liorira*' izliaja vsaki torek in subotn. Ako pado na ta dneva praznik, dan poprej. llrcdtil&tvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisnia. Nttfrankirana piKina se ne sprejernajo, enako se ne uvažujejo pisnia brez podpisa. üokoptM dopisov se ne vr;uxajo. „(ionra" stane na letn 10 K, za pol let» 5 K, za Četrt leta 2 50. I [»ravnistvo se ruthaja v ,,Narodni TiskarnJ" ulica Vetturini $t. 9. Za u^lattf se plačujc od čveterostopne petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. Posarneznc štfvilke # stanejo 8 vin. in se piodajajo v razml) goriških trafikali. Št. 90. V Gorici, v torek dne 9. novembra 1901). Leto XI. ¦ET C Podpisani deželni poslanwföjäjj«nskc ljudske stranke se presrčn«p|fljValju- jemo svojim cenjcnirn volivcarn ira za- upanju, katero so nam izkazali s tern, da so nam povcrili dežclnozborskc mandate, ter jih zagotavljamo, da si bomo šteli vedno v svojo sveto dolž- nost, zastopati in braniti pravice in ko- risti svojili volilcev na vsako stran, ter da se bomo resno prizadevali lzpolniti to svojo dolžnost, kolikor nam bodo pripuščale naše moei in politični odno- šaji v deželi. Priporočamo se svojim voiivcein, naj nam ohranijo svoje zar upanje in naj ostanejo v vednem stiku z nami, da bomo ob vsaki priliki poz- nali njihove želje in potrebe. V ü o r ici, 8. novembra 1909. Ivari Berbuč, Josip Fon» dr. Antor\ Gregorčič, Anton Kos- mac, ÄQtori Manfreda, Miha Maririič, dr. Hij\ko Steparf čič, G^iiha Zega. Priznanje. V „Soči" z dne 6. novembra t. 1. razpravlja dopisnik z dcžele vzroke, zakaj so zmagali pri zadnjih volitvali Jderikalci'U V tej razpravi nriznava do- pisnik brez nikakih ovinkov. da je vse ono res. kar smo vedno trdili o kmečki stranki, a so dosedaj njeni voditelji trdo- vratnu zanikali. namreč da je kmečka stranka na Goriškem le nova tvrdka, ki ima namen vabiti naše kinete in po- sestnike v liberalno štacuno,'kjer se raz- prodaja staro in nerabljivo blago. Prvi in glavni vzrok, zakaj so zma- gali letos „klerikalci" — tako pravi Jo- pisnik — je anarhija v kmečki stranki. Ta anarhija se je pokazala na sliodu kmečke stranke v Štanjelu, ki je bil sklican v svrho, da se tarn proklami- rajo kandidatje za deželni zbor, karse pa lii moglo izvršiti, ker je bil shod skli- can brez vodstvenega privoljenja. Še večja zmešnjava je zavladala pa na shodu v (jorici z edino točko dnevnega reda : postavijo se kandidatje za deželni zbor. Dopisnik pravi, da tako žalostnega shoda ni še videl, kakor je bil ta, na katerem se ni mogla obravnavati jedina točka dnevnega reda, ker je strankin voditelj izjavil, da se morajo dovršiti prej pogovori s staro „klcrikalno" strujo, predno je možno postavljati kandidate. Prav zanimivo slika potem kolobocijo na tern shodu, navaja različna očitanja, katera >e moral voditelj stranke rnolce utakniti v žep in dostavlja: „Pogoji za zmago so bili dani, a anarhija v kmečki stranki je povzročila, da je zmagala „klerikaina" stranka. T a k a k m e č ka s t r a n k a, k a k o r š n a s e j e k a z a 1 a ob leto §n jih volitvali, niina ž i v 1 j e n s k i h in o č i j v s e b i in naj p o g i n e r a j e letos n e g o k Utu". To je grozna obsodba agrarne I stranke in priznanje, da ista nima v sebi življenskih močij, da je torej brez I pozitivnega programa in stalnih načel, | kar sino vedno trdili. Vendar se pa pi- I sec vara, da je bila ta anarhija, ki je I na.stala ob priliki postavljanja agrarnih I kandidatov, glavni vzrok propadu stranke I ob volitvali. Vodstvu stranke je bilo |; dobro znano, da ne bode iz njihove If moke niČ kruha, vedelo je, da je velika večina agrarcev spoznala prave sebič.iie namene te stranke ter da ji obrne |iri : volitvali hrbet. Zato se je začel" njen. prefrigani voditelj pogajati s S. L S.