rwk dan ***** in praiaikef. j daily eseejt aoday« «"d Holidajs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredailki la o prt m liki proetorlt S667 8. Lawndale Ava. Office of Publieatioat 1657 Booth Lawndale Am l Telephon«, Eoekwell «004 »-y Mttav Juuwj u. IM«, »t ihm port «ffl— «ar ta« Act of CoBsra* of IUkIi I. im. CHICAGO, ILL., PETEK. 12. MARCA (MARCH 12), 1937 8ttbaerlptloa 96.00 Yearly &TEV.—NUMBER 50 Acceptance for mailing at special rate of postage provided far in section 1103, Act of Oct. S, 1017, authorised on June 14, 1916. Avtna korporacija poskusa I izgnati stavkaije iz tovarn rfamler Motor Corp. ae obrnila na aodiače, da dobi injunkcijo proti delavcem, ki to okupirali njene tovarne. Michiganslri governer posegel v konflikt med korporacijo in unijo. Seat novih sedečih stavk izbruhnilo v Chicagu. Ameriška delavska federacija odklonila čarter kompa oijaki uniji pri Cau-negie-Illinoia Steel Corp... Detroit, Mich., 11. marca. — Chrysler Motor Corp. je včeraj vložila peticijo pri okrožnem sc- «ifu, n»Jilda injunkciJ°' ki bi izsilila izpraznitev njenih town, katere so delavci okupirali po oklicu sedeče sUvke. Okrožni sodnik Allan Campbell je zdaj I naznanil, da se to zaslišanje gle-j de izdanja injunkcije pričelo v loboto dopoldne. Kakor hitro je bila unija zdru-1 ienih avtnih delavcev informira-ni, di je korporacija vprašala za injunkcijo, je naznanila, de dogovor, ki ga je sklenila na včerajšnji konferenci z reprezentan-ti korporacije, ni več v veljavi. Ta dogovor je dovoljeval urad-Hikom korporacije vstop v tovarne, katere so zasedli stavksr-* Včerajšnji razgovori med predstavniki korporacije in u-ndniki unije so bili pretrgani; ko je bila zahteva, da mora biti unija priznana kot edina pred" stavnica vseh delavcev pri kolektivnih pogajanjih, odbita, linija je tudi predlagala razpis volitev, pri katerih naj bi stsvkar-ji odločili, kdo naj jih reprezen-tira pri pogajanjih, a tudi o tem ni hotela korporacija nič slišati." Governer Frank Murphy bo danes dospel v Detroit iz Floride, kjer se je mudil na počitnicah, d* poravna konflikt med u-nijo in avtno korporacijo. Kak-ino stališče bo zavzel v tej kon-troverzi, ni znano. V nedavni •tavki pri korporaciji General Motors je Murphy preprečil iz-v*janje injunkcije, ki jo je izpo-•lovala ta korporacija na sodišču jn je določala izgon stavkarjev i« tovarn. "Mi lahko mobiliziramo armado 50,000 piketov," je dejal Richard T. Frankensteen, orgsni-ator avtne unije in Lewisovegs «Ibora CIO. "Iz tega razloga ni «'t' potrebno zviSanje števila •akčih «tavkarjev v tovarnah »vtne korporacije. Injunkcija ne »ore producirati avtomobilov in * končlti stavke." ^«rajftnja konferenca med «»too unijo in korporacijo Genezi Motors je bila uspešna. Reši-■J*trebaše nekaj spornih točk, w bo najbrž zgodilo danes, Jw bo podpinan dogovor. Uni-M mwj drugim zahteva prizns-»krajšanje delovnika na šest J^ndeiet ur dela v tednu, za-"taroatnih pravic in odpra-Prtganjsštviv 11' marca- ~ Sedeča na podzemski železnici je ^»«¡noč, končana s kompromi- ¡Z' "tivk"JI «o izvojeva- ^vno zahtevo, ki je, da mora-«iti v»e sporne zadeve, ki ae v bodočnosti, poravnane "Posredovanjem članov vladne-l nt ^^ *elezniške- 4eJ c!v LPri7Hd'tih okro« 600 lifei^ nt»vke ao izbroh-Chical T» komI«»nijah - pri rn ° ' Ud,°" Typo. W r (t'ont"ienUI Cushion h Machine Co. Co. V teh je * * ? ^00 delav-»J» , "h*«vaJo «viša- m dr delovnih ^^ftkonceaijo. . "^rgh. i», ,Y Am*r »k« a i . marca. — Wer,, ^r-clja je 1 f"»"* 'aru, kompa- *»a t «t^ti.) Zbornica pomilosti-la Toma Mooneyja Pridružiti ae mora ae nat Californije Sacramento, Calif., 11. marca. — Državna nižja zbornica Californije je včeraj odglasovala s 45 proti 26 glasovom za pomilo-Ščenje glasovitega delavskega jetnika Toma Mooneyja, ki se nahaja že več ko 20 lert v zaporu v San Quentin u zaradi znane bombne eksplozije v San Franciscu v letu 1916, pri kateri je bilo 10 ¿-seb ubitih. O pomilostitveni resoluciji je bila dolga in vroča debata. Državni generalni pravdnik Webb in zbornični legalni svetovalec Wood sta pobijala predlog in o-pozarjala zbornico, da nima na podlagi državne ustave pomilo-stitvene pravice, izvzemši v slučaju veleizdaje ln obtožbe kakega državnega uradnika, toda opozicija je vztrajala, ds zbornica ima to pravico v mejah apela na governerja, da on izvrši pomilo-ščenje. Zdaj mora glasovati še senatna zborntea o tej resoluciji in zadnjo besedo ima governer države Californije. (Tom Mooney je že večkrat odklonil vsak apel za pomiloščenje, ker se ne čuti krivega. Kar on zahteva, je brezpogojna oprostitev na temelju dokazane nedolžnosti.) Domače vesti "Stavkar" ns ulici je zamrznili Joliet. — Rojak Frank Peter-Un, ki je zadnji ponedeljek na- Ä ''ü^ î*ïk0" Ia tigent ltaHjsnkkih čet v skup- Kavčukarska unija v bo ju za priznan je 10,000 delavcev zaatav-kalo v Akronu Akron. O. — (FP) — Pri Firestone Tire k Rubber Co. je za-stavkalo 10,000 delavcev za priznanje unije. Delavci so člani krajevne unije United Rubber Workers of America, ki je združena z Lewisovim odborom CIO. Njihova zahteva je, da mora biti unija priznana kot edina predstavnica vseh delavcev pri kolektivnih pogajanjih. Poleg priznanja zahtevajo odpravo akordnega dela in zvišanje mezde. Zahteva glede priznanje je prišla, ko ao delavci pri Goodyear Rubber Co. pri volitvah porasili kompanijsko unijo. Firestone Rubber Co. je naznanila, da se bo pričela pogajati z reprezentanti unije, da se konflikt čimprej konča. Clam ladruineqa podjetja kanjo jo koristi Greeley. Colo. — Člani Consumers Oil Cooperatlvea so si prihranili 9111.000 pretečo leto, ker ao kupovali gasolin in olje na postajah, ki jih operira to zadružno podjetje. Ustanovljeno je bik> pred petnajstimi leti in izkaauje stalno porast prometa. Delavski veterani se organizirali v Akronu Akron. O. — Dela vek i veterani sadnje svetovne vojne ao tu kaj ustanovili United Ex-Perv-iee Men's Aeociation of Organised Labor, ki bo v delavakih bojih nastopala na strani unij. ulici v znak protesta proti zanikrni cestni upravi, ko je s svojim avtom obtičal v jami blata in kaluže — zdaj mora tamkaj stavkati, čeprav bi ne hotel. V torek je pritisnil hud mraz in kaluža pod njim je zmrznila — in zdaj so kolesa avta vkovana v led do osi. Frank pa drži besedo in že tri dni sedi in spi v svojem sedanu na cesti. Žena in sin mu redno donašata jedi in pijafe, časopise, tople koče in dobil je tudi električno peč. daeaam ne smrzne. Vlak ubil rojaks Lstrobe, Pa. — Frank Strniša, star 86 let, se je te di^i smrtno ponesrečil, ko je šel ns delo. Ker se je bil malo zakasnil, je hitel po bližnjici in ko je hotel prekoračiti železniško progo, nI opa-ztf brzovlaka, ki je pridrvel in ga na mestu ubil. Pokojnik se je rodil v Superiorju, Pa., bil je neo-šenjen in zapušča starše in tri sestre. — Rojakinja Angela Ban v tej naselbini je dobila državljanski papir. Vesti iz Clevelanda Clevelsnd. — V bolnišnici je umrla Mary Fortuna, roj. Pakiš, stara 48 let in doma iz GradiA-kega pri Sv. Trojici. Tu zapušča moža in štiri otroke. Bila je Članica društva 142 SNPJ. — Družini Henry in Francee Glavič je umrla štlrimesečna hčerka Francas Jean. V sredo zjutrsj sta dva roparja ustrelila znanega rojaka Franka Mahniča, ki je vodil restavracijo na naslovu 3222 Lake-side sve. Nadaljnja zmaga Lewisove unije Pittsburgh, Pa. — Teden dni trajajoča stavka pri Alloy Steel Co. v Braeburnu je bila končana, ko je kompanija priznala unijo CIO. V tej stavki je bilo zavoje-vanih 600 delavcev. Stavka pri Bethlehem Steel korporaciji v Lebanonu se nadaljuje. Kompanija je obljubila zvišanje mezde in skrajšanje delovnih ur, odklonila pa je priznanje unije. O-krog 2000 delavcev je prizadetih v tem konfliktu. Španska milica odbija Mhissolinija Sveže italijanake čete prihajajo v Španijo! Gibraltar, 11. mar .