I Leto XIII. | Štev. 92 TELEFON: UREDNIŠTVA 2S-«7 UPRAVE 28• 67 POSTNI ČEKOVNI R A C U N 11.409 Maribor, 22. in 23. aprila 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman * uprav* ali po poiti 10,— din. dostavljen na dom 12.— din. tujina 25.— din Cena din 1*— Nove francoske žrtve Za varnost in svobodo bo Francija doprinesla vse žrtve, ki bodo potrebne, ne bo pa posegala po tu ih, človeka ponižujočih sredstvih — Velik in poučen govor finančnega ministra Reynauda po radiu naših obrtnikov Iz njihovih delavnic In vrstiti v kolone korakajočih robotov. PARIZ, 22. aprila. Včeraj popoldne je bila tu pod Lebrunovim predsedstvom seja ministrskega svta, ki je trajala od 16.30 do 19. ure. Ministrski predsed. In vojni minister Daladier je orisal splošni politični položaj, finančni minister Reynaud pa finančnega, o katerem ie dejal, da je zadovoljiv. Da se pa zadosti potrebam državne obrambe, so vendarle potrebni novi finančni ukrepi. Zato ie predložil ministrskemu svetu v potrditev okoH 30 novih odredb, s katerimi naj bi se dosegel potrebni finančni efekt 15 milijard frankov. V ta namen se bo: 1. poostrilo nadzorstvo dohodkov; 2. uvedlo pavšalno presojanje o gmotnem položaju obdavčencev; 3. strožje vplačevanje l*/# od vseh plačil v korist oborožitve. Povečala se bo dalje gradbena delavnost in amelioraciia ter izvedla kreditna operacija z Izdajo posebnih bonov na 2 leti, s katerimi se bo izvršil predvideni triletni oboroževalni program. REYNAUDOV GOVOR. PARIZ, 22. aprila. Sinoči ob 20. uri je imel francoski finančni minister Rey-naud po radiu velik govor, v katerem je pozval Francoze k žrtvam za novo oborožitev Francije. Novi položa] stavi Francijo ?red nujno potrebo novih žrtev. To-, da .3 žrtve morajo biti pravično razdeljene, da jih bo francosko ljudstvo zmo-n'o in odobrilo. »Živimo v resnih časih,« !o dejal Reynaud. »Ena Izmed malih držav je pripravljena, da reši svojo svobodo, poplaviti vse svoje ozemlje (Holandija!), druga je pa pripravljena, čeprav nesorazmerno slabejša, zoperstaviti se silnemu napadalcu in se pustiti rajši pobiti do zadnjega, kakor žrtvovati svojo neodvisnost. Pa tudi druge čudeže smo doživeli: :ele svobodne države so Izginile čez : 3č s površja zemlje. NALOGA IN POMEN FRANCIJE. Sredi med temi državami stoji Francija. Čim bolj raste njena moč, tem bolj jo drugi ogražajo. Kaj bi pa bilo z našo svobodo, ako bi morala tudi ona Izginiti s površja zemlje? Kaj bi bili AngHia hi Amerika brez Franclje? Tudi na nllju bl prišla vrsta In tudi oni bi Izginili. Zato tega nikoli ne bomo dopustili in zato poznamo danes le eno samo stranko: stranko Francije, in le eno samo dolžnost: bra niti Francijo in njeno moč zato tako povečati, da se bo vsakdo temeljito premislil, preden bo tvegal napad nanjo. V ta namen so seveda potrebne žrtve, ki pa ne bodo zaman, kajti gospodarstvo Franclje ie konsolidirano. Najboljši dokaz za to je, da se kapital že pet mesecev vanjo vrača, da se zlato neprenehoma priliva, da proizvodnja narašča in se s tem dviga tudi zaupanje. IZ PRVE V DRUGO ETAPO. Ne nameravamo prisiliti delavcev v neplačano čezurno delo ob nizkih plačah in tudi ne uvesti krušnih kart ter podobnega, čeprav sem prepričan, da bi tudi Francozi vse to storili, ako bl bili prepričani, da je le na ta način mogoče odvrniti katastrofo od Franciie in ostalega sveta. Toda sedaj se ml tako daleč ne bomo spustili, ampak bomo le nekoliko več žrtvovali od svojega dosedanjega udobja, čeprav ne bomo pri tem uvedli prav nobenega novega davka. Vse žrtve, ki gotovo niso tako strašne, bomo radi doprinesli za ohranitev svoje narodne, državne In človeške neodvisnosti, moči in pripravljenosti zagotoviti sebi in svetu mir aU vsaj rešitev pred pogubo.« Usodni sestanki v Berlinu KONFERENCA VODSTEV GENERALNIH NEMČIJE, ITALIJE IN ŠPANIJE BERLIN, 22. aprila. Danes so se pričela tu velika posvetovanja sil osi Rim— Berlin, katerih se udeležujejo glavni predstavniki nemške, italijanske In Španske vojske, vodi pa jih sam vodja in državni kancelar Adolf Hitler. Nemško vojsko zastopa okoli 20 generalov pod vodstvom šefa generalnega štaba von Keitla, Italija je poslala 16 generalov pod vodstvom šefa generalnega štaba Parianija, Španija pa 6 generalov pod vodstvom generala Moscarda. Navzočna sta tudi oba poveljnika Italijanskih Set v Španiji, general Oambara in general Pelegrini. Konferenca generalnih štabov Nemčije, Italije In Španije bo trajala neprekinjeno do 26. t dar je mogoče slutiti, da gre za preštudi-ranje vseh možnosti za primer vojne in ŠTABOV IN POLITIČNIH VODITELJEV PRED HITLERJEVIM GOVOROM, izdelavo enotnega ofenzivnega načrta. Iz vršitev tega dela je nujna, ker bo tvorilo podlago političnim posvetovanjem, ki se prično med Nemčijo, Italijo in Španijo v sredo, 26. t. m. tudi v Berlinu. Italijo bosta zastopala na tej konferenci Mussolinijev zet, zunanji minister grof Ciano In generalni tajnik fašistične stranke minister Starace. Kdo bo zastopal Španijo, trenutno še ni tu znano. Na podlagi rezultatov vojaške in politične konference bo sestavljen govor, ki ga bo 28. t m. govoril pred nemškim državnim zborom Hitler in v katerem bo v imenu Nemčije, Italije in Španije odgovoril prezidentu Rooseveltu. S tem govorom bo'padla odločitev o bodoči usodi mednarodnega položaja. Konferenca v Benetkah DANES STA SE SESLA V BENETKAH J UGOSLOVANSKI IN ITALIJANSKI NANJ1 MINISTER. PRIHODNJI TEDEN ODPOTUJETA OBA V BERLIN. - ZU- ki obiska Teleklja in Csakvja v Rimu. Olede sklenitve nenapadalnega pakta z Madžarsko pa želi Jugoslavija, da bi bila k temu p.-lteimjena tudi Romunija. Po BENETKE, 22. aprila. Na povabilo Iz Rima sta se danes sestala tu jugoslovanski zunanji minister dr. Clncar-M-irkovič in Italijanski zunanji minister grof Clano. Po uradnem poročilu Iz Beograda, bosta sestanku, ki bo trajal dva dni, se vrne oba zunanja ministra razpravljala v duhu dr. Cinear-Markovič v Beograd, grof Cla- obstoječlh pogodb m prijateljskih odno- no pa v Rim, a takoj nato odpotujeta šajev med Jugoslavijo in Italijo o vseh oba v Berlin, kamor sta povabljena, Ju- vprašanjlh, ki trenutno zanimajo obe !?oslovan:ki zunanji m'nlncar- Prebrodill smo sreČM'prvo'etapo. BI- ***?? Važen predmet posveto-, Markovič bo prispel v Berlin 26 t rn., u !» nnitcJla ker le hlla urva Sedal vani bo predstavljalo zlasti vprašanje ure- kjer se sestane z zunanjim ministrom smo neoosredno pred druKO etapo- s ta- ditve odnoSaiev med Jugoslavijo in Mad- von Ribbentropom, a bo sprejet nato tudi smo neposredno pred drugo etapo, s ra žareko y sm|s|u italIjai„ke Inict,tlve, ki le!pri Hitlerju. bila sprožena in obravnavana že ob pril!- ( Zapiski Sir Robert Vansittart Te dni je bH sir Robert Vam-sittart kot svetovalec angleškega zunanjega ministrstva in zaupni svetovalec krone ponovno klican h kralju Juriju i VI. Po avdienci je konferiral z zunanjim ministrom lordom Halifaxom ter z ministrskim predsednikom Chamberlainom. Zato je vzbudilo znatno pozornost njegovo nepričakovano odpo to vanje v Pariz, ker dokazuje, da je njegova pot v zavezniško prestolnico nedvomno v zvezi s posebno zaupno misijo. Sir Robert Vansittart je bil rojen dne 25.' januarja leta 1881. Leta 1902. je postal a-taše zunanjega ministrstva m je služboval kot tajnfk angleških poslaništev v Parizu, Teheranu, Kahiri in Stockholmu. Leta 1920. je postal tajnik v zunanjem ministrstvu, leta 1928. pa tajnik vladnega predsedstva, kar je ostal do leta 1930., ko je postal glavni diplomatski svetovalec zunanjega ministrstva in zaupnik krone. V Nemčiji ne bo več svilenih deinlkov Nemški državni vodja dežnikarske industrije (Fachabteiiung Schirme um! Stocke) je nedavno dejal, da impregnirani svileni damski dežniki v Nemčiji ne bodo več dovoljeni. Ti dežniki, ki so zaradi majhne teže tudi v Nemčiji postali zelo priljubljeni, se izdelujejo na Angleškem iz japonske svile. Nemškim strokovnjakom je naročeno, da izdelajo impregnirane dežnike iz umetne svile. C. T. V. Kakor poročajo »Times« iz Španije, pišejo Spanci s kredo po tujih prostovoljski tankih in avtomobilih črke C. T. V. To je okrajšava za »Cuando Te Vas« — kdaj boš odšel? Svet se oboroiuje Angleški prekomorski eksport v marcu znaša okoli 11 milijard dinarjev, import pa okoli 20 milijard. Zanimivo je, da je v februarju Anglija prodala za 459 milijonov dinarjev vojnih ladij, ki so vse najmodernejše in pravkar pr šle iz delavnic. ko dobljenim viškom iz ozdravelega gospodarstva moramo obdržati tisto prednost, ki smo io dosegli v obrambni pripravljenosti, da nam ie drugi ne >reot-mejo. Kajti dokler vlada sedanja mednarodna napetost, na bolj produktivno naložitev našega truda žal ne moremo misliti. Potrebna nam ie zato velika vsota 15 mMiiard franl ov. Teh pa brez sodelovanja Javnosti ni mogoče zbrati, ako nočemo seči po sredstvih, kakršnih se poslužujejo na nasprotni strani In so vse dri-"^če težka in usodna za vse ljudstvo. NE PO TUJIH ZGLEDIH. Ta tofr sredstva nasprotujejo tako naši v7-c;i ! a*rcr naravi. Ml nočemo vtak- niM žc Trav vsp'*'"a nrd^raslega mladeniča v i<**’>’-!mo in ga odgnati v taborišča In 7"rrbrfm avfomohlfom ni r:b? '• *1 IrV^uČno materiala ^bn* ;’ o u‘; Nadaljevan'e mobilizacije v Nemčiji BERLIN, 22. aprila. Včeraj je izšel nov poziv vojaških oblasti, da se morajo vsi moški od 19. do 33. leta, ki iz katerega koli vzroka še niso služili v vojski, takoj podvreči novemu zdravniškemu pregledu. Pred dnevi so bili vpoklicani letniki 1917, 1919 in 1920. Sinoči pa je bilo vpoklicanih nadaljnjih 8est letnikov. Garancije vsem balkanskim državam PARIZ, 22. aprila. Današnji pariški ju-tmjl tisk naglaša z vso gotovostjo, da sta zahodni velesili ponudili garancije vsem balkanskim državam. Tako zlasti »L' Ex-celslor«. Tudi »Le Petit Journal« podčr-Ttull ne mislimo Iztrgati, tuje garancije, ki so namenjene jugovzho- Rusija In zahodna Evropa Kadar živijo narodi mirno drug poleg drugega, se ne poznajo dosti. Vojna pa ni samo divjanje razdejanja, temveč tud: sila kulturne obnove. Od 1. 