot je Tončka, da je drugačen. Pot, ki se konča v slepi ulici, pa je: pritisk nanj, naj se spremeni po moji zamisli, izsiljevanje, manipulacija, nizki udarci, dresura, poniževanje, prepir, prekinitev odnosa. Po tem preobratu je urejanje Gabrove družine steklo brez zapletov. Prav prijetno je spremljati te premike v njenih tednikih. Na primer: »Opažam, da se je Tončka najbolj spremenila po prehojeni Trdinovi poti.« (Miha) »Včasih me misli zanesejo nazaj v lanski september in avgust. To so bili strašni časi, in vendar se mi zdi, kot da je že vse skupaj davno za mano ali pa, da nemara to nisem bila jaz. Res je že skoraj leto naokrog, vendar šele sedaj po drobcenih korakih odkrivam življenje, ki je lepo. Toliko radostnih trenutkov sem že preživela zadnje čase, kot jih verjetno nisem prej vseh skupaj. Še vedno se bojim razočaranj, vendar ker jih sedaj ne doživljam, se počasi privajam tudi veseliti se. Rada bi se otresla še zadnjega strahu, ki me obide, kadar sem dobre volje.« (Tončka) O družinskem novoletnem slavju: »Letos sem se počutil čisto drugače kot lani, bolj sproščeno in veselo. Vidim, da je da enako praznovati in veseliti se, če piješ ali ne.« (Miha) »Pričakovanje Novega leta je bilo za naju kar prijetno. Tudi Miha je bil videti povsem sproščen. Zdelo pa se mi je, da se je smilil očetu. Ko smo nazdravljali ob polnoči, oni z vinom, midva s švep-šom, je oče kar barvo spremenil.« (Tončka) Janurja 1981 je vsaj naši terapevtski skupnosti predaval naš največji strokovnjak za medsebojne odnose Brajša o vidikih alkoholizma in urejanja zakonskih odnosov. V tedniku sta oba razkrila svoja spoznanja po predavanju. »Petek je bil najin dan. Predavanja dr. Brajše sem se veselila in še več sem odnesla, kot sem pričakovala. Poleg vsega resnično življenjskega, o čemer je nanj. Eno od teh je: življenje je vse, kar vsak dan živimo. Razlaga o tem me je razsvetlila. Vedno sem mislila, da mora biti vse najlepše in po predpisih, kakor mi kdo reče ali preberem. Seveda se to ne more uresničiti, zato sem vedno znova obupana. Ne rečem, da bom sedaj čisto drugače mislila, vendar mi bo v olajšanje, ko bom vedela, samo ljudje smo in življenje nas gnete! Poskusila bom imeti vedno pred seboj misel, da pri nas že zdaj živimo mnogo bolje, kot smo nekoč. Kar je zame najvažnejše: upam, da si ne bom več zamišljala idelanih razmer. V veliko olajšanje mi je bila tudi izjava dr. Brajše, da za pitje ni kriv samo alkoholik, ampak je krivda vzajemna.« (Tončka) Ali pa rast samozavesti na javnem republiškem nastopu, na bovškem maratonu treh src septembra 1981: »Za tek v Bovcu sem izbral najprej 10 km, kasneje pa sem spremenil odločitev in sem se vpisal na 21 km. Ta moja odločitev je bila tudi pravilna, saj nisem imel nikakršnih težav. To pot sem pretekel v 1 url in 49 minut. Čeprav sem treniral, me je bilo strah, ali bom uspel ali ne. To pa sem spoznal že po nekaj kilometrih teka. Pri desetem kilometru sem se prav dobro počutil pa tudi čas sem imel dober, tako da me je še to spodbujalo. Lepo je tudi to, ko te ljudje ob strani spodbujajo in ti s tem vlivajo novo moč. Tako sem se pri tem teku prav navdušil in se mi še danes dobro zdi, da sem zmogel tako daljavo.« (Miha) »V Bovcu sem pretekla 10 km v 49 minutah. To je moj osebni rekord in tudi osebni uspeh. Osrečil meje tako kot redki uspehi v življenju. Morda mi pomeni toliko kot zaključek šolanja, šele danes, to je tretji dan, sem se nekoliko umirila, prej sem pa kar plavala od zadovoljstva. Za naprej bom še rajši tekla. Še pred pol leta sem bila prepričana, da ne bom nikoli uspela preteči 10 km, kaj šele v eni uri. Ob tem mojem rezultatu in brez vsakih težav ali utrujenosti po teku pa sem tem srečnejša.« (Tončka) POTA Ii\ SJHf Sovraštvo končano z ubojem 5 let in 5 mesecev zapora za 54-letnega Albina Bohorča iz Gornjega Leskovca — Z lovsko puško ubil Leopolda Remiha, njegovega brata pa ranil KRŠKO Dogodek iz lanskega junija, ko so streli iz lovske puške 54-letnega Albina Bohorča iz Gornjega Leskovca prekinili popoldanski nfir kraja, je tamkajšnjim prebivalcem verjetno še živo v spominu. Večletno sovraštvo je že nič kolikič privedlo do spora, vendar je bil tokrat usoden za življenje Leopolda Remiha, njegov brat Ivan pa je na srečo ostal le poškodovan. poročajo Obravnava prod dnevi pri krški enoti temeljnega sodišča Novo mesto je razkrila še zadnje skrivnosti tega. -dogodka. Znano je bilo. da je bil Bohorč z družino že dalj časa v sporu z Leopoldom Remihom. Slednji je bil poslovodja trgovine v Gornjem l.es- NI UPOŠTEVAL NAVODIL — Novomeški miličniki so 13. aprila pridržali vinjenega Laza Avramoviča iz Rume, ko je vozil skozi Trebnje tovornjak s polpriklopnikom. Odpeljali so ga k sodniku za prekrške, kije izvedel običajni postopek in mu prepovedal nadaljnjo vožnjo. Navzlic temu so miličniki Avramoviča pri, Karteljevem ponovno zalotili med vožnjo in ga pridržali cfo iztreznitve. UKRADEL DEL SEDEŽA — V noči na 13. april je neznanec iz lope. kjer je bil traktor,-odnesel sedež in s tem lastnika traktorja Zdravka Boljto iz Dobrniča oškodoval za 10 tisočakov. IZGINILI KOLESI — Branislav Tomovski iz Skopja je 28. marca zaradi okvare pustil tovornjak na parkirišču pri Dobruški vasi. Pri tem je odvil obe zadnji kolesi, kjer je prišlo do okvare, in jih pustil ob robu vozišča. Ko seje vrnil, o kolesih ni bilo več ne duha ne sluha. Storilca še iščejo. IZ AVTA TOČIL GORIVO — V noči na 10. april je nekdo vlomi! v osebni avto Ivana Petelinkarja iz Cegelnice in mu iz rezervoarja iztočil 15Jitrov goriva. Petelinkar je s početjem neznanca, ki ga miličniki še iščejo, oškodovan za 4 tisočake. OB DEVIZNI PRIHRANEK — V noči na 1L april je neznanec odnesel iz stanovanja Sehida Bečiroviča iz Kanižarice lepo vsoto denarja — kar 1.900 nemških mark. Storilec se roki pravice zaenkrat še uspešno izmika. Nočna tragedija vzela dvoje življenj Hudim opeklinam je podlegel tudi Stanko Ulčnik PIŠECE — Tragedija, ki seje v noči na minuli ponedeljek odigrala v hiši 59-letnega Stanka Ulčnika iz Pišec, je terjala dvoje življenj. Iz ljubljanskega kliničnega centra so namreč prejšnji teden sporočili, da je hudim opeklinam po treh dneh podlegel tudi Ulčnik. Kot smo na kratko že zapisali, je prišlo v noči na ponedeljek. 8. aprila, med Ulčnikom in 54-letno Antonijo Hotko, s katero je Ulčnik živel v izvenzakonski skupnosti, do prepira, nakar seje Ulčnik odpravil spat. Okoli 2. ure zjutraj je v hiši izbruhnil požar, ki ga je najverjetneje povzročila Hotkova. saj je z njim že poprej večkrat grozila. V močnem dimu in ognju je najprej umrla Hotkova. hude opekline pa so bile usodne tudi za Ulčnika. kovcu, prav uporaba zemljišča za trgovino, ki je bilo prej Bohorčcvo. pri je bila vzrok razprtij. Lanskega 9. junija okoli 14. ure se je Albin Bohorč vrnil s Senovega, kjer je bil na sejmu, in šel mimo trgovine, pred katero sta ob steklenici piva sedela brata Leopold in Ivan Remih. Kosta videla Bohorča. ki je bil namenjen proti svoji hiši. sta stopila za njim. Vmes je Ivan pobral lato in z njo Bohorča na stopnicah nekajkrat udaril po hrbtu. Bohorču je uspelo pobegniti na gank. medlem ko NA REPUBLIŠKO TEKMOVANJE GRE DAMJAN JANEŽIČ TREBNJE — Pred tednom dni je bilo v Trebnjem 17. občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu«. Organizator tekmovanja je bil svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pokrovitelj tekmovanja pa je bila delovna organizacija Tesnila iz Velike Loke. Med najmlajšimi je zmagala ekipa osnovne šole Trebnje, na drugo mesto seje uvrstila ekipa mirenske osnovne šole, na tretje osnovnošolci iz Mokronoga in na četrto mesto iz Velikega Gabra. Med starejšimi pa je spet zmagala osnovna šola Trebnje, na drugo mesto seje uvrstila ekipa iz osnovne šole Šentrupert, na tretje mesto so se plasirali Mokronožani in na četrto Gabrčani. Med posamezniki je bil najboljši Damjan Janežič z osnovne šole Mirna, ki seje uvrstil tudi na republiško tekmovanje. Tekmovanje bo 20. aprila v Titovem Velenju. sta Remiha ostala na travi pred