—Iz običajno zanesljivega vira se poroča, da so trije misteiiozni parniki izkrcali v Cadizu (špansko pristanišče pod kontrolo fašistov) zadnjo soboto in ^edeljo novkon- Obnovitev masnega pi-ketiranja v Syracusu Syracuse, N. Y. — "Devet mesecev v stavki!" se je glasil na-pia, ki so ga nosili pohodniki v demonstracijah pred tovarno Re-mington-Rand Co., ko je veljavnost začaane injunkcije proti masnemu pike ti ran ju potekla. Več ko tristo piketov je obkolilo to- nem številu 2000 mož. Madrid, 11. «tarča. — Nova fašistična ofensiva, katero vodi fašistični general Mola ln pri kateri sodeluje italijanski general Pozzi z dvema divizijama Mus-solinijevega rednega vojaštva (16,000 mož), je bila včeraj u-stavljena na črti Brihuega 17 milj severno od mesta Guadala-jare in SO milj severno od Madrida. Tako poroča general Mišja, vrhovni poVeljnik španske ljudske armade. Fašisti so prva dva dni svoje ofenzive prodrli o-krog 10 milj od; linije Siguenza-Saragosa, toda aa hribih naokoli Brihuege jih je sprejela protio-fenziva ljudake milice, katera jih zdaj srdito odbija pod mogočnim kritjem vladnega topništva. (Fašistično vodstvo v Sala-mancl je sinoči priznalo, da sta slabo vreme in hud odpor rdečih čet zadržala naval na Guadalaja-ro, vendar pa fašistično vodstvo trdno pričakuje, da Guadalajara pade ob koncu tega tedna.) Povelj etvd y*dske Srmade je zadnje dni poslalo na guadslajar-sko fronto okrog 80,000 mož z veliko zalogo bojnega materiala, medtem pu ljudska armada na-dsljuje napade na južnovzhodni fronti ob Jaraml, na južni španski fronti v okolišu Cordobe in na sevefnozapaan! frontiv Astu-riji. Trije ujeti Italijani, ki so prišli miličnikom v roke na guada-lajarski fronti, so bili včeraj poslani v Valencijo, da jih tamkaj vidijo inozemski poročevalci in se preprečijo, kako se Mussolini drži sklepov "nevtralnostnega" odbora v Londonu, pri katerem sam sodeluje! . . .. Marseilles, Francija, 11. marca. — Francoski pšrnik Antsr je včersj brezžično sporočil, da ga je napadlo neznano letalo z bombami iz zraka. Napad je bil izvršen v bližini Baleriških otokov nasproti Barcelone In okrog 110 milj od vzhodnega obrežja Španije. Letalo je-vrglo pet bomb; tri so padle v morje, dve na krov ladje, toda razpočlli se nista in škode ni bilo nobene. Brest, Francija, 11. marca. — Španska fašistična oborožena ladja je včeraj napadla španskf vladni tovorni parnik Conte de Zubbria v francoskih vodah nedaleč od Bresta. Fašist je oddal več strelov, a zbežal je na odprto morje, ko so se v zraku pojavila francoeka pomorska letala. DEBATA 0 RAZKOLU V DELAVSKEM CIBANJU Zaatopnika obeh taborov pojaanila vzroke konflikta Unija pretrgala zveze s federacijo Plačevanje priapevkov ADF uatavljeno New Kensington, Pa. — (FP) Finančne zveze med krajevno u-nijo Aluminium Workers of A-merica, največjo unijo v indu-. _ _ __ __ striji aluminija in Ameriško de-VRATA ADF ODPR- lavsko federacijo so bile pretrga- TA RAZKOLNIKOM {du do več plačevali članarine ADF. Chicago, 11. marca. — Voditelja dveh frakcij v ameriškem delavskem gibanju sta na ženskem kongresu v dvorani hotela Palmer govorila o vzrokih, ki so odgovorni za razkol v vrstàh organiziranega delavstva». Govornika sta bila William Green, predsednik Ameriške delavske federacije in Homer Martin, predsedniK unije združenih avt-nih delavcev. Ta unija je včlanjena v Lewisovem odboru za industrijsko organizacijo, ki . je zdaj na delu, da potegne vse delavce v industrijah masne produkcije v industrijsko unijo. Martin je v svojem govoru poudarjal, da je Ameriška delavska federacija zanemarila priliko, katera se ji je nudila, da organizira delavce v Industrijah masne produkcije.'Te naloge se je lotil Lewis po ustanovitvi Odbora za industrijsko organizacijo. Greenov odgovor na ta.argu-ment je bil, da je treba Iskati vzroke ltonflikts drugje, obenem pa je napadel avtno unijo, ki se je odcepila od ADF. "Edino čas bo pokazal, kdo }e v pravem," je rekel Green, "Ar meriška delavska federacija bo ostala taka, kakršna je — predstavnica pravega delavskega gW banja v tej deželi. Sovraštvo ln konflikti morajo slediti, kadar je delavsko gibanje razcepljeno na dva nasprotna si tabora. Oni, ki so ustanovili CIO, so bili pravočasno posvarjeni pred posledicami in nevarnostjo dualnega In konkurenčnega glbsnjs. Vrsta hiše ameriškega delavskega gibanja (ADF) so Še vedno odprta razkolnikom, dasi je dvomljivo, da bo delavska družina še kdaj zedinjena." , Green je zavračal očitke, da je razkol povzročilo vprašanje industrijskega in poklicnega unio-nizma. Za obe obliki je proator v Ameriški delavski federaciji. Razkol so povzročili oni, Iti hočejo, da vlada manjšina, ne večina v Ameriški delavski federsciji. Martin je dejal, da so zagor vornlkl industrijskega unioniz-ma skušali Izvajati svoj program s pomočjo Ameriške delavske federacije, a so naleteli na opozicijo pri članih eksekutive federacije. CIO je bil ustanov-Ijen, ker je ekaekutlvni svet ADF ignoriral zahteve zagovornikov industrijskega unionizma. Ta unija ima okrog 6000 članov in njen sklad $27,000 je prišel pod nadzorstvo Johna Brophy-ja, direktorja CIO. Unija je nedavno okllcala konvencijo, na kateri bo predložen načrt glede revizije ustave, da se omogoči ustanovitev industrijske unije v industriji aluminija, v kateri je uposlenlh okrog 40,000 delavcev. Konvencija se bo pričela 12. aprila v tem mestu. Lewiaov odbor je bil napro-šen, naj sodeluje v organizatori-čnl kampanji, ki naj bi potegnila vse delavce v unijo. ' Federalne unije imajp <|ogovo-re, ki krijejo okrog 16,000 delav-cev. Večina teh je uposlena v tovarnah Alumlnlum Co. of America, ki je največja kompanija v industriji aluminija. Pogodba med to kompanijo in unijami poteče v novembru tega leta. "Naša prihodnja pogodba Z/de-I »dajalci bo krila vse delavce, ki ao upoalenl v Industriji aluminija", Je rekel W. P. Gravatt, predsednik krajevne unije v Kan-singtonu. Korporacijam so ^por&slL^ Poročilo newyorike fi nančne inatitucije New York. — (FP) — Da so zahteve delavcev po zvišanju mezde in skrajšanju delovnih ur upravičene, so dokaz poročila o porasti profitov velikih korpora clj v preteklem letu. National City banka je objavila seznam 040 industrijskih korporacij, ki ao v preteklem letu povečale profit ftl odstotkov, Po poročilu 'časo pisne agenture Associated Press je profit znašal več ko aedem milijard dolarjev. V februarju je vrednost del nlc industrijskih korporacij, ki so na listi newyorške borze, poskočila 6706,000,000, na najvišjo točko od I. 1020. Zdaj je bila objavljena tudi veat, da Je produkcija Jekla v tovarnah v pltts-burškem distriktu dosegla višek, ker vse obratujejo s polno paro. The American Telephone A Telegraph Co., najmogočnejši trust, |e naredila 6218,700,000 profila v preteklem letu, 640,000,000 več kakor I. 1086, kljub temu stalno varno. Remington-Rand Co. izdeluje piaalne stroje In piaamiško opremo. ■■ "Prepričani amo, da je industrij- „aglaša, da ne more zvišati ska unija najboljša organizad ja za delav« • v industrijah mas (Dalje aa 6. lUael) mezd. American Smelting L Refining Co.. il 8. Steel Corp. In druge velike korporacije izkazujejo ogromne profite. _____ člani Millie ovinia delavrev pislajejo grl «pevke ? orado m»i)e v JaneoviH«, Wie. Sovjetski letalec dosegel A las k o Moskva, II. marca. — Hovjet-*ko arktično letalo z osmimi možmi In pilotom K. B. Fahrlgom je na 12,600 milj dolget poli t u naokrog po severnem ledenem pasu včersj dos|>elo v Anadyr v bližini Alaake. Zdaj bo nadalje-valo polet v nanprolno nm«*r proti Arhangelaku. To je prvi arktični polet v zlmekem čaau. letalo obiskuje rueke arktične na-«elblrte in jim doetavlja poMo in nujne potrebščine. 