Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10 do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. r L Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo lista ,Mir‘ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za in serate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Glasilo koroških Slovencev Leto XXIX. Celovec, 7. velikega travna 1910. Štev. 19. XX. letni občni zbor Jatoliško-političnega in gospodarskega društvo za Slovence na Koroškem" v četrtek dne 2 8. aprila 1910. Občni zbor „Kat.-političnega in gospodarskega društva11 je bil letos sijajno obiskan in se je kar najbolje obnesel. Vsi govorniki so govorili jasno, odločno in krepko, in tako je tudi prav. Jasnosti je treba, pred vsem v načelih, šele potem je mogoče uspešno delovati. Vsako cincanje, olepšavanje in kompromisno ljubkovanje v načelih v trenotku solzarjem sicer ugaja, pa nikdar ne more roditi krepkih sadov in ubija energijo, moč stranke. Ker so bila vsa izvajanja tako jasna in odločna, zato so izzvala tudi splošno odobravanje in vrle naše politike z dežele z nova utrdila v starih, že v neštevilnih političnih borbah preskušenih katoliško-narodnih načelih in jih navdala z novim pogumom. Cvet koroških Slovencev je v četrtek, dne 28. malega travna, pokazal, da odobrava poti naše politike, dal je svojim narodnim voditeljem, ki si jih je sam izbral, za grde napade od strani liberalcev sijajno zadoščenje in zamašil usta godrnjačem in zabavljačem, ki opravljajo delo naših narodnih nasprotnikov. Shod zaupnikov. Došlemu poslancu g. Fran Grafenauerju so zborovalci priredili prisrčno ovacijo. Shod je otvoril g. dr. Janko Brejc nekako tako-le: Nenavadno vesel sem vstopil v dvorano, ko sem videl v njej polno zastopnikov kmetskega stanu. Mladeniči, kmetje in delavci, pa tudi domači voditelji, v prvi vrsti prečastita duhovščina, ki je vsikdar, kadar se je šlo za pravice slovenskega kmečkega in delavskega ljudstva, stala v prvih vrstah in žrtvovala vse, trud, prostost in denar, vsi prisrčno pozdravljeni! Današnje zborovanje sijajno dokazuje, koliko zaupanja uživa naše politično društvo med koroškim prebivalstvom. Redko vas kliče na zborovanje, ker uvažuje težkoče stanu, denarja in časa. Leta 1907 je bil tudi sklican shod zaupnikov, ko smo imeli določiti, v kateri državnozborski klub naj stopi naš gospod poslanec. Velikanska večina, 71 izmed 74 se jih je izreklo za vstop v „Slovenski klub11, ki pa je v resnici, čeravno zelo majhen po številu, v zadnjem času eden najvplivnejših z ozirom na taktiko slovanske politike v državnem zboru. (Odobravanje.) Čudežev seveda ne more delati. Pa . še ni, se lahko zgodi. Čudež se ho storil tudi na Koroškem! Žalosten obraz celovškega poslanca gosp. Dobernika je dokaz, da se bo zgodil čudež narodne sprave. (Viharno odobravanje.) Dobernig govori že danes, da se je treba učiti Nemcem slovensko, če ne, bo po njih. V Celovcu je govoril o trializmu, ko bo prišel čas, ko bomo Slovenci in Hrvatje združeni pod našim cesarjem, toda ločeni od Nemcev, kakor mož in žena, ko sta se ločila, ker nikdar nista skupaj spadala. (Veselost.) O tem prav resno govori gospod Dobernig ljudem, katerim „Celovec“ leži v želodcu. V tem smislu pa tudi delujejo na Dunaju naši poslanci, zakaj uverjeni smo, da bomo le na ta način rešili Slovence jerob-stva. (Viharno odobravanje.) To naše zborovanje ni navaden ljudski shod, ampak je shod zaupnikov, sklican po § 9 pravil političnega društva. Zbran je tu cvet naše stranke z dežele, in ta cvet ima posvetovati, kaj naj storimo v bodočnosti. Po tem se bo moral ravnati tudi tisti, ki bi bil preglasovan. Po tem se bo moral ravnati tudi društven odbor. Vsi smo člani ene velike rodbine na Koroškem, in če v najboljši rodbini nista v eni zadevi dva istega mnenja, se je treba v rodbini posvetovati, katerega mnenje naj obvelja; to pa, kar se sklene v rodbini, se mora držati v celoti! (Burno odobravanje.) Za predsednika predlaga odbornika političnega društva, g. Janeza Vospernika, izkušenega narodnega bojevnika, kateremu priredijo zborovalci živahno ovacijo. Gospod Vospernik se zahvali za zaupanje, pridruži se pozdravnim besedam gosp. predsednika političnega društva ter odda besedo gospodu poslancu Grafenauerju. Poslanec Grafenauer za „Vseslovensko ljudsko stranko". Gospod poslanec Grafenauer, viharno pozdravljen, izvaja: Nekam koroški Slovenci pripadamo, in če vas vprašam, kam, bo vsak odgovoril — k Slovencem! In ker ste si izvolili svojega poslanca, snoramft/imeti tudi organizacijo, h kateri naj pri-pisyia>raš poslanec. Vi ste izvolili poslanca, ki “še vam je predstavil pri vsakem volilnem shodu kot katoliški Slovenec, in ravno istega mišljenja, kakor vaš poslanec, ste tudi vi. Tako je ne le samo po sebi umljivo, ampak tudi potrebno, da vaš poslanec pristopi k tisti skupini v državnem zboru, ki je vašega mišljenja. Ne bilo bi dobro, ko bi napravil jaz prvi razdiralni korak v naši stranki s tem, da bi pristopil h kakemu drugemu klubu, akoravno nimam nič posebnega proti jugoslovanskem klubu11. Naravno je tudi, da me srce vleče tja, kjer menim največ doseči za svoje volilce. „Slovenski klub11 šteje le 17 mož, pa vendar igra v državnem zboru prve gosli. (Živahno odobravanje.) To pa je mogoče, ker vlada v našem klubu disciplina. Še nasprotniki priznavajo, da je v našem klubu disciplina, da naši poslanci seje državnega zbora prav pridno obiskujejo. Dočim se vidijo v klopeh marsikaterega drugega kluba velike luknje, je v klopeh „Slovenskega kluba11 vse „črno“. (Veselost in živahno odobravanje.) Domače opravke izvršujemo le takrat, kadar ni neobbodno potrebno biti na Dunaju in tudi tedaj samo z dovoljenjem klubovega načelnika. Ako se odstrani kdo brez njegovega dovoljenja, je kaznovan z denarno globo, in to kazen smo uvedli v prid obmejnim Slovencem. (Odobravanje.) »Slovenski klub11 je res discipliniran klub, pred katerim ima v državnem zboru večina rešpekt. Uloge, ki jo je igral in jo še igra v zbornici naš načelnik dr. Šušteršič, ne bom razkladal. Naj se proti njemu govori, kar hoče, izboren diplomat je. (Klici: Res je!) Za to mora biti človek rojen. V »Slovenski klub“ nisem vstopil iz proste roke, ampak sem prej vprašal vas, in to je menda še danes vaša volja. Podlistek. Kdo so Albanci? Med Črnogoro, Grško, Macedonijo in Adrijo leži Albanija, turška pokrajina, v kateri prebivajo Albanci, indogermansk narod, ki šteje dandanes okoli poldrugi milijon duš. Zgodovina tega naroda je krvava; bojevitost je prva lastnost tega čilega in divjega roda, pri katerem je v navadi še krvna osveta, ki pobere v severnem delu dežele celi dve tretjini moških. Albanija je najbolj nepoznana dežela v Evropi, nedostopna vsled divjosti prebivalcev, vsled goratosti dežele, brez prave zveze s sosednimi deželami. Zlasti Albanci v severnem delu dežele so popolnoma ločeni od ostalega sveta in jih vsled nedostopnosti goratih krajev ni mogel podjarmiti niti turški meč ter so ostali svobodni do današnjega dne. Ohranili so si zato vse stare šege, ki so pri drugih narodih že zdavna prenehale. Pri njih je še doma krvna osveta ravno tako kakor svetost gostoljubja. Sicer pa skrbi tudi turška vlada, da nimajo tujci dostopa v deželo iz strahu pred političnimi agitatorji, pa tudi da prikriva podobo svoje žalostne oblasti. Po slavni in nesrečni bitki na Kosovem polju leta 1389., kjer so se poleg Srbov bojevali proti Turkom tudi Albanci, so postali Albanci turški podaniki. Vendar pa je imela Turčija ž njimi vedno dovolj opraviti. Bojeviti, hrabri in svobodoljubni Albanci kljub temu, da so bili pre- magani, niso hoteli kloniti tilnika pred zmagovalci. V vojski Turčije z Grško, v kateri se je Grška bojevala za svojo neodvisnost, so se krščanski