- v. nadi, da najde v vodstvu naše strank^ kaline, ki mu sedejo na njegov lim. Anarhija v stranki je nastala le radi prepričanja, da propadeta obe stranki, liberalna in agrarna skupai, ako hi jima zvijača ne pomagala na površje. Da se jima to ni posrečilo. ni nj ill krivda. Še bolj dragoceno in jasno je pa priznanje agrarnega dopisnika v „Soči" pri navajanju. drugega vzroka, zakaj je ta stranka propadla pri volitvali. Člankar piše dobesedno: „Drugi vzrok, da so zmagali „klerikalci", je bilo postopanje vodslva kmecke stranke v pogajanju s „klerikalno" stranko -- ozi- roma nje staro strujo, z dr. Gregorčičem". „Sam vrag je moral vtaknili svoj rep vines, da je prišlo vodstvu kmečke stranke ali posameznikom na inisel. pogajati sez onimi, proti kater im je bil nap e rjen b o j z u s t a n o v i t v i j o k m e č k e stranke. Km ečka stranka se je bila u s t a n o v i 1 a n e k o t p o in o Č- n i c a k 1 e r i k a 1 n i s t r a n k i, a m p a k k o t n j e n a n a s p r o t n i c a. Saina n a p r e d n a stranka n i mogla v r e č i o b t 1 a „k 1 e r i k a 1 n e" stranke.. .". Kvo Vam, agrarci, ves švindl vod- stva Vase straiike, ki sc je Jtulila ob ustanovitvi. da ne mara ne za liberalce in ne za „klerikalce". marveč da hoče zjediniti le vse dobro misleče slovenske elemente. v svrho. da bi prenehal brez- miselni bratomorni boj med slov. ljud- stvom. Tu priznava agrarec sam, da je bilo to le hinavstvo, ki je imelo namen zvabiti naše dobro ljudstvo potom nove stranke v napredni tabor, katerega je začelo trumoma zapuščati. Voditelj kmečke stranke je sedaj tudi zapustil agrarce, ker se mu ni po- srečila njegova nakana, zato pa si je izumil novo, ki se mu je začasno po- srečila. Skupno z naprednjaki postavil je tri pristne „veleposestnike" kot kan- didate v tej skupini, trdeč, da vstopijo ti brezdrugačno v S. L S.; a bliznja prihodnjost bo pokazala, da je imel le tajni namcn, v društvu z Gabrščekom in (iregorinom stopiti v Faiduttijev klub, da bi ti stari zavezniki „karniflali" S. L. S., ako bi bila ta tako naivna, da bi se vezala s takitni prefriganci. Kot zadnji vzrok. zakaj sta kinečka in napredna stranka propadli, navaja pisec to, da je kmccka stranka igrala v volilnem boju z odprtimi kartami z Gre- gorčičevo stranko, katera trditev izvira le iz člankarjeve naivnosti. Vseslouenska napredna stranka. Liberalni časniki naznanjajo, da se osnuje vseslovenska napredna stranka. ki bo s pomočjo se drugih jugoslovan- skih naprednih strank začela najobsez- nejše napivdno delovanje za vsj .ki- goslovane. \rse dosedanje naprodno delovanje goriških, kranjskih in stajer- skih liberalcev ni bilo torej za nie. Ko so videli, da se „Slovenske Ljudske Stranke" spajajo v eno veliko Ijudsko stranko, so se tega ustrasili in koj so vrgli v svet vest, da se tudi oni spojijo v eno stranko s to razliko, da Vseslo- venska Ljudska Stranka i1^^<$*i'^stoti- soče pristašev za.seboj. jito! 4.t /nalo tisoč pristašev. • '"-'W.V jt Sicer pa so s.f ^ÄkjrfmK'rnlne stranke v slovenskih ^ezelah slabo spričevalo s to mislijo Slovenske Ljud- ske Stranke so se združile šele potem. ko so premagale v svojih dezelali vse liberalne in napredne elemente. ko je vsaka na svojem ognjisču pogasila na- predno žerjavico. ob kateri se je rnnogi rodoljub preprical, da v napredni stranki ni doma požrtovalnost in ljubezen do ljudstva. Liberalci mislijo. da pridejo s to organizacijo na povržje v slovenskih dezelali. kar pa bo jako težavno in se najbrže kruto varajo. Ako ni kos libe- ralna stranka v lastni deželi Slo- venski Ljudski Sttanki, kako bo mo- goče, da Vsenapredna Stranka bo kos Vseslovenski Ljudski Stranki. tej ogromni. na stotisoče broječi armadi. ki stoji kot verige sklenjena, kakor smo uže rekli. Ako hočejo liberalne stranke na Slo- venskeni doseči vspehov z Vsenapredno Stranko, morajo najprej vsaka v svoji deželi preniagati našo Slovensko Ljud- sko Stranko. Do tega časa pa je še dolgo. dolgo. kajti liberalci se morajo korenito. skozi in skozi reorganizirati. takorekoč preroditi. mladi rod vzgojiti, ki ne bo nadahnjen nazorov. kot jih i•!!'