10,000 šoferjev zastav-kalo na Angleškem Glasgow. Angllia, II. marca. — Več ko 10,000 nameščencev avtobusne družite je včeraj za-atavkslo In ustavilo brez malega ves avtobuani promet na ftkot-akem. ADF HOČE ZDAJ 'ORGANIZIRATI' DELAVSTVO Green ae je tega spomnil, ko je "kraftiatom" pričela teči voda v grlo HUD BRATOMORNI BOJ NA OBZORJU Washington. — (FP) — Po dolgem, dolgem času se je vodstvo Ameriške delavske feders-cije spomnilo, da je treba pričeti s kampanjo za organiziranje delavcev. Tega se je spomnilo šele zadnje dni, ko ao pred Žilavim in energičnim CIGm pričele ks-pitulirsti mogočne sntiunljske trdnjave, ns primer Jeklsrskl trust, General Motors, General Electric in cela vrsta drugih veš-jlh ln manjših korporselj. Starokopitni voditelji ADF sq se po dolgih letih zdramili, ko Jim je pričela teči voda v grlo. Za navodila predzadnjih dveh konvencij, leta 1084 In 1086. ki sta jim specifično naložili organiziranje jeklarske, kavčukarske In svtne industrije, se niso zmenili. Ako bi se svtnl ln ksvčuksrski delavci ne bili sami pričeli organizirati, kar je prisililo Sodstvo federacije, da jim je poslalo nekaj organizatorjev, bi bili še vedno tam kot ao bili vaa prejšnja leta. In organizatorji ADF, kl ao bili sktivni v povojnem štadiju unionisms v svtnl in ksvčuksrski industriji, ksr veljs tudi na splošno, so bili bolj zainteresirani v cepitev delavcev po strokah kakor pa v organiziranje. Kljub taniii u omI t ..L unioitiaaia na* prej In danes vidimo razvijanje močnih in mllitantiilh Industrijskih unij po vseh industrijah, katere so do nedavno smatrali za nepremagljive in unionizmu nedostopne. Zadnje dni je Green pozval na konferenco v Washington 60 organizatorjev, da "narede načrt sa veliko organlzatorlčno kampanjo." Pričela Je zborovati Istočasno kakor konferenca voditeljev CIO. V zvezi s tem je vredno omeniti, da je v hotelu, kjer se Je pričela konferenca CIO, takoj nastala stavka hotelskih u-lužbencev. Unija ADF Jih je pozvala v stavko kot protest proti odslovltvl neke natakarice, kar pa se opazovalcem zdi le pretveza. ADF Je s tem le demonstrirala svojo "bratsko prijaznost" do CIO. Obenem je prišel Is njenega tabora tudi glas, da ae bo pričela odprta vojna proti OIO na vsej črti. Člani ADF ds ne bodo le bojkotirsll izdelkov čls-nov ('10, msrveč tudi odklonili delati z njimi. Kakor je razvidno iz naznanila ADF, se bo federacija kon-centrirala na "organiziranje" delavcev v aluminijski Industriji, ladjedelnicah In gasolinsklh postajah. Njena kampanja v teh industrijah lip v resnici pomenila M proti CIO. ■Sled»II ima v načrtu veliko kampanjo za organiziranje enega milijona delavcev v oljni In ga-aolinskl Industriji. Federacija do zdaj ni ganila niti mazinra sa rganlziranje teh delavcev. HI-tuaclja poataja ugodna šele zdaj, ko je naznanjena velika kampanja CIO, Strategija federacije ra kampanjo med delavci na gasolinsklh postajah nI slaba, ker je ta industrija koncentrirana v pretežni meri v mestih, kjer ima ADF glavno nn»č, namreč centralne unije. Kampanji v ladjedelnicah bo načeloval John P. Frey, pred-MHifiik kovinarskega departmen-ta in glavni »|M»fient CIO. Kasen vladnih ladjedelnic so bili delavci v privatnih ladjedelnicah do zadnjih M i»o|iotnoma neorganizirani. Zadnja trta ps je vstala v teh ladjedcln^ah InduatriJ-aka unija ladj«'gradnlških delav-(Dali* aa 6. »treat.) Glasovi iz naselbin PROSVETA Till EN LIGHTS»IIEHT 10 LASTNIMA iLonmu hamovhb rODTOIM J BOHOTI * A- ___ ( •M« M tata. »JC M M HM • *** to OHM DA« m mU ktm. I» TI M 9* >«••< » f« UM V,Hm* » M Hr IIS) M WMS PROHVETA •MT-M Sa. Uwlili AH. C " Dal um «p «kl#)Mjtf. M prim~r iKak. M. 1M7). Sa «t» J* • tmm Nekaj tega in onega Precej prahu v Ameriki in vihar nepopisnega srda v nari j ski Nemčiji je zadnje dni dvignil newyorški župan Fiorello U Guardia. ki je v nekem govoru pred članicami neke židovske organizacije rekel, da bi bilo dobro, da bi bila na svetovni razstavi v New Yorku leta 1980 razstavljena tudi "dvorana grozot z rjavosrač- nim fanatikom v središču" .. . • • • Hitlerjeva vlada je i>oslala protest v Washington in državni tajnik Hull je "formalno obžaloval" U Guardijeve besede. 8 tem je bile zadeva zaključena za ofidelno Ameriko, nI pa bile zaključena za nacijsks fsnatiks. Iz Nemčije je več dni vlekla vroča sapa, ki so jo spuščali nacijski šmoksrji v besnem srdu na "židovskegs in gangeikega" župana mesta New Yorks. Smokarska jeza ni toliko veljale župenu kolikor je Ameriki v splošnom, ki "dopušča take ostudne žsiitve njih božsnsksga firarja ..." • • • V stari Avstriji smo poznali težko batino, ki je padle po vaakem, kdor se je drznil "razželiti veličanstvo" — cesarje. V današnji "demokratični" Jugoslaviji je tudi še taka batina v modi. V Itsliji je danes odet Mussolini s plaščem ta-kega "veličanstva", v Nemčiji seveda pa Hitler. Vsaka resnics, ki zsboli diktstorje in avtokra-te. je "ostudne žslltev". In v katoliški cerkvi je "ostudno bogokletje", če se kritično dotakneš imaginarnih božanstev! Oh, daleč smo še od prave civilizacije in demokracije, ko bo človek človeku le človek! • s • U Guardija bi v tem slučaju zaalužil več rešpekte, če bi z enako mero meril vse diktatorje. Zakaj je izpustil Musaollnija? All je Mussolini kej boljši ko rjavosrajčni fanatik v Nemčiji? All so ostali diktatorji kaj boljši? Ce je newyorški župan rea demokrat in objektiven nasprotnik vsake dikUture, bi to lahko odkrito povedal. Ker ps je Izbral le Hitlerja ze svojo Určo, Mussolinijs in ostsle diktstorje Je ps ignorirsl — nss še ni preprlčsl o svoji demokratični iskrenosti. Skoda, ds je bils njegovs obsodba, drugače energična in pravilna, tako enostranska. • • • • . Henry Ford. kralj avtomobilov, se zdaj nahaja v Kloridi. Pred kratkim je pozval k sebi rrporterje In Jim naročil, nsj objsvijo v listih njegovo svarilo ameriškim delavcem. Njegovo avarilo je bilo. nsj ss delsvci čuvsjo —- unij, ksjti unija so orodje mednarodnih finančnikov, ki bi radi ubili induatrijako konkurenco v Združenih državah. Oni ao odgovorni za "vse te stavke". — Ford je danes milijarder, zato pa listi tiskajo njegova izjave, pa nsj bodo še tako "silly" ali bedaate. Ce bi bil navaden mehanik. kakršen je bil pred 40 leti, se ne bi nihče zmenil zanj. • • • Pred več leti si Je Ford dal spisati knjigo, v kateri je naznanil, da ao židje krivi vseh go-«podanikih In finančnih sporov v Ameriki. Za-čel je antisemitsko propagando. To je izzvalo tak vihar proteata. da ae Je Henry umaanil in preklical svojo propagando Ampak pri Fordu mora bM nekdo "grešni kozel, ki prevzame grehe tega sveta". In sdaj je našel