1812 dalje se vrši Izenačevanje med Vzhodom in Zahodom v vojnah. Svetovna vojna je pustila na zahodu položaj nespremenjen, osvobodila je pa Slovane in rod la ruski boljševizem. Proti Evropi stoji danes Rusija, ki združuje 169 narodnost, in bo štela na kraju našega stoletja sama 300 m:lijonov ljudM L. 1950 bo nad polovica Evrop-cev Slovanov. Boljševizem nehote služi zaostr tvi naspro'ja med Vzhodom in Zahodom. Evropa mu predstavlja »kapita- 1 zem« in z idejo svetovne revolucije zdru- du in ki /ih je vrednotiti z ozirom na mogočno koalicijo, ki se ustvarja po Rooseveltovi poslanici. »Echo de Pariš« nagla-šuje odvisnost Rima od Berlina v smeri »Pax Germanica«. Končno »Le Figaro« posveča svojo pozornost včeraišn^mo pozivu finančnega ministra Paula Rey-nauda, da vsakdo prispeva} k obrambi po svojih močeh, kajti mir je treba šele pridobiti, izgubi se ga pa silno lahko. Francija se nahaj av staniu delne vojaške mo-bilizacile ter v stanju generalne moblll- žuje proti Evropi vse tlačene in nezado-7acllc diiha odnornostl. | voljne narode in sloje vsega sveta. Zahod danes trepeče pred boljševizmom, v res- VELIKE RUSKE POMORSKE VAJE. njcj se pa |e ))0j' te [im h sil, ki stoje za LENINGRAD. 22, aorlla. V Finsk'm za- dejami: boljševizem vodi staro nasprot-livu so se pričeli ve'!kl pomorski mane- 'vo do Zahoda panshvzem ;n svetovna vrl ruskega vojnega brodovjn, S-Io za takšno odločitev treba izgubiti tri dragocena leta, in nadalje, da se to ministrstvo ne raztega tudi na mornariško in letalsko ministrstvo. Predvsem je bil tisk soglasno mnenja, da ni prav, ker ni bil \» to ministrstvo imenovan Winston Churchill. Vladi očitajo listi, da s tem ministrstvom ne misli resno, Burgin da ni mož za to. Z vladne strani se pa zatrjuje, da je ta rešitev le začasna. Nemške vprašalne pole LONDON, 22. aprila. Nemška vlada je razposlala vsem malim državam vprašalne pole ,ali se čutijo morda ogražene po Nemčiji. Ker ni verjetno, da bi katera koli mala država na tako postavljeno vprašanje odgovorila pozitivno, so prepričani, da bo skušal Hitler v svojem govoru 28. t. m. diskreditirati Roosevelta, ker bo v posesti zadevnih negativnih odgovorov vseh malih držav. Nezgoda nemške mornarice LONDON, 22. aprila. »Evening Standard« poroča, da nemško vojno brodovje, je plulo včeraj skozi Rokavski preliv, moglo v redu nadaljevati vožnje. Rušilec št. 32 se je pokvaril, zato so ga privezali na pomožno edinico. Obe linijski ladji sta pluli daleč naprej, dočim je osta- li del eskadre zaostal. Ladjo bodo poskušali popraviti na odprtem morju, ker ni v bližini prijateljskih pristanišč, aii jo bodo pa vrnili v Nemčijo. TELEK1 IN CSAKY STA SE VRNILA. BUDIMPEŠTA, 22. aprila. Ministrski predsednik Teleki in zunanji minister Csdkjr sta se sinoči vrnila v Budimpešto. Predsednik vlade je imel na zbrano množico pred kolodvorom nagovor, v katerem je_ stavil italijanski in nemški narod Madžarom za vzgled. Oba ministra sta izjavila, da sta z uspehi, doseženimi v Rimu, zelo zadovoljna. KONČNO LE UVEDBA VOJAŠKE ' DOLŽNOSTI? LONDON, 22. aprila. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo ministrski svet razpravljal v ponedeljek dokončno o uvedbi splošne vojaške dolžnosti na Angleškem. GIBANJE BOJNIH LADIJ. GIBRALTAR, 22. aprila. Od 16 francoskih ladij, ki so zasidrane v Gibraltarju, je včeraj pet rušilcev in tri križarke odplulo proti vzhodu. Z Malte je odplulo pet angleških vojnih ladij v Gibraltar. POGAJANJ MED FRANCIJO IN ITA LIJO NI. PARIZ, 22. aprila. Zunanji minister Bonnet je sprejel angleškega veleposlanika, sira Phippsa. Vpsti o pogajanjih med Francijo in Italijo se zanikajo. PROTI JUŽNI AFRIKI. BERLIN, 22. aprila. List zunanjega ministrstva »Dipiomatische Korrespondenz« besno napada ukrepe južnoafriške vlade zaradi odpošiljatve policijskih ojačenj v južhozahodno Afriko na sam rojstni dan vodje nemškega rajha. Pritožuje se, d: uporabljajo demokracije silo, kar so do slej vedno zanikale. NOVI NAPADI NA POLJSKO. BERLIN, 22. aprila. Današnji berlinski jutrnji tisk prinaša znova ostre napade proti Poljski. PETAIN SE ZNOVA VRAČA SAN SEBASTIAN, 22. aprila. Francoski veleposlanik v Španiji, maršal Petain, ki je včeraj prispel v Burgos in bi! sprejet pri zunanjem ministru gen. Jordani, še je davi nenadoma vrnil v San Sebastian ZA PROTILETALSKO OBRAMBO. LONDON, 22. aprila. Minister za civilno obrambo, sir John Anderson; je včeraj^ naročil vsem protiletalskim obrambnim odborom, naj pospešijo svoja dela, ki morajo biti do kraja meseca končana. UKREPI V TANGANJIKI. TANGANJIKA, 22. aprila. Te dni ustano vijo tanganjiški prostovoljci nov odred bojne mornarice. Vsa javna poslopja so zastražena. Najavljeni so nmreč sabotažni akti neke totalitarne sile. SMRTNA NESREČA MLADEGA DELAVCA. Snoči ob 20. je blizu Ljubnega ob Savinji tovorni avtomobil, ki ga je šofiral Franc Šerbela, do smrti povozil kletnega delavca Franca Rošia. Mladi delavec je bil na mestu mrtev. GOEBBELSOV NAPAD NA HAUFAXA. BERLIN, 22. aprila. »VOlkischer Beob-achter« prinaša izpod peresa propagandnega ministra Goebbelsa oster članek zoper lorda Hatifaxa, češ da je njegova trditev, da ne gre za obkroževanje Nemčije, goli nesmisel. V Londonu da je na delu | BRUSELJ, 22. aipri!a. Romunski zunanji minister se je sestal z vodjem angleške trgovinske delegacije, ki potuje v Romunijo. Razgovarjala sta se o pripravah za romunsko - angleška trgovinska pogajanja v Londonu. Vremenska napoved Večinoma jasno, podnevi toplo, ponoči precej hladno. Nekoliko vetrovno. Včeraj je bjla najvišja temperatura J i ----* "J j«-- *v*“ m ivuipvi atui i stranka vojne in Roosevelt je pravkar v Mariboru 18.20° C. Danes je bila naj zatrobil skozi njeno trompeto. nižja 2.7° C* opoldne pa 19° C. Tretji sestanek predsednika vlade z dr. Mačkom Davi je prispel v Zagreb ministrski predsednik Cvetkovič. V teku dneva se bo sestal v banski palači z dr. Mačkom in imel ž njim doslej najvažnejša pogajanja. Zdaj bodo na vrsti že konkretna vprašanja. V nekaterih krogih zatrjujejo, da glede nadaljnjega poteka razgovorov ni moglo priti med združeno opozicijo in JNS do enotnih misli. Na posvetovanja opozicije v Beogradu je pohitel sam vodja zagrebške JNS, dr. Juraj Demetrovič in v političnih krogih z zanimanjem pričakujejo, kakšno stahšče bodo zavzeli na odločujočem mestu do predlogov dr. Mačka, ki je bil o poteku dvodnevnih opozicijskih pogajanj v Beogradu izčrpno informiran. Oklevanje združene opozicije Tri skupine združene opozicije in JNS se obotavljajo, poglobiti se v vsebino perečih vprašanj. Njihovi prvaki izjavljajo, da se boje, da ne bi jih politični nasprotniki obtožili, češ, da so izdali srbske interese, piše »Obzor«. Taktiziranje opozicije zbuja v hrvatski javnosti vtis, da noče, izvršiti tiste globoke spremembe, ki je neobhodno potrebna, če hočemo postaviti novo podlago za odnose med Srbi, Hrvati in Slovenci. Ce združena opozicija in JNS še vnaprej ostajajo tam, kjer so, se bo hrvatska javnost morala vprašati, kakšno korist ima od političnega sodelovanja s srbsko opozicijo in ali je uresničenje hrvatskih narodnih zahtev podfejeno strankarskim računom teh političnih skupin? Res je, časi se boljžajo... Dekanska konferenca vrhbosanske nadškofije je te dni ugotovila, da je bilo v 12 župah nabranih 21.819.25 dinarjev za afriški misijon. Število članov se je povišalo za 800. Vsota ni popolna, ker še niso znani uspehi zbirke po šolah in katoliških društvih. Možje se nadejajo, da bo letošnji rezultat zbirke mnogo boljši od lanskega. Da, Časi se boljšajo. Pet prstov, pet slovanskih držav Sofijski »Zlatorog« prinaša izpod peresa pisatelja Bojana Bolgara članek, kjer poveličuje lepote Splita. Pred silnim spomenikom Grgura Ninskega se navdušuje za slovanstvo in piše: »Pet prstov na naši roki predstavlja pet slovanskih držav: Rusijo, Poljsko, Češko-Slovaško, Jugoslavijo in Bolgarijo. Ko bi se teh pet prstov stisnilo v pest, bi bila to najmočnejša pest v Evropi!« Kakor gobe po dei]u... Devet let je minilo, kar je bila Jugoslavija prikrojena na devet banovin, pa imamo že 35 upokojenih banov, čas je zlato, zato je treba tudi v tem pogledu hiteti z duhom časa dalje... ..Nemikutarsko plast je treba izločiti" V svoji knjigi »Die slo\venische Volks-gruppe in Karaten« piše Theodor Veiter, da Slovenci na Koroškem niso manjšina, temveč obmejna narodna skupina, katere ozemlje se je ločilo z novo državno mejo. Za ugotovitev narodne pripadnosti predlaga kriterij osebne izjave posameznika, odklanja pa nemškutarje iz moralnih kakor nacionalnih vidikov, zastopajoč stališče, da je treba izločiti nemškutar-sko plast ter upoštevati le prave Nemce in prave Slovence. Zavrača tudi znano nemško prakso, da se na Koroškem razlikujejo tri narodne skupine: Nemci, Slovenci in »Windisohe«, naglašajoč, da to nasprotuje pojmovanju in jezikovnemu označevanju v deželi. To je tem važnejša ugotovitev z nemškega področja, ker skuša nemška nacionalno-poiitična geografska književnost uvesti to prakso v znanost. Veiter smatra, da je Slovencev na Koroškem mnogo več, kakor jih je navedla uradna statistika 1. 