•?jo sedanji /astareli liberalni vo- ditelji. Liberalne stranke so prišle do pre- pričanja, da po sedanji poti ne pridejo daleč. Ljudstvo jim zastavlja pot povsod. Nekdaj slavni meščanski liberalizem, kateremu je krepko na prste stopil de- mokratičen duh casa. ki je prevel vse res napredne može. zaostaja. Njegovo glavno torišče in težisče vsega moder- nega napredka so mestne kavarne. luk- surijozni saloni, „moderna" frizura. ci- linder in pa frak z glace rokavicami vred. V tern vidi meščanski liberali- zem vse. Socialne ideje, ki vedno sil- neje pritiskajo na ljudske zastope za uresničenje. so jim španske vasi. Sicer naši liberalci pravijo, da oni niso liDeralci, marvec moderni napred- njaki. Ali trezen opazovalec starega li- beralizma in sedanjega ..modernega" naprednjastva ne more uajti prav no- bene razlike v tern. Da, smelo trdimo. da sedanje „moderno" naprednjaštvo — vsaj na Goriskem ¦— je se veliko absolutističnejše, kot pa je liberalizem. Saj vidimo, da kdor se.ne pokori uka- zoni liberalnega generala, ga koj raz- mesari. Nadalje vidimo, kako samo- oblastno prav po liberalnem receptu se postopa v naprednih denarnili zavodih. U tern je podal svoj čas jako lepo sliko dr. Tuina. 0 kaksnem modernem na- predku. ki bi Ijudstvu kaj koristil ni ne duha. ne sliiha — vsaj na (ioriskem. — Alorda prištevajo liberalci svoja izobra- ževalna društva k modernim napravam, ki pospesujejo Ijudsko izobrazbo. ijud- sko blagostanje ? Hridka resnica je. da ta liberalna druslva so prave pihujse- valne beznice za slovensko lnladino, kjer srka ista vase nauke. ki iiiorejo človeka le spriditi, pokvariti. ga spra- viti. olp vero. ob pridnosl, ob dobro inio, kjer se pijancuje in zapravlja trdo pn- služeni zaslužek, namesto da bi se po- inagalo večkrat zelo potrebniui starisem, ali pa da bi se vsaj nekaj prihranilo za siara leta, ko mlade moči opešajo in ko ne more Clovek prieakovati od nikoder nobene pomoči. Uže koliko gorja so napravila ta društva na Sloven- skein ! .Moderno naprednjastvo obstoji morda v tern vsaj na Goriškem, — da se kriči o zapostavljanju slovenščine samo zaradi tega, da se taki kričači s takim kričanjem okonsčajo in polnijo svojo malho z narodnim denarjem? Vrag naj vzaine tako moderno napred- njastvo! .Worda obstoji tako moderno naprednjastvo v tern, da se vodi boj — vsaj na Goriškem — proti slovenskemu šolstvu in se mu s tern prikrajsujejo dohodki, se torej s tern zalira sloven- ščiua v mestu ? Dokler bodo slovenski liberalci tako delali. dokler jim bo lasten žep narod. dokler bodo sramotili slovenske zasluzne može. dokler bodo torej kora- kali po dosedanji, slovenskemu narodu škodljivi poti. do takrat. •- ako se tudi stokrat reorganizirajo, prelevijo in preu- strojijo. združijo ali razdružijo. do ta- krat ne bodo imeli trdnega mesta med slovenskim Ijudstvom. Ko pa krenejo na drugo pot. na pot poštenega in vernega nastopa v vseh javnih in političnih vprašanjih. takrat pa pridemo skupaf in ne bo treba ne liberalcev. ne klerikalcov. ne agrarcev. ne radikalcev in vseh. enakih -alee v. Liberalci naj si enkrat za vselej izbijejo iz glave misel. da bodo. ako ustanove X'senapredno Stranko, lažje prodirali med Ijudstvom s svojimi libe- ralnimi nazori. Še lažje bodo šli rakovo pot. kajti stranka — kakor smo uže rekli — ki ne more v svoji deželi pre- magati svojega nasprotnika. toliko manj bodo to zdrnžene dosegle pri organizira- nem nasprotniku. Vsenapredne zveze se torej nam ni bati. Le opomin naj nam bode to napredno slepljenje. da se se trdnejše