Albanci borili na strani Grkov, mohamedanski pa na strani Turkov. Petkrat so se Albanci spuntali ali pobunili, pa vsakokrat zaman. V sedemdesetih letih je Turčija samovoljno razdelila Albanijo v tri dele, da bi na ta način razkosala skupnost albanskega naroda. Po veri je ena tretjina Albancev krščanska, dve tretjini pa ste mohamedanske vere. Moha-medanci so zagrizeni nasprotniki kristjanov. Pred upadom Turkov so bili Albanci povečini katoliške vere in le majhen del je pripadal grško-iztočni cerkvi. Po večini so prestopili potem k mohamedanski veri, zlasti v vzhodnem delu Albanije, le na jugu in v goratem severu so se katoličani držali trdneje. Odkar je prevzela Avstrija protektorat nad Albanijo in je skrbela za duhovništvo in cerkve, so razmere za albanske katoličane boljše in blagodejno vplivajo na socialno življenje Albancev. Vpliv katoliških duhovnikov je odvzel katoliškim gorskim rodovom tisto divjost, ki je še dandanes lastna mohamedanskim Albancem. Tudi Italija je zadnja leta poskušala priti v Albaniji do vpliva in je s svojo trgovino začela uspešno tekmovati z Avstrijo. Albanci govore svoj indogermansk jezik, ki pa je precej pomešan z grškim, slovanskim in turškim besednim zakladom; to seveda ni nič čudnega, če pomislimo, da Albanci nimajo šol in prave književnosti, še le Avstrija je v najnovejšem času začela Albancem zidati šole in poskušala uvesti najpotrebnejši pouk tudi v gorate kraje. Mladoturki, ki so prevzeli pred dvema letoma vladno krmilo, skušajo pridobiti Turčiji zopet staro moč; njihov ideal ni toliko napredek v zapadno-evropejskem smislu nego — Vseturčija v prvotni moči in slavi. V to pa naj služi poturčenje ne-turških narodov, ki prebivajo na turškem ozemlju. Zato skušajo v celi turški državi uvesti turški jezik kot državni jezik, seveda tudi v Albaniji, čemur se Albanci ustavljajo in branijo svoj jezik. V Tirani v južni Albaniji je albanska šola, v kateri je poučeval neki amerikanski misijonar albanski abc z latinskimi črkami. Mladoturki so nekega dne nahujskali starokonservativne mohamedanske Albance, da so udarili na to šolo. Mohamedanski Albanci so se dali nahujskati, ker se jim je reklo, ,,da bodo njihove brate pokristjanili, zakaj vsak, ki se uči latinskega abc, mora postati kristjan11; misijonar je moral zbežati v Drač, čeravno se v istini ni pečal z verstvom, ampak edino le s šolstvom. Ko so pred dvema letoma mladoturški pre-kucuhi užugali sultana Abdul-Hamida, se je takoj zbralo kakih 10.000 mohamedanskih Albancev, da rešijo sultana. Mladoturki so pa znali Albance pregovoriti z zvijačo za ustavo in ravno s pomočjo Albancev so dosegli svoje namene. »Ustava ali konstitucija11, so prigovarjali Albancem, »obstoji v tem, da bodo pregnani Srbi, kristjani in tujci s Kosovega polja in obmejnih pokrajin, da bodo porušili vse cerkve, nastavili v Albaniji izključno domače, albanske uradnike in uvedli še druge enake moderne potrebe.11 Taka ustava je Albancem ugajala. Prišel je pa čas, da se te obljube Albancem tudi izpolnijo. Mladoturki (Odobravanje.) Kdor pozna dušo našega kmeta, bo pritrdil, da je naš kmet veren. Napačno bi bilo torej, ko bi puščali versko naziranje na strani. Prepričan sem, da narod, ki ima globoko versko prepričanje, ostane. (Klici: Res je!) V državnem zboru napadajo tudi naše versko prepričanje. Eden izmed nemškonacionalnih poslancev me je srečal in mi je rekel: „Vi bi že smeli biti klerikalen, ko bi le ne bili tako narodni!11 Dvajset minut pozneje pa me je nagovoril drug nemškonacionalen poslanec, rekoč: „Vi bi smeli biti naroden, če bi le tako klerikalen ne bili!11 Temu sem povedal, da sem slišal od njegovega somišljenika ravno nasprotno mnenje in zato bo najmodrejše, če ostanem oboje, klerikalen in naroden. (Bučna veselost in odobravanje.) Jaz postajam star in imam za sabo dober del življenja izkušenj ter vem, da se Slovencem na Koroškem ni mogoče vzdržati, če zapustijo versko izobrazbo. (Pritrjevanje.) Poznam v zbornici gospode, ki pravijo na zunaj „narodnost“ in „narodnost“ in pustijo versko naziranje na strani, in ko pride v državnem zboru čas, da naj glasujejo za narodnost, pa jih ni. (Veselost.) Slovenski poslanci katoliškonarodnega mišljenja smo z drugimi v enem klubu. Kaj pa ljudstvo, ki je zastopajo ti poslanci? Med Slovenci na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem je bila nekaj časa neka mržnja. Kranjci so se do zadnjega časa premalo brigali za nas in Štajerce, zdaj pa se je to predrugačilo in smo mi v ospredju njihovega dela. Spoznali so, da so tudi oni izgubljeni, če pademo mi v žrelo nemštva, spoznavajo, da smo mi zid, ki ustavlja nemško prodiranje. Zato ne delajo za nas samo v časnikih, ampak tudi na Dunaju, v kolikor je v sedanjem položaju mogoče. Vprašali me boste, kakšno vreme je sedaj na Dunaju? Povem vam: „Megleno“. (Veselost.) Imamo pa pred seboj cilj. Naš cilj ni idealen, ampak realen, mi vemo, da bomo dosegli, kar hočemo doseči, to pa seveda ne gre tako hitro kakor bi si kdo želel. Do časa splošne volilne pravice so imeli nemški nacionalci vso oblast v rokah, zdaj pa je prišlo drugačno krdelo ljudi v državni zbor, ki imajo za svoje volilce tudi veliko več ljubezni v srcu kakor prejšnji. Poslanec danes na Dunaju ne liže sladkorja. (Veselost.) Ljudstvo sili poslance, da se morajo ravnati po volji volilcev, in to mene veseli. Imamo pa še hudega sovražnika na Dunaju, nemški blok, ki so se mu pridružili tudi krščanski socialci. Svojega cilja pa ne izpustimo izpred oči; če ne zmagamo danes, pa jutri. Ne le, da so se nas začeli nasprotniki bati, v nas samih je drugo življenje, ker smo se s Čehi tesneje združili. Tudi v prejšnjih časih so bili Jugoslovani s Čehi zvezani, pa ta zveza je bila le bolj formalna; vsak klub je glasoval kakor je hotel. Zdaj je drugače. Glasujemo kot »Slovanska Jednota11, v kateri nas je združenih 124 poslancev, samo s to razliko, da pri Čehih tudi ravno tisti najraje manjkajo, ki narodnost najbolj poudarjajo, Masafikovci. Naj pišejo vladni časniki kakor hočejo, istina je, da smo Slovani na ta način s češkim narodom so na albanske zahteve odgovorili z — naložitvijo davkov. Albanske nezadovoljneže so menili užu-gati s silo. Lani so poslali nad Albance Džavid pašo. Prelilo se je sicer veliko krvi, pa kljub temu je bila ekspedicija brezuspešna. Letos so Albanci s svojimi zahtevami že bolj nasilni. Zlasti okraj Gilan ob srbski meji zahteva, da se cel okraj popolnoma poalbani. Sedanja vstaja Albancev je zelo resna in dela Turkom mnogo preglavic. Dosedaj so se uprli samo severovzhodni mohamedanski rodovi. V ospredje vstašev je stopil sloviti roparski poveljnik Izo Boletinac, ki je pod vlado sultana Abdul-Hamida opustil roparsko življenje, ker je dobil od sultana pošteno — penzijo, zato da je miroval, leta 1908. pa je moral zbežati v gore pred mladoturškimi vstaši, ki so njegovo zavetišče čisto prestrelili. Četudi zna biti v turško-albanskih bojih ko-nečna zmaga na strani turške premoči, preteklo bo pa še veliko krvi, ker z Albanci ni dobro črešenj zobati, ker so izredno pogumni, vztrajni in zelo dobro oboroženi. Vse moštvo od dvanajstega leta naprej nosi puške in če se vstaja razširi na celo Albanijo- in se znova vzdignejo tudi Arabci v Aziji, bodo imeli Turki z vstaši težko, zelo težko opravilo. aBMi MIIWHM» lil ■ l Kupujte vžigalice v Korist obmejnih Slovencev ! Naslov: »Gospodarska zveza11 v Ljubljani. popolnoma združeni. (Živio-klici in ploskanje.) Nasprotniki se sicer veselijo, ker so vladne stranke dovolile vladi novo posojilo, mi pa pravimo: Še ni sodni dan in prišel bo, pa ne za nas, ampak za vlado. (Viharno odobravanje.) In ta sodni dan bo prišel za vlado, ker nismo združeni samo slovanski poslanci, ampak tudi s češkimi. Tako je na Dunaju. Koraku poslancev v »Slovenskem klubu11 je moralo slediti doma ljudstvo. Vam vsem je znano, da se je ustanovila lani v Ljubljani »Vseslovenska Ljudska Stranka11. Jaz sem bil zato, da se ji pridružimo tudi koroški Slovenci. (Odobravanje.) Pač je sklenil odbor političnega društva, da pristopimo k »V. L. S.