hišo. Prepir med njimi se je nadaljeval, dokler Bohorč ni poklical sina in mu naročil, naj iz sobe prinese puško. Ta je to storil, orožje nabil s šibrami in ga izročil očetu. Vse ostalo je bolj ali manj znano. Bohorč je iz razdalje kakih petih metrov najprej ustrelil v Leopolda Remiha in nato še v njegovega brata Ivana. J.eopolda so šibre zadele v trebuh in je hudim poškodbam podlegel že med prevozom v bolnišnico, medtem ko je imel Ivan nekaj ustrelnin po roki. Senat sodišča je Albinu Bohorču prisodil za uboj 5 let zapora, za poškodbo Ivana Remiha pa leto dni. nazadnje pa mu izrekel enot mrk azen 5 let in 5 mesecev zapora. Pri tem je sodišče v olajševalno okoliščino štelo dejstvo, da je bil izzvan in zategadelj \ stanju zmanjšane prištevnosti. nikakor pa mu ni moglo verjeti, da dejanja ni storil naklepoma. . Sodba še ni pravnomočna. B. B. NA NJIVI NAŠEL GRANATO II RAS IO VIC’A — Prejšnji teden se je na oddelku milice v Mokronogu oglasil Franc Blatnik iz Hrasto vice m miličnikom pokazal granato, veliko 12 krat 5(1 centimetrov. Nevarno orožje je možakar našel na njivi, ki jo je obdeloval za sajenje krompirja, izkazalo pa seje. da gre za ostanek iz II. svetovne vojne. Za njegove uničenje je poskrbel pirotehnik. t KAJ VEŠ O PROMETU? — Pod tem nazivom je bilo v soboto na letošnje tradicionalno občinsko tekmovanje mladih iz srednjih in osnovni šol. Prireditev je organiziral novomeški svet za preventivo in vzgojo ' cestnem prometu, pokrovitelja pa sta bila Labod in tovarna zdravil Krka. Več o rezultatih v prihodnji številki. (Foto: B. Budja) Storilec že za zapahi 32-letni Franc K. osumljen uboja 51-letne Marije Janškovec iz Ravnega pri Raki — Preiskovalni _______________sodnik odredil pripor _____ RAK A — Žc v prejšnji številki smo na kratko poročali o tem. da so prejšnjo nedeljo zjutraj našli na travniku obcesti med Rako m Bučko mrtvo 51-letno Marijo Janškovec iz Ravnega 22 pri Ra-ki. Takojšen ogled kraja najdbe in trupla je potrdil domneve krških kriminalistov, da je posredi uboj. Na to so opozorile tudi poškodbe na truplu Janškovčeve, ki so bile po mnenju zdravnika zanjo usodne. Delavci krške UNZ so tri dni po najdbi trupla že prijeli domnevnega storilca. Gre za 32-letnega Franca K. iz Podlipe pri Raki, ki je po doslej zbranihdokazih osumljen kaznivega dejanja umora in je preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča v sredo zanj odredil pripor. Podrobnosti zločina, do katerega je prišlo v noči s prejšnje sobote na nedeljo, še raziskujejo. Trije nočni vlomi v hiše Za neznanim vlomilcem v Krškem še ni sledu KRŠKO — Trije vlomi v stanovanjske hiše, do katerih je prišlo v noči na 9. april v ulici NikoleTesla v Krškem, še zmeraj ostajajo zaviti v skrivnost. Neznani storilec je najprej obiskal hišo Janka Cerjaka. Vanjo je prišel skoz kletno okno in se nato odpravil v gornje prostore. Iz ženske torbice je zmaknil 1.400 din, nato pa segel še v . moške hlače in odnesel 13 tisočakov. Iz Cerjakove hiše seje storilec odpravil v sosednjo hišo Marjana Bautina. Po lestvi je splezaldo odprtega okna kopalnice in skozenj prišel v hišo, kjer se je »založil« z 22.000 din. Te noči je bilo vlomljeno tudi v hišo Alojza PEŠCI BREZ KRESNIČK KOČEVJE — Pešci, ki hodijo zvečer z dela ali iz šole domov v vasi okoli Kočevja, pogosto nimajo kresničk. Tudi kolesarji nimajo zadovoljivo opremljenih koles. Kresničk in odbojnih stekel pa je v trgovinah dovolj. Na to pomanjkljivost so pred kratkim opozorili člani ZŠAM. ki so sodelovali na skupnem sestanku z AMD in svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Zaradi pomanjkljivih oznak šoler pešca ali kolesarja kasneje opazi, zato lahko pride do nesreče, ki se v večini primerov najbolj žalostno konča za pešca oz. kolesarja. V. ILC Medveška. Storilec je vanjo prišel skozi garažna vrata, vzel iz osebnega avtomobila odejo, nato pa stopil do kuhinje, kjer je iz moškega suknjiča izmaknil 20 tisočakov. Za storilcem še poizvedujejo. OPUSTOŠEN VIKEND GRADIŠČE — Med 6. in 13. aprilom je neznanec vlomil v vikend Kranjčana Vinka Krevha v Gradišču pri Trebnjem. Iz vikenda je izginil radiokasetofon, pištola s sedmimi naboji, pisalni stroj, magnetofon, žepna ura. brivski aparat in nekaj vina. Skupno škodo so ocenili na 100 tisočakov. Maščevanje z lovskim nožem Vrnitev prijateljev je Viliju Kozoletu rešila življenje — Maščevanje je Joža Baru* ______________ kčiča veljalo 1 leto in 4 mesece zapora ___ KRŠKO — Pred senatom krške enote temeljnega sodišča Novo mesto se je pred dnevi znašel 26-letni Jožo Barukčič iz Leposaviča, sicer delavec ljubljanskega Geološkega zavoda. Zaradi poskusa uboja in prizadejanih poškodb ga je sodišče obsodilo na enotno kazen: leto in 4 mesece zapora, v kazen mu je vštelo tudi prestani pripor, poleg tega mu je zaseglo še lovski noz. Lanskega 16. februarja je Barukčič po končanem delu preživljal prosti čas po lokalih na Senovem in v Krškem, nekaj po 20. uri zvečer pa seje z osebnim avtomobilom pripeljal v Kozoletovo gostilno na Malem Kamnu. Le nekaj pred Barukčičem je v gostilno UTONIL V VODNJAKU TREBNJE — V soboto so v vodnjaku v ‘Stehanji vasi pri Trebnjem našli truplo utopljenega 37-letnega Antona Pov-šeta. Kot se je pokazalo, se je Povše 11. aprila okoli 22. ure vrnil domov iz službe, potem pa odšel do vodnjaka po vodo. Med zajemanjem vode je očitno omahnil v vodnjak in se utopil. Prenova ceste v mestu Spremembe v prometnem režimu Krškega - OGENJ UPEPELIL ČEBELNJAK STARI GRAD — V petek. 12. aprila. je prišlo na čebelnjaku Branka Vodopivca iz Dolenje vasi pri Krškem do požara, ki je po doslej znanih podatkih povzročil za 700.00 din škode. Ogenj je čebelnjak, ki je stal blizu vasi Stari Grad pri Krškem, povsem uničil, z njim pa še 70 panjev. 200 kilogramov sladkorja, nekaj orodja in pribora. Vzrok požara še raziskujejo, domnevajo pa, da je šlo za samovžig. KRŠKO — Močno zdelana Cesta 4. julija na odseku med priključkoma Zdolske in Cankarjeve ulice v Krškem naj bi 1. maja imela zares praznično podobo, saj so cestarji ta teden pričeli s temeljito obnovo cestišča. Tem delom so prilagodili cestnoprometni režim. Delavski avtobusni iz štajerske smeri imajo postajališče na dostavni cesti pri železniškem skladišču. Mestni avtobusi bodo vozili tedni po Zdolski in Cankarjevi ulici, obračali pa pri bencinski črpalki, lokalec proti Brežicam je tudi preusmerjen na ti ulici, postajališče bo imel pri tržnici, proti Brežicam pa bo vozil mimo Stare vasi. Avtobusi medkrajevnih linij imajo postajališče pri Labodu. Da ne bi preveč obremenili Zdolske in Cankarjeve ulice, bodo tovorna vozila iz smeri Brežic preusmerili na bivšo avtocesto Ljubljana — Zagreb. Za tovorna vozila, ki jih morajo pregledati krški cariniki, so predvideli Cestarji nimajo niti za krpanje še manj denarja za vzdrževanje cest — Veliko za zimsko službo — Propagandno _____________________________gradivo_______ KRŠKO — Zadnja seja posavskega sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu v sejni sobi zavarovalne skupnosti Sava pred dnevi je zbrala za omifje vse službe, odgovorne za promet v regiji, do učiteljev. Uvodoma je navzoče seznanil z lanskimi nesrečami v prometu višji inšpektor milice Rudi Derganc. Miličniki so lani vložili mnogo naporov v preventivno delo. Tako v času akcije za varno pot v šolo ni bilo nobene nesreče med malčki. Do hudega krvnega davka, smrti dveh šolarjeV, pa je prišlo izven šol»kt^^lynQčja. Oba sta izgubila živ(jetqe pri prečkanju ceste ob postanku*avtobusa. -V imenu cestarjev je zatem govoril Franc Povše. Uvidevno je vzel na znanje grajo zaradi slabega stanja cest. V blagajni republiške skupnosti za ceste je bojda takšna luknja, da bodo morali stroške za vzdrževanje cest še bolj omejiti, ker preprosto ni denarja. Povrhu je huda in dolga zima še povečala stroške zimske službe, l/kazalo se je, da zgolj z reorganizacijami ni mogoče krpati vse bolj razdejanih cest. Tako so cestarji dobili na svoja pleča še večino občinskih cest. kjer morajo vsak dan voziti šolski in delavski avtobusi. Denarja potemtakem tudi za novogradnje ne bo. Po vsej verjetnosti letos ne bodo mogli na novo zgraditi niti metra cesta, kaj šele. da bi slednjič sklenili cesto med Jelovcem in obsavsko magistralko. Na seji so cestarjem predlagali, da bi si sami kupili tehtnice /a kontrolo teže tovornjakov. Milica ima namreč le eno ekipo za območje vse Slovenije. Ker so ravno preobremenjeni tovornjaki v času odjuge naredili največ škode (npr. proti Blanci ali v brežiški občini okrog Bizeljskega), bi se cestarjem takšen izdatek precej povrnil. Ob koncu seje pa je bilo izrečeno priznanje propagandni komisiji sveta, ki je v kratkem času pripravila številne osnutke zanimivih lepakov in opozoril glede vožnje traktorjev, privezovanja varnostnega pasu. šolarjev ipd. Likovne osnutke je pripravil sevniški akademski slikar Tone Zgonce. Vse to gradivo bodo tiskali v večji nakladi za vse tri posavske občine. A.