tega "kozla" v delavskih unijah. Henry vsekakor sluti, da bo Imel kmalu opraviti s unijo avtnih delavcev in Uwiaovlm CIO in zdaj gradi "šanse" proti-ofenzive. Ali slabo Je začel! Ford meni, da ao unije orodje mednarodnih bankirjev, staroko-pitnl vodje ADF pa menijo, da so Uwleove unije orodje — aovjetske Rusije! Ford in Green morata imeti konferenco, da ne bosU streljala tako kontradiktnih kozlov . . . Oscar Ameringer, stara delavska korenina, je zapisal: "Varnejše je ukraati železnico kakor klin Železniškega voze — zastrupiti tisoče oseb a ponarejenim Uvelem kakor enega kužka bo-gatinke ir*tradatl do smrti milijon revnih otrok kakor ugrabiti enega «amega milijonar» jetefa otroka — oropati lo.OCNt^iank od znotraj kakor eno »smo banko od zunaj — vreči milijon poitenih delavcev iz tovarn na eeato kakor piketirati tovarno, v kaUrl je deaet ake-bov! Drugače je vse v redu — val amo enaki pred zakonom'" —. Podpišemo. Razredna družba je družba največjih kontradikcij pod aoln-cem Nekaj o naših naselbinah Hharon, Pa. — V Prosvetl z dne 2. marca piše naš potovalni zaatopnik Anton Zidenšek o na-aelbini Strabane, da je najboljše, ker jih je videl v zapednl Pennl; ne poznejo sovraštva, temveč delajo skupno, zato bi tako morali delati tudi drugod, kjer imejo društva svoje domove. Naša sha-Ironake naselbina da je v Um o-ziru precej povoljna, vendar pe ime to napako, da se premalo za-| nimamo za društvene seje. Pri tuksjinjem Slovenskem I domu nimsjo nobene odgovornosti he slovenska ne hrvaUka I društva, ker ni bil ta Dom še nikdar v sorodu s posameznimi društvi. On je mnenje, da Slovenski dom potrebuje pomoči, | mi pe naj hodimo na društvene aeje in po aejah pa ae razveselimo v apodnjih domovih prostorih. V Uh prostorih ae člani o-krepčajo še preveč pred aejo, med aejo in po aeji, Uko da ao včesi prav židane volje. Ko človek potuje po slovenskih naselbinah, vidi dobro in alabo; kdor hvali, ae prikupi, kdor greje, ae zameri. To je aU-ro pravilo in naša javnoat ae ga čvrsto drži. Človek pride v ns-aelbino, vidi kaj dobrege, pe ns-piše desetkrat več kot je res, sls-bo ps zsmolči. Ksder kje priredijo kskšr.0 igro, čiUmo o njih toliko hvale, kot bi bili na odru aam i umetniki; kadv kje zapoje kakšen pevaki zbor, tedaj jc to Uko petje, da še rti bilo takega. Tiati, ki piše, ve, da ni rea, pa mu vseeno ta laž ugaja. Ka | dar človek kaj napiše Iz našega Življenja, nima drugega namena, kot da izboljša alabo, oziro me do podpre dobro. In kjerkoli živijo ljudje, ao dobri in alabl; kderkoli ao naše naaelbine, po-vaod ae dobi nekaj dobrega in nekaj alabega. Naše naselbine po Ameriki delimo v tri vraU: tlaU, ki živijo in delajo, tiaU, ki napol živijo in napol delajo in tiste, ki spijo popolno spanje pravičnega. V žl vih in delavnih naselbinah ai vesel, ko prideš vanje. Srečaš ljudi In iz oči jim čitaš, da se zanimajo za vae, da poznajo vsa naša vprašanja, da čltajo več 11-atov in ae brigajo za vae zadeve. Ampak bogpomagaj je v mrtvih naaelbinah. Vidiš ljudi, ki kažejo tako prasne oči, da ne vidiš v njih drugega kot vell-kanako puščavo. Vprašaš jih po Um ali onem, pa nič ne vedo, ker nič ne čitajo. Z veliko težavo Jih nekaj zbereš akupaj, pripoveduješ jim lahko cele ure, pa čim delj jim govoriš, Um manj te razumejo. Včaai ae posveti kateremu v očeh, ampak to ni želja po napredku; nekaj takega je, kar kaže žival, ki preži na svoj plen. Jack Yert, 262. Proaveta v vsaki hiši! Sygan, Pa. — Prlglbno pošiljam naročnino Prosvetl, dasl sem že malo pozna, vendar pa je boljše, kakor pravi pregovor, pozno kakor nikoli. Vfrok je bila bolezen, ki me je mučila, pa sem bila v skrbeh, da ml bo Ust ustavljen. Rea ne vem, kako bi mogla biti brez Proavete, ker Jo tako rada čitam, posebno pa posl-ml, ker so tako dolgi večeri. 7« to rečem, da ne bi smela biti nobena slovenska hiša bret tega na prednega lista. V Prosvetl dobimo mnogo poučnih in naprednih latvarl.-------------■ Naša naaeiblna se je začela bolj zenimati za dopiae. Pred par leti ae ni videlo vae leto niti enega dopiae v Prosvetl iz Sygana> Sedaj je drugače. Večkrat vidimo v Prosvetl dopise naših rojakov iz te naselbine, pa tudi ns-še členice se oglešejo. Tako je prav! Le pokežlU ae, da nas ne bo prehiUla v A. M. "Kranjska Micka", ki obira nsše mole. Tako je storila v februarald številki. Povem pa Ji, naj avojege Janeza komandira, me pa bomo že same poskrbele zs naše Jožete in Francete, zato naj ima mimo veat. In četudi bodo "pogubljeni", Micka ne bo valed tega nič trpele. Naša naaelbine na splošno dobro napreduje. Delo se je povsod Nove rsdiopostsja, ki daje navodila letalcem aa v« v Glendalu, Cel. daljave« razavetljave ne bi mogli v jemo odprlo, Uko de delejo vai mladi • in ^ njej naprej, in sUri. Naš goapodinjski odsek tudi prav dobro napreduje. Nas je že precej velika skupina v odseku in se prav dobro med seboj razumemo. Prirejamo veaelice In pertije ter ae tako veselimo, da nam gre Čaa naprej. Morda katero veaeli priatopiti k nam, saj priatopnina je zelo nizka. Naše seje ae vršijo vaak zadnji petek v mesecu. Dolžnost me veže, da se iskreno zahvalim vaeip članicam in drugim za obiake v moji bolezni, poaebno pa moji aoaedi m rs. J. Kramžar, ki mi je bila v veliko pomoč vaak dan. H koncu želim, da bi Proaveta spet kmalu začela izhajati tudi ob aobotah! Amalia Horvat, (6). Prireditve SDD i Detroit, Mich. — Bliža se pomlad in z njo poletna sezona, čas piknikov in vrtnih veselic. Odbor Slovenskega delavakega doma je sklenil, da SDD letos v poletnem čaau priredi dva piknika. Prvi bo dne 30. maja na Decoration day, drugi pa bo ne 4^Juii-ja. Valed tega ae naprošajo vse ostale naše organizacije in društva, da ne prirejajo svojih piknikov na omenjena dneva, kajti h tem bi škodovali sebi in nam. Tudi mi bomo upoštevali vaše prireditve. Daije je bilo sklenjeno, da se Sli smo navzdol v jemo, potem pe nea Je pot peljala po ka-menitih tleh navzgor. Kake pol ure smo hodili, nakar smo prišli rasne namene, največ pa aa o-brambo, za trpinčenje eovraini-kov in neatečnih ljudi. Tamkajšnja okolica je dokaj aaašmiti, sgodovinakega pomena in pa romantična. Sploh pa je Cerkniško jezero in njegova blii- v širok in visok prostor, ki je bil okaiiea tjft do 8n-4nIkft obdan s krasnimi kapniki, redno «animiva. Cerkniško jezeri so bili podobni stebrom v do-'^ $mQ jf ^¿¡H dovolj. Saj mači cerkvi. Od Um nas je pot vodi is navzdol, potem pa apet navzgor. Plezali smo po skslah in kapnikih, nato pa smo prišli do ozkegs prelaza, skozi katerega smo le s težavo splezali. Prišli smo v drugi prostor, ki je bil tudi obdan s krasnimi kapniki. Od tu sU vodili dve poti v stranske jame. Izbrali smo si levo pot, ki je bila večja. Kmalu smo zaslišali neko bobnenje, ki nas je navdajalo z grozo. Nekdo je hitro pojasnil, da bobnenje gotovo povzroča voda, ki pada v prepad. Res smo kmalu prišli do precej velike vode, ki je bila sko-ro kakor velika reka. Tekla je menda v zapadno smer. Sploh nismo videli na drugo stran vode, kajti naša razsvetljava ni bila dovolj močna. Cez vodo je vodil nekak most, čez katerega pa se nismo upali. Hodili smo že dve uri. Vsi smo bili edini, da je dovolj našega raziskovanja in smo se vrnili nazaj. Nehote smo za seboj, ko smo šli po jami, po tleh posipali bilke slame, ki smo jo imeli sebpj in jo upotrebljali za razsvetljavo. In baš te bilke so prav gotovo udeležijo ter da