1923. in 1934. Navaja število 55.000, deželni glavar Groger ie 18. aprila 1922 naštel 65.000 Slovencev. Vsekakor so to velike razlike napram uradnemu priznanju, ki ugotavlja Ie 32.000 koroških Slovencev. Jezernikovi” naročniki zavarovani za 10.000 din Da ustrežemo neprestano izraženi želji, da bi kakor ljubljanska dnevnika tudi »Večernik« uvedel za svoje naročnike kolektivno zavarovanje za primer nezgodne smrti, smo sklenili z zavarovalno delniško družbo »Dunav« v Zagrebu, ki ima svojo podružnico tudi v Ljubljani, v Mariboru pa glavno zastopstvo, zavarovalno pogodbo, po kateri bo na podlagi zakonitih splošnih določil o nezgodnem zavarovanju od 1. maja tega leta dalje pri omenjeni zavarovalnici zavarovan vsk redno plačujoči naročnik »Večernika« za primer smrtne nezgode z zneskom 10.000 din. Z uvedbo tega zavarovanja se bo naš list še bolj približal idealu, ki smo si ga postavili: 1. da. ustvarimo v Mariboru, središču severne Slovenije, vsestransko popoln dnevnik, ki bo kos svoji nalogi na tej važni narodni postojanki, 2. da z »Ve-černikom« v vsakem pogledu zadostimo potrebi slovenske javnosti po neodvisnem in nepristranskem dnevniku s kvaliteto dobrega informativnega glasila, 3. da naj pri skrajno nizki naročnini nudi »Večernik« svojim naročnikom tudi druge ugodnosti v enaki meri, kakor jih nudijo listi z znatno višjo naročnino. Stopnjema smo razvijali in razvijamo »Večernik« v vseh teh smereh. Pod prejšnjim lastništvom je »Večernik« izhajal med tednom samo na 4 straneh, ob sobotah na šestih. Z avgustom lanskega leta, ko smo list prevzeli mi, smo ga takoj povečali na šest strani, sobotno-ne-deljsko številko pa na 16 strani. Po potrebi je izhajal list tudi med tednom na 8 straneh; praznične številke so obsegale 24 do 28 strani. Obseg kakor vsebina lista sta bila poprej povsem nezadostna za edini v Mariboru, drugi slovenski metropoli, izhajajoči slovenski dnevnik. S pridobitvijo od- Važna določila Naši naročniki so zavarovani pri zavarovalnici Kolektivno zavarovanje »Večemiko-vih« naročnikov za primer smrtne nezgode v znesku 10.000 din temelji na zavarovalni pogodbi, ki jo je sklenila uprava »Večernika« z zavarovalno delniško družbo »Dunav«, podružnica v Ljubljani, na podlagi zakonitih splošnih zavarovalnih pogojev, veljavnih v naši državi za nezgodno zavarovanje. Zavarovalna polica ter splošni pogoji za to zavarovanje so deponirani v upravi »Večernika« v korist našim naročnikom. Zavarovalne premije za vse naročnike plačuje uprava »Večernika«. Zavarovanje »Večemiko-vih« naročnikov ni prav nič odvisno od volje uprave lista, pač pa je to njihova pravica nasproti zavarovalnici, katero, ako bi odklonila stavljene zahteve, lahko sodno iztožijo. Nezgode v smislu zavarovanja Za nezgodo v smislu zavarovanja se smatra vsak od volje zavarovanca neodvisen dogodek, ki deluje z mehanično silo na njegovo telo od zunaj. V smislu »Saj sem tu, dragica, mo zaradi dežja!« ličnih novinarskih moči, s pritegnitvijo številnih dopisnikov v domačih krajih in zunaj Slovenije ter z živahnim sotrudni-štvom mlajše slovenske generacije, se nam je posrečilo v kratkem času ustvariti dnevnik, ki ga v slovenski časnikarski družini ni več treba biti sram. Vsakdo mora priznati, da vrši »Večernik« že danes na severozahodni meji Jugoslavije izredno važno narodno in državljansko nalogo. Kot nestrankarski in informativen Hst izpolnjuje veliko vrzel objektivnosti in stvarnosti v slovenskih dnevnikih. Navzlic temu, da je bila razlika »Večernika« napram prejšnjemu za vsakogar takoj vidna kakor noč in dan, smo vendar ob prevzemu lista staro naročnino »Večernika« 10 din na mesec vzdržali. Marsikdo se je čudil, kako moremo dajati list za tako nizko ceno. Storili smo to zato, ker smo videli potrebo, da se z zboljšanjem in povečanjem lista ne glede na neprimerno večje stroške za izdajanje zbrišejo kvarni sledovi preteklosti »Mariborskega Večernika Jutra« ter da naprej z delom in dejanjem dokažemo, da smo hoteli ustvariti v Mariboru z »Ve-černikom« za slovensko javnost nekaj povsem novega in dobrega. Naša zamisel je bila pravilna hi zdrava. Krog naših naročnikov, odkar izhaja Hst v naši založbi, se ni le več kakor potrojil, marveč si je medtem »Večernik« pridobil toliko vnetih prijateljev in čita-teljev, kakor si jih ni pridobil še noben slovenski dnevnik . v osmih mesecih. Vprav to pa nas bodri, da ne ostanemo pri današnjem stanju ter da z vso energijo stremimo še naprej in naprej, da se čimprej približamo idealu najpopolnejšega slovenskega dnevnika v Mariboru. Zato smo se tudi odločili, da s 1. majem tekočega leta spremenimo dosedanjo naročnino ter jo določimo namesto z 10 din za zavarovanje tega glavnega določila je pojm nezgode zelo obsežen. Za nezgodo ali za posledico nezgode veljajo zlasti ti slučaji: 1. sunek, udarec, vbodijaj, zmečkanina, ugriz (konja, psa, kače in slično) in padec. 2. opekline, razjednine pri raznih kislinah. 3. udarec strele in električnega toka. 4. zadušitev pri nepričakovano uhajajočih ali nenadno nastopajočih plinih in parah. 4. zastrupljenje krvi, pri kateri je prišel strup v telo kot neposredna posledica nezgodne poškodbe (infekcija rane). Zavarovalnica jamči za nezgode, £e jih naročnik »Večernika« utrpi pri izvrševanju svojega poklica ali izven poklica in ima ta nezgoda za posledico smrt takoj ali tekom pol leta od dneva nezgode. Nezgodno zavarovanje ne velja za poklicne nezgode v tovarnah za eksplozivne snovi in v rudnikih pod zemljo. Zavarovanje velja za vso Evropo. Kaf ni nezgoda Splošni zavarovalni pogoji za nezgodno zavarovanje ne priznavajo več slučajev nezgod za nezgode v smislu zavarovanja. Taki slučaji, za katere nezgodno zavarovanje ne velja, so med drugimi posebno važni ti-le: 1. ako se je zavarovanec zavestno podal v življenjsko nevarnost ali lahkomiselno ali samovoljno povzročil nezgodo. Sem spada zlasti vsak slučaj samopoškodbe ali samomora, kakor tudi udeležba pri javnih nemirih in pretepih. te se je nezgoda pripetila pri re-.ševanju kakega človeka, je tak slučaj zavarovan. 2. Telesne poškodbe zaradi operacij, rontgenovih, radijskih ali drugačnih žarkov, bodisi da jih je zavarovanec sam izvršil na svojem telesu ali si jih je dal izvršiti. 3. epileptične, infekcijske bolezni, sončarica, kap, kfč, omrače:)ie duha jtfj, :ef vsakovrstna iruga obofefta Ih b61e mesečno na 14 din, oz. 16 din z dostavljanjem na dom. V primeru z drugimi listi, zlasti onimi, ki stanejo pri enkratnem izhajanju na teden mesečno 5 din, ali pa pri trikratnem izhajanju na teden mesečno 10 din, je naša nova naročnina še vedno zelo nizka. Prepričani smo, da bo vsak naš dosedanji naročnik izprevidel, da je »Večernik« tega denarja vreden in da je tudi nova, samo za 4 din povišana naročnina, še vedno tako majhna, da je skoraj za vsakogar zmogljiva. Dejansko je ta nova naročnina 14 dinarjev na mesec še ugodnejša od prejšnje, ker smo uvedli tudi kolektivno nezgodno zavarovanje za primer nesrečne smrti v znesku 10.000 din. Če bi se hotel zavarovati vsak naročnik zase, bi bilo tako zavarovanje neprimerno dražje. Za tiste naročnike, ki bi polagali na časopisno nezgodno zavarovanje še posebno važnost, je pa nova naročnina v sorazmerju z naročnino večjih listov, ki imajo uvedeno nezgodno zavarovanje, tudi nizka. Pri »Večerniku«, katerega nova naročnina znaša na leto 168 din, je namreč sedaj uvedeno isto zavarovanje na 10.000 din za primer smrtne nezgode, kakor pri drugih listih, katerih naročnina znaša 300 din na leto. Kolektivno nezgodno zavarovanje se je pri slovenskih listih tako udomačilo, njegova velika koristnost zlasti za manj imovite naročnike tako Izkazala, da danes upravičeno nihče ne more in ne sme prezreti te cenene blagodati za slovensko ljudstvo. Prepričani smo, da bodo uvedbo nezgodnega zavarovanja za 10.000 din z zadovoljstvom in veseljem pozdravili vsi naši dosedanji naročniki ter da bodo še vsem svojim prijateljem in znancem priporočali. naj se naročijo na »Večernik«. Uprava »Večernika«. zenski pojavi, med 'njimi tudi poškodbe po težkih telesnih hibah ter po trajnih in ponavljajočih se naiporih in uporabljanju telesnih sil. 4. zastrupljenje s pikom muh in drugega mrčesa. 5. za nezgode, nastale pri porabljanju motornih vozil, ki služijo javnemu prometu, in pri le slučajni souporabi tujih avtomobilov, jamči zavarovalnica za zavarovalnino, izvzemši primer, da šofer nima od pristojne oblasti predpisanega voznega dovoljenja in da je to moralo biti znano zavarovancu, ali pa, da vodi zavarovanec sam dotično vozilo. 