ŽELEZNIK prostore pri Stadionu Matije Gubca. Tudi tovornjake, ki bodo pripeljali iz celjske smeri proti Brežicam, bodo preusmerili na magistralko Ljubljana — Zagreb. Za dovoze in dostope do stanovanjskih in poslovnih objektov ob Cesti 4. julija naj bi uporabljali sedanjo dostavno cesto ter parkirišča nad banko, pri Labodu in v kareju 12. Prevelika hitrost kriva smrti Huda nezgoda na cesti na Račjem selu RAČJE SE.I.O — Minulo sredo je prišlo na Račjem selu do hude prometne nezgode, v kateri je bila ob življenje 52-letna Veronika Kotar iz Velike Sevnice, voznik Alojz Kotar pa je ostal hudo poškodovan in se zdravi v novomeški bolnišnici. 46-letni Kotar je peljal avto iz Sevnice proti Račjemu selu. tam pa je s preveliko hitrostjo zapeljal v blagi desni ovinek. Vozilo je zaneslo čez cesto na nasip, kjer je trčilo v vogal hiše. Posledice trčenja so bile tako hude. da jim je Rotarjeva takoj podlegla. Materialno škodo so ocenili na 350 tisočakov. OB PRSTANA, VERIŽICO IN OBESKA NOVO MESTO — 31-letni Iztok Podrgajs iz Novega mesta je 10. aprila prijavil miličnikom, da mu je nekdo iz stanovanja odnesel dva poročna prstana. zlato verižico in enako sijoča obeska. Z ukradeno zlatnino seje zmikavt obogatil za najmanj 80 tisočakov, miličniki pa za njimi še iščejo otipljiv ejše sledi. stopil še Vili Kozole, sin gostilničarke, s skupino prijateljev. Barukčič seje usedel za mizo in naročil kavo. ko pa mu je gostilničarka povedala, da bo moral nanjo nekaj časa počakati, se je odločil, da lokal zapusti. Pri tem pa ga je izzval Vili Kozole, češ zakaj ne pozdravi. če zapušča gostilno. Prišlo je do prepira, med katerim je Kozolc.Baru-kčiča udaril po obrazu. Vendar je potem, ko so prisotni v gostilni izgla-dili spor. kazalo, da se bo vse mirno končalo. Barukčič pa ni mislil tako. Usedel se je v avto. se odpeljal do stanovanja na Senovem, tam vzel lovski nož in se skupaj s prijateljem Ra-mizem Mešanovičem vrnil v gostilno na Malem Kamnu. Dogodki, ki so sledili. so se navzlic hudim poškodbam ■ sorazmerno srečno iztekli, saj je obravnava pred sodiščem nedvoumno pokazala.'da je hotel Barukčič Kozoleta ubili. Trikrat ga je zabodel, ven- SPET POŽARI KOČEVJE — Kot je vsako pomlad že običajno, tako tudi letošnjo okoli Kočevja pogosto gori trava in grmovje. Tokrat je ogenj vdrl preko ograje skladišča Zavoda za rezerv e in je pri tem pogorelo tudi nekaj smrek. divjaki na vasi DOK.A VAS PRI KOČEVJU — V noči od 5. na 6. april so neznani storilci divjali po Dolgi vasi pri Kočevju. Razbili so več prometnih znakov. Najhuje pa je bilo v mladinskem domu. kjer je bil zvečer ples. in bližnji okolici. Železna v rata na ograji okoli doma so bila vržena s tečajev. Mladinski dom so našli nezaklenjen, v njem pa splošen nered. dar so se na Kozoletovo srečo takrat vrnili v gostilno njegovi prijatelji in zadnji trenutek posegli v pretep. Poleg Kozoleta sta bila pri tem poškodovana še Ferdinand Petrovič z ureznino v vrat in gostilničarka Irmina Kozole. Senat je ob izreku kazni upošteval, da je bil Barukčič izzvan ob prvem -obisku gostilne in zato tudi razburjen, poleg tega mu je v olajševalno okoliščino štelo, daje bil še nekaznovan in da je pripravljen oškodovancem povrniti škodo. Sodba še ni pravnomočna. B. B. PO DOLENJSKI DEŽELI • Hudo škodljivo je lahko odlaganje sajenja krompirja. To sicer ni strokoven kmetijski nasvet, pne pa zgolj izkušnja, do katere je prejšnji teden prišel Boris Pakar iz Poljan. Nekega jutra se je zaman oziral za sedmimi zaboji zdravega semenskega krompirja, ki jim jc nekdo drug očitno namenil prebivanje v svoji zemlji. , • V noči na K), april je neznan storilec iz skladišča DO Beti v Metliki ukrade! dve okni in s tein delovno organizacijo oškodoval za blizu 55 tisočakov . Po sledeh tega dogodka je moč pričakovati. J11 bo tisti, ki bo vlomil v skladišče ribniškega Inlesa, iz njega odnesel nekaj puloverjev. trenirk in volne- • Se en nenavaden dogodek seje pripetil sredi prejšnjega tedna: v noči na 7. april je neznanec ukradel Marjanu Murnu iz Rožnega dola štiri kokoši in psa čuvaja. Res slabo vzgojene kokoške, da niso znale psička »čuvati pred grabežljivimi okončinami zmikavta! PRIKLOPNIK SE JE PREVRNIL — Nemški državljan Hans Peter Dunst se je 12. aprila okoli 19. ure peljal z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani, pri Beli cerkvi pa pričel prehitevati tovornjak. ki gaje vozil Jože Uhan iz Rodin. Zaradi prevelike hitrosti je Dunstovo vozilo pričelo zanašati in se je prevrnilo, v tistem trenutku pa jc iz nasprotne smeri pripeljal drug tovornjak, ki gaje vozil Paolo Brcssan iz Italije. Zaradi nezgode je ta pričel močno zavirati, pri tem pa seje priklopnik njegovega vozila prevrnil -in tovor, keramične ploščice, seje razsul in poškodoval Uhanovo vozilo. Pri nezgodi sta se lažje poškodovala voznik Dunst in sopotnica Ivanka Dangela. prepeljali soju v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na poldrugi milijon dinarjev, zaradi nesreče pa je bil promet v obe smeri eno uro zaprt. NA KOLESU POČILA GUMA — 12. aprila seje 36-letna Marija Mostec iz Volčkove vasi peljala na kolesu od doma proti Dolnji Stari vasi. Izven vasi ji je med vožnjo počila guma, kolesarka je pri tem padla in se poškodovala. Prepeljali so jo v novomeško bolnišnico. PREHITEVAL V NEPREGLEDNEM OVINKU — 35-letni Pražan Josel Smola jc 9. aprila peljal tovornjak s prikolico po magistralni cesti iz Zagreba proti Ljubljani. Pri vasi Hrastje je med vožnjo skozi levi nepregledni ovinek pričel prehitevati, takrat pa mu je iz nasprotne smeri pripeljal osebni avto. ki gaje vozil 34-ietni Stjepan Jakuš iz Poznanovca. Navzlic umikanju je med vozili prišlo do trčenja, v katerem je nastalo za milijon dinarjev škode. Telesnih poškodb na srečo ni bilo. 12 DOLENJSKI UST odbojka ZAHon^^n^ LIGA, moški, PAPUi? ~ d?^KOLO: PAKRAC 13, 9) 'ONIR 1:3 <9'-10-- ^rkrn'8' Primc’ Brulec, ^abnik, Kosmina. (5416) 2 ^Av 1 Student 34 Novi 7 fužlnar 34 (53:18), 3. S4Z^reb.30,4 Sled 28,5. Pio- ^omaTMetalcem.k°1U '8ra Pionir KOI n-^TDi^?ens^e' IH - zadnje 2:3 (n, n -9, -9v.^ KOČEVJE Drote VrE:iKIKn’ Levstik’ Ahac, Cr Mrk' N' Koč~"” v,; Puf ’ Gorn'k’ Uran, K. LESTVICA: | Kočevje 16 točk. ' Kočevar, Mi-Kočevar, Bled 28, 6. rokomet Kolo'SJ.^AA liga, ženske, 15. ' *o s°rTo - “■ rčjr^v ^ FIESTO: Udovč, Punge-Zunan ASte, C’ T' ZuPančič 2, E. mar 5 p' čln ’■ Jakše *• Kra-Jerman ’ Slmoniič’ Mršnik 8. . LESTVICA: točk, 12. ; kar. Božič 1. Starc 9, Iskra 4, Avguštin, Bizjak 2, Šerbec 4, Junkar. DVZ PONIKVE — USNJAR 18:17(10:9) DVZ PONIKVE: Jambrovič, Bambič, Fink, M. Strnad I, D. Strnad 1, Vrbinc 3, Vujnovič 10, Škantelj, Doblekar 2, F. Strnad, Pugelj 1, Urbančič. LESTVICA: I. Šoštanj 27, 2. Ajdovščina 25. 3. Inles 22 (tekma manj), 4. DVZ Ponikve 15, 7. Krško 13 točk. Pari naslednjega kola: Usnja-r—Inles, Krško — Ajdovščina, Astra Jadran — DVZ Ponikve, itd. SRL, ženske, 15. KOLO: ISKRA — ITAS 23:20 (11:8) ISKRA: Bolte, Gorenc 2, Dolar 3, Kotar 1, Turk 8, Simončič I, Rangus 1, Vide 4, Kovačič 3, Kos. ITAS: Filipovič, Klarič 1, Fajfar 2, Križmanič. S. Jerič 7, M. Jerič 2, Bejtovič 6, Zalar 2, Stefanišin. LESTVICA: 1. Ferrotehna 27, 5. Iskra 17, lO.Ttas Kočevje8 točk. V naslednjem kolu igrajo: Itas Kočevje — Ferrotehna, Šmartno — Iskra itd. nogomet 1. Dinamo 26 zadnje, Novo mesto 3. v gosteh°t0. -®rai° N°vomeščanke SRL 1 z Minelom. leda Četrtek. 