“, da izginejo na ta način meje med Štajerci, Korošci, Kranjci in Primorci, da bomo en sam narod (burno odobravanje), pa za ta korak še nimamo odobrenja od zaupnikov. Zato stavim resolucijo: Današnji shod zaupnikov odobrava pristop »Katol.-polit. in gospodarskega društva11 k »V. L. S.11 (Viharno odobravanje.) Predsednik: Želi kdo besede? Oglasi se samo gosp. dr. Brejc. Dr. Brejc o boju v „družini“. Sliši se večkrat: Prej ste bili taki sovražniki Šusteršičevi in kranjskih klerikalcev, zdaj pa ste najboljši prijatelji, prej ste zabavljali, zdaj ste pa v prijateljskem objemu. To pesem posebno rad poje in ponavlja najmlajši izmed teh »Korošec11, včasih jo prežveka tudi še »Sl. Narod11. — Večina že itak ve, pri čem daje; pa treba je enkrat na vsa usta povedati. Mi smo se za časa volilne reforme vzdignili, ker smo bili mnenja, da se somišljeniki na Kranjskem niso dovolj energično postavili za naš drugi mandat na Koroškem. To je bil boj v »družini11. Recimo, mož in žena se sporečeta in morda na mesece »rilec knhata11, pa narazen radi tega še ne gresta, za na veke se nista sprla in nista rekla, da ne bosta nikdar več skupaj prišla. (Viharno odobravanje.) Med najboljšimi prijatelji se vname prepir. Če pa tista burja mine, si rečeta: Kar je bilo, naj bo pozabljeno! (Klici: Tako je!) Sploh smo se zbili le zaradi ene točke, in zaraditega ne bomo postali večni sovražniki. Zaraditega vendar ne bomo postali liberalci, če smo se kot klerikalci s klerikalci skregali. Ali mislijo, da smo tako neznačajni, da bi zavoljo kakega prepira vrgli v stran svoje prepričanje? Če bi se jaz danes skregal s kakim narodnjakom tukaj, bi po tem receptu moral eden izmed naju postati — nemški nacionalec! (Bučna veselost.) Prepir je poravnan in kranjski bratje, ki so se ravno v istem boju prepričali, da je koroški kmet žilav in zaveden, so postali naši najzanesljivejši prijatelji in zavezniki. Sicer pa ni treba misliti, da so volilno reformo naredili Kranjci. Slovencev je bilo samo malenkost v državnem zboru, in zato je neumnost trditi: Kranjski poslanci so krivi, da nismo dobili dveh poslancev. Saj še krščanski socialci niso na Koroškem ničesar dosegli, čeravno so imeli več poslancev in imajo sedaj celo svoje ministre. Vsi skupaj pač niso mogli premagati nemških liberalcev. (Splošno pritrjevanje.) Sploh pa rečem, da je grda laž, da smo mi^ kdaj rekli, da so nas kranjski klerikalci prodali. To so rekli le liberalci, pa ne mi, to so pisali le liberalni listi, »Mir11 tega ni nikdar zapisal. Zato ni nobenega zadržka, da ne bi se združili z ostalimi Slovenci, pač pa je to potrebno, in jaz sem prepričan, da ni za nas rešitve, če se ne združimo z brati. (Gromovito odobravanje.) Šele sedaj, ko smo že del vseslovenske organizacije, se nemški poslanci oglašajo z mislijo na potrebo neke narodne sprave. Pa tudi na vladne organe je naredila vseslovenska organizacija vtis. Vedo, da imajo opraviti s celim slovenskim narodom, če imajo opraviti z nami. (Klici: (čujte, čujte!) Zato Vam priporočam, da odobrite korak odbora političnega društva z ozirom na pristop k V. L. S., in izjavljam, da kot predsednik političnega društva koroških Slovencev brez skrbi prevzamem odgovornost pred celim svetom in vso zgodovino koroških Slovencev za pristop k V. L. S. (Burno odobravanje.) G. Vošpernik: Želi kdo k temu še besede? (Klici: Nepotrebno! Konec debate!) Ker nibče ne želi več besede, poživljam gg. zaupnike, ki so za resolucijo g. Grafenauerja, da vzdignejo roke. (Vsi vzdignejo roke.) Resolucija je sprejeta soglasno. (Živio-klici in dolgotrajno ploskanje.) Brzojavni pozdrav načelniku V. L. S. G. Smodej predlaga, odposlati načelniku V. L. S. dr. Ivanu Šušteršiču sledečo brzojavko: Na sijajnem shodu v Celovcu zbrani zaupniki Kat. polit, društva koroških Slovencev z navdušenjem odobravajo pristop koroške politične organizacije k V. L. S. in navdušeno pozdravljajo njenega načelnika dr. Šušteršiča. (Soglasno z navdušenjem sprejeto.) ^Brzojavni odgovor dr. Šuteršiča. G. dr. Šušteršič je takoj brzojavno odgovoril shodu zaupnikov s sledečo, žal šele ravno po za-ključenju shoda došlo zahvalo: Iskreno zahvaljujoč se za izraz bratskih čustev pozdravljam navdušeno koroške zaupnike V. L. S. in njihove voditelje. Nerazdorna bratska vez preko vseh deželnih mej je jamstvo sigurne bodočnosti našega naroda. Z Bogom za ljudstvo! „ Dr. Šušteršič. ilustracija liberalnega »narodnega** dela za »Korošca**. Način liberalnega boja v »Korošcu*1 je podel črez vso mero. Kjer stoji pred neljubim mu dejstvom, začne obrekovati in v blato vlačiti, kar ne trobi v liberalni rog. Gorje ti, če si dovoliš biti drugih misli. Tedaj si neznačajen hinavec in človek brez možgan. Blagor tebi pa, ki si liberalec! Tedaj dobiš lahko brez možgan patent značajnega in nad vse veleumnega človeka. Liberalce neskončno jezi. da se koroški dijaki otresajo dozdaj tradicionelnega liberalnega duha v dijaških vrstah. Tako se je neki petelin, ki ga to boli, obregnil na običajno nesramen način ob celovške dijake. Naziva jih neznačajne hinavce in nemškutarje. Ta je pa lepa! Mogoče, da je pri kakem slabotnežu bil res slučajno kriv slovenski profesor. Ali resnična krivda pade na dosedanjo liberalno nesmotreno vzgojo srednješolske mladine. Brez trdnih načel so pohajali študentje na visoke šole, oboroženi samo z narodnim frazarstvom. Tam pa so se ali ponemškutarili ali pa zapumlali in zalumpali in le majhen del samostojnih in krepkih dijakov se je vzdignil iz tega blata. Te zadnje skoraj lahko seštejemo na prstih ene roke. Liberalni, za pravo narodno vzgojo in delo nesposobni duh e bil kriv teh žalostnih dejstev in ne profesorji, kakor grdo sumniči »Korošec11. Ob takih »uspehih11 se moramo ustrašiti in se čuditi, da Korošci sploh še podpirajo tako »nadebudno študirajočo mladino11. Nimajo naši dijaki načel in idealov ter pravega čuta dolžnosti do naroda? Tako je, dragi teroristični »liberalci11. In zdaj, ko začenjajo študentje pometati s to staro, škodljivo šaro, ko hočejo z načeli in ne s frazami v svet, so vam nemškutarji in neznačajni hinavci. Če bi naši dijaki bili neznačajni hinavci, bi se takoj poliberalili, ker liberalci večje podpore dajejo, pa ne iz svojih žepov, temveč iz blagajne »Ciril in Metodove družbe11. Če torej ne zaradi denarja, radi česar pa so hinavci? Se mogoče še spominja neki velik gospod v Celovcu, kako je pred dvema letoma nekemu dijaku obljubil podporo, »in še celo veliko11, samo s pogojem: »liberalec morate postati11. In dijak je odklonil to ponudbo, ki bi mu več nesla. Kje je torej neznačajnost in hinavščina? Prizadeti vedno narobe obračajo. Kar pa se tiče podpor od strani celovške duhovščine, je istina, da se od podpor nikoli ni izključilo niti liberalnih dijakov, pač pa mora vsak otrok spoznati, da se je morala odtegniti podpora »samo narodnim11 dijakom, ko so, še topel »črni denar11 v roki, udrihali po farjih in se je celo nekega duhovnika, ki se je najbolj trudil za dijaštvo, v »Korošcu11 napadlo. Ne zaradi liberalnega mišljenja, temveč radi te breztakt-nosti se jim je podpora odtegnila. Povejte nam pa le še to, koliko so ob enem s črno podporo sprejemali liberalne! Pri teh bi se pač moglo z večjo verojetnostjo trditi, da jih je vlekla večja svota. Kje smo torej z nezna-čajnostjo? Drugokrat pa premislite, liberalci, vse, predno zašmirate kaj v »Korošca11! Kako vas skrbi in boli, da se hoče dijaštvo vzdigovati k delu in ne k frazam. Trhle tradicije padajo in zdrava, krepka dijaška generacija mora vzkliti iz naših tal, neuklonljiva, pripravljena za smotreno delo. Ako se jokate ali ne, vse' eno: Preko vaših frazarskih glav bodo postali celi možje. Daroui. Za društveni oder v Št. Tomažu so darovali sledeči gg.: 0 Hutter, župnik v Št. Lipšu 20 K. Neimenovan ^S. 20. Wieser, prošt v Gospi Sveti 7. Smažik, župnik 5. Snedic, župnik v Vetrinju 5. Tojnko, župnik na Obirskem 5. Serajnik, župnik v Blačah 3. Smodej, urednik v Celovcu. 