ki zapo __ __ mnljo navedeni djtum da se da smo"jim aCdlli bodo potem izgovarjali, češ, da ^ fllcer w ,fthko 2greiili na_ niso vedeli. Kajti če je seja na- 4o ^ ^ stranfh gmo ge. povedana za določen datum, po-em pa ae vnovič aklicuje, ima dela. Pridite vai na to sejo! Spodobi ae, da pridete vaake tri aece vsaj enkrat v Dom, da se seznanite z delom in a stvarmi, ki ao Domu potrebne. Frank Modic, tajnik. daj opazili več atranskih rovov Seveda je bila pot iz jame veli pa to jezero edinatveno na vsem evetu v tem, da presahne vsako poletje in po njegovem dnu kosijo travo. Posebna zna-ilnoat je v tem, da trava zraste v tekli enega mesece. In kadar jezero presahne, se v malih užah dobi mnogo rib, mnogo jih pa s seboj odnese voda v pod | zemsko žrelo ali odprtino, kamor zgine vodh, na jezen pa u spet pokaže in preplsvi odmer-jsno jezersko ravan. Jezero meri okrog deaet štirjaških kilometrov. Prelito je epfcmladi najbolj ko se ni gorah stopi sneg: To ezero je tnano kot presihajoče Cerkniško jeaero. Kadar voda dere v odpHino, ae sliši močno bobnenje, Uko se sliši vodo tu di v jeseni, kadar vre iz luknje na dan. Kadar toda upkda, to Je, kadar jezero presiha, kakor sem omenil, se nudi okoličanom bogat riboloy. Seveda tega oblasti ne puetijo, ampak ljudje se znajo skriti in k lepim ribam priti. Večkrat smo jih šli nabirat in naš plen je bil v nekaj urah iiredno bogat, Uko da je bilo vredno tvegati malo kazen, ki je človeka zadela, ako so ga prijeli. Kljub temu je bilo rib vedno dovolj. Joeeph Ule. STÄ'ÄÄ^lf 1» kr.JU. kajti m»riir»ll «mo Podzemske zanimivosti Mlfwaukee. Wla. — Na vzhodni atrani Cerkniškega jezera na Notranjakem ae dviga Križna gora. ki leži kakih 1600 čevljev nad morjem. Na aevernovzhodnl strani, nekoliko v sredi med vznožjem in vrhom, se pa naha-ja Mrzla jama, ki sega daleč pod goro. Ta jama Ima tudi stranske rove, glavna jama pa je na meatlh široka in viaoka. Od moje rodne vaai Lipsenj do jame Je komaj kake pol ure hoda. O ja mi smo večkrat slišal!, da je velika in zanimiva. Da se o tem prepričamo, ae nas je neko po letje zbrala večja akupina in se odpravila v jamo. S seboj *mo vteU aveče in bakije ter ržene slame, kajti brez kakršnekoli kar naprej. I*ahko rečem, če bi U Jama bila razčiščena in če bi imela dobro pot ter električno razsvetljavo, da bi najbrž bila lepša kakor je znana Postojnska jama v Postojni na Notranjskem, ki je sedaj v lUlijanskih rokah in kot taka nima več nobenega pomena za Slovence. Na zapadni strani Križne gore izvira reka Lipsenšica, o kateri je gotovo, da pride ob tem Izvit-u na površje baš ona voda ki smo jo mi videli v omenjen Mrzli jami. Tam stoji mala ve sica, ki ae imenuje PodŠneberk Kakih tristo korakov nad vaajo stoje še danes razvaline nekda njega Snebcrskega gradu, kate rega so podrli, kakor ao pripovedovali stari ljudje, divji Turki Večkrat smo plezali po razvali nah tega gradu, pa tudi v klet amo šli. Videli amo, da ao iz kle ti vodili hodniki pod goro. V sta rih časih, ko je vladal fevdali zem, ao imeli vai gradovi pod lemske hodnike. RabHi eo jih v - - i IWlopie neve letefentčae centrale i delavakem dUtrlktu v Moaivt. Delavci trumoma stopajo v unije Najv#£Ji zamah v avtni in jeklarski industriji Detroit. — (UNS) — Kakor velik morski val pritiskajo avtni delavci v unijo. Od vseh krajev prejema glavni stan naročila za unijske znake. Prihajajo U-lefonično, brzojavno in pismeno. Za U mesec je avtna unija prvotno naročila 200,000 unijskih /iiHkov. Dva dni po prejetju naročila že ni bilo niti enega več v zalogi. Naročile jih je nedelj-nih 85,000. Zaloga je bila Izčrpana v dveh urah. Naročila jih je še 20,000. Eno uro pe prejetju že ni bilo nobenege več. Tre-be je bilo novega naročile. Vse to se je zgodilo prve dni msres in zadnje dni februerja. Enako poroča glavni aUn or-ganizatoričnega odbora jeklarskih delavcev v PitUburghu. Takoj, ko ae je razneala vest o ks-pi tuleči j i Carnegie-Illinois Steel, je po vseh Jeklerskih meatih ne-aUI velik naval v unijo, dneh so organizatorji dobili! novih Članov ali dvakrat več ko kdaj prej v enakem času. Philip Murray je zvečer na daium podpise pogodbe prejel nad 80 telefonakih klicev, v katerih so ga klicatelji obvestili, ds bodo takoj priatopill v unijo. Poklicel gs ie tudi neki jeklar-skl magnet, ki gs je obvestil, ds je pripravljen ne konferenco se sklenitev kolektivne pogOflM. Slično obvestilo je v Chicagu prejel tudi Ven A. Bittner, direktor jeklarske kam pen je osrednjega distrikta. Neki tovarnar na srednjem za padu gs je obvestil. ds je pripravljen prizneti teprfc» delavnico a "check-of-fem". Človekovi predniki Prof. Weinert iz Kiele ae je v zadnjih mnogo bevil z vprašanjem izvora cU vraU. Posladke avojege raziakovat Ja Je 3 zil na kratko z naslednjimi besedami ■■ "Se danes živi živalska vrsU, ki ni ZS"I nobeno drugo ¿ivaleko vrsto, pač pa z «J ljudmi, s katerimi ima mnogo skupnih ded! znakov. To so afriški Mmpanzi. To ne ¿J nI, da bi mi izvirali ad šimpanzov. PomeJ da je bila nekoč vrata človeških opic kats! potomci smo danes ie ljudje in šimpanTl čim so se vsi osUti antropoidi ločili že pr^l zadnjo delitvijo in zavoljo tega niso ijodl vali zaakov ljudi in šimpanzov." Oorile in šimpenzi ao po svojih "«llltirl aki fenomen. Ä Proavete s dne 12. marca 1917.) | vesti. Anton Terbovec je puitfl pomožnega urednike pri Prosvetl. Njegoše m sto je prevzel Iven Možine. i Delavske vesti. Eksploeija je pokopala l« darjev v premogovniku v Canonaburgu. rs- g ševalno delo je otežkočeno. Svetevaa vojna. Ameriška vlida j* i*** na splošno z oboroievanjem ameri*^ ^ vinskih ladij vzlte temu. de je kong"- . oblastil v to. Iz Belgije je prišla veM 0 F uporih med nemškimi vojeki * Raafca revotarije. Iz Petrograda prrko»^ holma je prišla veat. da je ruski car ra ^ dumo To je povzročilo ailno ogo^jV ^ ljudstvom In zdaj ae v teke velike zsenatracije v Petrogradu mar^a ejti ? Primorskega vojaskt pripha- VE V ITAUJ1 ^^voj^kegi zna- — Pred- februarji 1^7 v enem tednu. Velikega pomena in enačaja is vojaškega stališča je namreč nova rhzdelitev teritorialnih območij posameznih vojaških zrakoplovnih poveljstev. Po. novi ureditvi bodo obstojala v Italiji namreč 4 srako-plovna povefjetva: v Turinu, Milanu, Bologni in v Napol ju, Videm, Gorica, Trst in Pulj spadajo pod Bolognp. Vsaka teh bo morala skrbeti zase sa zgradbe, a-provizacijo, skladišča in delavnice. 