18. aprila — Konrad Petek, 19. aprila — Ema Sobota, 20. aprila — Neža Nedelja, 21. aprila — Semeon Ponedelje, 7~> aprila — Leonida Torek, 23. aprila — Vojko Sreda, 24. aprila — Jurij Četrtek. 25. aprila — Marko LUNINE MENE 20. aprila ob 6.22 — mlaj BREŽICE: 19. in 20. 4. ameriški tlim Temni odmevi. 19. 4. ameriški film Sostanovalke. 21. in 22. 4. ameri- ški film V zmajevem gnezdu. 23. in 24. 4. ameriški film Šampion nežnega srca. 25. 4. film Bogovi so padli na glavo. KOSTANJEVICA: 20. 4. ameriški film Lavina. 21. 4. italijanski film Krvavi avtostop. KRŠKO: 20. in 21. 4. ameriški film Rockv II. 23.4. ameriški film Sostanovalke. 24. 4. sovjetski film Posadka. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 18. 4. filmsko gledališče — ameriška drama Sad nedolžnosti. 19. 20. in 2L 4. ameriški zgodovinski film Princ maščevalec. 19. 20. in 21. 4. (ob 17. in 19. urilameriški film Noč čarovnic. 25. 4. filmsko gledališče— ameriški barvni film Vrnitev v življenje NOVO MESTO — DOM TLA: Od 19. do 21.4. film I-Tesh dansh. Od 22. do 24. 4. ameriški film Kamin smrti. SEVNICA: 19. 4. ameriški film Podgane. 20. in 21. 4. ameriški film E. I. Vesoljček. 24. in 25. 4. francoski film Razkropite se, kaj zijate! SLUŽBO DOBI (■OSI ILNA išče dve dekleti za delo v kuhinji in točilnici. Telefon 50-125. V REDNO delovno razmerje sprejmem K V mizarja ali delavca za priučitev v lesni stroki. Delo je na terenu in delno v Novem mestu. OD dober. Prednost imajo kandidati z opravljenim vozniškim izpitom B kategorije. Telefon (068) 25-691. ZAPOSLIM dekle za delo v gostilni. Ostalo po dogovoru. Tel. (068) 69-179 ali osebno. DEKLE za strežbo, kvalificirano, priučeno ali začetnico, zaposlim takoj. Nudim dober OD ter hrano in stanovanjc v hiši. Gostilna ŠEREK. Višnja gora. telefon (061) 784-021. V REDNO delovno razmerje sprejem dva delavca oziroma de-lavki. CRLVARSI VO Malej Bobič, Škocjan. KV KUHARICO zaposlimo takoj. Gostilna PAVLIN, Mačkovec 31, Novo mesto, telefon 22-308. STANOVANJA DVOPOSTELJNO SOBO oddam. Naslov v upravi lista (2089/K5). STANOVANJE v Šentjerneju išče mamica z otrokom. Kličite na telefon 32-044. dopoldne. Motorna vozila R 4, letnik 1978. prodam. Anton Vidmar. Šegova 59, Novo mesto. Ogled: petek, sobota od 16. ure dalje. R 4 GTLJ, december 1983. ugodno prodam. Hrovat. Kolarjeva 2. Novo mesto. ŠKODO 120 L. letnik 1981. earaži-rano. prodam. Telefon (068) 22-300. 126 P. letnik 1978. in ZASTAVO 750 SC. letnik 1979, ugodno prodam. Martin Turk. Dolž 2. Novo mesto. PPEL KADET karavan prodam. Informacije po telefonu 56-759. FIAT 126 P, letnik 1979. nov motor, prevoženih 8000 km. prodam za 18 M. Tetelon 44-313. popoldne. AUSTIN 1300- in 126 P prodam. Telefon 23-391 AUDI 100 LS, letnik 1972. registriran do 21. 12. 1985. prodam. Telefon 84-916. Z 101, letnik 1979. prodam. Informacije po telefonu 21-704. popoldne. R 4 (prevoženih 70000 km), dobro ohranjen, prodam. Saje. Veliki Kal 21. Mirna peč. 126 P, letnik 1982. prodam. Jože Benkič. Družinska vas 64, Šmarješke Toplice. DIANO, letnik 1978. prodam. Jože Kukman. ljubljanska 19. Novo mesto, po 14. uri. TAM 650. letnik 1978. kasonar 560 x 220 m. prodam. Milan Pavlič. Rojc 8, Šentjernej. LADO 1200, letnik 1975, na novo registrirano, prodam. Ludvik Makše. Rdeči kal 15. Dobrnič. LADO 1300 S, letnik 1982. prodam. Cena t)godna. Anton Cvelbar. Male Poljane 16. Škocjan. FIAT850,star4 leta. prodam. Informacije na telefon 21-180,- vsak dan od 15. do 17. ure. R 4 GTLJ, letnik 1982. prodam. Oven. Regerča vas 177 (Sv. Rok), Novo mesto. SPAČKA (425 ccm). letnik 1968. prodani. M. Zupančič. Gorenje Sušice 23. Uršna sela. DIANO, letnik 1977. neregistrirano (notranja blatnika, pragi, "stebri za diano— novo), prodam. Naslov v upravi lista (2090/85). Z 101, letnik 1977. prodani. Telefon 23-454. popoldne. PZ, letnik 1975. skupaj ali po delih prodam. Milan Češck. Bučka 47. Škocjan. ZASTAVO 101.letnik 1974/76, prodam. Ogled popoldne. Sreto Matič. Ulica Slavka Gruma 10. Novo mesto. 126 P, letnik 1977. prodam. Telefon 84-995. HAT 126 P, letnik 1979, prodam. Jel. (068) 58-494, popoldne. PRODAM Z 750, letnik 1970. registracija do novembra 1985 in karoserijo za Z 101 letnik 1977 obnovljeno. Rifelj Milan Ždinja vas 37. SPAČKA, letnik 1976. in kolo (5 hitrosti) ugodno prodam. Telefon 24-407. Z 101, letnik 1974. prodam. Možno po delih. Telefon 23-943. JAVVO 350 ccm z dodatno opremo in malo rabljen sesalec Iskra prodam. Telefon 25-580. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list. Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vddja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, 'Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. IZHAJA V3ajc.četrtek — Posamezna številka 50 din. Letna naročnina 1.500 (lin. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 arbetoškib dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 550 din, za razpise, licitacije ipd. 750 din, 1 cm na dojočeni srednji ali zadnji strani 800 dfn, 1 cm na prvi strani 1.000 din. Vsak mali oglas do 10 besed 400 dinf vsaka nadaljnja beseda 40 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1,974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov, TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. TOMOS 14 M, registriran, odlično ohranjen, prodam. Franc Potočar. Lašče 4. Dvor. ŠKODO 105 L, letnik 1979, prodam. Informacije na telefon 20-381, popoldne. ZASTAVO 750 L, letnik 1974. in zamrzovalno omaro. (120 I) ugodno prodam. Miškovič. Šegova 6. Novo mesto. ŠKODO 100 S, karambolirano, prodani. Motor ima 50000 km. Ogled vsak dan po 15. uri, v soboto in nedeljo cel dan. Ante Špoljarič. Kvedrova 31, 68290 Sevnica. Z 101, letnik 1978. prodam. Dular. Smolenja vas 41. Novo mesto. W 1200 J, letnik 1974, prodam ali menjam za dobro kiper prikolico, enoosno ž dvojnimi kolesi. Lahko tudi za ročno kosilnico. Miran Dvoršak, Blatno 33. Pišece. Brežice ali tel. 69-331. od 6.30 ure do 8. ure zjutraj. KADET, letnik 1979, prevoženih 48000 km. prodani. Matjašič, Arnovo selo, Artiče. ZASTAVO 750, letnik 1977, potrebna zaenjava blatnikov, prodam ali zamenjam za kaj drugega. Franc Lah. Armeško 49. 68280 Brestanica. GS CITROEN, letnik 1972. lahko tudi po delili, prodam. Telefon 67-041. Z 101 (GTL 55, letnik december 1983, prodam za gotovino ali kredit. Telefon 72-923, po 18. uri. PRODAM Z 101 GTL55, staro eno leto in pol, prevoženih 7000 km. Jerič Janez. Dol. Straža 94. R 12, obnovljen, registriran do februarja 1986, in ponv .ekspres prodani ali menjam. Branko Štus. Cankarjeva 3 a, 68270 Krško. Z 101, letnik 1976. prodam ali menjam za manjše vozilo, prodam tudi kosilnico BCS. Ivan Zajc. Vel. Poljane. Škocjan. MAJ 126 P, letnik 1979, registriran do aprila 198(6. prevoženih 35000 km. v zelo dobrem stanju, prodam. Telefon (068) 51-429. po 20. uri. 126 P, letnik 1980, prodam. Tel. 25-990. APN 6. nov. prodani. Telefon 43-718. R 4IT L, letnik 1978. vozen, potreben manjših kleparskih popravil, po ugodni ceni prodam najboljšemu ponudniku. Vprašajte na telefon 23-606 (dopoldne), in 23-007 (žvečer). VARTBURG karavan, letnik 1978, ohranjen, prodam. Jože Prah. Gor. Prekopa. Kostanjevica. * ŠKODO 120 L, leto izdelave 1979, prodam. Informacije po telefonu (068) 23-396. popoldne ali na naslov: Potokar. Cegelnica 71. Novo mesto. ODBIJAČ, prednji, kromiran. za R 18, ugodno prodam. Kličite na telefon 25-130. Z 750 S. letnik 1979. prodam. Jože Grubar. Sentcjrnej 212. ogled v večernih urah. ZASTAVO 750 special, letnik 1979. in nove traktorske gume 11-28 prodam. Tone Grubar. Mali Ban 6. Šentjernej. Z 750 S, letnik 1978, odlično ohranjeno, prodani. Igor Ritonja. Mestne njive 7, Novo mesto. ZASTAVO 750, prva registracija 1976. obnovljeno, registrirano, ugodno prodam. Mišjak. Regrča vas" 29. Novo