oklenemo nasih Slovenskih Ljudskih Strank. Dosedaj je bilo vedno tako. Ko so se nasprotniki organizirali, reorga- nizirali in prcrajali so v nasih vrstah vzbudili mrtvilo. ki je oživelo in agilno so začeli nastopati tisti, ki so mirno stali ob nasi strani in čakali povelja, ki jih pokliče k narodnemu in izobra- ževalnemu delu. Kakor uže rečeno. dokler bodo li- beralne stranke reorganizirali in skupaj flikali ra/ni (jabrsčeki. Frankoti. A\nno- lji, Taučarji. Žerjali. Kukuvci in taki le eksemplari. se nam ni prav nic bati. kajti ti-le mozakarji so stari liberalci in kot taki so ne bodo nikuar mogli povspeti do onih nazorov. ki jih zahteva duh in tok sedanjega časa. Razdeljevanje krme med pofrebne govedorejee. Na ponovue prosnjc de/.elnega od- bora se je c. kr. vlada koucem 1. 11>08 odločila pomagati prcMiiuogiiu govedo- rejeem nase dezclc. ki so bili radi ve- likega pomanjkauja krme skoro priino- rani prodati svojo zivino. V ta uamen je nakazala vlada due 20. novembra 1008 deželnemu odboru drzavno pod- poro v znesku oO.OOO kron in dne 2{h deceinbra 3.1000 kron. skupaj torej 'U.OOO kron. Akcijo v priskrbitev knue potreb- nim kuietovalcciu je pri red il deželni od- je skrupulozno vesten človck. ^tudiral ni sicer innojjo, kajti polcg domače so- le obiskoval je svoječasno normalko v üorici in le kak ra/.rcd spodnje gimna- zije. Ostal je potcm donia, ker ga je oče, kot starejšega sina, namenil za doni. Vsled njcgove bistroumnosti.ki je takorckoč prirojena vsem onim, ki po- tekajo iz Abramove rodovine iz Tupelč — mati njegova je namreč sestra po- kojnega odvctnika dr. Josipa Abrama in pokojnega ministerijalnega svctnika Filipa Abrama — prisvojil si je toliko praktičnega znanja in razsodnosti o domačih in javnih zadevah, da so ga celo poklicani činitelji šteli med najin- teligentnejše ,in najvcstnejše kraške žu- pane, ko jc več let /apore.doma župa- noval v štanjclski občini. In prav za- radi tega in tudi zato. ker je bil na glasu nad vse pridnega» varčnega in umnega kmetovalca, so • si ga kraSki možjc, somišljeniki S. L. S., izbrali za svojega kandidata pri zadnjih deželno- zborskih volitvali ter ga kot takega pred- lagali strankinemu vodstvu. Pokojnik se ni nikdar in nikamor usiljeval in je ludi kandidaturo vsprejel Se-le po daljših prošnjah svojih ožjih prijateljev. Mi smo pa popolnoma prepričani'. da bi bil, ako bi mu bil ßog ohranil življenje, v deželnem zboru popolnoma na svojem mestu in da bi mnogo koristil svojim kmetskim volilcem, katerih potrebe in težave so mil bile iz lastne dolgoletne skušnje popolnoma znane. A nioralo je priti drugače. lzgubiti snio ga morali — taka je bila Božja volja, in nam ne preostaja drugega, nego da se ji uda- mo. Pogreb se je vršil danes predpol- dne. Pokojnik je bil že več let udovec. Zapušča pa 80 let staro mater, sina jedinca, ki je bil letos potrjen v vojakc in jedno mladoletno hčerko Starejsa hči jc poročena v Koprivi pri spošto- vani Turkovi družini. Žalujočim ostalim izrckamo na tem mestu naše najiskre- nejše sožaije. Blagemu pokojniku pa svetila večna luč! Smrtna kosa. — V petek je umrl v Gorici g. Jožef Ciap, stotnik v poko- ju, tast g. Miltona K1 a v ž a r j a, uradni- ka deželnega kmetijskega urada. Pogreb. ki se je vršil v nedeljo popoludne z vo- jaškimi častmi in z vojaško godbo, je bil lep. Koj za mrtvaškim vozom smo videli g. H. Kl avžarj a in državnega poslan- ca g. sodnega svetnika Fona, . potem pa so šli častniki goriške garnizije z brigadirjem na čelu. Ostalim našc so- Žalje! lmonovanje. — C. kr. višji zemlje- merec 11. razreda v Tolminu, g. Rudolf Fasan, je ijuenovan c. kr. višjim zemljemercem 1. razreda v Vlll. plačil- nem razredu. — G. Fasan je že 14 let v Tolminu ter je v tolminskem okraju splošno znan in priljubljen. Čestitamo! Skiopti no