8 tem bo «krb posameznih odgovornih .poveljstev povečana in mogoče bo popolna ter lažja kontrola, kot bi bila na celo državo hkratu. Fašistična Italija, za katero je svet smatral, da bo z aneksijo Abesinije zadovoljna in da je s tem rešen njen problem kolonizacije, se vedno bolj pripravlja še dalje na vojno, kljub temu da je nihče ne ogreža in ji nihče ne napada njenih mej. Odprto in javno;vmešavanje v špansko državljansko vojno, ki ga priznavajo sami fašistični krogi, in za katero ve danes že ves svet, je k__________jasen dokaz tej trditvi. Notranje (dvgem trgovinski promet, da- g|i€t ki razjedajo fašistično go-dekret za ureditev agrarne- (gpodarsko zgradbo, ne morejo tfSrrtsss JffTvoiaškega značaja, fc^ ^ med njimi samo ^aeronavtične šole v ** L ie votiralo četrt milj,. u nabavo inštrumen- n «SdOO lir; * novo uredbo pri Milanu ; ured-rlvečanju cestne milice, ki ¡jS*. po Številu več Važen predmet raz-L. nt seji m bili tudi proble-RLj, iim hitrejša izkori-Let pospešen j a trgovin-?rtov. Zato so bile izdane le uredbe glede todustnj-^¡Tbančne delavnosti, glede Litve advokatur v Adis Abe-Asnuri in Mogadišju, ki naj pospeševale in olajševale kredita v Libiji. Votiralo se ¿gjjc 69 milijonov za regula-eTibere pri Rimu, kjer naj bi tudi istočasno uredilo posebno ilttko pristanišče. Razen teh tov ia pa dekreta o.pospe-Ju gradb zdravih kmečkih io vsi dekreti ki so še bili {popolnoma vojaškega zna-. in se tičejo napredovanja irjev, oprostitev plačila dote poroki in sličnega. u za tem je predsedoval ilini vrhovnemu odboru za bo. Pri tem je zlasti padel i oči Mussolinijev nagovor na iMraii Dalloglio, ki je pred-tfnik odbora za civilno mobili-zijo in generala Spigo, ki je lerilni komisar za vojne iz-fte in vojaška dela, ter tudi i tajništva vrhovne komisije obrambo. Zlasti to dejstvo je Šndilo v časopisju in javnosti lUko pozornost in kaže jasno l to, da se fašistična Italija ei-laatično pripravlja in organi-nu vsak slučaj, zlasti za slu-j kakega mednarodnega kon-kta, ki lahko sledi iz današnje ikinske napetosti. Ittočaano s temi notranjimi ijnimi manifestacijami, pa vi- eo, da je sedaj Italija nenado- I hotela tudi na zunaj pokazar in demonstrirati svojo moč, r j« napovedala velike vojne nevrc mornarice ob libijski «li. To se vrši takoj po velikih uievrih angleške in francoske irntrice v Sredozemskem mor- fcDi hočejo dati tej demon- aciji italijanskega vojnega «lovja še poseljen mednarodni aen, «e lahko razvidi iz tega, t * bo udeležil vaj sam Mus- ini. On bo gotovo izkoristil to "to in povdaril vsem svetom awbnim govorom, moč današ- ' Italije. Vaje bodo trajale 13 ' «n ne jih 1>0 udeležilo okoli edinic. Kljub vsemu se tudi ob naši |J> ie nadal je vrše obrambne 1*»ve. kolikor še niso dokon- M. uPhzu ogromno utr- ™J<- meje pri Idriji. To je te 10 «Ii šento leto, odkar se U J utrjuje sistematično in ^ x*** 111 kjer ne «re L* * *ake nove in velike "Popolnjujejo in dokon-•J0 lTejšnj«. naprave. Vee-J«* morda značilno dej-^Miek.Ki opustili grad- ft^katerih vojaških značaja. tJI na rmaš TOi «rHMev I 1 ««motala ¡¡^ POPolnoma drugje, kot r r; --- mnogo ns- Zelišč, dane. opu- «ZZ » r uhk° * tkfe! kl * všteta ^Lki1 Ari v v°ino bro- eutJT0V: K*kw * •Peai ' Vikmr * «lerat * Vfj**ko *gredbo ** tre ••»•ti N« te še n.** ^posebno-^keta znače- Obeležimo samo dopustiti, da bi se ustalil. Z nebrzdano silo ga ženejo v nove avanture in v nove nesreče zlasti za italijansko ljudstvo, pa tudi za ves svet. Ženska imenovana za tajnico delavskega departmenta New York. — Rose Schnei-derman, predsednica Ženske lige strokovnih unij, je bila imenovana za tajnico državnega delavskega departmenta. Governer Lehman ji je dal to pozicijo na priporočilo delavskih organizacij v New Yorku. Film o civilni vojni v Španiji tabu v Ohiu Columbus, O. — Državna komisija za cenzuriranje filmov se je izrekla proti predvajanju filma "Spain in Flames", ki kaže civilno vojno v Španiji. Komisija ga je prepovedala z motivacijo, da bi bilo njegovo predvajanje v Ohiu — "kvarno". Smrt ameriškega leta(ca v Španiji Prva ameriaka žrtev na ' madridaki fronti naprav '<"la to gre (»¿manjkanja Ker se je Ita-¿ zadnjih letih v naj bi ob doioče-' začel brezhibno Valencija, Španija. — (FP)— Ben Leider, član Ameriškega časopisnega gilda in letalec, je bil prvi Američan, ki je daroval svoje življenje v obrambi španske republike. Detajlirano poročilo o njegovi smrti na madridski fronti, kjer so vladni miličniki ustavili ofenzivo fašistične armade, je pravkar dospelo v Valencijo. Štiri vladna letala, med temi eno, ki ga je pilotiral Leider, so se spoprijela s sedmimi fašističnimi letal h v zraku nad dolino ob reki Jarami. Vroča bitka je trajala dve uri. Vladna leltala eo uničila tri fašistična letala, ostala ps so pobegnila. Leider je nato odletel proti fašističnim strelskim jarkom in jih začel obstreljevati s kroglami iz stroj* niče. Nenadoma je krogla iz protiletalskega topa zsdela njegovo letalo, Ki ae je takoj vnelo in kmalu padlo na tla v bližini fašističnih strelskih jarkov. Lei- der je našel emrt pod gorečimi ostanki svojega letale. Ko je Leider dospel v Španijo, je dobil poaidjo pilota na transportnem letalu, ki je prevažalo živila is mest v zaledju na fronto. Te službe se je kmalu naveličal in prosil je, naj ga pošljejo na fronto kot pilota bojnega letala, kar ee je zgodilo. Na fronti ga je doletela smrt. Leider je bil med prvimi časopisnimi delavci, ki so stopili v unijo v New Yorku. Bil je tudi prvi piket v zraku. To ee je zgodilo preteklo leto, ko je bila v teku stavka proti Hearstovemu listu "Wisconsin News" v Mil-waukeeju. Vedno je bil v prvih vrstah onih, ki so se borili za pravice zatiranih in tlačenih. U-mrl je kot junak na španski fronti, kjer divja vojna med fašisti in branitelji španske republike in demokracije. ' Nová skema vlade socialnega kredita Kontrola nad industrijami in trgovino Edmonton, Alberta, Kanada, 11. maroa. —- Vladna kontrola industrij» trgovin in posameznikov v vseh poklicih prihaja v provinci Alberti, kjer je na krmilu režim socialnega kredita. To kažeta dva zakonaka osnutka, katera je pravkar predložil v provinčni zbornici premier William Aber-hart. Načrta sts izzvela vihar v časopisju in v bizniških krogih. Listi naglašajo, da se za načrtoma skriva želja premierja po diktatorski oblasti. Aberhart je že večkrat zapretil, da bo zahteval vladno licenziranje tiska, če ne bodo časopisi pisali resnice. Eden načrt daje članom pro-vinčnega kabineta oblaet izdajanja ali odklonitve dovoljenj posameznikom in firmam, ki poslujejo v provinci. Vsako podjetje kakor tudi posamezniki bodo smislu načrta podvrženi denarni in zaporni kazni, če bi skušali o-bratovati svoja podjetja brez vladne licence. Drugi načrt daje vladi oblast« določanja cen blfgu, ki se producirá in ¿aspečava v provinci. O-pozicija pravi, da je to nova skema splošnega obdavčenja. Nobenega dvoma ni, da bo vlada socialnega kredita odločno pritiskala na industrije in trgovinska podjetja, da jih spravi pod svojo kontrolo. Voditi bodo morala svoje posle kekor bo zahtevala vlada. Nekateri vidijo v skemi tudi prvi korak glede re-gimentacije delavcev pod pogoji, katere bo vlada določila. ADF ae pripravlja "organiziranje" delavcev na PR08VBT* ~ Španska milica se dobro trenira Is surovih rekrutov ao lojaliati postali izbor ni vojaki Valencija. — (FP) — "Trane-formiranje španskih bojevnih sil v zadnjih meeecih je najčudovitejši dogodek vojne", je rekel poročevalcu Mario Nicoletti, poveljnik 12. mednarodne brigade in znan italljaneki antifašist. Transformiranje lojalistične milice v efektivno bojevno silo je o-pisal v sledečih besedah: "V zgodnjih dneh civilne vojne so lojalistično milico tvorili «urovi rekruti. Bili so polni navdušenja, toda slabo oboroženi in popolnoma neizvežbani v vojaški umetnosti. Ti nedoetatki eo bili prebolje-ni in danes tvorijo miličniki iz-vežbane vojake v regularni armadi. Ko so rebeli pred tremi tedni pričeli v j^raraskem. sektorju s grozovito ofenzivo, je bile bojazen, da bodo uepeli. Bila je glavna preizkušnja brambovcev Madrida. To praiakušnjo so dobro prestali. Borili eo se s veliko izurjenoetjo, disciplino in drs-ribstjo in se lahko primerjajo najbolj izurjenim posadkam mednarodne brigade, ki so imele veliko več vojaškega vežbanje. Ako bi ne bilo tega razveeelji-vega dejstva, ki me nevdaja z