mesto. Z 101, letnik 1979. prodam. Jel. 23-398. popoldne. R 4 TLS. letnik 1979. registriran za eno leto. poceni prodam. Prešeren. Šmarjcta. Šmarješke Toplice. VW 1300, letnik 1970. registriran do decembra, prodam. Herman Kozinc, Gaborje K). Krmelj, tel. 88-941. od 15. do 20. ure. RENAULT 4TL,letnik 1976.dobro ohranjen, ugodno prodam. Ogled popoldne. Julij Novak. V brezov"log 16. Novo mesto. LADO KARAVAN, staro leto in pol. prodam. Telefon (068) 58-377. dopoldne. (068) 58-464. popoldne. AUDI 60 in AUDI 75 L skupaj ali po delili prodam. Milan Vrtačič. Pristavica I. 68310 Šentjernej. AVTOMATIH prodam za 3 M. Tel 85-172. po 15. uri. TAM 5000 kiper prodam. Jože Kus. Pristava ob Krki 6. Podbočje. j| Kmetijski stroji {j r:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::; TRAKTOR l Irsus C 355 prodam. Bašclj. Kamenje 5. tel. 25-862.. POCENI prodam nov priključek —-vlečno lrezo za motokultivator I Linda F 600. Savo Avsec. Krka 29. Novo mesto. ROTACIJSKO KOSILNICO Gorenje (za sadovnjak, vinograd), novo. prodam, ceneje. Hočevar. Šmalčja vas. Šentjernej. TRAKTOR Ferguson 533 s kabino prodam. Ogled možen vsak dan. Miha Jerman,Otočec 88 oh Krki. TRAKTOR Ferguson 558 z naklada čem Karlo Poschi št. 6 ugodno prodam. I ranc Lukina, Bela cerkev 13. Šmarješke Toplice. ŠTORE 402 s kabino (600 delovnih ur) prodam. Maline 18. Semič. ZETOR 5545 (pogon na štiri kolesa) po ugodili ceni prodam. Franc Perše, Zbure 30. Šmarješke Toplice. SLAMOREZNICO Špajzor prodam. Tel. (0471 71-514. SLAMOREZNICO Kola. nizko, z motorjem 10 KW, prodam. Telefon (047) 71-578. TRAKTOR Schliter (50 KM) s kabino. tehnično brezhiben, prodam. Turšič, Dolšce 1. Kostanjevica. TRAKTOR 1MT 558, letnik 1979. prodam. V račun vzamem kombi zastava 850 AK s sedeži. Butkovič, Volčje 35. 68256 Sromlje. TRAKTOR paskuali (21 KS) prodam. Alojz. Dragman, Dol. Kamence 29. Novo mesto. TRAKT OR (16 KS) s koso prodam. T elelon (068) 62-756, v večernih urah. PUHALNIK tajfun s kardanom, rabljen eno sezono, prodam za 12 SM. Anton Kapele, Dolenjci 20, 68341 Adlešiči. BCS kosilnico (petrolej — bencin)z vozičkom in grabljami prodam. Ogled vsak dan popoldne, razen nedelje, ali tel. 21-531. Jože Goršin, Veliki Slatnik 12. Novo mesto. BOČNO traktorsko kosilnico za IMT. rabljeno eno sezono, prodam. Cena po dogovoru. Jožica Dimce Stranje 5. 68283 Blanca. TRAKTOR Mc Kornick 324 D in 126 P prodam. Lipar. Šmarješke Toplice. 24. TV 18, malo rabljen, prodam. Be-rčan. Nova vas 5, 61294 Višnja gora. PLUG za TV 730 prodam. Ločna 34. Novo mesto. MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta, malo rabljen, prodam. Redenšek. Jablanica 11. 68294 Boštanj. VINOGRADNIKI, POZOR! Prodam traktor goseničar Lamborghini s frezo ter plugi in dodatnimi kolesi za prevoz po aslaltu. Ogled pri Cirilu Pustavrhu. Vavpča vas 16, Semič. PRODAM PRODAM enobrazdni plug za T Vinkovič 730. Cena po dogovoru Mirtek, Nova gora 4, Krško. PLETILNI STROJ F.mipsal. dvo-redni. s kartami, avtomatik. ugodno prodani. Telefon 24-256. po 14" uri. DNEVNO SOBO poceni prodam. Ogled v soboto od 13. do 19. ure. Leopold Kočjaž. Slavka Gruma 16. Novo mesto. PRODAM električni šivalni stroj Bagat Slavica (v omarici). Telefon (061)851-621. dopoldne. KOLO MARATON, odlično ohranjeno. ugodno prodam. Gregor Bulc, Cesta brigad 42, Novo mesto. tel. 25-130. DIATONIČNO harmoniko prodam. Vprašajte na telefon (068) 22-215. v večernih urah. PRODAM poročno obleko številka 40 krem barve. Cena 11.000.00 din Telefon 22-768. KAVČ, kotni, z dvema ležiščema, izven JUS (potreben prenove), zelo poceni prodam. Informacije po telefonu 21-790. vsako popoldne od 16. ure dalje. LEŽIŠČE brez jogija prodam. Saje. Kristanova 32. telefon 25-462. LADIJSKI STROP (80 m-) po 1200 din 1 m’ prodam. Šinkovec, Regerča vas 39/a. Novo mesto. JERMENICO za traktor Zetor in 1000 kg sena prodam. Simončič. Sela. Šentjernej. 2 t sena ugodno prodam. Pavlenč, Gmajna 7. Raka. PRODAM ve čjo količino koruze ter traktorski pluit. Naslov v upravi lista (2091/85). GARAŽNA dvižna kovinska vrata prodam. Telefon 23-460. KOZOLEC topler v dobrem stanju ugodno prodam. Naslov: Jernej Korbar, Dol. Kamence 17. Novo mesto. PRODAM gume za tovorna vozila 10.00 R 20 TIP Sava-Orjak. 6 komadov. Tel. (063) 783-121 od 6. do 14. ure ali (063) 783-141. 2,5 t krme prodam. Slavko Kuzma. Kolodvorska 51. Črnomelj, telefon 51-731. PRODAM ali zamenjam za razno belo navadno vino (7001), njivo na hribu v Beli cerkvi (18 arov), pse nemške ovčarje. Velikonja. Krka 22 a. Novo mesto. t KRAVO s teletom in telico, staro 16 mesecev, prodam. Lukšič, Dol. Straža 81. Štraža. PRALNI STROJ El NIŠ (18 programov) Woolmark prodam za 4 M. Jakovljevič, Glavni trg 20. Novo mesto. BRAKO prikolico ugodno prodam. Telefon 25-080. od 6. do 14. ure. SENO prodam. Vovko. Sela-Ratež II a. tel. (061) 772-769. TELEVIZOR (barvni(Gorenjeprodam. Mikec. Odrga. Trebnje. JADRNICO Elan 425 prodam. Tel. (061) 212-444, popoldne. BOBNE Amati in ojačevalec Gi-takort 100 W za kitaro prodam. Tink. Irča vas 14. telefon 21-826. interna 237. PRALNI STROJ, rabljen, ugodno prodam. Mihelič. 21. oktober 4/a. Črnomelj, telefon 51-014, po 17. uri. KOZOLEC prodam. Naslov v upravi lista (2088/85). KOSTANJEVE kole prodam. Žu- * žek, Vrh K). Trebelno. PRODAM dobro ohranjeno hladilno skrinjo LTH (380 litrov) in po zelo ugodni ceni kombiniran štedilnik (4 plin. 2 elektrika). Ponudbe po telefonu (0f>8) 47-047. Mirna. PS 201 Gorenje, obnovljen, prodam. Telefon 20-387. GUME, štiri nove zg Z 101. dve železni peči. obloženi s samotno opeko, okna (trodelno. dvodelno, enodelno, kletno z železnimi križi) in sobna vrata 78 x 180. vse dobro ohranjeno, poceni prodam. Okna so zastekljena. Fins. Cankarjeva 2. Novo mesto. KOKOŠI nesniee. ki nesejo 6 -.mesecev in so primerne za nadaljnjo rejo. prodajamo. Murgelj. Jablan 30. Mirna peč. PLUTO prodam. Telefon 22-901, dopoldne. TV Iskra, barvan, prodam. Telefon 23-755. PRODAM motorno kolo Tomos 15 SLC in kosilnico Alpina, vse v odličnem stanju. Albin Jevnikar, Veliki Ban 5. Šentjernej. PRODAM nov gumi voz (12 col), železni, in tračno žago (pan žago). Naslov v upravi lista (2092/85). SKEDENJ (hrastov), 15 x 10 m, prodam. Adlešič, Purga 5, Adlešiči. PRODAM sedežno garnituro in štedilnik (3 plin, 1 elektrika). Telefon 23-893. PRIKOLICO za osebni avto prodam. Informacije v popoldanskem času na telefon 22-750. PRODAM otroško posteljico, stajico, hojco ter beli pult — 80. Marolt, Stritarjeva 4,- Novo mesto. RADIJSKI sprejemnik znamke »Niš« prodam. Radio je skoraj nov. Telefon 23-933. UGODNO prodam skoraj novo žensko kolo na torpedo. Tel. 25-554. HRASTOVE DESKE ugodno prodam. Vrtačič. Pristavica 1, 68310 Šentjernej. SUH kvaliteten les (3 m1,3cm debeline), primeren za obdelavo, prodam. Naslov v upravi lista (2093/85). kupim KUPIM 300 kom. kritine KIKIN-DA, model 333. Franc Zadravec. Ragovska 7, Novo mesto, telefon 25-795. KUPIM otroški avtosedež. Cesar Tomo. Šegova 10 (popoldan). PARCELO, primerno za vikend, v bližini Novega mesta kupim. Telefon 25-986. POSEST VEČJE gospodarsko poslopje v centru Novega mesta, primerno za obrt ali adaptacijo v stanovanje, prodam. Ponudbe na telefon (061) 332-827. HIŠO (nedograjeno) v Semiču prodam. Cena po dogovoru. Marjan Golobič, Štrekljevec 19, Semič. VINOGRAD v Šmavru prodam. Helena Klemenčič, Radohova vas 1, Šentvid pri Stični. PRODAM polovico hiše, primerne za tiho obrt. v centru Novega mesta. Partizanska 1. Informacije na telefon (068) 23-621. VEČJO dvostanovanjsko hišo v centru Mirne prodam (lahko tudi samo stanovanje). Rado Dolenšek. Peč 6. Grosuplje. POSESTVO (6 ha) v bližini Sevnice prodamo. Informacije po telefonu (068) 81-765. VINOGRAD v izmeri 17a vVrhov-ski vasi ugodno prodam. Marija Kožar. Pristava 15. Podbočje. V dopoldanskem času kličite na telefon 62-050. VARSTVO za 16-mesečnega fantka iščemo na našem domu (v Plavi laguni). Telefon 20-374. razno ZA PČMOČ pri učenju angleščine ob sobotah iščemo študenta-(tko) za učenko I. letnika usmerjenega izobraževanja. Telefon 24-833. SPREJEM KURIRČKOVE POŠTE V četrtek. 