6. zavarovane niso nesreče pri uporabi letal in podmornic. Samo redni naročniki „Večer-nika" imajo pravico do zavarova nine Samo tisti naročniki »Večernika« imajo pravico do zavarovanja, ki naročnino v redu plačujejo. Čeprav bi imel naročnik na podlagi splošnih zavarovalnih pogojev za nezgodno zavarovanje pravico na izplačilo zavarovalnega zneska 10.000 dinarjev, vendar mu ta pravica ugasne, ako ni poravnal naročnine na »Večernik« za ves čas do 14 dni pred nezgodo. Za nove naročnike stopi zavarovanje v veljavo šele s trenutkom, ko je bila naročnina vsaj za mesec dni naprej plačana. Zavarovan je vedno samo prejemnik Usta, ki je kot tak vpisan v kartoteki uprave »Večernika«, ne glede na to, kdo naročnino plačuje. Ka| Je storiti v primeru nezgode Odgovor na to važno vprašanje bomo priobčili v prihodnji sobotno-nedeljski številki »Večernika«, ko stopi s 1. majem nezgodno zavarovanje naših naročnikov v veljavo. Takrat bomo objavili tudi podrobnosti glede izplačila odškodnine po zavarovalnici ter vsa druga pojasnila, ki so potrebna za naročnike, da bodo deležni .velikih ugodnosti tega nezgodnega - zav&rdVajila. o Otrok zažgal Lesjakov hlev v Rušah. Preiskava je dognala, da je izbruhnil ogenj v Rušah zaradi neprevidnosti nekega 14-letnega fanta, ki je v listnjaku na skrivaj kadil. n. Vlom v Pjvo dunavsko paroplovuo družbo v Beogradu sta izvršila dva vlomilca in odnesla okoli 205.000 din. V blagajno sta vlomila z najmodernejšim vlomilskim orodjem. Enega je policija že aretirala, drugi je pa pobegnil. n Ciganska opica napadla deklico. V sarajevski okolici je te dni skupina ciganov beračila po dvoriščih in razkazovala veliko opico. Radovedni otroci so veselq gledali žival in se po svoje zabavali. Nenadoma pa se je opica strgala z verige in napadla neko 12 letno deklico ter jo s teškimi šakami pobila na tla in jo zelo nevarno ranila. Deklico so komaj rešili pred pobesnelo opico ter jo prepeljali v bolnišnico, cigane pa izgnali. n Čehov letos ne bo na Jadran. Vsi turistični vlaki Praga—Sušak iti Praga —Split so odpovedani. Ker smejo vzeti letoviščarji s seboj samo 10 mark (100 kron), ne morejo potovati v hi-jino. Stran 4. »Večernfk« V Mariboru dne 22. IV. 1939. .............. m * mm Tako dobra je kuhinjska čokolada Mirim, da jo najraje jem kar z obema rokama. MIRIM ;j KUHINJSKA j ČOKOLADA ^ V globine našega položaja! Or. Rudolf Ravnik Današnji težki in resni časi v splošnem, in naše domače narodne, gospodarske, socialne in kulturne prilike še prav posebej, zahtevajo od vsakega javnega in političnega delavca realnega ustvarjajočega dela v vseh panogah našega pokrajinskega in državnega življenja. Tako pozitivno delo bo prineslo tudi zaželenih uspehov, ako bo zasnovano na temeljitem proučevanju in globokem spoznanju gospodarskega, socialnega in kulturnega stanja vsakega posameznika in njegove najbližje okolice, vsake družine in druži- Obletnica smrti junaka Srečka Puncerja Dr. Ervin Mejak Srečko Puncer, doma iz znanih Braslovč v Savinjski dolini, ie izhajal iz predvojne mlade celjske dijaške generacije, ki se je opajala ob jugoslovanskih zmagah v balkanski vojni, čitala »Preporod«, »Jugoslavijo« in »Omladino* in ki jo je dramil list -»Klic od Gosposvete«. Ta gone raci j a je bila v stalnem stiku s takrat v Celju službujočim stotnikom Rudolfom Maistrom, ki je celjske študente-poete obiskal v tajnem shajališču v Zvezni tiskarni, jim pregledoval zvezke pesmi ter jih navduševal in utrjeval v narodni zavesti. Bilo je ob sebi razumljivo, da se je Srečko Puncer taikoj ob prevratu prostovoljno pridružil vsem onim, ki so takoj vstopili v službo prave domovine, branili posest ob naši severni meji z orožjem v roki in hiteli na Koroško, da jo priključijo novi domovini Jugoslaviji. Hitel je Srečko takoj v decembru 1918 za svojim dragim prijateljem Franjem Malgajem na Koroško. V Velikovcu je poleg vojaške službe opravljal velevaž-no propagandno delo, zlasti je urejeval vse do svoje smrti list »Jugoslovanski Korotan«, ki je pričel izhajati v Velikovcu 22. decembra 1. 1918. Ta list je bil nadstrankarski in je zasledoval popolno zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev ter prinašali poleg političnih člankov tudi poljudno znanstvene in leposlovne ter dnevne novice iz Korotana. Največ je pisal v ta list Puncer sam. S sugestivno besedo je Vršil mladi idealist na Koroškem propagando za Jugoslavijo na shodili in podrobno od človeka do človeka. Izkazal se je pri vsem svojem delu in v vojaški službi kot človek najčistejše-ga idealizma in silne energije, bil je prvovrsten organizator, delaven brez utrud-Ijivosti in izredno vsestransko sposoben. Puncer je bil tisti, ki je 6. januarja 1919 na občnem zboru vsediiaške »Stanovske zveze« v Ljubljani pred tisoči ognjevito opozarjal na nevarnost, ki grozi slovenski Koroški in v predlagani resoluciji pokazal takrat čudovito daljnovidnost. Zahteval je koncentracijo vsega v zaledju razpoložljivega vojaštva, takojšnjo mobilizacijo 22 vojaških letnikov, izvedeno z vso strogostjo, poverjenje vrhovnega vodstva operacij na severu generalu Maistru in takojšnjo zasedbo Celovca. Na Koroškem se je spomladi leta 1919 položaj naših čet jako poslabšal, nasprotniki so bili vedno drznejši, oboroženi so bili dovolj in v nekaj tednih so bili že v veliki premoči nad našimi četami. V tem času je bil vkljub za Korošico dogovorjenemu premirju od 13. januarja pa do 28. aprila 1919 skoraj dan za dnevom kak spopad in so bile tudi človešike žrtve. Od 4. do 8. februarja 1919 so se bili hudi boji okrog Borovelj, v katerih je bil hrabri major Lavrič težko ranjen, njegov pobočnik poročnik Sirnik je pa paidel. Južna Koroška je s tem prešla v tuje roke. Obroč okrog Velikovca se Je polagoma zožil. Orebinj je bil že v sovražnikovih rokah, Št. Pavel v Laboški dolini smo morali pa itak že zapustiti 27. decembra 1918. Nujna je bila pomoč našim iz zaledja. Ojačenj pa ni bilo, — Ljubljana je čakala. V tem mučnem položaju je bil v noči pred 29. aprilom 1919 izdan proti volji poveljnika divizije, pač pa po želji slovenskih takratnih političnih čmiteljev, ukaz, da se drugo jutro prične ofenziva naših čet, ki naj bi osvobodila ves slovenski Korotan. Sovi^nik, jc-bU. pne - senečen ter se je jadrno umikal iz prednjih črt nazaj. Toda to ni trajalo dolgo. Avstrijci, nasproti našim v veliki premoči, so odgovorili s splošno in zelo krepko protiofenzivo od vseh strani, ki je prisilila naše čete, da so morale zapustiti Velikovec (2. maja), in v naslednjih dneh je bila po težkih bojih vsa Koroška izgubljena. Naše čete so v redu zapuščale svoje postojanke, bile so v stalnem stiku z nasprotnikom, ki pa je pritiskal nanje brez prestanka, dosegel 7. maja deželno mejo in silil že preko nice in vsake vasi in občine ua našem podeželju. Pri tem o naši boljši in srečnejši bodočnosti naravnost odločujočem realnem delovanju in ustvarjanju pa se morajo najti vse naše slovenske narodne sile v odkritem, medsebojnem spoštovanju in podpiranju in v iskrenem prijateljstvu, dobro se zavedajoč, da bo tako konstruktivno delo le ob upoštevanju parole »Vsi za enega in eden za vse« prineslo popolno regeneracijo celokupnega življenjskega stanja v naši deželi in v naši veliki državni skupnosti. Že pred 15 leti sem takrat v mariborskem »Narodnem gospodarju« v različnih člankih in razpravah opozarjal na nujno potrebo takega pozitivnega, ustvarjajočega narodnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega dela, zasnovanega v stvarnih, na resničnem dejanskem stanju slonečih načrtih in smernicah in organiziranega po vseh vaseh in občinah, ki so kot samoupravne edinice nekake samostojne male državice v veliki državi, ki pa bo z njihovim povzdigom in napredkom avtomatično postala mogočna državna skupnost narodno zavednih in državljansko ponosnih podanikov splošne blaginje ter srečnega in zadovoljnega državljanskega izživljanja. Toda v takratni politično zastrupljeni in strankarsko zaslepljeni dobi so bili vsi moji zadevni nasveti glas vpijočega v puščavi. Zato pa me je pred leti tembolj raž- nje. Nedvomno ie iskati razloga za ta naš veselilo dejstvo, da so nekateri javni de-neuspeh v nezadostnem številu vojakov, lavci, zlasti iz učiteljskih vrst, v svojih njih izčrpanosti in v pomanjkanju rezerv, pa tudi disciplina ni bila na višku. Padli so v teli bojih spomladi leta 1919 naši najboljši, med njimi bivša celjska dijaka Franjo Malgaj in Srečko Puncer. O junaški Puncerjevi smrti se sporoča, da se Je ^9* zjutraj prostovoljno pridružil oddelkom, ki so z nenadnim napadom vrgli nasprotnike iz Vovber nad Velikovcem. Na poti skozi pridobljeno slovensko vas je mimogrede stopil v hišo posestnika Grila, po domače Menila. Puncer je bil še tešč in je tu prosil za zajtrk. Ura je takrat kazala.šest. Nenadoma so pa v bližini hiše pričeli padati novi streli. Nasprotniki, ki so se nad Vovbrami zopet zbrali, so ojačeni popolnoma nepričakovano napadli vas. Naše slabotne čete so se umaknile. V hipu so se nasprotniki pojavili pri hišah, od koder so streljali za bežečimi. Kopica jin ie vdrla tudi v Grilovo hišo, kjer se je mudil Puncer. Brez orožja je izjavil, da je ujet, saj je bil vsaik drug izhod izključen. AH tolpa je bila žejna krvi in je Puncerja spoznala. Strel mu je predrl prsi in zgrudil se je. Še puškina kopita so padla po njem. s/kozi njegova usta pa se je zajedla bajonetova ostrina globoko v lesena tla slovenske Grilove hiše. Puncerju in še štirim njegovim tovarišem so pobrali vse, kar je imelo kaj vrednosti, tudi obleko. Nato so vseh pet zakopali v skupnem grofiu ob starem cerkvenem zidu vovberške cerkvice. V septembru istega leta je bilo Puncerjevo truplo izkopano in prepeljano v domači kraj Braslovče, kjer so mu leta 1930. ob deset- člankih, črpanih iz dolgoletnega vsakda njega bistrega opazovanja, doživljanja in temeljitega študija obstoječih razmer, nanizali toliko idejno bogate vsebine v obliki praktičnih predlogov za pozitivno ustvarjajoče delo med našim narodnim življem, da je to brezdvomno tudi naporno, poleg stanovskih dolžnosti opravljeno delo vsega občudovanja In priznanja vredno. Sveta dolžnost odločilnih faktorjev v deželi in državi bi bila, da javne delavce takih sposobnosti, ne oziraje se na politično prepričanje in strankarsko pripadnost, za tako pozitivno iz golega idealizma in čiste ljubezni do naroda in države opravljeno delo primerno nagradijo in jih tudi kot strokovnjake pritegnejo na najvišja mesta, kjer bi znali brez-dvomno z največjimi uspehi pripomoči do realizacije stvarnih, idejnih smernic, predlogov in načrtov; zajetih iz življenja našega narodnega življa, torej iz prvega naravnega vira. Gg. učitelji M. Mencej (učitelj in naše obmejno vprašanje). Jurančič josip (osrednji problem obmejnega