predavanje o Lurdu. Na to velezanimivo predavanje, ki se bo vršilo v sredo 10. t. m. v veliki dvorani v „Centralu" opozarjaino vse slovenskc sloje v mestu in okolici. Krnsno izdela- ne in barvane slike so včeraj dospele v (jorico. Ker iina S. K. S. Z. s tcm pre- davanjem velike stroške, se je določila prav malenkostna vstopnini: Za člane 10 vinarjev, za nečlane.pa 20 vinarjev. — Pri predavanju se bo videlo 6 0 slik, med njimi mnogo zgodovinsko zanimi- vih, umetniških i. t. d. Zato je upraviče- no pričakovati v sredo zvečer v veliki dvorani „Centrala" velike udeležbe. Nabi nje rabljenih poštnih znamk za našo L^rodno obrambo razdelitvi občinskih zem- ljišč prejel delež imenovan „v Dragi", h kateremu je dokupil Se kos sveta. To skupno zemljišče je izčistil in polagoma spremenil v sadovnjak, ki je zares uzoren. Sam in na svojem vrtu Ima nad 6Ö0 jablan in hruškovih dreves, nad 20' let starih, katere je vse sam skrbno in pra- vilno vzgojil; zraven tega čresenj, nia- nA\r hr<>«skpv itd. ziiamenito število. Po- ročevalec je bil pred leti nekdaj v Vu- govi dragi, ko je bilo takrat 5e le Hletno drevje bogato obloženo. To je bila zares prava krasota, videlo se je, da je Bog blagoslovil razuuino, vstrajno delo mar- ljivih rok. 0. Stefan Vidic iz Kanala h. Stv. 115 tcknuije kot sadjerejec v marljivosti s svoji in rojakom. Njegove Dunajce so bile najlepse na razstavi; pa tudi nje- govi kanadski in Ananas kosniači. nje- govi zimski in jesenski rebrači in še druga piemenita jabolka so svedočila, da mož zna razumno zbirati in skrbno gojiti svoje sadje. Oba imenovana sadje- rejea sta v polni nieri zaslužila priso- jOiio jima častno priznanje. — Sploh je pokazala kanalska izložba. da je kanal- ski okraj eminentno sadorodna pokrajina, kjer vzpevajo najplemeuitejše sadne vrste; treba samo, da se združita mar- ljivost in razumnost in da ustvarita sadjereji zdravo podlago. Na razstavi sta bili posebno častno zastopaui županiji Kanal in Anhovo s celo obiuejno pokrajino pod Marijace- ljem ; poteni so Avčani z ozirom na to, da jim je nedavno toča mnogo pokva- rila, razstavili nepričakovano lepo sadno zbirko; iz kanalskega Loma v kalski županiji je sedem kmetovalcev razsta- vilo lepa zdrava jabolka in hruške. BanjŠice so imele tudi svojega razstav- ljavca. — Ročinj, Deskle, Bate in Ajba — nobednega. (Konec prih.) Dopisi. Otalež. 2. nov. 1909. Znani „izde- lovatejl amerikanskih" dopisov „Iz Ota- leža" v liberalne liste je za svoje drago plačane agitacijske nevspehe ob volitvah odškodoval svojega šefa v üorici z du- ševnimi produkti, katere je s težavo od- ložil v „Soči" od 23. okt. 1909. Da bi pa neopaževan metal kamnje name, se je skril v grmovje v Masoro. Meni to junaštvo prav nič ne imponira: ako pa uže hoče hoditi „incognito" po svetu, bi bilo bolj prikladno, da bi se skril za kraško borovje. Od tarn bi se dalo povedati marsikaj pikantnega in intere- santnega, kar bi bilo vredno več smeha, kakor dejstvo, da scm bil jaz, na dan volitve tako blaten čez kolena od sa- rnega truda (?!). Na njegov dopisv „Soči" od 23. okt. t. 1. sem pa poslal istemu listu danes ta popravek: 1. Ni res, da je kurat v Otaležu ob volitvah meril cesto v Masori; res je p a, da radi vulitve sploh nisem bil v Masori letos, 2. Ni res, da „ako je sei po kaki opra- vek kateri v župni urad v Otalež v času volitve, težko ga (kurata) je bilo dobiti doma"; res je pa, da me je vsak dobil doma, kdor je prišel v župni urad v Otalež v času volitve, 3. Ni res, da je „moral pred par leti neki mladenič umreti brez duhovnika"; res j e p a, da odkar sem jaz v Otaležu, ni v Ota- ležu umrl noben mladenič brez duhov- nika, 4. N i r e s, da je „kurat Buda z jabolki agitiral in obljuboval ljudem, da namreč on preskrbi, da vsa jabolka se jako drago poprodajo, ako greste volit