upanjem, da bomo končno zmagali, bi bil mogoče pesimističen. Končni izid namreč zavisi od Spancev samih, ki so k svojemu junaštvu, navdušenju in viaoki morali zdaj dodali tudi izurjenost disciplinarnih vojakov. Njih izurjenoet ni posledica poduka v vojaških šolah, marveč je bila doeežena na bojišču. Naglica, s katero eo obvladali vojaško tehniko, iivire is velike želje po priučen ju e strani vojakov, ki se zaveetno bore za velike ideale. V prvih dneh niso skušali delati nobenih zakopov, toda danes je Madrid iiborno utrjen." Nicoletti, ki je na madridaki' fronti že od začetka novembra, Je IzrazJTsvoje prepričanje, da bedo lojalisti zmagali "kljub kriminalni intervenciji s strani Italije in Nemčije In neintervenčni politiki na drugi etrani, ki pomeni le podaljšanje vojne." Iz Italije je zadnje dni dospela platnena vrečica, na kateri je vpleten sledeči napis: "Kontriba-clje italijanskih žen za zmago demokratične Spenije". Vrečica, ki je bila izročena španskemu poslaniku v Parizu, od Um pa poslana v Valencijo, je bila polne zlata, žepnih ur, poročnih prstanov, uhanov in zapestnic. "To je šele začetek," ee je glaeiio priloženo pismo italijanskih žen. kei, da člani mednarodne brigade riskirajo svoje življenje se demokracijo in ne za glorioz-noet. Poudaril je potnsbo pošiljanja medikalnih potrebščin Španski» vladi. Konferenca se je pečala s vprašanjem ameriške nevtralno-eti, narodne obrambe, delavskimi pravicami, diskriminacijami in repreeijeko zakonodajo. Izrekla ee je sa dvignjenje embarga proti Španiji in za politiko, ki ne bo demokratičnim silam v državah, ki so zapletene v civilni vojni, zabranjevala dobavo vojnega materiala. Lesni delavci na zapadu za CIO Longview, Wash. — Konvencija Federacije lesnih delavcev, kl šteje Že 80,000 gozdarskih in drugih leenih delavcev, je demonstrativno pozdravila Wm. Darlympleja, kl je 800 delegatov nagovoril kot predatavnik CIO. Lesni delavci eo zdaj v tesarski uniji kot — "delni" ali "manj vredni" Člani, ki nimajo drugih pravic kakor plačevati asesment. Na zadnji konvenciji tesarske unije eo njih delegat je Imeli le pravice bratskih delegatov. Vsa znamenja kažejo, da se bodo v bližnji bodočnosti pridružili CIO. Konvencija je epra-jela zahtevo za zvišanje plač ta deset centov na uro. Izrekla ee je tudi za reformiranje vrhovnega sodišča in poslala avtni u-niji čestitke k veliki zmagi. Slovanska Narodna UrtftMvtt«» ». april* It04 ^ Podporna Jadnota Inkorp. 17. ju*U* te07 V drftavi lllinoU Tsl. Rockwell 4M4 Brophy. direktor Lewi-Iza Indastrijako (Nadaljevan* s L strmaL) cev, ki se je že razvila v krepkega orjaks. Kampanja ADF v tej industriji ne pomeni nič drugega kakor poskus za razbitje te unije, ki vodi sedaj stavko pri Electric Boat Co. v Grotortu, Conn. Frey pa bo najbrže prišel na pozorišče prepozno. SliČno je tudi z aluminijsko industrijo, kjer eo po sprejetju NRA vstale federalne unije, ki so pridružene direktno k ADF. Povezane so skupaj v ohlapni federaciji, v Splošnem evetu aluminijskih delavcev, ki je že večkrat vprašal ekeekutivo ADF za čarter mednarodne unije. Ts prošnjs je bila vedno odbita, ker bi federscija izgubila 34c na me-oec pri vsakem članu. Prožil teden se je od nje poslovila največja federalna unija in pozvala ostale organizirane aluminijske delavce, naj store isto in pristopijo v CIO. Frey je obenem tudi nazne nii, ds bo mogoče postal sveto valeč diskreditiranih in oskube-nih kompanijskih unij pri Carnegie-Illinois 8teel, ki so se zadnje dni obrnile prvotno ne Greene ss pomoč. Ker je Green to odklonil, bo mogoče Frey postal vodje kompanijskih unij proti CIO. Brstomomi boj med ADF in CIO je tukej. Vršil ee bo na vsej mi. Odgovornost sanj pade na starokopitne voditelje na vrhu ADF. ki eo za ohraniUv svojih stolčkov — in lepih plač — pripravljeni žrtvovati bodočnost vsega delevskege gibanje v A meriki, _______ ISS7-SI Bo. LaWaeal» Avt.. Chicago, III. GLAVNI ODBOR S.N.PJ. UPRAVNI ODHEKi VINCENT CAINKAR, predsednik.......m? S. Lawndsl» Ava., Chicago, III. r*ED A. VIDKR, gl. tajnik.............2S57 8. LawndaU Ave.. Chicago, III. LAWRENCE GRADI8I1EK, taj. bol. odd .2067 S. Lswndsls Ave., Chicago, 111. JOHN VOORICH, gl. blagajnik..........20Ö7 S. Lawndale Ava., Chicago, HI. riLIP QODINA, upravitelj glasila.......2S67 8. Lawndale Ave., Chicago, III. JÖRN MOLEK, urednik glasila..........2S67 8. Lawndale Ave., Chicago, III. ODBORNIKI: PRANK SOMRAK, prvi podpredsednik.......(MM E. 74th gt., Cleveland, O. JOHN E. LOKAR JR., drugI podpredsednik.. tOtt E. lODth St., Clevelaad, O. j _ GOSPODARSKI ODSEKi MATH PETROVICH, predsednik............MS E. IBlat St., Cleveland, O. ANTHONY CVETKOV1CH..............DBS Seneca Ave., Brooklyn, N. Y. JOHN OUP.....................231 8. Prospect Ave, Clarendon Illlla, III. POROTNI OD8KKt JOHN GORAEK, predsednik..............414 W. Hay St.. Springfield, 111. ANTON fiULAR.................................Box 87, Arma, Kana. JOHN TRÖELJ...................................Boa IB7, Strabane, Pa. PRANK PODBOJ..................................Boa 61, Parkhill, Pa. PRANK BARBICH....,................195U Muskoka Ave., Cleveland, O. NADZORNI OD8KK: PRANK EAITZ, predsednik...........2S01 8. Lawndale Ave., Chicago, 111. PRED M ALU A1...............................2ft Central Perk, Peru, III. JACOB AM11KOZI0R................1......418 Pierce 8t., Eveleth, Minn. FOSOS l-k*mp lüSiau p etovalau «amÉl, hl maj« v al- ata««, m vrli Uk«l*i VSA PISMA, kl m mmIiS aa e«u« si. »raSMSalka, naj m «••!•»• aa »MMiiUlt«. VSB DBNASNB MUJat™ la alvart. hI m tU.j. «I. «pnvMea mM* In Mm«« *«h4* aa| as eaMUeJa aa si. tajallt»«. Vsa seem, Skala«« m halalth« »Wnn. »aj m m"U«J« aa Wl. lajalllv«. ' Vse H4m v mil ■ hU««J»Uklwl Hi. aa| m »«tálala aa hUeaJattlm. VSB rsrroftse aM« ««•»•*•■)• v tl. «»"«m» aeuva aal m a««iU«l« Praak «•)•». VSI PSIBIVI ae si. earalal mM m aaj e«tll|«l« aa Jaka Uwtha. snMnti sami- VSI DOrai la 4r«et «stol, aataaall«. ««laal. aaratalaa la «el«k m. kar la » mal MhU, ea| m m*II1«). aa -PBOSVBTO". HIT a UwaSaU A*«* Gkfcae«. HI Stavka raznaialcev telegramov v Toledu Tolsdo, O. — Raznašalci telegramov so. zastavkall pri Weet-ern Union Telegraph Co. Fantje bo morali delati 48 do M ur v tednu sa $7 do $8. Zdaj zahtevajo 40 centov na uro, plačo ln pol za čezurno delo, starostne pravice. en teden počitnic s plačo na Isto ln priznanje unije. Oljni delavci za- pretili s stavko Tulsa, Okla.—Člani Intl. Assn. of Oil Field, Gas Well k Refinery Workers of America, upo-sleni pri Mid-Continent Oil Corp., so poverili posebnemu odboru o-blsst oklica stavke, če korporacija ne bo hotela priznati unije. Okrog dva tieoč delavcev dela za to korporacijo. ■* earn* Debata o razkolu v de-lavakem gibanju (Nadallavanje I 1, strani.) ns produkcije/' je rekel Martin. 'Ta je potrebna v interesu milijonov delavcev, da Jim pribori večji delež boga#tva, katerega produclrsjo." Martin je tudi napadel federalno vrhovno sodišče In ga obdolžil, da Uvaja diktatorsko o-blast. ; f • Avtna korporacija poskuša izgnati stavkar-je iz tovarn NO«ni OewaaaaaéM«« »lih «k« S«»r««« orru* akaaM U «Mm««* aa f«ll«w«i Caamaateattoa« r«r Um «epr««« emlSaal «k««M h« «idr—M I« hlai. IUI nmIiumm «I «m«; «m haslam hinhIm Me«« aad amakm «ih«r Ikaa «teh •M shaaM k« »ShmiI I« HirSiri1« «Ifl««. Malim «I S* hM«nt ah««!