šolstva), Vlad. Majhen (obmejni problem v Slov. goricah), Luknar Franjo (šolski okoliš, Tezno, gospodarske, socialne in kulturna prilike), Terčak Stane (učitelji in narod-no-obrambni problemi v Dravski banovini), Zmago Švajger (o vaških knjižnicah), so pokazali na vse pozitivne in negativne vzroke, ki igrajo vlogo v razvoju našega življenja, imenovani pisatelji prihajajo do zaključka, da delo naših društev in klubov ni medsebojno povezano in po skupno določenem in stvarnem načrtu usmerjeno; da je v svrho uspešnega narodno obrambnega dela potreben študij obmejnih vasi in temeljito poznavanje življenjskega stanja v teh krajih In da se mora vse narodno obrambno in kulturno delo združiti z gospodarskim delom, ki pa mora biti podrejeno neki centrali, katera bo dajala temu delu pravilne smernice. S posebnim zadoščenjem lahko ugotovim, da prihajajo tudi v zadnjem času klici po slovenskem narodnem programu in po energičnem uveljavljanju naših domačih interesov iz najširših plasti našega narodnega življa, zlasti pa iz delavskih, kmetskih, trgovskih in obrtniških krogov, pa tudi iz vrst naših mladih in-teligentov, ki v polni meri soglašajo s tem, da so imeli dosedanji voditelji našega slovenskega političnega življenja v prvih 20 letih osvobojenja pred očmi ie umazane in pogubonosne strankarske interese in se za naš narodni živelj in njegove življenjske potrebe in zahteve sploh niso brigali ter se tudi niso zanimali za gospodarska, socialna in kulturna vprašanja našega skupnega jugoslovanskega državnega življenja. Naše stremljenje za zboljšanjem položaja našega narodnega življa na temelju temeljitega študija in spoznanja sedanjega stanja v vseh vaseh in občinah na podeželju je torej edino pravilno in sedanjemu toku časa odgovarjajoče pozitivno in progresivno politično delovanje In ustvarjanje ki ie nam zanesljivo poroštvo za to. da bodo ob takem delu naši domači interesi tudi v naši centrali vsestransko enakomerno zaščiteni in zasigu-ranl, kakor interesi ostalih članov naše jugoslovanske zajed nice. letnici nesrečnega koroškega plebiscita njegovi tovariši s pomočjo slovenske javnosti odkrili na pokopališču lep spomenik. Srečku Puncerju je sledil v večnost kmalu, in to 6. maja 1919, junak Franjo Malgaj. Ni nobenega dvoma, da sta najdragocenejši žrtvi, ki smo jih Slovenci v koroških bojih utrpeli, Franjo Malgaj in Srečko Puncer, moža, kakršnih .si je Jugoslavija v svojem nastanku in nadaljnjem razvoju le mogla želeti in kakršnih bi rabili tudi dandanes v teh resnih in razgibanih easili. Slovenska narodna zavest Vladimir Kreft Slovenska zgodovina nas uči, da nas je bilo nekdaj mnogo več, kakor nas je danes. Imeli smo lastno državo in svoje vladarje. Naval novih in borbenih narodov je prisilil Slovence, da so morali po pomoč k sosedu. Izgubili smo državno samostojnost, začel se je križev pot slovenskega naroda skozi stoletja. Reformacija je začela gojiti tudi med šiTšini narodom slovensko govorico, in če bi ne bilo Tritbarja in naslednikov, uai-brže slovenski narod ne bi vzdržal po-jačenega in spretno organiziranega raznarodovanja. Politično delo lokaikiili voditeljev (Bratschko, Onnigg, Kamniker in drugih), ki so pozabili, da je bil njithov materni jezik slovenski, je v zadnji dobi Avstro Ogrske iskalo zaslombo med najširšimi plastmi slovenskega naroda. Habsburška oblast je delo podpirala. Delni uspehi niso izostafli in tako se je povečalo število slovenskih odpadnikov po mestih, trgih in večjih vu^eh. Kolikor je to .delo-uspe- lo tudi med preprostim ljudstvom, je'še bolj oslabilo slovensko narodno zavest in ustvarilo tujcu naklonjenega človeka, ki je videl v cesarju svojega drugega očeta, kateremu je bil popolnoma vdan in poslušen. Te ljudi še danes najdemo na deželi in svojega mišljenja niso bistveno spremenili. Še vedno sanjajo o »starih dobrih časih« in se ne morejo navaditi na današnjo dobo, ki zahteva od posameznika miselno preobrazbo. V prirojeni konservativnosti in patriarhalnosti se nikakor ne morejo sprijazniti z da-našnjhn časom. Odgovorni politični ljudje so mislili, da v lastni narodni državi ni treba zdraviti rane, ki je razjedala skozi stoletja slovensko narodno telo. V političnem izživljanju, ki je bilo poglavitno za vse politične stranke, so vodstva istih pozabila, da je narodna zavest največji dobrobit države, ki narodu omogoča, posebno ob nastopu gospodarskih stisk in v prilikah, kakor sq danes, da narod koiaka preko - posledic gospodarske stiske ali postavljenih ovir ter junaško čaka na ugodnejše življenjske prilike. Priznati moramo, da so tudi kulturna društva vse premalo krepila narodno zavest Večkrat se je celo dogajalo, da so posamezna dejanja poedinih skupin pospeševala odtujitev od narodne države. Pogrešalo se je sistematsko izvedeno narodno delo med prebivalstvom. Kjer ni pravega in določenega načina dela, ni vidnejših in trajnejših uspehov. V tem je tudi eden 2zmed važnih vzrokov, da je delavni-narod skrajno nezadovoljen in nikomur več ne zaupa. Vprašanje ugodne in hitre rešitve v teku let nastalih gospodarsko-socialnih problemov je danes tuet se- stala, ji je pripovedoval, da se arabski rodovi upirajo proti Franciji in da bodo najbrže izbruhnile borbe. Vse to je delo tuje propagande. »Tudi spori med Francijo in Italijo so veliki in nevarni, samo da mi tega nič ne vemo.« Fenella mu razodene načrt. Derry je ves iz sebe od veselja. Prosjak Omar je videl Dereka na robu puščave prihajati v hišo v uinformi, odhajati pa v civilu. Zamikala ga je uniforma, da bi jo prodal, in zaslužil. Tako je nehote predčasno izdal beg... 11. Poročila o vojni in prelivanju krvi. Kent dobi nenadoma sporočilo, da je njegov oče na smrt bolan. Sili Fenello, da bi potovala z njim v London, toda dekle vztraja, da mora ostati blizu Dereka. Veže jo obljuba mrtvi. Vedno pogosteje so prihajala poročila o uporih. Po izjemnem naključju je Fenella zvedela, da so poslali Dereka s kazensko desetino v trdnjavo sredi puščave, kjer so bili boji najhujši. Z njim ni imela več nikakrh stikov, vedela ni ne, ali je živ ali že mrtev. Samoto v Tizi-gounu je prenašala s strašno težavo — vsi tujci in turisti so že odšH v varnejše kraje. Bivanje v mestu je postajalo vedno bolj nevarno. 12. Dva duhova. Od samotnih noči je bila Fenella živčno taiko razrvana, da je skoro bledla. Vedno je imela pred očmi Derryja. Odločila se je, da odpotuje za njim. V noči pred odhodom se nenadoma pojavi v njeni sobi Vanda. FeneHa, ki jo je imela za mrtvo, je bila prepričana, da je prišel k njej njen duh. Pripovedovala ji je, kako se je izmuznila smrti: Zora ji je nalila v čašo namesto strupa čiste vode in ji zašepetala naj glumi smrt. Tako sta prevarili Ben Ganimo. Fenella pove Vandi, kaj je z Derekom, kajti ta ni vedela o njem prav ničesar. Vanda jo prosi, da bi jo vzela v letalu s seboj, kajti obe ga bosta laže rešili. 13. Arabsko mesto. Leteli sta nad puščavo in morali zasilno pristati pri nekem arabskem mestu. Razjarjena množica ju odvede in zapre. Drugi dan ju peljejo pred poglavarja, kjer pa ju spozna Zora in se zavzame zanji. Ben Gamma se v sosednjem mestu bojuje s Francozi. Pod vplivom Zore se njegov namestnik ne upa Angležinjama nič storiti, in mirno lahko odletita, ko Fenella očisti motor. 14. Trdnjava v puščavi. V puščavski trdnjavi umirajo francoski vojaki in čakajo novih napadov Arabcev, pomrlo jih je že več kakor so jih postrelili uporniki. Nenadoma nastane razburjenje — na obzorju se prikaže letalo.- Gotovo prihajajo za njim druga in prinašajo vesti, hrane, strojnice. Ko pa letalo pristane, ogorčeni ostrmijo: iz njega stopita dve ženi! Ponudita se za negovanje bolnih vojakov. Sredi strašnih prizorov v kasarni ugledata ob steni ležečega Dereka. Zadnji častnilk v trdnjavi umre. Poveljstvo prevzame desetnik, ki neprestano nadleguje Fenello. Arabci zopet napadejo trdnjavo in Derek, ki je počasi okreval je moral že prijeti za puško. V boju mu je krogla prestrelila pljuča. Prenesli so ga v zavetje. Umirajoč je klecal Vando, Fenelle njegove izgubljene oči niti opazile niso. Preminul je v Vandi-nem naročju. Arabci znova napadajo. Fenella in Vanda se borita med vojaki. Hipoma se začno Arabci umikati — Francozom prihaja pomoč. Vanda se zgrudi pod Arabče* vim strelom iz neposredne bližine. Po premirju odide Fenela spet v Tiari* goun. Čakala je Kenta, ki mu je umrl oče. Srečna zapustita Afriko in odideta v živ* ljenje... KONEC. Ne pozabi naročnine! Naša vas V stiski za zemljo Slovensko kmetstvo je, kot kažejo statistični podatki, številčno zelo skromno; razmerje 12.000 veleposestev in le 24.000 kmetov nam pove, da je vsaki. trinajsti zemljiški posestnik ve lepo&estnik, le vsaki šesti kmet v pravem smislu besede, vsi ostali pa kmetje le po nazivu. Mirno lahko trdimo, da je nad četrt našega ljudstva ,,brez nakovala in kladiva" — brez zemlje in usposoblje-nja za boljše preživljanje. To porazno stanje je leto za letom slabše. Kam bo privedlo, ga bomo rešili in kako? Eno je neizpodbitno: sami, v okviru svoje lastne upravne edinioe ne mo-i-emo tega problema rešiti, niti če bi zemljo enakomerno razdelili in bi odpadlo na vsako kmetsko osebo enak del zemlje. 