2 K. Vsem zahvala, kakor tudi še prihodnjim dobrotnikom! Za odbor: Jan. Brabenec, župnik. Zahtevajte „Mir“ po vseh gostilnah ! Koroške novice. Sestanek katehetskega društva se ne bo vršil dne 11. majnika, ampak pozneje in se bo pravočasno naznanil. Volitev odbora Kat.-političnega In gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. Za predsednika je bil soglasno zopet izvoljen z velikanskim navdušenjem dosedanji predsednik gosp. dr. Janko Brejc. Pač lepo zadoščenje za grde napade od strani liberalcev, kojih peščica se je na občnem zboru v očigled nad 300 zbranim zaupnikom iz cele slovenske Koroške ni upala odpreti ust, da bo potem prav po liberalni maniri udrihala na nepristojnih mestih. V odbor so bili izvoljeni gg.: Posl. Fr. Grafenauer, prošt Gr. Einspieler, župana J. Kogelnik in P. Miklavič, msgr. V. Podgorc, kanonik Dobrovc, Albin Ehrlich, Janez Vošpernik, Miha Turk; kot namestniki gg. Gr. Pak, Andr. Wutti in župan Vi d man, kot pregledovalca računov gg. Jos. Zeichen in J. Koželj. Somišljenci ! Trpeči naši bratje ob slovenskih mejah nas vabijo v sredo dne 11. maja na resno posvetovanje v Ljubljano. Začrtati si hočemo pota, kako odbiti napade narodnih naših nasprotnikov na slovensko našo zemljo, izpopolniti hočemo našo ljudsko organizacijo, da se nam v tujstvu ne izgubi noben slovenski brat, nobena slovenska sestra. Prihitite torej v sredo, 11. maja, vsi, ki se zavedate dolžnosti do svojega naroda, v velikem številu na ustanovni shod našega narodnoobrambnega društva „Slovenska Straža"! V sredo, 11. maja, bo pred zborovanjem ob 9. uri dopoldne sv. maša v frančiškanski cerkvi, pred oltarjem Matere Slovencev, nato se pa vrši ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani „Uniona“ ustanovni shod „Slovenske Straže11, katere namen je obramba slovenskega življa potom narodne izobrazbe in gmotne okrepitve ljudstva narodnem in patrijotičneni temelju. — Narodna dolžnost nas kliče, da zastavimo vse moči za „Slovensko Stražo11, za obrambo naše lepe domovine. Zato zastopniki naših županstev, naša duhovščina, naše učiteljstvo, naša mladina, vsi Slovenci, ki priznavate temeljna načela „Slovenske Straže11: svobodni razvoj slovenske narodnosti na temelju krščanstva in avstrijskega patrijotizma, pridite na zborovanje mlade naše Vseslovenije! V sredo, 11. maja, na svidenje v beli Ljubljani! Dr. Ivan Šušteršič. Dr. Janko Brejc. — Dr. Anton Gregorčič. — Dr. Anton Korošec. Drznost železniških uradnikov pri blagajni v Celovcu se je menda tudi že poprijela enega uradnika v Sinčivasi, kakor poroča «Slovenec11: Pogostokrat sem se že vozil po železnici Sinčavas-Kapla, a nikoli še nisem rabil tolmača, da bi dobil listek do prve postaje, do Dobrlevasi. Ta sreča me je doletela še le ta teden, ko službujočemu uradniku brez tolmača na noben način nisem mogel dotolmačiti svoje želje. A značilno je to, kar sledi: Uradnik mi stavi nemško vprašanje: «Vsaj znate dobro nemško?11 Jaz nato slovensko: «Seveda dobro!-1 Uradnik: „So!“ Torej imena prve postaje od Sinčevasi ni hotel razumeti, a ko sem mu v isti slovenščini dopovedal, da znam dobro nemško, a kar nikogar nič ne briga, najmanj pa c. kr. uradnika, me je takoj razumel. Se je pač nehote izdal! Slovenci, poskrbimo tem uradnikom še več takih in zahtevajmo odločno povsod listke v slovenskem jeziku! Nemškonacionalna vzgoja. Pliberški zdravnik dr. Herbst je pri ustanovitvi ženske podružnice «Schulvereina11 prijavil kot članice svoje tri male hčerkice. In Germanija je rešena! Mesto gimnazijskega ravnatelja v Celovcu je razpisano do 1. avgusta, ker gre sedanji ravnatelj, vladni svetnik dr. Robert Latzel, ob koncu tekočega šolskega leta v pokoj. „Karntner Landsmannschaft" je novo društvo, ki so ga ustanovili nemški nacionalci, v prvi vrsti baje za gojitev koroškega domoljubja. V odboru je toliko oseb. da bi ž njih imeni sestavili lahko cele litanije. Namen društva je v resnici proti težje vseslovenskemu rodoljubju. Naše ljudi bi se še nadalje rado farbalo, da so samo Korošci in ne Slovenci. Dokaz za to vidimo tudi v tem, da so v omenjenem odboru izključno le zagrizeni nemški nacionalci, kakor dr. Angerer, Dobernig, urednik Lackner, vitez Metnitz, posl. Nagele, velikovški Pinterič, beljaški notar Tsche-bull, poslanca dr. Waldner in Wieser itd. Izmed Slovencev in nemških krščanskih socialcev niso vzeli nobenega v odbor, pač pa dva verska odpadnika. Slab lim! Nedostavljiva poštna pošiljatev. Iz Libelič je poslal na Martina Worschnig v Labud nekdo 10 K, ki se ne morejo dostaviti in leže pri poštnem ravnateljstvu v Gradcu. Dvojna mera „pravične<£ vlade. Št. Jakob v Rožu je hvala Bogu še slovensk kraj, občina in krajni šolski svet sta tudi v slovenskih rokah. Nemcev sploh ni v Št. Jakobu. Kljub temu je beljaški okrajni glavar dovoljeval izlete nemško-nacionalnih pevskih društev itd. v ta kraj. Prepovedal je pa izlet «Sokola11 iz Kranja. C. kr. deželna vlada je to prepoved nasproti tozadevnemu prizivu potrdila in c. kr. vladni svetnik je objavil to zadevo v „c. kr.11 «Freie Stimmen11, najnovejšem vladnem organu na Koroškem. To postopanje deželne vlade si bomo dobro zapomnili za čas, ko bodo nameravali kak izlet v slovenski Št. Jakob — nemški nacionalci. Ne gre se nam ravno za «Sokola11, ampak za načelo. Sovraštvo do Slovencev tepe nacionalce. «Freie Stimmen11 pretakajo bridke solze, ker je s 1. majnikom ustanovljena na progi Trst-Št. Vid ob Glini poštna ambulanca za brzovlake s sedežem — v Trstu. Ambulanco bodo vsled tega oskrbovali slovenski uradniki, kar je seveda edino prav in potrebno, ker nemški uradniki ne znajo slovenski in ker ta proga teče skoro izključno po slovenskih tleh. Na Slovenskem pa naj služijo kruh Slovenci! «Freie Stimmen11 tožijo, da se hoče opustiti poštni ambulanci v Celovcu in Beljaku in jih premestiti v Trst, škodo bi imela vsled tega mesti Celovec in Beljak. Tako je, gospodje nacionalci! Če vam je glavna reč samo hujskanje proti Slovencem in nam delate, kjer le morete, težave, potem se le ne čudite, če bo vlada začela urade prestavljati tja, kjer bomo Slovenci našli pravice. Politika nemških nacio-nalcev spravlja ljudi — ob kruh. To bi si naj posebno zapomnili celovški trgovci in obrtniki, sicer se zna zgoditi, da bomo v Celovcu imeli namesto bogatih trgovcev in obrtnikov, ki so že itak sedaj bele vrane, trumo trgovskih in obrtnijskih beračev. Ljudje, ki se živijo od hujskanja proti Slovencem ali sedijo pri polni skledi, lahko hujskajo in terorizirajo, čutijo pa to solidni meščani. Celovčani naj ne pozabijo, da živijo od slovenske okolice in tudi od Slovencev v mestu, ki jih je več, nego se Celovčanom sanja, kajti ni vsakdo Nemec, ki govori nemški. Lepo vzgojo otrok priporočajo hujskaške «Freie Stimmen11. Ker jim nikdar ni dovolj hujskanje zoper Slovence, priporočajo budalost, da naj stariši novorojencem položijo v zibel sprejemnico k «Schulvereinu11. In kakor hitro znajo malčki blebetati in so se naučili izgovarjati «jaz sem nemški deček11, «jaz sem nemško dekle11, se jih naj slovesno sprejme v «Schulverein11. Lepa vzgoja! Pošteni katoličani učijo otroke najprej pokrižati se, «Fr. Stimmen11 pa zahtevajo