28. marca, smo sprejeli kurirčkovo torbo od pionirjev osnovne šole Otočec. Sprejem smo kljub slabemu vremenu pripravili na igrišču ob šoli. Prišli so tudi vojaki. Učenci literarno-recitacijskega krožka in pevski zbor so pripravili kulturni program. ki ga je popestril Stanc Gorenc s harmoniko. Naše pismo je prebrala predsednica pionirskega odreda Monika Jalovec, nato pa so naši kurirji odnesli Torbo in jo predali škocjanskim vrstnikom. Zdi se mi lepo. da vsako leto obujamo spomine na težke dni NOB. SABINA KOCJAN. 5. b OŠ 29. oktober Šmarjeta SISOVSKI PAKET SEVNICA — Delegacije za samoupravne interesne skupnosti so v ponedeljek prejele zajeten sveženj gradiv za seje skupščin v prihodnjem tednu. Po težavnem usklajevanju so primanjkljaj od okrog 80 milijonov dinarjev znižali na približno 40 milijonov dinarjev. Nezavidljiv gmotni položaj se bo poznal v šolstvu, zdravstvu in socialnem skrbstvu. Združeno delo podpira višjo stopnjo za raziskovalno skupnost, saj ima vrsta kolektivov »v ognju« s.voje projekte. JRE IVAN GRM, Bušinec 2, Dol- Toplice, opozarjam JOŽETA FA NA, Bušinec 1 a. naj si ne lasti fflPI * zemljišča, ker sem ga dal v naj ADOLFU BARBERU, Bušinec 2^ nasprotnem primeru ga bom s preganjal. 19. TINE GOLOBIČ. Štrekljevec ' Semič, prepovedujem hojo po vr pašo kokoši po vrtu okrog Obenem opozarjam, da bo odgov za vso škodo tisti, ki bo opaže mojem poslopju ali orodju. TEREZIJA KOVAČIČ iz Birčn^' si m MARIJA GAŠPER, K ROM ^ Novo mesto. opozarjava GOLOBA iz Birčne vasi, naj pren^ sekati in prodajati vse. kar jc . pokojnega IVANA GAŠPERJA V. j še ni bila zapuščinska razprava. ■ | ga ne bo upošteval, bova s j MILENA SRPČIČ, g RUDI in vsake ričeva 9. Brežice, opozarjava gar, ki bo vozil preko najine nj|Ve'\ 0 kah. pare. št. 172/3. da ga bova s 113, prepovedujem Mohorju L . ČU. Žužemberk. 121. vožnjo m M čez mojo njivo. Če tega rie bo up val, bom sodno ukrepala. v JOŽE ŽUPAN in sin STANE, vo ki Ban 1, Šentjernej, PreP0V delanje kakršnekoli škode po P?, n. zemljišču. Posebno opozarjava M TINA BRDIKA mlajšega in STtro NA CVELBARJA iz Velikega Bana; naj prenehata z vožnjami s parcelo za Kraljev vrh in osebnimi P^ piri in obračuni z nama. Če lef\n0 bosta upoštevala, ju bova s0° preganjala. OČETU VIKTORJU KOČJAŽ^ za 80. rojstni dan, mami pa za mm ^ praznovanje od srca čestitajo otr0,«j_ družinami Anica. Joži, sin Viktor. M ma ter vnučki. Dragima Štefki Luzar in Pa -jj Kelbiču vse najboljše za praznik.vsl ju imajo radi. flOBVESTIlAl CVETLIČARNA IKEBAN* Julija Brinca iz Metlike manj tri vence skupaj dostauJ tudi v Novo mesto in okolji ’ Izdelujemo še žalne šopke, bane in druge cvetne afj* žmaje. Telefon: 58-722 in -684. ŽAGAM drva v Novem mestu olici. Pokličite na tel. 21-360! e OBVEŠČAM, da imam na &'°f} vse vrste žaluzij, tudi medstekelnc' mm) za kombivak okna. Roleti MEDLE, tel. 23-673. - DOLENJSKI USI OGLAS V DOLENJSKEM LISTU — ZANESLJIV EKONOMSKI USPEH Dolenjski list je najb°^ razširjen pokrajinski °a' sopis v Jugoslaviji- P°’ kriva devet občin in izhaja v 29.000 izvodih. Vse informacije o ogla' sih dobite po telefonu o3 številko 24-006, osebno pa se lahko oglasite Pr' nas v torek, sredo, četrteK in petek od 7. do 14. ure■ v ponedeljek pa od 7. d° 16. ure. Oglasi za tekoč0 številko morajo biti oddani najkasneje v torek do 8. ure zjutraj. Naslov: Germova 3, Novo mesto. 24-006 18 DOLENJSKI LIST Št. 16 (1362) 18. aprila 1985 ZAHVALA V 43. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi brat. zet in stric ANTON LOJK z Zajčjega vrha 12 Iskrena zahvala vaščanom, znancem, prijateljem in sorodnikom ,vs? pomoč, izraženo sožalje, darovano cvetje in spremstvo na nji poti. Posebna zahvala pokojnikovim sodelavcem v Rudni-u Kanižarica iz Črnomlja. Žalujoča družina Lekič in ostali sorodniki ZAHVALA Ob izgubi moža. očeta in dedka ANTONA KRESETA iz Mokronoga r naj P^c zahvaljujemo sosedom, znancem, prijateljem in zd-Z7r wZa ncs°bično pomoč. Iskrena hvala tudi organizacijam nik .°kronog, GD Mokronog ter LD Mokronog, govor- c godbenikom in pevcem. Vsem zahvala za darovano e'je in izrečeno sožalje. Vsi njegovi ZAHVALA Nenadoma nas je v 56. letu starosti zapustil FRANC GODNJAVEC iz Trebnjega, Stari trg 12 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sode-Vccn} DPO, godbi, pevcem, sosedom, posebno Zoretovim, za P moč, izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter spremstvo Pokojnika na zadnji poti kujoči: žena Rezka, sinova Franci in Zdravko z družino, mama, bratje, sestri in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete ALOJZIJE JUHART iz Trebnjega zn- 'S^renw zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in • ancem, ki ste ji darovali cvetje ter jo spremili na zadnji poti. ahvala velja tudi g. župniku za opravljeni obred in spremstvo Pevcem za zapete žalostinkc. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi. Že eno leto v grobu spiš a e srcih naših še živiš, ne mine ura, dan, ne noč. povsod si z nami ti navzoč. V SPOMIN 11. aprila je minilo žalostno leto. odkar si nas zapustil, dobri mož. brat in stric JANEZ GRGOVIČ Dol. Maharovcc pri Šentjerneju * jvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in obiskujete Njegov zadnji dom. Vsi njegovi Ljubil si svoj vinograd, ljubil si dom. a e pomladnem popoldnevu, odšel si v večni dom. ZAHVALA V 83. letu starosti nasjezapustil naš oče, brat in stric ALOJZ LUŽAR iz Dol. Mokrega polja 23 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za številna sožalja. GD Mokro polje za organizacijo pogreba ter ostalim GD, govorniku, sosedom za pomoč. Cestnemu podjetju in Kremenu za cvetje in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinovi Martin, Lojze, Pepi z družinami in Tone, hčerki Martina in Mici z družinama ter brat in sestra T ZAHVALA V 79. letu je tragično preminil ata, stari^ ata in brat BOŠTJAN ROGINA iz Stare Lipe pri Vinici Najlepše se zahvaljujem sorodnikom, sosedom in vaščanom za pomoč in izrečeno sožalje, Ivaničevim z Vinjega vrha, kakor tudi delavcem UJV Novo mesto in Črnomlja ter dr. Strmčevi. Hvala župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča hči Vida z družino in ostalo sorodstvo Grahovo pri Cerknici ZAHVALA V ožjem rodbinskem krogu smo se v Ljubljani poslovili od naše drage tete MARIJE FERLIČ roj. BON iz Novega mesta. Glavni trg 6, novomeške odposlanke na Kočevskem zboru in medvojne aktivistke Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem prijateljem, ki so jo v njeni starosti obiskali in bodrili, osebju internega oddelka novomeške bolnice in doma starejših občanov v Šmihelu ter vsem. ki so se od pokojne poslovili na ločenskem pokopališču, posebno pa tovarišem iz ZZB NOV Novo mesto, ki so z izbranimi mislimi obnovili njeno življenje in doprinos Novemu mestu. V imenu sorodstva: nečak Vinko ZAHVALA Ob smrti naše drage, nepozabne v s/ JULKE TOMAŽIČ roj. Čekada iz Semiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji v času bolezni nudili pomoč, spremili žaro na zadnji poti, jo obsuli.s cvetjem in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in osebju interneg# oddelka bolnice Novo mesto za lajšanje trpljenja med boleznijo. Prisrčna hvala za vsestransko pomoč tov. Jelki Kristan, Seki Vraničar, družini Doličevi, Kastelčevi, vsem sostanovalcem bloka 30/b. organizaciji ZB Semič, praporščakom, govornikoma Dušanu Kočevarju in Martini Jakša za tople besede slovesa ter metliški godbi. Iskrena hvala vsem, ki stgji za časa njenega življenja kakorkoli pomagali in jo imeli radi. Žalujoči: sin Jurij z družino, sestre Tilka, Jožica in Mici ter ostalo sorodstvo m. Freiburg, Črnomelj, Koper. Rijeka, Semič, dne 3. aprila 1985 Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spon,‘-tile se. kako trpela sem. in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po težki bolezni nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama. stara mama, sestra, teta in svakinja MARIJA ZUPANČIČ Dolenji vrh 6, Dobrnič Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, pokojni podarili cvetje, jo spremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo ginekološkemu oddelku Novo mesto. Onkološkemu inštitutu za lajšanje bolečin. Iskrena hvala DO Trimo. Instalaciji. ZB Svetinje, Dobrnič, Trebnje, pevcem,pihalni godbi in govornikoma pri odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala za pomoč. Žalujoči: mož Karol, sin Darko z družino, Jože, hči Vida z družino, Silvo in ostalo sorodstvo NARAVOSLOVNI DAN S šolskim avtobusom smo se odpeljali v Novo mesto. Tam smo si ogledali železniško postajo in se pogovarjali z železniškimi delavci. Nato smo na blagajni kupili karte in sczvlakom peljali do Centra. Ogledali smo si tudi Jakčevo galerijo in šli v slaščičarno. Polni vtisov smo se vrnili domov. MATJAŽ KRAŠNA. 