1 in četrt ha zemlje je v danih razmerah premalo in ne more urediti pogojev za dosego dostojne višine življenjskega standarda. Vzemimo katerokoli kulturo, nikoli ne more do-našati onih dohodkov, ki bi mogli kmeta dostojno preživljati in ga osvoboditi vsakdanjih brig. Ta količina zemlje bi mogoče zadoščala na rodovitni zemlji, to je na taki> ki je bogata na hraninah, nujno potrebnih rastlinski rasti (dušik, fosforna kislina, kalij, apno), drugič, ki nudi možnost teh-m-zacije obdelovanja (s stroji), kar zmanjša režijske stroške. Agrarna reforma, ki naj bi bila popravila predvojne krivice na našem ozemlju, je rezala precej obzirno in zato premalo korenito. Zalo so ostali veliki madeži iz preteklosti, ki nam vsiljujejo vprašanje, kje in kako obstoja utemeljenost za obstoj fevdalno kneževskih posestev. Na eni strani tak sunek v razvoj, modernost, novo socialno lice, na drugi sledovi fevdalnega reda. Če je. bilo fevdalno gospodarstvo občutna krivica preteklosti, ko ni še bila stiska za kulturno tlo in je bil takratni podložnik to tudi v duševnem oziru, kaka krivica z danimi razmerami pa je danes! Ali naj se čudimo, če se v takih razmerah poraja v prizadetih ostro obsojanje in odpor napram vsem in vsemu 1? To je razumljivo tem bolj, ker se lastniki veleposestev v velikih odstotkih tujci, ki jim naš človek robuje v svojo in škodo celokupnosti. Kako naj učinkuje na kmeta s par orali zemlje, kjer ne more niti živeti, niti umreti, če mora zreti na dobro, a zanemarjeno ali popolnoma zapuščeno zemljo ..mrtve roke' Veleposestnik iiua les, vinograde in še kaj, da mu ni do poljske zemlje. Produkte proda še vedno po ugodni ceni, izkupiček roma bogve kam. naš človek pa strada. j red A do 65 gramov in v razred S | težja jajca. S to kontrolo kakovosti se ščitijo potrošniki. Pri preiskovanju se tudi Izločijo vsa ona jajca, ki niso -sveža. Popolnoma sveža se smatrajo ona jajca, cijih prazni prostor je v sredini visok kvečjemu 5 milimetrov, sveža pa ona, ki nimajo zračnega prostora višjega od 10 milimetrov. Ako jajce ne odgovarja tem zahtevam, se izloči in ne pride v promet. Ravno tako se škartirajo jajca, ki imajo razpoke v lupini, temne madeže ali pa vsebujejo mafhne krvave madeže ali pa celo majhna tuja telesa. Kakor v Nemčiji, tako se sortirajo jajca tudi v šv*c:. ^rancii':. :» dru- gih državah, ki prihajajo za nas v poštev kot odjemalci. Zato je za izvoznike absolutno potrebno, da se pred odpremo blaga natančno uverijo o kakovosti vsakega poedinega komada pošiljke. Le na ta način bo izvoz jajc zanje tudi res rentabilen. Inž. I. Teržan: »Skrivnost prehrane rastlin' O jajcih, ki so namenjena za izvoz INOZEMSTVO PREVZEMA LE NEOPOREČNO BLAGO Oipetovano prihajajo iz inozemstva pritožbe, da pošiljajo jugoslovanski izvozniki v razne države, zlasti v Švico in Nemčijo, jajca, ki glede kakovosti nikakor niso neoporečna. Marsikdaj so uvozniki zaradi tega stornirali naročila, pa mnogokrat se je tudi pripetilo, da so dospelo blago zavrnili, ker ni odgovarjalo slavljenim zahtevam. Inozemstvo je glede kafcovo oimm,, j nemu obličju in čuti že kar omamno valovanje njene miline. Zatisnil je oči m si vzel Marijo okoli pasu. Toda bal se je, da dela tako preje iz strahu za njo kakoT zaradi česa drugega. V prisvitu blede mesečne svetlobe je videl, da se $ v kotih oči srebrijo solze. Zopet je druga. Somrak in svit njenih solz je prinašal v ta trenutek neznane prispodobe njunega življenja. Položila je glavo v Martinovo naročje in gfcdaia navzgor. Tako mi je daleč, je pomislil Martin, pa jo imam na doseg roke. Knjiga mu je padla z dlani in sveča je •ugasnila. V poltemi vidi globoko žarenje ženskega pogleda kakor iz studenca. Pola-ščevala se ga je neznana osuplost. V njegovih dlaneh je toliko nemira in hkrati nežnosti, da Marija vztrepetava, ko jo pogladi po laseh. Potem je dvignil njene dolge kite in si zakril v njimi obraz. - Brez besede sta stopila te staje. Mogoče je bila polnoč, mogoče je tudi že minila. Nizek nebesni oblok brez zvezd, to-ikave se spajajo z višavami, samo tema je, zapuščena noč, črna in nema. Nič ni globljega od tvojega pogleda, si šepeta Martin, nič ni tako krasno živega, tako brez dna kakor to, kar sem tedaj videl. Zahotelo se jima je iti v to noč, temno večno. Ali pa hočeta drug drugemu reči nekaj te večnosti, nekaj, kar ni od tega sveta. Objemala ju je tema, ju poljubljala, gladila ju po čelu in dajala pozabljenje. Ničesar več si nc rečeta. Noč je dihala dež. Oblaki so ležali nizko. V daljavi je hrumel veter, ki ga je «v*inec .vrbo*. kako se skrivnost snubi s temo, kako noč hiti burji nasproti. Glej, kako znajo ljudje hoditi temi nasproti, kako prav v njej iščejo rešitve iz tesnobe pred življenjem. Kakor da bi vedela, Martin, da pride nesreča na nas, vem za to tako gotovo in nič mi ni tega reklo, samo jaz sama si tako pravim. Jaz ti mogoče ne dam niti otroka. Te določne besede je nosila Marija temi nasproti, toda izgovorila jih ni. Takoj za vasjo je obema odleglo. In namenoma sta sešla s ceste in potem s poti, samo za slast in veselje, hoditi in ne veejett kod in kam. Na zapadu se je dramila burja. Včasih je ostro završala. Tu v poljih pa je bilo še vedno brezvetrje, taka mlačna, občutljiva noč, tem tišja, kolikor močneje se je oglašalo nad gozdovi. Kakor da bi ne bil november. »Vrniva se,« je zašepetala Marija. »Vrniva se,« je svetoval Martin, toda 'besede obeh je odnesel zavam naglega vetra. Stala sta že v dolini blizu Dobja. Ne vedoč, kaj bi, sta prisluškovala v temno noč, k-i je bila za nju tolažba. Prišla sta do Dobja. V njegovih krošnjah je Škripalo, dulo in velo. Burja je prihajala tudi že v doline. Na nebu so se jele pojavljati modre proge, oblaki so se trgali, nad gozdom se je jasnilo. In Dobje je naglo utihnilo. Zdelo se jima je, da sc je tudi otoplilo. Sedla sta k hrastovemu deblu, tako oba isti čas in brez besed, kakor da bi imela oba iste misli. »Ko sva bila tu takrat, Martin,« je začela govoriti Marija, »se nama je zdelo, da je življenje samo pesem.« (Nadaljevanje v sobotonedaljski šteserf. Pravni svetovalec ..Veternika' II. I. v B. Ce ste bili pri Vašem biv-bivšem delodajalcu uslužbcn kot poljski delavec in ste tudi v resnici delali le na pojju, njivah in travnikih, potem za Vas ne veljajo niti določbe zakona o zaščiti delavcev, niti določbe banove odredbe o minimalnih mezdah. Minimalne mezde tudi niso odrejene za gostilniška podjetja, mo-nopolske tovarne, izdelovanje razstreliv, cestne železnice, nakladanje m raztovario-blaga ter za rudarska zadružna podjetja, ki zaposlujejo samo člane. P. O. v S. V Vašem dopisu pripovedujete, d asle na sejmu kupili kravo, in je prodajalec pri kupčiji zatrjeval, da je krava breja. Sedaj pa da ste se prepričali, da prodajalčeva zatrjevanja niso bila resnična, ker krava ni breja. Dejstvo da-li je. krava breja, ali ne, v smislu zakona ni hiba pid živini. Ako gre za hibe pri ži-viui. sc mora pravica do jamčenja sodno uveljaviti v 6 tednih, sicer je tožba ugasnila. V predmetnem slučaju pa imate šestmesečni rok za sodno uveljavljanje pravice do jamčenja za to, da je krava breja, ker ta lastnost ni hiba pri živini in velja za prestanek pravice do jamčenja isti rok, kakor pri premičninah. G. H. v P. Ce ste bili imenovani za skrbnika v to svrho, da se Vani dostavi menična • tožba in s lem prekine zastaranje, potem ste tudi upravičeni, proti menično-plačilnerau nalogu podati ugovore, ki jih morate vložiti pri sodišču v 3 dneh po vročitvi menične tožbe in menič, no-placilnega naloga. C. S. v B. Iz Vašega pisma pasnamemo, da no kokoši Vašega soseda uhajale na Vašo parcelo, da ste soseda večkrat prosili, naj kokoši zavaruje, ker Vad delajo škodo, da pa Vaš sosed Vaših prošenj ni upošteval in ste končno kupili strup, ga raztresli po parceli, na katero so sosedove kokoši prihajale, vsled česar da so sosedove kokoši, ki so strup pozobale, na licu mesta poginile. Ker zahteva sosed od Vas odškodnino za crknjene kokoši, boste že morali ugrizniti v kislo jabolko in mu plačali vsaj polovico odškodnine, ker je drugo polovico Vaše sosed po našem mnenju sam zakrivil s tem, da so ni oziral na Vaše ponovne prošnje radi za-vrovaanja kokoši. S. T. v V. Pravite, da Vas je gospodarjev vol, ki ste ga gonili pri oranju, tako nesrečno sunil z rogol v levo oko, da Vam je takoj na njivi izteklo. Po Vaših navedbah jc vol prav mirne in krotke narave. Ker hočete zahtevati od gospodarja odškodnino. Vas opozarjamo, da sc je po našem mnenju, ki smo si ga ustvarili na podlagi podatkov Vašega dopisa, nesreča zgodila po golem naključju, posledice ta- kega golega naključja pa zadenejo tistega, v čigar iniovini ali osebi se primeri to Jjolo naključje. Le ako je kdo povzročil naključje po krivdi, da je kršil zakon, ki skuša odvrniti naključne poškodbe, je odgovoren za vso škodo, ki bi se sicer ne bila zgodila. ^G. Vešaduk, Ptuj. Na Vaše pismo od 17. IV. 1939 Vam odgovarjamo, da okol-nost, da-li je račun kolekovan, ali ne, ne vpliva na vprašanje, plačila obresti. Abo pa je Vani nasprotnik obljubil, da Vam obresti ne bo računal, potem mu jih tudj ni treba plačati Nasprotnik tudi nima pravice zahtevati obresti za eno leto, če je les dobavil v pasomeznih partijah i ste mu tozadevno kupnino plačali takoj po dobavi. Tudi cene lesa trgovec ne sme samolastno zvišati, ako je bila cena med Vami in njim točno dogovorjena. Efka" Maribor. Na Vaše pismo z dne 18. aprila 1939 Vam odgovarjamo, da je Vaša ideja glede izdelovanja varovalnega aparata za varnost življenja v slučaju plinskega napada naravnost odlična, da pa bo dobila pravo vrednost šele tedaj, ko boste izdelali vsaj 1 vzorec, ki bo pokazal praktično vrednost tega aparata proti plinskim napadom- Naprava tega vzorca menda ne bo združena z velikimi stroški, pač f>a boste s takim vzorcem gotovo prav ahko našli podjetnike, ki bodo te aparate v družbi z Vami izdelovali in Vam dali na razpolago tudi potrebna denarna sredstva. Zato pa le pogumno naprej 'in uspehi prav gotovo nc bodo izostali. Pravni svetovalec ..Velernika" Odrezek št. 14 22.