klerikalno stranko"; res je pa, da nisem nikjer omenil kupčijo z jabolki v agitacijske namene. Toliko se mi je zdelo vredno po- vedati radi stvari, in ne radi dopi- s n i k a. Menirn namreč, da bi bilo zame nečastno, ako bi samo enkrat po- močil pero v tinto radi polemike s ta- kim elementom, katerega so njegovi lastni liberalni somišljeniki, Cerkljani, tako siti, da so ga uže javno oklofutali in vrgli iz Firbarjevega salona. Pika!! kurat Buda. Iz Dornberga. — Slučajno mi je prišla uinazana cunja liberalnega „Km. Glasa" št. 38 v roke, v kateri sem či- tal neki dopis iz Dornberga. V tem do- pisu je rečeno, da je neki možak, bivši naš pristaš, ovadil, da se je lani za vo- lilce plačal račun na jedilih in pijači sanib v krčmi g. Kaučič-a nad 300 K. Da bode torej svet vedel, s kakšnimi lažmi se polnijo predali te umazane cu- nje „Kmečkega Glasa" izjavljam, da jaz o onem računu ničesar ne vein in zato se ga mi tudi plačalo ni. Ako torej do- pisniki dokažejo z onim možakom ova- duhom vred, ki pa ni možak, anipak fikfak mož, jim rad dam od tistega ra- čuna 280 K, 20 K pustim sebi za za- mudo časa za pisanje tega dopisa. Alö „agrarčki", korajžal Z dokazi na dan, pa bo za pijačo. Ako tega ne storite, vas imenujem pred vsem svetom naj- podlejse obrekovalce in lažnike ! ! Minavci! Povejte raje o sebij'kako ste pri zadnjih deželnozborskih volitvah vlačili nekega človeka in ga napajali z žganjem toliko časa, da je potem volil z varni. Tudi vemo, koliko raznoVrstne mokrote in „porcijonov" ste imeli na razpulago:1 Tolikö resnici naljubo in V obrambo naše poštene S. L. S. Andrej Kauč ič, krčinar. Politični pregled. K položaju. Pogajanja radi morebitne sanacije položaja se nadaljuje ta teden. „Slo- vansko Unijo" je sklical dr. Šusteršič na četrtek popoldne, ker kaže, da uteg- nejo pogajanja stopiti proti koncu pri- hodnjega tedna v odločilni štadij. 0 v s e b i n i pogajanj se pa, kakor rečeno, ne ve prav nie in je le, kar razni listi o tem pišejo, gola kombinaeija. Le eno stoji: „da je „Slovanska Jednota" tako edina, kakor še nikdar poprej." In to dejstvo jamči, da končno reši položaj ugodno za Slovane, če tudi se utegne kriza še nekoliko vleči. Dolgo pa do odločitve ne more trajati — kajti do novega leta mora biti sklenj^n prora- čunski provizorij in druge „državne potrebe." Bilinski nov ministerski predsednik? V parlamentarnih krogih prevla- duje splošno mnenje, da je padec Bie- nerthov v najkrajšem času neizogiben. Kot prihodnji ministerski predsednik se imenuje finančni minister, vitez Bilinski. Prestolonaslednik za splošno volilno pravico na Ogrskem. Ogrski list „Kelet Nepe" poroča o neki izjavi, ki bi jo bil izrekel presto- lonaslednik, sledeče: Sedaj smo poli- tike iz let 1848 in 1867 siti; potrebno je, da se uvede (na Ogrskem) nova po- litika. Zato se mora uvesti na Ogerskem splošna volilna pravica. Mogoče, da je bila uveJba splošne volilne pravice za Avstrijo brezpotrebna, ali za Ogrsko je to vitalno vprašanje. Slavnostni sprejem kristjauov v lursko vojsko. V nedeljo se je v Solunu na sve- čan način prečital sultanov irade, ki odreja, da se odslej sprejemajo v tur- ško vojsko tudi kristjani. Sprejem krsčan- skih vojakov v turško armado se je iz- vršil s posebno ceremonijo. Pri slav- nosti so bili navzoči najvišj: državni dostojanstveniki in voditelji vseh krščan- skih narodnosti. Domace in razne vesti. It Deželni poslanec I gospod 9L03Z1] 3ERIČ umrl. I Vsled hudih ran, katere je dobil gospod Alojzij Jerič pri padcu, o kate- rem smo poročali v zadnji številki na- šega lista, izdahnil je svojo blago dušo v soboto zvečer ob 9. uri. Pokojnikova tragična smrt je napravila globok vtis na vse in je napolnila z odkritosrčno žalostjo srea vseh onih, ki co ga po- znali osebno. Pokojnik je bil namreČ mož po Božji