2. b OŠ Škocjan ZBIRALI STAR PAPIR Ob. prihodu pomladi smo spet počistili kleti in podstrešja ter izpeljali akcijo zbiranja starega papirja. Zbrali smo 16.690 kilogramov papirja. Najboljši je bil 6.c. kije zbral 2.560 kilogramov starega papirja. Posamezno so se najbolje odrezali: Silvo Rak. ki je prinesel 249 kg papirja. Aleš Starove-ški / 248 in Tibor Santej z 215 kg papirja. Z akcijo smo bili zadovoljni. MOJCA KUZMIČKI OŠ Savo Kladnik Sevnica PRVI PLES Starejši mladinci iz Artič so organizirali plesne vaje. Priključili smo se jim tudi mladinci iz osnovne šole. Nedavno pa je naša mladinska organizacija organizirala ples. Sprva smo mislili, da ne bo uspel. s;tj ni bilo obiskovalcev. Počasi pa so se mladinci-le začeli zbirati. Naš prvi ples je uspel, čeprav je bila večina utrujena po kolesarjenju v Kumrovec oz. po pešačenju do spomenika v Močniku, kjer so mladi počastili spomin na padlega kurirja. SUZANA m5i.AN. 8. a OŠ Artiče O PROSTEM ČASU MLADIH Pionirji osnovne šole bratov Ribarjev v Brežicah smo imeli v začetku aprila problemsko konferenco o prostem času mladih. Prišlo je veliko delegatov oddelčnih skupnosti in nekaj učiteljev mentorjev interesnih dejavnosti, žal pa ni bilo vabljenih predstavnikov številnih društev in organizacij. ki naj bi nam pomagale zapolniti naš prosti čas. V razpravi je prišlo ria dan veliko naših želja, ki pa jih Se ne moremo uresničiti. Dogovorili smo se. da bomo ustanovili pionirske ulične in hišne svete in tudi sami pomagali iskati mentorje interesnih dejavnosti. MOJCA MAKIČIČ OŠ bratov RibarjcA Brežice SRNE NA POKOPALIŠČU KOČEVJE — Zasajeno cvetje ali cvetje v vazah s kočevskega pokopališče čez noč izgine. Občani so sumili, da ga požro koze ali ovce. ki prihajajo na pokopališče skozi poškodovano ograjo gli odprta vrata pokopališča. Akcija krajevne Skupnosti in miličnikov. izvedena 9. aprila, pa je pokazala. da cvetje žro srne. ki si izkopljejo rov pod pokopališko ograjo v mehki nasipani zemlji. Pokopališka vrata so zvečer zaprta oz. ostajajo odprta le. če jih ne zapre za seboj kakšen nočni obiskovalec pokopališča. OSMRTNICA Tiho nas je zapustila naša babi FANI ADAM roj. PERUŠEK njeni: mož KARFL, hčerka KVA in vnuk TOMAŽ NOVO MFSTO Delavski svet ZCD TOZD Zdravstveni dom Trebnje v skladu s 179. členom statuta razpisuje licitacijo za prodajo osebnega avtomobila R 4 reg. štev. NM 678-41, letnik 1979. Izklicna cena je 110.000 din. Licitacija bo v soboto 4/5-1985 ob 8. uri pred reševalno postajo ZD Trebnje. Ogled je možen eno uro pred začetkom licitacije. Vsi udeleženci licitacije morajo pred začetkom licitacije vplačati varščino v višini 10% izklicne cene. Kupec mora plačati kupnino najpozneje v 15 dneh od izvedene sklenitve pogodbe. 289/16-85 0 *0 0 I 0 0 0 0 0 S 0 0 0. i 0 0 0 • 0 ' 0 0 0 0 0 0 ' 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 % 0 0 0 0 0 0 0 0 '0 0 0 0 0 0 0 0 % 0 0 JANKO BU Pri Bukovčevih v Semiču se tradicija trdne kmetije vleče že nekaj rodov. In četudi je oče Janka Bukovca, sedanjega gospodarja. pred drugo svetovno vojno želel postati politik, se je po vojni raje odločil za zemljo. Tudi Janko se je težko sprijaznil s tem. da bi se zapisa! kmečkemu stanu, a je moraI popustiti očetovi vztrajnosti, ki ga je že vnaprej kot najmlajšega sina določil za gospodarja. Vendar ni popusti! kar tako: za leto dni se je celo zaposlil, a mu s kmečkim delom tudi tokrat ni bilo prizaneseno, kajti pet bratov in sester se je šolalo, glavno breme kmetovanja pq je padlo nanj. Zato se je pred poldrugim desetletjem odločil, da ostane na kmetiji. »Takrat sem prevzel od očeta dve kravi in dva konja, leta 1973 pa nam je pogorel še hlev. Zavedal sem se, da grem lahko v korak z razvojem le z novo tehniko in tehnologijo. Zato sem obnovil hektar in po! vinogradov. ves zaslužek pa vložil v nove stroje. In ko sem že mislil, da bo konec stroškov z mehanizacijo. jo moram začeti obnavljati,« pove Janko, ki je prepričan, da je danes uspešen le tisti kmet, ki je tudi dober ekonomist, gospodarstvenik, ki mora znali iz zemlje, zlasti kraške, kakršna je okrog Semiča, iztisniti čimveč. »Nisem se mogel odločiti le za eno usmeritev, saj je naš trg preveč nezanesljiv in kmetje ne vemo, kako bomo tisto, kar spomladi posejemo, jeseni prodali.« Prav zaradi tega ima Janko v hlevu po S glav živine, začel je s kmečkim turizmom, s pomočjo katerega — tako pravi — lažje proda pridelke, z vsem srcem pa se je zapisa! vinogradništvu. Bi! je eden od ustanoviteljev pred devetimi leti osnovanega Društva vinogradnikov Bele krajine in njegov prvi predsednik. »Takrat so tudi naši vinogradniki začeti zahtevati, naj začnemo s sodobnim vinogradništvom. Predvsem vinogradniki v črnomaljski občini smo se prej izobraževali sami, vinogradništvo je bilo stihijsko. Ko pa smo se vsi belokranjski vinogradniki povezali v društvo in z metliško Vinsko kletjo, so bili kmalu vidni rezultati, predvsem pa se je izboljšala kakovost vin, kar pokažejo zlasti vsakoletne vinske razstave,« pove podpredsednik prireditvenega odbora letos že 9. razstave belokranjskih vin. ki se bo čez dober teden začela v Semiču. »To ni le ocenitev pretekle vinske sezone in vinogradniški praznik, ampak predvsem šola za vinogradnike. Te razstave so prinesle veliko dobrega. Grobih napak v vinu. kot so samorodnica, primešana kakovostni pijači, ali plesen — tega-ni več in le enolog lahko ugotovi napako. Neupravičeni so tudi očitki velikih vinogradnikov, da lahko tisti z manjšimi vinogradi pripravijo boljše vino. Tako imenovani »vikendarji« so prispevali veliko dobrega: novo tehnologijo, učijo se iz sodobne, priznane literature, v tem pa imajo prednost pred tistimi; ki se učijo le v zidanicah. Vedeti 'namreč moramo, da se je tehnologija starih očetov že preživeta.« premleva Bukovec med tem. ko ga vačkrat zmotijo telefonski klici ali zvonjenje pred vrati. Janko je. kljub temu da je glavna delovna sila na IS hektarov veliki kmetiji, saj je žena zaposlena, oče in teta pa sta ostarela, vključen v številne organe v krajevni skupnosti Semič. katere predsednik skupščine je in zunaj nje. Sedaj ima kar 15 funkcij, zato ni čudno, da se pogosto oglašajo pri njem ljudje za nasvete. »V naši krajevni skupnosti dajemo prednost krajevni problematiki pred kakršno koli politiko, saj se držimo načela, da je zadovoljen krajan dober državljan," pravi Bukovec. M. BEZEK I % * % % * % % s te •h % % % * s % * * * % % % N j % * Strah in negotovost ob Krupi Na odgovore na nekatera vprašanja bodo morali krajani šestih vasi ob onesnaženi Krupi počakati do obiska republiške komisije v Stranski vasi STRANSKA VAS — Pretekli teden je izvršni svet črnomaljskeobčinske skupščine sklical v Stranski vasi sestanek z delegacijo prebivalcev vasi ob Krupi, na katerem sojih želeli predvsem seznaniti z rezultati sanacije ob zastrupljeni reki. Krajani pa so zastavili tudi vrsto vprašanj, vendar bodo na nekatera dobili odgovore takrat, ko se bo — predvidoma v kratkem — v Stranski vasi sestala republiška komisija za koordinacijo strokov nega dela pri reševanju problematike onesnaženosti Krupe. Krajane je zanimalo, zakaj nekateri »Ogroženost ljudi v tem trenutku ni še vedno niso dobili izvidov zdravni- zastrašujoča, zato pa problem Kru*pe ških pregledov, ki