-23. aprila 1939. Film Skippy — pasja zvezda Doslej je bila navada, da so režiserji filmov posvečali kaj malo pozornosti živalskim podobam in scenam iz živalskega življenja. In vendar sprejema občinstvo z največjim navdušenjem in, veselim vznemirjenjem vsako mačko, ki se pojavi na platnu, ali pa nerodni zgib mladega medvedka v živalskem vrtu. In pasje zvezde, ki so bili junaki celih dram, so bili enako popularni kakor človeške zvezde. v zadnjih filmih je odstopil svoje meT sto pogumni in. junaški Rin-tin-tin tovat rišu, ki je sicer manj pustolovski, je pa zato toliko bolj sladek in priliznjen, kar & v zvezi z njegovo mirno naravo in Iju-znijo d° udobja. Dlakavi terrier Skippy. skrbno negovan in pri vsej svoji igravosti povsem očitno zavedajoč se svoje resnosti m važnosti, jc ljubljenček vseh hoily-vroodskih igralcev in igralk, ki ga imajo priliko videti. William PowelJ je izjavil celo, da je Skippy najmodrejša in naj-hrihtnejša živalca na svetu, da je trjuuif vzgoje, kajti pesek zna zaigrati jezo, ravnodušnost, odpor, ljubezen, ljubosumnost. Njegova vzgoja je bila seveda nad vse skrbna in temeljita. Imel je in ima šq vedno učitelja in vzgojitelja Franka Weathevairja, toda tudi njegov lastnik Heu-ry East sc mu posveča od jutra do večera* in skrb za njegovo telesno lepoto in blaginjo je poverjena možu in ženi iz Eastovega služabmštva. Njegovo življenje jo torej zelo daleč od .masjega življenja-, če si predstavljate, da potuje samo z luksuznimi vlaki. Seveda pa ni gotovo, ali uc naziva ifeli * • v svoji inteligentni notranjosti svoje svoje životarjenje ,.pasjega življenja", kajti tudi on kot občan HoTlywooda se mora Strogo držali diete. Njegova jetra so zelo občutljiva, nikoli ne sme dobiti sladkorja (niti naskrivaj ne!), ne pozna neumnih potepij po neznanih ulicah in jarkih, ne sme se valjati niti po snegu in se družiti s slučajnimi prijatelji. Uboga pasja zvezda je stalno pod nadzorstvom, kajti svojemu gospodarju služi letno tri milijone dolarjev. Zato se tudi ne sme po nepotrebnem truditi in mučiti. Pri skušnjah ima svojega dvojnika, ki mu je ime Jim; podoben mu jc kakor las lasu. Jim ni slab igralec, manjka pa mu ognjevitosti, orb ginalnosti in neposrednosti Sfcippvjeve mimike. In tako je Skippv nenadomestljiv in enako resen v Ameriki kakor v Angini, kjer je pomenil njegov obisk na angleškem kraljevskem dvoru izpolnitev najbolj vroče želje prcstolonasledniee Elizabete. druga slava OCEANSKEGA letalca . Petindvajsetletni _ Američan Douglas Cor-rigan, ki je v*hitil svet s pogumnim letom iz New Varita do Dublina v „škar-liraneip' letalu, ki ga je bil kupil za 900 dolarjev, si je zdaj pridobil novo slavo. Igral je namreč samega sebe v novem filmu družbe RKO-Radiofilni, kjer tudi podrobneje pojasnjuje razloge, ki so ga pri- . - ms Zmagovalec maratonske dirke je dospel prvi »ato, er dolžina črt bonbonov £06 kolere je pojedel za časa Treningo znoso 42-Kilometrov pravili, da je podvzel ta senzacionalni let kljub prepovedi ameriških uradov. Film pride v Evropo pod naslovom ..Pomoloma čez ocean’*. 1 Številne francoske filmske igralce namerava najeti ilaljjauski film: režiserja J. Feydenu in njegovo ženo, Frapooiso Rosavevo, Michela Simona, glavnega pred-stavitclja Quai des Ilrumes. J. Ganina in Saclio Guilryja z njegovo zadnjo soprogo Jaquelino Delubticovo. Italija noče izdelati letno 130 filmov. 1 Ameriška družba XX. C: uturv-Fu\ ima za leto 1938 skoro za poldrugi milijon manjši dobiček kakor 1. 1937 (7 mil. dolarjev). f Film o Nobelu. Danski pisatelj in po-jiotovalec Peter Freuchen piše za ameriško filmsko družbo Columbia scenarij filma, ki bo prikazoval življenjsko usodo Alfreda Bemharda Nobela, iznajditelja dinamita in osnovatelja slavnih Nobelovih nagrad za umetniško, znanstveno in mirovno delo. Freuchen, ki je pred loti napisal scenarij fihua ,,Eskimo‘\ v katerem jc igral tudi glavno vjogo, ter knjigi ..Eskimova žena' in „Polarna žena , odide te doi v Stokholm, kjer bo imel pripravne posvete s člani Nobelove ustanove. f Ameriški filmski igralec Spencer Tra- ®y piše knjigo „Zapiski ijs ffoliy\vooda . f V Varšavi so odprli kino. nazvan „Napoleon". V njem bodo igrali samo francosko filme. f Nagrado za filmski motiv i/. pravnega življenja ic razpisala družba .,Tobis“ v Berlinu. Film naj bi vzbujal in krepil smisel javnosti za pravni čut in poudaril odgovornost čuvarjev prava, predvsem sodnikov jn odvetnikov Prva nagrada znaša HflOO nemških mark. Pomenki z mladino Alojz Gajšek, Št. lij. Napisal si prisrčno pismo iz našega obmejnega kota. Prav je, da odraščate ob meji mladci, ki veste, kod gre vaša pot! Tudi Tvoji nedavni spomini, ko si stal ob progi in sočustvoval, bodo ostali Tebi in nam drugim do konca dni v zavesti. Pesem »V mraku« bo izšla. — Vladko Kos, Maribor. Kmalu si se oglasil. Tako je prav. Tvoja sestavljenka je dobra. Pozdravljen! Za mlade znanstvenike 17. vprašanje. Kako si bo napravil ogenj brodolomec, ki je pozmri obtiial na zapu-sSenem otoku? Odgovor na 16. vprašanje. V zadnjem vprašanju opisano dejanje je »entoptičen« pojav. Ta pojav nastane na notranji strani očesa brez slehernega zunanjega vpliva, črne vejice, ki jih vidimo, so sence vlaken krvnih žilic (kapilar), ki so na očesni mrežnici. Ker se žilice viličasto razpredajo, zgledajo kakor drevesne vejice. Pojav ni nikakšna optična prevara. anipak je le notranji očesni pojav, ki postaja sam postopoma viden. ‘ Sestavljenka Vladko Kos, Tri črko stran dado neba, od koder veter k nam pihlja... Naslednje štiri glavno mesto, ki sneg zakriva ga prečesto. Od tega črko k trein še daš. žival domačo zdaj imaš! liesede zveži zdaj vse tri, moža dobiš, kot hrast stoji! Njegovo sinie je morjč. junaško vedno mu srce. PIL Križanka r Vodoravno: 1. Pijača: 5. pastir; 6. niiva: 7. površina: 8. zver (3. sklon ■[ ■■[ ed.); 10. egipčan- ski kmet. Navpično: 1. pre- — — vozno sredstvo: ■1 2. oblika glagola imeti; 3. priroda; 4. človek, ki odira: 5. del obraza; 8. veznik: 9. vezntk (narobel). Stebar A A A A A A A A D a H 1 1 l K K K L L M N O O O O P P' P R R R R R S I 1 U V V i ptič višavja morski razbojnik naraščanje morju zimska obleka bivša prestolnica nasilnik Z naša reka Od a — b izum pomorske tehnike, szaas Rešitev križanke Vodoravno: 1. delo; 5. torek; 6. et; 7. so; 8. koral; (0. oko; 11. piš. Navpično: 1. dotok; 2. er: 3. lesa: 4. okoliš; 5. tekač; 9. rop. Rešitev kvadratov. Vodoravno in navpično: 1. Oslo; 2. slap; 3. lama; 4. opal; 5. Lima; 6. iver; 7. meso; 8. Aron; 9. Nada; 10. Atos; 11. dožt; 12. Asir. Citajte, Večemlk' za mladino »Večernllc« sz a mladi 1 Maribor, 23. aprila 193» Stav. 17 imtiiiiniiiiiiiiMiuuiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinininHiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiMiHiiii / Pomladni večer Vladko Kos, Sonce zahaja za tiho dolfeto, v temno verando prihaja vonj cvetja, tajove zagrinja spokojen mir. pred mano odpira narcis se dehteč, Zvona glas plava Čez tiho dolino v srcu odmeva glas nočnega petja, v skrivnosten pomladni večer. Iz nčba smehlja se ml mesec bleščeč. 'Žabe iz mlake veselo regljajo, v tihoti večerni njih pesem doni. Lepa pomlad sl, ko zvezde migljajo, da svet spet krasan se mi zdi. Srečanje z volkovi (Iz ruščJne.) Potniki so se odpravljali k počitku. Izpregli so konje in jim nasuli ovsa. Okoli konjev so odkldall sneg in razvrstili sani. Kraj sebe so pripravili dve sekiri za sekanje suhega dračja, ki so ga nameravali nalagati na ogenj, ko bi se zmračilo. Potan Maksimovič je izvtekel iz kožnate torbe kos kruha, nekaj čebula in bakreni lonec s kvasom. Ko so povečerjali, so legli, da bj zaspali, Znenada pa se je iz daljave zaslišalo neko zavijanje. Nekajkrat se je ponovilo. 2a kratek čas je zavladala v noči tišina — ali samo za kratek čas. Malo trenutkov za tem se je čisto razločno zaslišalo renčanje in škrtanje zobovja. V gozdni tišini ni ušel noben glas. »Volkovi!« je preplašeno zašepetal Potan Maksimovič in dregnil za-dremanega Stukolova, DiJtov in ostali delavci so že zdavnaj zaspali. »A? Kaj je?« Zamrmra Štu^olov ter se počasi predrami. »Kai pripoveduješ?« »Ali ne slišiš, kako zavijajo?« ponovi Potan Maksimovič. ' »Slišim, tulijo, no — in kaj?« ravnodušno omeni Stukolov. -Precej jih bo. Meso so zavohali.« »Nesreča!« vzdihne jokavo Potan Maksimovič. »Kakšna nesreča? Tu ni govora o kakšni nesreči... Tu je potrebno samo dovolj ognja. Hej, fantje!« zakliče Stukolov delavcem. >Vzdramite Se že enkrat!« Delavci se počasi dvignejo in začnejo s Stukolovim in Potanom Maksimovičem nalagati na ogenj. Dotlej slab ogenj je zagorel kmalu z velikim plamenom. 4 f Sah 7. kolo je ..programu Mednarodni turnir v Margateu je poteklo spet popolnoma po ‘. Velemojstri so vsi dobili svo- bosta verjetno svoj naskok pred Capablanco ohranila do konca. Keres je v odločnem napadu porazil Poljaka Najdorfa, o katerem so si Angleži, ko so vabili na turnir, očividno več obetali. Capablanca je gladko odpravil Golombeka, Flohr pa Vero MenČikovo. Poslednjemu na tabeli se je nasmehnila sreča: Weatcroft je premagal Sergeanla, ki jc igral v obrambi zelo medlo. Thomas pa je le remiziral z Milner-Barryjem. Stanje po 7. kolu: Keres in Flohr 51/* Capablanca 5, Thomas 41/* Milner-Barry 31/., Najdorf in Sergeant 3, Menčikova in Golombek 2 in NVeatcroft 1 točko. RUSKA OBRAMBA (1. kolo v Margate) Beli: Milner>Barry Črni: Keres I. e4, e5 2. Sc3, Sf8 3. Lc4, Sxe4 4. Dh5, Sd6 5. Die5+, De7 6. Dxe7, Lxe7 7. Lb3, Sc« 8. Sf3, SIS 9. d3, Sd4 10. Sxd4, Sxd4 11. Le3, Sf5 12. Lf4, d« 13. 