volji. Smelo trdimo, da ni imel sovražnika. Spoštovali so ga vsi sploh. Bil je tine narave, mirolju- ben, spravljiv do skrajnosti, skromen, vzor moža poštenjaka ter bi rekli bil povedujejo zagrebške novine: Trozki „veleizdajalskega procesa" iznaSajo do konca ok! bra 190») K 342.71*). Sam Nastič je naredil „kSest" za K 15.000. Stenografski zapisnik stane K 60.000. Koliko stanejo avstrijski upoko- Jeni ministri državo. V Avstriji imamo sedaj 30 ministrov vpokojenih, ki vlečejo od I. 1893 lepo vsoto pokoj- nine 1,220.000 K. Ta vsota je samo za- konito določcna, v resnici pa je veliko večja, ker so si znali nekateri ministri preskrheti po niilostnem potu zvisane pokojnine. Gospodarske vesti Uporaba umetnih gnojil natasca vedno bolj tudi pri naših kmetovakib. To je veselo znamenje prodirajočega umnega obdelovanja. Povsem uspešno pa bo gnojenje z umetnimi gnojili ta- krat, ko bodo naSi kmetovalci pri vpo- rabi umetnih j^nojil vpostevali vse oko- liščine. Nekateri se samo s tern zado- voljujejo. da potrosijo na jesen Toma- ževo žlindro, ali na pomlad superfosfat. Ne vpoštevajo pa, ali je zemlja lahka ali težka. ne gledajo na pridelek. kate- rega imajo pridobiti na pognojeni zemlji in kateri zahteva lahko drugačno gnoje- nje. Tudi je se veliko takih. ki knpujejo gnojila kjersibodi. ne da bi bili prepri- čani, ali je blago res one kakovosti, ka- kor trdi trgovec. Pri umetnih gnojilih naj bodo kmetovalci oprezni in naj ku- pnjejo blago le pri kmečkih organiza- cijah, ki morejojamčiti pristnost in ka- kovost umetnega gnojila. Bolje je ku- piti boljše in zato dražje gnojilo. ki bo res koristilo zemlji. nego ceno. pa zato slabo gnojilo. Drug važni činitelj pri gnojenju z umetnimi gnojili je pravilno mešanje gnojil. To se pri nas še premalo vpo- števa. Gnojenje s samo Tomaževo žlin- dro je preenostransko. Poleg fosforne kisline rabi zemlja tudi veliko kalija, katerega dajemo zemlji bodisi s kajni- tom ali s kalijevo soljo. ki jo pomešamo s TomaŽevo žlindro. Za travnike rabimo pri jesenskem gnojenju n. pr. 350 kg Tomaževe žlindre in 300 kg kajnita na h a. Mesto kajnita rabimo eno tret ino množine kalijeve soli, katera ima 31., krat toliko kalija v sebi kakor kajnit in je zato cenejša. Zanesljiva umetna gnojila ima v zalogi „Go risk a zveza"vGo- rici. in sicer 19°/,, Tomaževo ž 1 i n d ro. 40% kal ij e ve sol i, čil- ski soliterin dr. Ima šev zalogi tudi nekoliko 17% Tomaževe žlindre. Tozadevna pojasnila daja Zvezav svojem uradu. y»'- lerijsfee 'tevil&t 6. novembra Trst.......70 68 3 83 72 Naznanilo. Dovoljujem si naznaniti gg. hotelirjem, restavraterjem, gostil- ničarjem in sploh slav. občinstvu i v mestu in na deželi, da imam zopet v zalogi naj bolje plzeiijsko pivo ,prazdroj' iz. Hlovcčega f'CHkega „Meččaii- skega plvovarja" v sodčekih po ',„ % in ljj hi. Priporočam se za mnogo- Ibrojna cenj. naročila z odličnim spostovanjem A. I. Pečenko, edini zalagatelj tega pi v a za Goriško in Gradiščansko, veletržec z vinom, vin. kisom in žganjem ^ ^ ^----- ^g ^---- Ivan Bednafik priporoča svojo knjigoveznico v 60R1C1 ulica della Croce štev. 6. fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica Stolna ulflca his. St. 2. Prodaja stroje tudi na teden- sk»> ali • nesečne jboroke. ^ t roj i &o iz prvil. tovarn iti («ajbi'ijsf kakuu>~ii. Priporoča se slav. občiitsi v? Veliko presencronje! Nikdar v življenju taka priložnost veo. 600 ko- madov samo IT * K 20 v. ~vs Imenitno pozlačena, dobro gredoča ankerca z ve- nžico, za katero se za 3 leta jamči, 1 modern svilen ovratnik za inoške, 3 fine žepne rule, 1 prstan za moške s ponarejenim diamantom. 1 elegantna garn tura ženskega lišpa obituječa \i 2 elegantnih zapestnic. 1 pir uhanov, 1 piei-.rasnega ženskegii žopnega ugledahi, 1 usnjate cenanvce, 1 par gubm za manšete. 