namesto pokrižavanja nemškonacionalno molitev: «Ich bin ein deutscher Knabe11. Slovenci ostanemo koj pri stari veri in stari molitvi. Kolodvorski škandali in noben konec! Tako kličejo «Freie Stimmen11, ker so minoli četrtek, dne 28. aprila, zahtevali nekateri slovenski kmetje vozne listke v slovenskem jeziku. Uradništvo jim je delalo baje zapreke! Res, pravi škandal je, da smejo kolodvorski uradniki še nadalje izzivati slovensko potovalno občinstvo in je šikanirati. Tako nam piše slovenski potnik sledeče: «Ko sem se pred 14 dnevi vozil iz Celovca v Škofjo Loko, sem brez vsake ovire dobil vozni listek na slovensko zahtevo. Včeraj, 29. aprila, pa nisem na slovensko zahtevo dobil voznega listka. Dobil mi je listek v Škofjo Loko še le portir. V 14 dneh so torej «pozabili11, kje je Škoija Loka. Ko sem imel že vozni listek, me je neki sprevodnik blizu blagajne venomer izpraševal, kam se peljem, pa se nisem maral ž njim pogovarjati. Slišal sem pa, ko je pravil nato svojemu tovarišu, da me je hotel speljati na led, da bi začel nemško govoriti.11 To je že malo odveč. Če se bo nekega dne zgodilo nekaj, kar ne bo ljubo ne železnični upravi, ne ministrstvu, če nas smejo že taki ljudje nekaznovano žaliti in izzivati, bodo odgovorni zato minister in želez-nična uprava. Vsake reči mora biti enkrat konec, tudi kolodvorskih škandalov v Celovcu! «Freie Stimmen11 pa tudi to pot niso mogle zatajiti svoje hujskaške narave in pišejo, da je pri teh škandalih po navadi zraven dr. Brejc, kar je seveda grda laž! „Korošcev“ otroški vrtec poganja na vigred zelo slabe cvetke, pravi plevel. Na občnem zboru političnega društva je g. dr.Brejc odkrito, kakor je njegova navada, in jasno med burnim odobravanjem navzočih opisal vse obsodbe vredno delovanje slovenskih liberalcev na Koroškem. Par navzočih liberalcev, ki jim je bilo grozdje bolj kislo, nego bi se jim bilo prej kdaj sanjalo, je kar skupaj lezlo. Občni zbor je bil za liberalce dober, pa zaslužen — fiasko. Da bi ga prikrili, je «Korošec11 poročal, da se je po občnem zboru priglasila cela truma — naročnikov «Korošca11. Izborno! Bodo vsaj naši zaupniki na sebi spo- znali, kako zna «Korošec11 lagati. Tak plevel ne bo šel v cvet! Društva «Slovenskih krsčansko-socialnih Zvez“! Pošljite svoje zastopnike na ustanovni shod našega narodnoobrambnega društva, ki se vrši v Ljubljani v sredo, 11. maja. Izobraževalno delo naših društev je važen del naše narodne obrambe, zato bodo referati na tej skupščini velikega pomena tudi za naša izobraževalna društva. Na svidenje torej v mnogobrojnem številu dne 11. maja v Ljubljani! Po dopoldanskem ustanovnem shodu našega narodnoobrambnega društva «Slovenske Straže11 11. maja priredi «Slovenska krščanskosocialna zveza11 ob 2. uri popoldne v svoji dvorani sestanek zastopnikov naših izobraževalnih društev, nakaterem se bodo vršili razgovori o še uspešnejšem delovanju naših izobraževalnih društev. Ob osmi uri zvečer pa se vrši v veliki dvorani «Uniona11 prvi veliki koncert slovenskega glasbenega društva «Lj ubij a n e“. Wrightov letalni stroj je na ogled v Celovcu na dvorišču šolskega poslopja na Benediktinskem trgu. Prve poskušnje z njim namerava še pred binkoštnimi prazniki napraviti inženir Sablatnik na vojaškem vežbališču pri Št. Jurju pri Celovcu. Majnikovo slavje socialnih demokratov. Letošnjega obhoda po Celovcu na 1. majnik se je udeležilo več oseb nego prejšnja leta, ker je bila nedelja. Ob 9. uri dopoldne so imeli pri GrOmmerju shod. Popoldne so šli z godbo k «Schattenbirtu11 na Goričici. Sprevod se je vršil prav mirno. Seveda je bilo navzoče mnogo radovedne mladine. Kolesarji na čelu sprevoda so imeli letos bolj v modro nego v rdeče zavita kolesa. Zahtevali so od vsakega izletnika vstopnino 60 vinarjev. Seveda so se vršili pri tem tudi prav šaljivi prizori. Neki socialni demokrat na pr. je silil nekega fanta, naj kupi vstopnico in gre na veselico; fant se mu je pa odrezal: «I bin ja kan falot11. Raz poslopje socialnih demokratov na Bismarkovem trgu je vihrala ves dan rdeča zastava. Pretepov to pot ni bilo. Le v Št. Petru pri Celovcu so se trije petelinčki stepli, pa brez hudih posledic. Št. Peter pri Grabštanju. (V slovo in zadoščenje.) V četrtek, dne 28. mal. travna, nas je zapustil vlč. g. provizor P. Serajnik; že v nedeljo prej se je z ganljivimi besedami poslavljal od nas. Sleherno oko je bilo solzno, zlasti pa, ko smo se spomnili, koliko je moral trpeti od tukajšnjih obilnih nasprotnikov, kar je omenil tudi sam z besedami: «Da je v vsaki župniji nekaj trnja, to sem vedel —, a da bom našel tukaj toliko trnja, tega se nisem nadejal.11 —-In res, na najpodlejše načine so napadali gosp. provizorja v svojih umazanih listih, kakor v lutrovski «Bauernzeitung11, «Freie Stimmen11 in seveda tudi v lažnivem «Štajercu11. Izmišljali so najostudnejše laži ter vsako stvar nesramno zavijali. — In zakaj? — Ker jim je g. provizor večkrat povedal resnico in ker je znano, da resnica v oči bode, ker je večkrat dregnil v sršenovo gnezdo, ker pri zadnjih deželnozborskih volitvah ni držal križem rok, ker so dobro vedeli, da je njegova zasluga, da je dobil poslanec Grafenauer v grabštanjski občini še toliko glasov, ker je zbiral mladino in jo učil poštenih slovenskih pesmi ter jo tako skušal odtegniti pregrešnemu razveseljevanju in jo oteti žrelu nasprotnikov. — Bali so se in hlače so se jim tresle pri spominu, kaj bo, če bo šlo tako naprej, ko se bodo fantje začeli zavedati, da so Slovenci, ko so slišali, da se vedno bolj in bolj razlega slovenska pesem, katera je kipela iz krepkih mladeniških grl. In začeli so črniti gospoda provizorja po svojih umazanih listih in blatiti po gostilnah, meneč, da mu bodo tako vzeli ugled, a varali so se. — Kakor med najhujšim trnjem rastejo najlepše rožice, tako je tudi med tolikimi nasprotniki mnogo dobrih in poštenih župljanov, pri katerih si je gospod provizor s svojo odkritosrčnostjo, prijaznostjo in vnetim delovanjem pridobil srca. — Bil je v šoli marljiv katehet, znal je z otroki prijazno postopati in s svojo darežlji-vostjo si je prisvojil vsako otroško srce. Skratka, bil je v vsem vzoren duhovnik, ljubezniv do svojih prijateljev in pravičen do svojih nasprotnikov. Težko nam je, ločiti se od njega, vendar mu želimo, da bi po tolikem boju in trpljenju našel mirnejše življenje. Odhajajočemu gosp. provizorju polagamo na srce besede Zveličarjeve: «Blagor jim, kateri preganjanja trpe zavoljo pravice . . .“ ter mu izrekamo za njegov trud in njegovo delovanje najprisrčnejšo zahvalo in častitamo Bla-čanom, da dobijo tako gorečega dušnega pastirja; dal Bog, da bi z novim pastirjem živeli v lepi krščanski slogi in ljubezni. Grlobasuica. Dne 26. malega travna se je zbrala majhna, a vesela družba v cerkvi sv. Rozalije. Gotovo že dolgo ni gledal prijazni hrib tako vesele družbe kot dne 26., ko sta si podala roke v zakonsko zvezo člana dveh uglednih in odločno narodnih hiš, Pavel Starc pd. Majdi v Mokrijah, in Ana, pd. Gradišnikova. Po poroki se je družba zbrala na nevestinem domu, kjer ste dobra klet in izvrstna kuhinja skrbeli, da je bilo vse dobre volje in obilo zabave do večera, ko se je bilo treba ločiti od gostoljubne Gradišnikove hiše. Novoporočencema kličemo: Na mnoga srečna leta! Slov. Plajberk. Protest zoper razsodbo c. kr. deželne vlade, ki je razveljavila na priziv slovenske stranke prve občinske volitve, ki so se vršile meseca julija 1908 in pri katerih je zmagala nepostavnim potom „napredna stranka", — kakor se sama imenuje — je c. kr. upravno sodišče kot neutemeljen, vrnilo. — Istotako tudi protestu, ki ga je nemškutarska stranka vložila zoper druge občinske volitve, ki so se vršile meseca oktobra 1908, pri katerih pa je zmagala