so jih v Ljubljani opravili na slučajno izbranem vzorcu ljudi iz šestih ogroženih vasi. In zakaj tisti, ki so izvide že dobili, ne smejo zvedeti rezultatov preiskav, saj ti prihajajo v kuvertah pod »strogo zaupno — poklicna tajnost«. Ljudje, ki so kljub temu odprli pismo, so bili v črnomaljskem zdravstvenem domu grajani, tisti pa, ki tega niso storili, niso nikoli zvedeli za rezultate. Spraševali so, kako sta s poliklori-ranimi bifenili (PCB) zastrupljena okolica in ozračje, predvsem pašo zbegani zaradi različnih, nasprotujočih si izjav strokovnjakov v zvezi z njihovim problemom. Zaradi-že toliko različnih informacij menijo, da niso popolnoma informirani, kar le povečuje njihova negotovost. Zato so zastavili republiški komisiji šest vprašanj, vendar z odgovori, objavljenimi v Delu, niso zadovoljni. Menijo, da odgovori niso bili dovolj neposredni. Pritoževali so se nad nestrokovno postavljenimi cisternami in vodovodom, speljanim iz njih. saj je voda pozimi zamrznila. Cisterne so sedaj izolirane, tako da sc tudi poleti voda v njih ne bo grela. Krajani so pripomnili, da se tudi zamenjave živil niso lotili na pravem koncu, saj so, namesto da bi zamenjali kokoši, začeli z zamenjavo jajc, zato je vsak rešil problem po svoje. Nadalje imajo težave z mlekom, saj za poltretji liter oddanega mleka dobijo v trgovini komaj liter mleka. Vprašali so tudi, ali bodo tisti, ki so krivi za onesnaženje Krupe s PCB, kaznovani. DELOVNI KOLEKTIVI ZA ŠOLSKE RAČUNALNIKE BREŽICE — Na vseh šolah bi radi čimprej dobili pripomočke za računalniško opismenjevanje, vendar se ob x sredstvih, ki jih imajo na voljo, lahko to privoščijo postopoma, ne vsi hkrati. Direktor Emoninega tozda Terme Čatež Vlado Deržič je te dni dal pobudo za zbiranje sredstev v delovnih organizacijah in hkrati zagotovil finančno pomoč njihovega kolektiva. Za tak način se je zavzel v prvi vrsti zato, da bi ustregel željam šolarjem in da bi imeli otroci na vseh šolah v občini enake možnosti za računalniško izobraževanje. Padalska svila za poročno obleko štirideset let partizanske poroke Marije in Franca Škofa iz Novega mesta NOVO MESTO — »Bilo je v soboto, 8. aprila 1945 popoldan, mesec dni pred koncem vojne, ko je prišel pome Franc s parom belih konj in federvagnom, na katerem sta sedela priči Niko Belopavlovič in Franc Potočar (Čampa). Več kot petdeset Avatov-partizanov seje zbralo in veselili smo se do poldneva naslednjega dne. Bila je res ta prava ohcet, in prav nič nas ni motilo streljanje ustašev v bli-inih Bubnjarcih na hrvaški strani proti našim Rosalnieam.« tako se tistega dne spominja Marija Škof. S Kalčevim Francetom iz Boldraža pri Metliki sta namreč minuli ponedeljek v krogu svoje družine praznovala štiridesetletnico poroke, Marija pa še zaokrožen življenjski jubilej — šestdesetletnico. Franca Škofa poznajo mnogi starejši Novomeščani, saj je še vedno aktiven družbenopolitični delavec, predsednik ZB Center, kot zanimivost pa naj zapišemo, da je kot upokojenec tudi delegat na novomeškem matičnem uradu za sklepanje zakonskih zvez. Kot krojaški pomočnik se je Franc spoznal z Marijo, še predehseje pričela vojna. Bila sta še premlada, da bi se vzela, potem pa je prišla vmes vojna. Franc je na Brezovi rebri stopil v belokranjski odred, ki gaje vodil lli-ja Badovinac. Čeprav se je bataljon stalno premikal, je večkrat našel čas in Marijo obiskal na njenem domu v Gabrjih pod Gorjanci. Potem se je pred belimi morala umakniti in se je ZA SODOBNO PISARNO NOVO MESTO — Mercatorjev tozd Contal, ki je generalni zastopnik danskega podjetja Rex Rotary, je v novomeškem hotelu Metropol pripravil predstavitev fotokopirnih in razmnoževalnih strojev, zadnjih modelov kalkulatorjev, prenosnih pisalnih Strojev in NCR blagajn. Ogled in pogovor s strokovnjaki je bil možen včeraj in je še danes, 17. in 18. aprila, od 9. do 14. ure. preselila k stricu v Bušinjo vas. Vseskozi je sodelovala s partizani. Ko seje bližala svoboda, sta s Francem odšla na dom k očetu, da se pogovorijo, čemu zaupa hčerko.« Nisem ga še utegnil vprašati, ko pritečejo sosedje in povedo, da se bližajo beli. Marija je ni nič manjši, saj vsaj še 20 do 30 let ne bo primerna za uporabo. Sicer pa bodo predhodne ocene raziskav znane konec aprila, končne pa jeseni.« ie • Dr. Albin Pečavar z Zavoda za socialno medicino in higieno iz Novega mesta je pojasnil, da v dosedanjih pregledih niso ugotovili ne akutnih ne kroničnih zastrupitev in ne direktnih poškodb. Obolenja, ki sojih odkrili, niso specifična, so pa znaki, da ljudje v sebi nosijo PCB. povedal dr. Pečavar ter dodal, da so nad semiško Iskro, kjer so uporabljali PCB. in drugod opravili meritve zraka. vendar je majhna verjetnost, da. vsebuje PCB. Pač pa so PCB, ki pa je pod dovoljeno mejo. zasledili v poljščinah, vendar strup ni prišel iz zraka, ampak je to zanj le eden od členov v verigi voda — žival — gnoj — zemlja. Kar pa se tiče rezultatov preiskav je Je, lestvici z epicentrom na šir^eJ območju Dragatuša. Dve uri pol po tem je sledil še en šibkeJ ■ potresni sunek. a J UDARNIŠKA SOBOTA NA DOBRUŠKI GMAJNI — Prvič seje if dilo 13. aprila letos, da so Romi organizirali solidarnostno udarniško Prebivalce Žabjeka, ki so si na tak način pred kratkim že uredili okolje naselja, so s kombiji prepeljali v Dobruško vas. Tu so stanovalec romskega naselja, v katerem je več starejših ljudi, pomagali kop* vodovodno traso. V enem dnevu so bila tako rekoč vsa zemeljska dela' nčana. (Foto: R. Bačer) OHCET VSEH OHCETI — Partizanska poroka Marije in Franca Škofa je bila za takrat že osvobojeno Belo krajino velik dogodek. Partizanski svatje so se veselili do opoldne naslednjega dne. PO ŠTIRIDESETIH LETIH — Partizanska poročenca sta še vedno skupaj. Njun zakon je trden bolj kot marsikateri, sklenjen po vojni. • •kozerijah •••••••••••••••••••••••••• GLAVNO, DA JE SESTANEK USPEL V sejni šobi repiške občinske skupščine že dolgo ni bilo na kupu toliko sposobnih možganov. — Vse več delovnih organizacij seje letos vpisalo med izgubarje, je bil navidezno zaskrbljen tovariš Župan, — Ogromne probleme imamo z evidentiranjem kandidatov zdaj pred volitvami, je premleval tovariš Sezedelejevič in se z začudenjem obračal h koncu dvorane, kjer ga ni nihče poslušal. — Bolj od volitev me skrbijo nizki osebni dohodki delavcev. Prišli smo že do te stopnje, da se neposredniki ne morejo preži- vljati z delom svojih rok. Govorimo celo o nekakšnih socialnih podporah, je dvigoval glas tovariš Sindikalič. S tem je skoraj prevpil zvok gasilske sirene, ki jo je bilo slišati nekje od daleč... — Članstvo je mlahavo. V preteklosti je bilo vse preveč takšnih. ki so vstopali v naše vrste iz koristoljubja. Sezname bi bilo treba pregledati, in kdor ne sodi med nas, ga je treba črtati. Toliko malodušja, tišine in nezanimanja ni bilo še nikoli. Kot da se vsem fučka za vse! je že skoraj kričal tovariš Rdečnik. — V naši krajevni skupnosti so že nekaj časa vsi sestanki nesklepčni, pa naj jih" skličemo med delovnim časom ali izven njega, je pristavila svoj lonček Matilda Zračnik, predsednica krajevne skupnosti Repičeva draga. — Mladi so ogorčeni predvsem nad štipendijsko politiko in nad zaposlovanjem. Štipendije iz združenih sredstev so še preveč oddaljene od kadrovskih, poleg tega delovne organizacije ne sprejemajo v delovno razmerje niti svojih štipendistov, je zarezal v problem mladih tovariš Mladič, ko je bilo slišati zavijanje sirene že drugič. Zategnjeno je tulila nekje daleč... — Tako smo na psu, da niti najbolj potrebnih na moremo več pošiljati v toplice. Naše članstvo je razočarano, kajti žrtvovalo je svojo preteklost, upajoč v svetlejšo prihodnost, kot jo je dočakalo, je s potolčenim glasom ugotavljal tovariš Puškič. Po osmih urah govorjenja je delovni predsednik na koncu ugotovil, daje sestanek zelo uspel, ker je pokazal vrsto perečih problemov. Občinski kurir pa je planil v sejno sobo in obvestil prisotne, da je v času njihovega sestankovanja do tal pogorela delovna organizacija Hitrotkal. TONI GAŠPERIČ