* k« a*4r*m»4 U hm «a«M««l ««mUry. riMaatal Mtl«M aaácr Um lartoSIrlMa al Um IraaMNV'a «m«« «ImbM k« lah*« ae irak Mai. OMSlalaU MMmralaa Mm «nI «f Um «a«mm kaard «ImM ka mtáfmU la Praah Chart«*, «Maplalal« aaS «ami* «kaaM U a4tfr«m4 la Jaka Sart«k. «kalmaa. J«él*ui Martin, predsednik te unije, je po konferenci dejal, da jim je Frey dal več dobrih nasvetov, toda sprejeti niso mogli njegovega načrta glede reorganizira-nja v poklicne unije, ker bi to po- vzročilo konfuzljo, Frey Je končani konferenci odi>otoval v Cleveland, Pred odhodom je Izjavil, "da upa na obnovitev razgovorov z uradniki kompanijske unije." Liberalci biča jo državni oddelek Kritizirajo ga radi indi-rektnega sodelovanja s španskimi fašisti Washington. — (FP) — Pro-fašistične akcije državnega departmenta, s katerimi indirekt-no sodeluje s fašističnimi ko-hortami v Španiji, so bile P«ed-met oatre kriUke na tukajšnji konferenci za mir in demokracijo pod vodstvom Ameriške lige proti vojni In fašizmu. , # rir/(.l„mMmmš„lt , Dr. Harry F. Ward je na sho- rfntrilke|r. departments ADF in du in na konferenci z novlnerji „odpredaednik federacije, je im^l ožigosal politiko državnega de- kûaiërtawi) M predsUvni- partmenU, ki je prepovedal po- w kompanijske unije. Rslph H šiljanje vsakegs vojnega mate- . riala v Španijo, dovoljuje pe. de se ta material lahko pošilje v . r -Nemčijo In Italijo, od koder gre ; LEStCF potem v fašistični del Apenija Obsodil je tudi odpoved .pot nih listov za ftpenijo ter rekel, da je to "nedopustno vmešavanje** v pravice državljanov, ki ne morejo na svojo odgovornost potovati, kamor bi hoteli. "Ml amo dobri sosedje nspram fašistom in slabi sosedje napram žr-tvsm fašističnega napada," je dejel Ward. Andre Malreux, liberalni fren- (Nadaljevanje s I, strast.) nijski uniji pri Carnegie-Illinois Steel korporeciji, ko je ta "unija" zavrgla načrt federacije glede reorgeniziranje v poklicne unije. Uradniki kompanijske linije so že dvakrat apelirali na Greene, predaodnika ADF, naj jih podpre v boju proti Lewiao-vemu odboru CIO, proti "zunanji" organizaciji, ki je nedavno sklenile pogodbo e korporacijo. John P. Frey, predsednik ko- will net be cmsplete wttfcée* bur de. lirions old country etyle Smoked Seu-aagee (kranjske klobase) à geiokad Resalar H mo had Mam*. HUpI Su tla—ZA* Ib, fer aay of lbs above Iteass swatlosad gmokad Pkalc Shoulder« Ut. Po«i Prepaid aent anywhere In UalUd SUtea Send year EaaUr order eaily, ee yee seeei«* year t r der s ea tisse. Ilnrae radiah rooU free with any order. Send Money Order er «sab la eoeki pisatelj in poveljnik med- r^*iUrW UlUr U narodnegs leUlskega škadrona JOHRJ'II I.KMROVAR v Madridu, je ne konfsrenci o 41e High Street. Serin«. Wie. pisal bojevanje v Španiji. Re-1 POSEBNA Razprodaja! ÖiaTO-NOV FEDELCO VACUUM CLEANER •AMO Zastonj »hupina vseh pritihlin e Kkstra! Fedclco Vacuum čistilni stroJJ—ne prenovljeni ali Iz druge roke, temveč čisto novi modeli... se dobo za 910.80. In poleg tegu dobita popolno skupino vs<'h prltiklin brez vsakih ihjhi'Ii-nih stroškov t Ns «Hllašajt^! Zaloga js odmerjena! SAMO »1 TAKOJ OaUTo pia'el« mnpénu s vetlM ra/saeei ss rlrhlfUn« p«Mluibo . It «w. mi*fH mmJ fh, » km! A"" " *A*r««T /», I /««•"> fié »m Jtfi'itii m»mh COMMONWEALTH EDISON ELECTRIC • SHOPS DOWNlOWN n W AOAMt If —m I MASSOSN »f, Vmp«MMM *ANSa*e*> 1900, Um« 44 4SJ4 t. A*ai««S A«a. VU MH« dMt 4191 W SUSua« M. mo ! 91*4 %». 4St9 Irma M IM une i «SMiiip«« a»«, 94é0 »■ Mm M S49 W. 4MS II. aseseas eeeaeaa «•*•« P108VITA Martin Andersen Nexö PROKLETSTVO ROMAN Preved«! Mirko Javomik "Midva —! Ti in jaz — Y* Pogledala ga Je začudeno. "Kaj mislil, da ga jaz ne bom pogrešal?" Zadnjih deset let bi dal zato, da bi ga bil pozakonil; in zdaj ne razumem, zakaj nisem tega storil. Potem bi ga imel pri sebi, namesto da tekam na skrivaj okrog in ga ogledujem in se delam, kot da bi gledal ladje v pristanu. A kadar je sod izpuščai. je prepozno zabijati ¿ep. £daj morava gledati, da bova vzgojila Is njega vrlega mota, ko bo imel birmo za sat**" "Samo če ga ne bodo zavrnili, pastor mu je 2e grozil. Nikdar ne pride k pripravljalnemu pouku." "Ti prekanjenec ti! Potem razumem, da je pastor hud nanj." "Ne, pastor sam vidi najrajši, da izostaja." "Tako, ljubezen je torej obojestranska! Da, da. obešen Jakov imamo še brez njega dovolj. In če/ še malo namatemo, boš videla, kakolahko pojde." Zganil se Je, da bi šel. "Saj res, neksj denarja sem naloiil za vaju v hranilnico. Kadar ga boeta rabila, ga kar aa-ma dvignil" Gospa Prankova Je sedela vsa vase zaglob-Ijena dolgo na stolu in Je premišljala. Misel, da ae bo morala ločiti od fanta, Jo je docela ohromila — tako zelo, da nI mogla ne premišljati, ne prav žalovati, čeprav Jo je breme dovolj tešilo. In niti kosila ni dobil — zakaj na tem, da bii dobil kaj pri Kristini Psulsenovi, gotovo ni bilo nič; ssj niti za Laraa nI v redu skrbele! — Zdaj pa bo Thorwald kmalu odšel v svet in mislil bo ns svojo mater kot na smešanko, ki mu nt dajala jesti, čeprav se je ubijal sanjo. , Na mah Je planila kvišku in ie je bila v kuhinji, da bi s pekla Jajčnike. Vzela je tri cela jajca; zakaj utegnilo bi se zgoditi, da bi dal malo tudi Larsu — da, sama mu bo rskls, naj deli z Larsom. Potem je vlila nanje debelo plast sirupa in jih polotila med dva krožnika Ur premišljala. kaj le vse rad je. Prav lahko bi vzela s seboj vrč tople ksve — kot so delale to žene kamnarjev, kadar so hotele biti dobre do svojih mož. A Thorwsld ni bil kaka kofetarica, bil Je pravi možak, In moral je dobiti kaj močnega. Morda žganje? — Ne, žganja ps ne! Ssj ga ni pil, tudi če ao mu ga ponujali — hvala Bo-gut Vtaknila Je roko v žep in nekajkrat preštela gotovino. Zdaj Je vedela, kaj Je hotela — hotela mu je kupiti pol fraklja jagodnega ruma, tistega po deset orov; s tem se bosta fant im-Lers krepčala, kadar bodo drugI segali po žga-' nju. Vtaknila je k drugim stvarem v košari še malo steklenko in odhitela s Jedjo, da bi bila za julino v lukl. 18 Naj je gospa Fraokova rszmeroms še tako lahko pretrpela, da jI je izginil mož. je to Iz-svslo tem večje vznemirjenje pri vsem drugem prebivalstvu. Ves čas niso govorili o ničemer drugem, razglabljali so nsjrszličnejše domneve in vprslanje ni s časom izgubljalo prav nič zanimivosti, ampak je poetajalo vse bolj žgoče, čim bolj eo tekli dnevi, ne da bi ae bil Frank apet pojavil. Meatece. čigar največji dogodki ao bili v tem, da je kdo natel goako, ki je poginila na oza-rah, ali da je obletelo v mestnem logu jagnje a atrtim bedrom, ae Je udajalo najbolj divji domišljiji. Nekateri so menili, da jo je Frank moral popihati v Ameriko. In razmišljali ao to vprašanje z vso reanoatjo in obredli v pogovoru vee ženske v mestu, poročene in neporočene. 7.........................................ČL društvs It....... O........................................ .ČL društvs It......- •>.........................................čl. društvs It....... Država Nov naročnik. TISKARNA S.N.P.J HPREJEMA V8A v tiskarsko obrt spadajoča ddj Tlaka vabila sa veselice In shode, vizitnice, «j knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, h nM eloyašl*m. češkem, nemškem, angleškem Je*»ku ta * VODSTVO TISKARNE APELIRA NA Clti* H.N.PJ„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodatve Nekam« Cene smerne, tnijsko dele prve vrste PNIte pe taformarije ne S. N. P. J. PRINTER1 Ü3T-51 sa LAWNDALE A VEM * Teleta Rockwell 4904 CHICAGO, ILL.