slovensko-krščanska stranka n a celi črti, c. kr. deželna vlada ni ugodila ter potrdila izvoljeni, čisto iz krščanskih slovenskih mož obstoječi občinski odbor. Pričakujemo torej volitev župana, občinskih svetovalcev in krajnih šolskih svetov. —• Pripomniti je še treba, da so ti rekurzi požrli skoraj dve leti časa in da je trajala sedanja doba županovanja namesto 3 leta 5 let. Mokrije pri Dobrlivasi. (Smrt.) Pondeljek, dne 25. mal. travna zvečer, se je razširila po vsej okolici žalostna novica, da je umrl Šturmov oče. Zjutraj je bil še v cerkvi, ob petih popoldne še delal, a okoli pol šestih je bil že rajni, da niti domači niso mogli prihiteti, da bi se poslovili od svojega očeta. Bil je še čvrste zdrave postave, ki do svoje smrti ni poznal bolezni, in tudi ob smrti mu je bila prihranjena. Kot vojak se je udeležil vojske v Italiji in se še pogosto z veseljem spominjal Radeckega. Bil je blagega in ljubeznivega značaja, zgled pravega vernega in narodnega Slovenca, ki je vsekdar do svoje visoke starosti z vso odločnostjo vestno spolnoval svoje verske, pa tudi narodne dolžnosti. Kako je bil daleč okoli spoštovan, je pričala kljub slabemu vremenu nad vse mnogobrojna udeležba pri pogrebu. Bodi mu blag spomin! Prevalje. (Škrlatica.) Tukaj je več otrok zbolelo na Škrlatici. Bati se je, da se bolezen splošno ne razširi. Zato je šola do preklica zaprta. Bolezen je ugrabila že nekaj mladih žrtev. Tako je na pr. g. Lahovniku ugrabila neizprosna smrt najstarejšega sinčka Francka in najmlajšo hčerko Pepko, za kojima utegne iti tudi Jerica. Ugledni družini naše najsrčnejše sožalje! Prevalje. (V v pokoj.) Tajnik Pušenjak, navdušen pristaš „Štajerčev“, je šel v „zaslužen“ pokoj in se je preselil v Celovec, da bo bliže Metnitza, za kojega je pri zadnjih deželnozbor-skih volitvah tako marljivo agitiral. Sedaj pa pričakujemo, da poišče cirilmetodar Pristov tajnika, ki bo Slovenec ne samo po imenu, ampak tudi po duhu in v dejanju. Pripomnimo pa, da ga po nemških časopisih ne bo našel, kjer ga išče. Bekštanj. (Nemški šulf eraj n) ustanovi tukaj v kratkem svojo podružnico. Prvo zborovanje se je vršilo v pondeljek dne 2. majnika zvečer v gostilni Pbkičevi na Stopici. Udeležencev je bilo okoli 45. Polnoštevilno so prišli nemškonacionalni učitelji iz Brnce, Malošč in Loč, dalje znani rojeni slovenski tukajšnji gostilničarji nemškutarskega kalibra, tovarnar testenin Gregori, veleposestnik Molbling, nekaj kmetov in železniških uslužbencev, tukajšnji plačani poročevalec polit, lista „Bauernzeitung" in orožniški stražmojster ter poveljnik c. kr. orožn. postaje v Maloščah Messner. Govoril je potovalni učitelj nemškega šulferajna. Na eni strani je jamral, da hočejo Slovani požreti avstrijske Nemce, na drugi strani pa zopet poudarjal milijone, ki so v posesti nemškega šulferajna, nazadnje pa zopet prosil navzoče za pristop k novi podružnici in za letni donesek tej milijonski družbi najmanj dveh kron. Njegov pravi namen je bil torej, da naberači od tukajšnjih dobrih, delavnih slovenskih kmetov in delavcev nekaj kronic, da nas bojo Nemci potem s tistimi biči pretepavali, ki so jih kupili za slovenski denar. Šulferajnski potovalni učitelj, jako dičen in dobro rejen mlad gospodič, pač lahko brusi svoj jezik po nemčurskih gostilnah ker ga zalaga s kronami slov. kmetov in delavcev nemški šulferajn. Prerokoval je dalje tudi, da ustanovi nemški šulferajn za „Praparanden-Heim“ v Celovcu z začetkom šolskega leta 1910/11 ustanove po K 200'—- za tiste učiteljske kandidate ki se bodo pridno učili slovenščine, katero bodo potem v praksi uporabljali na slovenskih tleh v prid liberalnemu nemštvu. Temu gospodiču ležč pa ne samo zavedni Slovenci v želodcu, ampak tudi katoliška vera. Prav po liberalno je udaril po slovenskih koroških rodoljubnih duhovnikih, katerim bi najraje vzel besedo na prižnici in on začel oznanjevati vse osrečevalni nemški evangelij. Tačas da se potrdijo pravila od strani oblastev, vrinilo se je vodstvo opravil g. tovarnarju testenin Gregoriju, ki kaj rad ponuja svoje blago po Sloveniji, celo po Hrvaškem. Obotavljanja, izgovorivši se, da ima silno opravkov, niso držala, mož se je moral odločiti „za“. H krvavo žuljnatim kronam ubogih slovenskih kmetov in delavcev želimo nemškemu šulferajnu „dober tek“. Tiste kronice pa, ki so jih podpisali nemškonacionalni učitelji slovenske krvi, bo pa nemški šulferajn itak moral stotero nazaj povrniti, kajti trud prodaje slovenske dece nemškemu Mihelnu ni tako „dober kup". Slovenec, vstani, meč v dlan, udari hinavca, predno bodeš — izdan! Gospodinjska šola v Repnjah pri Vodicah na Kranjskem se je pričela s prvim majnikom za notranje gojenke. Ako še katera želi vstopiti, naj se oglasi saj do 15. t. m. na naslov: Vodstvo gospodinjske šole v Repnjah, pošta Vodice na Kranjskem. Na mesec se plača za hrano in vse drugo samo 30 kron. Dekleta se vzgajajo v gospodinjstvu, šivanju, likanju, kuhanju, v vrtnarstvu in živinoreji in kar je sploh pri gospodinjstvu potrebno. Sprejemajo se dekleta iz cele Kranjske, in ker je še dovolj prostora, tudi iz drugih dežel, posebno iz Koroškega. Tudi v tem oziru je dobro, da se Slovenci tesneje združimo. Društveno gibanje. Brnca. Slov. tamburaško društvo „Dobrač“ ponovi dne 8. majnika ob točno 4. uri popoldne v „Tamburaškem domu" spevoigro: „Kovačev študent" in šaljivo igro „Krčmar pri zvitem rogu". Vstopnina: Sedeži 50 vin., stojišča 30 vinarjev. Odbor. Globasnica. Katol. slovensko izobraževalno društvo priredi na binkoštni pondeljek igro „Tri sestre" v prid pogorelcem v Črni. Dekleta uprizorijo še eno igro „Boj za doto". Vstopnina 20, oziroma 40 vin. za osebo, člani plačajo polovico. Začetek ob 3. uri popoldne. Za obilno udeležbo prosi odbor. Prevalje. Naše kat. slov. delavsko društvo priredi dne 8. maja ob 3. uri popoldne pri Kristanu na Fari redno mesečno zborovanje in veselico v prid „Delavskemu domu" v Podljubelju. Na sporedu je tamburanje, pobiranje udnine, govor tovariša Abrahama, krasna doktor Krekova igra ,,Za križ in svobodo", šaljiva pošta ter licitacija; potem prosta zabava s petjem in tamburanjem. Vstopnina za ude delavskega društva 20 vin., za neude pa 40 vin. Udje, pridite vsi in pripeljite s seboj prijateljev društva. Da bodete popolnoma zadovoljni, jamči odbor. Književnost in umetnost. „Slovenska Matica“ javlja: Knjige za 1909. leto je še dobiti. Želeti je, da se za njih oglase vsi bivši člani. Tudi potrebno je, da imajo knjige za to leto vsi tisti, ki so se letos že oglasili kot matični člani ali se šele mislijo oglasiti. Minolega leta je namreč izšel I. del „Koroške“ in letos izide II. del. Le kdor je obe leti član, ima torej celotno delo. — Slovenski zemljevid se zdaj tiska v državnem geografskem zavodu na Dunaju. Gotov bo okoli novega leta. Ker so stroški veliki, naj bi se oglašali tudi naročniki v sorazmernem številu. Kdor pospišuje .Jir", dtla za narad! Najbolj zdrava pijača so svetovnoznani alkohola prosti Mnerjeui šumeči limonadni boniioni (okus malinov, citronin, jagodov, črešnjev in prvenčev) za pripravo znamenite osvežujoče alkohola proste pijače. Povsod se dobivajo, kjer so lepaki z varstveno znamko, fci jo ima tudi vsak bonbon. Letnih izdelkov 60 milijonov. Lusin, dišeč Klairon, najimenitnejša sladčica v novi dobi. Bouchées à la Reine, Peppermint-Losenges. Vse vrste mlečnih čokolad aa kuhanje in sladkarij najboljše kakovosti, najceneje priporoča Prvo češko akcijsko društvo tovarn za orientalsko cukrovino in čokolado na Kraljevih Vinogradich prej A. Maršner. Zaloge: Ferdinandova cesta (Platijz), Vaclavski trg (proti Pri-masum). Dunaj, VI., Theobaldgasse št. 4. Največju trgovina z oblačilnim blagom ef~'1 v Celovcu. —- ■ ■■■- Zaradi poznejšeoddajetrgovineredka prilika: Akoravno se je zadnji čas blago silno podražilo in se bo še veliko podražilo, prodajam od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarje, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem Union Renko, posestnik, ogel Kramerjeve ulice in Novi trg v Celovcu. Cerkvene vesti. Direktorij za 1910. Veleč. gg. duhovniki so naprošeni, da blagovolijo v direktoriju 1910, pag. 43, noto L, alinea 2 v toliko popraviti, da se bode napominana opomba, kakor na pag. V., glasila: „Quando or. Pro imperatore summenda est non omittatur or. insp. itd.