1 album za razglednice, najlfpsi r;ugledi sveta, 3 šaljivi predmeti v ve- liku veselje za niladino in odrasle, 1 pr;iktični spisjvniK za žui. in moš. ljubavna pisma. 1:0 predmetov za dopisov'anje in še čež 5UO diugih doma neobhodno potrebnih predmt-tov. Vse skti- pai z uro vreil, ki je satna toliko vredna, stane samo 4 K 20 w. I'osilja se proti poStnemu po- vzetju ali predpošiljatvi denaija (tudi pošiue znamke se sprejmejo). P. Lu t, Krakau St. 196. NB. Pri naročbi 2 paketov se dobi še 1 anglcžko britev za se briti. ¦- Za nepiitntrr.o se denar vrne. Naznanilo. Trvdka Hedžet & Koritnik uljudno na/.nanja svojim cenj. odjumalcom, da je podrnznico (filjalko) v nadskofijski nlici štev. 5 prodala gospodoma | V0V 11 0 ViV luoncic - Kupincic. Naznanilo. Podpisana slavnetiui ohčinstvu n- ljiidno na/.nanjata. da sta kupila po- družnico Hedžet & Rcritnik v nadško- t'ijski ulici i>tcv. 5 ter bodeta isto pod spodaj oiuenjenim imenom naprej vodila. V nadi. da naju hode slavno ob- činstvo tozadevno podpiralo se za mno- .iiobrojni obisk toplo priporočava, ter- se bilježiva / odličnim spostovanjem Ivantit & Kurinčič. R^idS/i! Spominjajte se ob vsaki tjdlVl. priliki „Šolskega Doma,, §¦¦1 ¦¦¦ ¦¦¦¦¦ BBS ¦¦¦¦ Priporočamo itc.šim rodbinam Kolirisk o cikorij o Goriska zveza gosf odarskih zadrug in dru tev v Gorici re^istrovau /ailruüa z oinejeno zavezo pesrednje pri itipi kmetijskili polreffin in pri prüöaji ^x^ * ^x^ taetijEkik priäiov. ^^x^ ^x^ ^x^ Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ŠT- 32- na Kircn st. 11. EORI[a n Kora it. 11. Sedbrskr delavn ca. Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zslogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine, kakor: kovčeke, torbice, denare nice, listnice itd. itd. —• Izvršuje in sprejema v popravo različne koleseljne in kočje. Popravila st izvšujejo točno. — H^* CtTlt ZTneRTl€. ""^g Priporočamo našim gpspodinjam pravi i^^^^fGjCOV: kavni pridatek iz zagrebške tovarne. sL Zaga II, Y 1161, 5:9 L V." Pozor krčmarji! Kadar kupujete vino ali rakijo ali ob času zore- nja. grozdja, se Vam priporočam. Stanujem v Po- recu že mnogo let in' poznam popolnoma tukajšne razmere «lede dobi'ih in manj dobrih vin in se zatorej priporočam vsem krčmarjem, naj se za- nesljivo obračajo name pismeno ali ustrneno, ker posredujem v vseh razmeiah. Martin Sreboth, frgovec Poreč, Istra. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec na Travniku v Gorici št. 21. se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in stogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na dotnu. V zalogi ima razne toiletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lase po 6 K in napiej kilogram. Franc Njvak, brivec. na Travniku, št. 21. Cenj. dame in gospodje — pozor! 'mate že šivalni stvoj ? A.ko ga nim.ate. omislite ^i najnovejšo marko „Original- Viktoria" ii najboljšega izdelka. Pf dolgol^tnili skušnjah sva prišla do prepri- canj.'i, pa nstane „Original" vedno le nnjbnliši. Original Victoria stoji fiehio e po 10 letni uporaDi brezšumno. Original Victoria stroji so ucprekosliivi za loai-ico cit)o m ni'.rtrit' nnrnfiif. * Original Victoria stroj! bu ,iri|pn|)ravi:e]S > urnptno vr-.ztnje (rek aniiraujc:). Tvr Ika stavi na razpulntro stratikarn (ICilcljiin, k: OiiuClHf ><«LZ- plačrid Original Victoria stroji SO lia|t)(ll|ŠI i/ili-iri- '-.si d;- sedaj obutoječih tovaien. Za vsak stroji jamčiva 10 let. Nikdo naj ue zauiudi priüko ^ledat si pred nakupom „O r i gi n a 1- ¦ ' « c t or i a" stroje. Edimi zaloga »Original- i Victorja" strojev in drugih . šiv aluili strojtv, dvokoles „P u c li " orožja, .municijt: in vscli lovskili priprav pri tvrdki Kerlevani & Čuk -- Gorica lzdaiatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Tiska „Narodna Tiskarnau (od^ov. L. Luke ž i č.)