“, namesto samega „omittatur“, kakor se po krivdi tiskarskega škrata sedaj glasi. Majnikove pridige v celovški stolnici ima vsak večer ob 7. uri č. g. Fr. Roller družbe J. iz Požuna. Gospodarske stvari. Novo državno posojilo. Postava o novem državnem posojilu v znesku od 236 milijonov kron je dobila najvišje potrjenje. Tudi pogajanja med avstrijsko poštno hranilnico, katera je prevzela novo izdajo te 4 0/() avstrijskekronske rente in posameznimi bančnimi 'zavodi glede razpečavanja te rente, je končano. V konzorciju teh, pri izdaji nove rente direktno udeleženih zavodov, katerih je 25, se nahaja tudi Ljubljanska kreditna banka, odnosno njena podružnica v Celovcu. Na podlagi tega oddaja torej podružnica Lj ubij anske kreditne banke v Celovcu, dokler zaloga traja, 4% avstrijsko kronsko rento po originalnem dnevnem denarnem kurzu dunajske borze, ter se na to posebno ugodno priliko opozarjajo zlasti koroške hranilnice in posojilnice, kakor tudi drugi širši denarni krogi na Koroškem. Nova emisija avstrijske kronske rente. Na podlagi zakona z dne 26. aprila 1.1., d. z. št. 80, predal je finančni minister c. kr. poštni hranilnici 4°/oiio avstrijsko kronsko rento v nom. znesku K 236,000.000. Poštna hranilnica stvorila je, kakor pri zadnji emisiji, konzorcij bank za oddajo te rente in je povabila v isti razen prejšnjih 22 finančnih zavodov tudi avstrijski kreditni zavod, avstrijski zemljekreditni zavod in nemško banko v Berolinu. Oficielni član omenjenega konzorcija je zopet tudi Jadranska banka v Trstu, katera sprejema prijave za nove emisije avstrijske kronske rente po originalnih pogojih pri svojih blagajnah v Trstu in v Opatiji. Živinski potni list za živino, namenjeno na planine. Deželna vlada koroška je določila, da za živino, ki je namenjena na planine, ni treba živinskih potnih listov, če more živina priti na planino, ne da bi ji bilo treba prestopiti domačo občino. Tam pa, kjer mora živina, da pride na planine, skoz tuje občine ali kraje, mora imeti posestnik za dotično živino živinski potni list in sicer, če se gre za živino ene in iste pasme in ki je last enega in istega posestnika, en sam skupni živinski potni list. V varstvo kmečkih posestev. Justično ministrstvo je izdalo naredbo, po kateri je določeno, da ni potrebno, kakor je bilo dosedaj zahtevano, kmečka posestva, ki so prišla na neprostovoljno dražbo, kot celoto dražiti in prodati. Od sedaj bo dovoljeno, kakor se je v nekaterih krajih to že prakticiralo, dati na dražbo posamezne parcele, ali pa primerne zemljiške komplekse. To pa ni dopuščeno v slučajih, kjer se s takim nadrobnim draženjem razkosajo lepa posestva, ki se lahko racionelno in dobičkanosno obdelujejo. Sodišča imajo dolžnost, da se v slučajih, ko sama ne morejo konštatirati, ali tvori kako posestvo go- spodarsko enoto ali ne, informirajo pri izvedencih ali pa pri gospodarskih korporacijah. Na ta način se na eni strani zabrani razkosavanje posestev, ki tvorijo gospodarsko enoto, a se lahko ob enem pomaga kmetom, ki pridejo na dražbo. S tem, da se dražijo posamezne parcele, se ubrani včasih lahko propasti posestnik, ki je prišel radi majhnih dolgov na dražbo, ki se lahko pokrijejo s skupičkom nekaterih parcel, ali pa se doseže s parcelacijo večje kupne svote. Kaj je novega po svetu. Št. Ilj na Štajerskem ima slovenskega župana. V Št. liju nad Mariborom, kjer nakupuje slovenska posestva in na njih naseljuje prote-stantovske Nemce „Sudmarka“, se je dne 30. aprila vršila volitev župana. Ker po trikratnem glasovanju ni dobil ne Slovenec Thaler, ne Nemec Fišereder več nego šest glasov, se je določilo žrebanje. Dvanajstletna deklica je bila določena, da vzdigne žreb; potegnila je glasovnicov Slovenca Thalerja. Bog je bil s Slovenci! Živeli bratje šentiljski! Ob bruhanju, bljevanju in poletni griži otrok se je izvrstno obnesel „Kufeke“ brez mleka, zakuhan na vodi. Beljakovine, ki jih obsega „Kufeke“, so slaba pre-živilna podlaga neugodno učinkujočem organizmom. Novi dunajski župan. Kot naslednik dr. Lue-gerja je bil izvoljen dr. Jožef Ne um ay er. Občinske volitve na Dunaju. Pri občinskih volitvah na Dunaju so prodrli oficielno kandidati krščanskosocialne stranke v okrajih, kjer so imeli dozdaj mandate; le dva sta prišla v ožjo volitev, pa sta prodrla v ožji volitvi. Hude preglavice jim je delal protikandidat Vergani, urednik „D. Volksblatta“. 19. okraj so vzeli liberalcem. Posledica tega je žalost v Izraelu. Občni zbor „Sudmarke“ se je vršil letos dne 6. majnika v Linču. Hofrichter priznal krivdo. Dolgo časa, od novembra lanskega leta sem, so ugibali ljudje, je li Hofrichter res kriv dolženega umora in poizkusa, zastrupiti s ciankalijem nekatere častnike generalnega štaba. Sedaj je Hofrichter priznal, RojaM, spominjajte se podljubeljsliega ..Delaoshega doma". Tržne cene v Celovcu 28. malega travna 1910 po uradnem razglasu : Blago 100 kg 801 itrov ren) od do (bi K V K V K V Pšenica .... Rž 19 22 19 50 11 15 Ječmen .... Ajda — — 18 33 8 80 Oves 17 — 18 — 6 5 Proso Pšeno .... — — 27 93 17 60 Turščica .... - — 16 — 9 10 Leča Fižola rdeča . . Repica (krompir) . . — — 5 77 2 60 Deteljno seme . . Seno, sladko . . 8 — 11 — — — „ kislo . . . 6 — 9 — — — Slama .... 5 — 7 — — — Zelnate glave po 100 kosov Repa, ena vreča . — — — — — — Mleko, 1 liter . 24 26 — Smetana, 1 „ — 60 1 20 — — Maslo (sroveiel . 1 kg 2 80 3 — — — surovo maslo (putarl. 1 2 80 3 20 Slanina (Špeh), povoj” 1 2 40 2 60 — — v „ surova, 1 2 2 10 . Svinjska mast . 1 2 10 2 20 Jajca, 1 par . . 12 14 Piščeta, 1 „ . . 2 80 3 40 Race — Kopuni, 1 „ . . — — 30 cm drva, trda, 1 W i» . 3 — 3 40 30 „ „ mehka, 1 , • 2 80 3 — — Počrez 100 kilo gramov Živina živevage zaklana ■3 od do od do od do •S 1 v k r o n a h Oh Oh Konji. . Biki . . 170 1 i Voli, pitani 78 84 _ 6 6 „ za vožnjo 320 5 2 Junci 230 300 12 7 Krave .... 120 480 48 18 Telice 240 1 1 Svinje, pitane . . Praseta, plemena 16 48 — 287 218 Ovce — — — — da je res to storil, ker je hotel nekaj častnikov generalnega štaba spraviti s poti, da bi tako zopet zavzel karijero v generalnem štabu, na katero je sicer imel vedno manj upanja. Ker je bila po tej izpovedi žena Hofrichterjeva na sumu. da je sokriva, so jo zaprli, pa po kratki preiskavi zopet izpustili na prosto. Ko so ji naznanili moževo krivdo, je to ni prav nič osupnilo. Po svojem odvetniku bo takoj storila vse potrebno za ločitev zakona, prosila bo tudi za izpremembo imena zase in za svojega otroka, na kar se bo preselila v Vratislavo v nemški Šleziji. Obravnava proti Hofrichterju se bo vršila sredi meseca maja in bo trajala par dni. Novoodkrite jame v Moravskem Krasu. V binkoštnih praznikih bodo slavnostno otvorjene novoodkrite jame v Moravskem Krasu, jami „Pun-kvina“ in „Katarinska“. Obe je odkril jamski odsek „Prirodoznanskega kluba v Brnu“ pod vodstvom dr. Absolona. Novi jami se odlikujeta po krasnih kapninah in zelo lepih in krasnih dvoranah, sta dobro urejeni in električno razsvetljeni in bosta gotovo privlačna sila srednje; Evrope. — Oficijelna otvoritev novih jam se vrši v soboto dne 14. vel. travna in so k nji povabljene češke in druge znanstvene korporacije. V nedeljo dne 15. vel. travna bodo izročene jame javnosti. Španski prestolonaslednik je baje gluhonem. Star je že tri leta, pa še ni dal glasu od sebe. Zdravniki izjavljajo, da ne morejo pomagati. Odstavljenega sultana prva žena je porodila deklico. Loterijske številke 23. aprila 1910: Trst 68 50 73 5 8 Line 41 28 57 52 85 Loterijske številke 30. aprila 1910: Gradec 50 84 85 41 71 Dunaj 28 59 9 89 54 Vabilo na — redni letni občni zbor = Hranilnice in posojilnice y Telikovcu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 11. maja v »Narodnem domu“ v Yelikovcu oh 12. uri opoldne. Spored: 1. Poročilo o letnem delovanju. 2. Potrjenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev novega odbora in računskih pregledovalcev. 5. Govor o razvoju posojilnice od njenega začetka. 6. Slučajnosti. Opomba: Ako bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drugi občni zbor brez ozira na število udov. K obilni udeležbi vabi odbor. luan Kacin, Polhov G-radec pri Ljubljani, izdelovalnica vsakovrstnih = harmonije» — po najnovejšem ameriškem sistemu, po neverjetno nizkih cenah. Cenik franko in gratis. iSlouensho podjetje! Franc Soiivan sin Ljubljana, Mestni trg it. ZZ in Z3 tiskana in tkana bombaževina eia in rjava kotenina ^Domače in angleško sukno francoska svila JYCodno blago iz prvih tvornie Najboljše češko platno Popolne opreme za neveste Oprane zn hutele in stannvanja Največja zaloga preprog Solidna postrežba! Nizke cene! Due trguuini z mešanim blagom v Železni Kapli na glavnem trgu, najboljše opremljene, s prodajo soda vode, žganjarno in prodajo smodnika itd., z dokazno dobrimi odjemalci, prva z eno hišo, druga z 2 hišama, ste samo slovenskemu trgovcu na prodaj. Pojasnila daje Karol Dežman v Železni Kapli. tPInfSaaiM z zelo dobro vodo, z gostilno s 5 sobami, AldllllIdS kuhinjo, 3 kleti, goveji in živinski hlev, gumno in skedenj, gozd, njive in travniki, okoli 6 oralov, ob cesti in ob železnici na Koroškem ležeče, se po ceni proda. Zadnja cena 18.500 K. Vknjiženih je 6000 K. Pojasnila daje Nawratil v Lipnici (Leibnitz). Emil Meliihofer i™ vdovo pasarsfuo In obrt z bronom Celovec, Stolne ulice štev. 4, Celovec nasproti dvornemu vrtu] se zahvaljuje za doslej izkazano zaupanje in se priporoča častitiduhovščini in slavnemu občinstvu z izgotovljenimi deli za napravo vseh v to stroko spadajočih cerkuenih in bronastih del napravljenih po najnovejših vzorcih,lepo izdelanih, po najnižjih cenah, na pr. svečnikov za oltarje in podobe, kadilnic, svetilk, kelihov, cibori-jev, mašnih kon-vic s skledicami, posod za blagoslovljeno vodo, sveto olje, križev za oltarje, zastave itd. Prenauljajo in poprauljajo se vse v to stroko spadajoče cerkvene stvari, in se jamči za dobro pozla-čenje in posre-brenje v ognju. Pismena naročila se izvršujejo najhitreje in točno. Opomba: V zalogi ima tndi kozarce za večno luč. Dobi se tudi oglje za kadilnike. Posebno si dovoljujem častiti duhovščini in sl. občinstvu naznaniti, da nimam nobenega potovalna in tedaj tudi nihče ni opravičen zame dela prevzemati ali izvrševati. K I Albin Novak v Sinčiuasi se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za oddajo najfinejšega »Aparat-olja" za večno luč, francoskih stenjev „Guillon“ in kadila; zajamčeno pristna vina: Ljutomerčan, Rebula, Burgundec in Refosco so vedno v zalogi in se oddajajo na drobno in v sodih nad 56 litrov. Ob enem priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega, špecerijskega blaga posode in druge drobnine. Cene solidne. Hranilne vloge se obrestujejo po 5%. Izdaja hranilnih znamk. Avstr, hranilno, kreditno in stavbeno društvo reg. zadr. z omej. por. Državna Centrala Dunaj, VI., Theobaldgasse 4. kontrola. Domači hranilniki se oddajajo brezplačno. He grešite zoper Vaš žolodec, ampak podpirajte njegovo službo kot prebavljajoči in očiščujoči ud. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, na pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. O VARILO ! Vsi deli embalaže ----------imajo postavno de- ponovano varstveno znamTòx GLAVNA ZALOGA : LEKARNA B. FRAGNER-ja, Clnd,ldviw”2“ ,,Pri črnem orlu“, PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. Po pošti se razpošilja vsak dan. Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Proti naprej vpo-šiljatvi K 1*50 se pošlje mala steklenica, za K 2*80 velika steklenica, za K 4-70 dve veliki steklenici, za K 8'— štiri ve-l K 22'—14 velikih steklenic poštnine prosto postaje avstro-ogrske monarhije. like steklenike, za na vse Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr. Posestvo naprodaj, p. d. Karničnik v Hodišah, blizu ceste, pohištvo še precej dobro, 4 orale zemlje, zelo pripravno za sadjerejce, vse lepo zasajeno, s sekajočim gozdom. Pojasnila daje posestnik Jožef Šrot. 9 Gleichenberg na Štajerskem se morate podati, če se hočete ozdraviti bolezni v goltancu, nosu, grlu, sapniku, bronhialnega in želodčnega katarja, bolezni na mehurju, ledvicah in srcu, naduhe, če ste malokrvni itd. Obiščite tam krščanski ilillnH Ufltnl Idealna, terasna restavracija z raz- US11RH-nilTRg gledom, izborna kuhinja z meščanskimi cenami. Natakarji v štajerski noši! Domače! Solnčne, snažne sobe od 1 K naprej. Predsezona od 15. junija in posezona po znižanih cenah. Zahtevajte prospekte ! Styrfo“. Louske puške __ vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarniška družba Peter Wernig, družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Lehanacja AlleinechferBalsam aus der Schutzengel-Apolhehe des A.Thierpy in Pregrada 6ei Rohitsch Sauerbrunn. H. Thierry-la balzam. (Postavno zavarovano.) Edino pristen z redounico kot uarstueno znamko. Učinkuje proti želodčnim krčem, napihovanju, zaslizenju, nerednostim v prebavanju, kašlju, pljučnim boleznim, bolečinam v prsih, hripavosti itd. Zunanje celi rane, olajšuje bolečine. 12 malih ali 6 podvojnih steklenic ali velika posebna steklenica K 5'—. Lekarnarja A. THIERRY-j a edino pristno cenfifoliJskD mazilo sigurno učinkuje proti tvorom, ranam, ranitvam, še tako starim vnetjem. Dva lončka K 3’60. Naročila se naslavljajo na lekarno angela variba -A— rI1 J IH LlXif H 'V' v I^reg-racli pri JP£o«»'j«t<*»i. Dobiva se skoro po vseh lekarnah. Kje kupujete železnino? Traverze, šine, portland- in roman-cement, štukaturo za strop in vodovodne cevi. Nadalje železo za vozove, obroče in stavbe; pocinkano pločevino, kotle, lemeže, sekire, vile, lopate, motike, ročne in vodne žage, pile, žico (čeveženj) in žreblje. Okova za okna, vrata ter pohištvo, peči, štedilnike kakor tudi razno kuhinjsko posodo. Strelovode, vsakovrstno orodje za mizarje, ključavničarje, kovače in kolarje. Sloveče Bistriške kose, srpe, Bergamo kamne (osle), kosirje in čepune, tehtnice in trpežno pozlačene nagrobne križe. Matieviceva mera za določevanje teže žive govedi. To in vso drugo železnino kupite dobro in poceni pri tvrdki Franc Sadnikar, trgouina z železnino n Celoucn, Bnrggasse šteu. 7 (zraven „ Hotel Moser“). Podružnica Lju Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni fond K 300.000. Denarna vloge 111 / 0 / od dne vloge obrestujemo po Iv j £ /Q do dne vzdlga. bljaushe kreditne b Koloduorsha cesta šteu. 27. Zamenjuje In eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje arečke proti kurznl Izgubi. Vlnkulnje In devlnkolnje vojačke ženltnlnake kavolje. Sskompt in inkasso menic. — JBorzna naročila. anke o Celoucn Centrala v Ljubljani. Podružnica v Spljetu, Trstu in Sarajevu. TnrSke srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8‘— *» kom. Tiske srečke s 40/o obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad. Protlaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzo. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.