0-0-0, Le« 14. d4, Lxb3 15. axb3, Kd7 16. Sd5, e« 17. Sxe7, Sxe7 18. c4, a5 19. Ke2, a4 20. Tdal, b5 21. bxa4, bxc4 22. a5, Sf5 23. Ke3, The« 24. Kxc4, Te4 25. Le3, Sxe3-f 26. fxe3, Txe3 27. d5, cxd5 | 28- Kd4, Tae8 29. Thll, T8e4+ 30. Kxd5, T4e54 31. Kd4, f5 32. Txf5, Te44 33. Kd3, Te3-f 34. Kd4, Te4+ 35. Kd3, Te3-j in remis zaradi večnega šaha. SPANSKA OTVORITEV (1. kolo v Margate) Beli; S. G. Thomas Crni: S. Flohr 1. e4, «5 2. SIS, Sc6 3. Lb5, a6 4. La4, Sf5 5. •—0, Le7 6. Sc3, b5 7. Lb3, d« 8. Sd5, Lh4 9. Sxe7, Dxe7 10. c3, 0—0 11. d3, Sa5 12. Lc2, c5 13. h3, Lh5 14. De2, Sfd7 15. De3, Sac6 16. Sh2, Sdb6 17. b4, Tab8 18. a3, Tfc8 19. bxc5, dxc5 20. 14, ex!4 21. Dxf4, Se5 22. Dg3, Lg6 23. Lf4, Sbd7 24. Sg4. Tce8 25. Sel, Tbc8 26. Sd5, Dd8 27. a4, b4 28. a5, bxc3 29. Sxc3, Sc6 30. Sd5, Sd4 31. T12, Se6 32. Lb3, c4 33. Lxc4, Lxe4 34. Se3, Lg6 35. Lxa6, Tca8 36. Lb5, Sd4 37. Le7, De7 38. Lxd7, Dxd7 39. Lb6, Sb3 40. Ta3, Sel 41. d4, Sd3 42. Tld2, Db5 43. Kh2. h5 44. Sdl, Sel 45. Tae3, Txe3 46. Dxe3, Tae8 47. Tdb2, Dc6 48. Dc3, Dd6-f 49. Dg3, Dd5 50. Se3, De4 51. Sb5, Dfl 52. D«, Ddl 53. Td2, Db3 54. Sc7, Te7 55. d5, Sd3 56. d6, Sxf2 57.dxe7, 16 58. Tx!2, Db4 59. e8D-f, Lxe8 60. Sxe8, h4 61. Se7, K17 62. Kgl, Kg6 63. SdS, Da3 64. Se3, K17 65. Til, g6 66. Sg4, 15 67. Se5-|-, K16 68. Ld4 in črni preda. Filatelija bo je bila zajamčena suverenost Citta di di Vaticano in 1. junija 1929 so bile dane v promet nove znamke. Sedem znamk z nižjo vrednostjo spominjajo na znamke iz I. 1852; prikazujejo prav tako Petrove ključe in tiaro, samo da v drugih barvah. Na šestih znamkah višje vrednosti je podoba vladajočega papeža Pija XI. Od 1. 1929 je bilo izdanih več serij znamk, od katerih so se največ zanimali za znamke iz 1. 1933. Leta 1934 se je ob priliki mednarodnega pravniškega kongresa in 1400-Ietnioe Justinianovega kodensa pojavila serija šestih znamk, leta 1936 ob razstavi katoliškega tiska serija 8 znamk in 1. 1938 za arheološki kongres serija 6 znamk ter za letalsko pošto 8 znamk. Papeške znamke se odlikujejo z nežno iji dovršeno izdelavo. z. Litvanske znamke so Nemci ob zavzetju Memela pretisnili z napisom »Memelska je svobodna«. _ ., , _ z. Argentinska šolska ladja »Presidente Sar miento« je pravkar izpolnila 39-letmco splovitve. Ob tej priliki so izdali znamko s sliko ladje. z. Kanadski obisk angleške kraljevske dvojice bodo proslavile znamke za 1, 2. in 3 cente. V promet jih bodo spustili 15. maja. z. Hitlerjev rojstni dan so Nemci proslavili z izdajo znamke z njegovo sliko. Znamka se prodaja z 38 pf. dodatka. z. L. 1639. je bil ustanovljen parlament angleške kolonije Barbados. Sedaj, ob tristoletnici, bodo izdali 4 spominske znamke s slikami tedanjega angleškega kralja Karla I. sedanjega Jurija vi. bili zadeli. Nedavno se je zločinec zaljubil v mlado črnko in prišel na sestanek v neko restavracijo. Zaljubljeni »Volk« je videl le svojo izvoljenko in ni slutil, da igra pri bližnji mizi skupina policajev na karte. Ko je mlada damica dvignila kopreno in s tem dala dogovorjeni znak, so se vrgli stražniki na lopova in ga prestrelili, preden je utegnil pograbiti svoj revolver. Dama je medtem na skrivaj pobegnila. Na prsih mrtvega zločinca so našli Shakespearove sonete, sentimentalne pesmice, ki jih je bandit sam zložil in več odrezkov raznobarvnih las, spominov na ljubezenske pustolovščine zločinskega don Juana ... o. Dva prsta si jc odsekal preteklo nedeljo zjutraj pos. in mizar Mlasko Franc iz Ščavnice Sv. Ana v Slov. gor., ko je opravljal neka mizarska dela, pri čemer mu je spodletelo. Politika in znamke VeHko zanimanje in nakupovanje albanskih znamk. Filatelisti se sprašujejo, ali bodo lahko zaključili svoje kolekcije albanskih znamk, ker je Italija zasedla Albanijo. Mnogi pričakujejo poživitve starega stanja, ko ie v prvih letih našega stoletja Italija imela albanski poštni monopol in je šla vsa albanska pošta preko treh italijanskih poštnih agentur v Skadru, Draču in Janini. Ko se je Albanija 1, 1913 osvobodila turškega jarma, so najprej natisnili na turške znamke albanskega črnega orla. Te znamke so bile v prometu dokler niso Italijani v Turinu natiskali novih, s sliko Skenderbega. Za avanturistične epizode nemškega princa Wieda, ki je Ie malo časa vladal Albaniji, so Ie-te znamke pretisnili z napisom „Krofte Mbreti“. Od tedaj pa do 1. 1920 ni bilo novih znamk zaradi vojne. Zasilne znamke ie sicer izdajal Essad paša, ki je v vojni stal na naši strani. Enotne znamke pa so izšle v letih 1920—1922. L. 1925 je novi kralj Zogu izdal serijo znamk. V 25 letih albanske neodvisnosti ie bilo izdanih skupno okoli 350 znamk. Nekaj prvih izdaj je zelo redkih. V velikih filatelističnih središčih, Londonu in Parizu, so zadnje dni prodali velike množine albanskih znamk, ker filatelisti mislijo, da bodo postale velike redkosti. Vatikanske znamke Ko je izdal Vatikan po smrti papeža Pija XI. znamke „Sedevacante“, jc bilo X Lokavost podgan. Angleški major Stamton je bil pred vojno v službi v Sudanu, kjer je več milj daleč od Nila na-letej na tako zvane kenguru podgane, ki so tudi v največji suši vztrajale na mestu. Odkril je, da raste v kratki deževni dobi v puščavi majhna lubenica, grenkega okusa, pa zelo sočna. Ko dozori, ji podgane pregrizejo korenino, razgrebejo pesek in zasujejo lubenico v jamo. Ko zmanjka v pustinji vode, poiščejo podgane v pesku skrile lubenice, jih pregrizejo in posrkajo sok. Za dolgotrajno sušo desetih mesecev je poskrila vsaka podgana blizu 40 lubenic. X Sentimentalen bandit. Fred dnevi so ulovili v New Yorku bandita, nazvanega »Volka«, ki je imel na vesti mnogo zločinov. Nekoč so ga obkolili stražniki in sprožili za njim 50 strelov ne da bi ga po njih živahno povpraševanje in filate-lsti so iskali tudi stare znamke nekdanje papeške države. Najstarejše znamke so iz leta 1852 in so na njih upodobljeni ključi sv. Petra in tiara. Z lateransko pogod- \AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAJWAAAAAAAAAAAA&AAAAAAA/AAAAAA.\AAAAAAAAA* \aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa/aaaaaaaaaaaaa/aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa>aaaaaaaaju Križanka št. 29 01 IV v VI VII vm XI 9 i p i - m m 1 L Y- i m M 1 i m ■ h i •* * r Besede pomenijo: Vodoravno: I. znan_ ognjenik; II. očetnjava; III. čutilo; kraj, znan iz prve krščanske dobe (koncil!); IV. padavina; oseba iz „Nibelungov“; V. del pohištva; VI. zli duh; VII. žensko ime; VIII. znan italijanski slikar; škodljivka železa; IX. strup; X. znan kipar; XI. jed; romanski veznik. Navpično: 1. zaimek; darilo; evropska reka; 2. obrtnik; 3. drugo ime Komenskega; denarno pismo; 4. prislov; neprijetno dišeča spojina; 5. star pozdrav; angleško črnilo; žensko ime; 6. bolezen; ime znanega plavalca; 7. žensko ime; zaimek; 8. zelenica; priprava. »Dragi moji, poina noč jih je!« je rekel Potan Maksimovič, medtem ko mu je ušesa rezalo neprijetno škrtanje volčjih zoh. Zveri so prišle že tako blizu, da so se docela razločevale. Osvetljeni od ognja so volkovi sedeli okoli potnikov po snegu in režali vanje z zobmi. »Škoda, da nimam puške, da bi jih malo razdražil«, je rekel Stukolov. »Za boga, molči! O kakšni puški blebetaš? Glej, da nas živih ne po-žro!« mu je odvrnil Potan Maksimovič. Volkovi so prihajali bliže in bliže, razdalja se je počasi ožila. Bevskali so. Vznemirjeni konji že zdavnaj niso več zobali ovsa in so strigili z ušesi. Cela ura preteče, ko so potniki tako v oblasti krvoželjnih zveri. Do jutra je bilo še daleč. Pa kaj bi pomagalo jutro. Takrat se ogenj slabo vidi. Ali Stukolov je človek, ki se ne ustraši kaj kmalu. Ko pridejo volkovi blizu, da bi jih lahko dosegli z Betnavski Indijanci Igor Samorod S« tisti dan so kokoši divje zako-kodakale po dvoriščih, jeznorite gospodinje pa so preklinjale ter se jezile zaradi oskubljenih putk. Naši Indijanci pa so napravili iz peres obroče in si jih nataknili na glave. Potlej so fantje občudovali drug drugega in za trenutje se jim je zazdelo, da so pravi Indijanci — le v Ameriki še niso bili. To Ameriko bodo morali odkriti. Končno so jo odkrili pod Po* horjem. Naši Indijanci so sklenili, da bodo njihova lovišča v Betnavskem gozdu. Pavle se je dvignil in povzel: »Mi, naš rod kotanfetov, Betnaveki gozd' motikama, zapove delavcem, da začnejo metati nanje žareče ogorke. »Ena... dve... tri!« zakliče Stukolov, stopi prvi izpred ognja in obsuje zveri z žerjavioo. Splašena zverjad zatuli. Ali ko Stukolov seže po skoraj meter dolgem ogorku ter se zažene med volkove, se ti razbežijo na vse strani — m za nekaj časa jih ni več slišati. »Zdaj se rte bodo več vrnili«, reče Stukolov, si obleče topel kožuh in leže v sani. »Ti si čuden človek. Jakim Pro-horič,« je bolno dejal Potan Maksimovič, ko je videl, da je nevarnost minila, »če bi ne bilo tebe, bi nas zverjad raztrgala.« Stukolov ni ničesar odgovoril. Zavil se je v kožuh in trdno zaspal, steas Orožen otrok! Jakec ustavi plešastega gospoda in ga vpraša: — AH je res, da se vam je koleno zaradi prevelikega športa prestavilo na glavo? bo naš. Ali gorje belokožcu, ki se bo drznil stopiti na naša lovišča! Poslali ga bomo tja, kjer ni spomladanskih sap.« Zadnje je povedal naš Pavie strogo in krvoločno, kakor se glavarju spodobi. In pipa je krožHa v krogu. Morata bi biti nabasana s tobakom, ker ga pa ni bilo, smo se morali zadovoljiti s suhim Hstjem. Tega je bilo v gozdu več kakor dovoli. Saj je bilo poglavitno to, da je bito v pipi nekai, kar se je kadilo in da je vsak lahko nekajkrat junaško potegnil. Vkljub vsemu temu junaštvu pa je marsikateri prav smrtno prebledel. Dva sta bila bleda ko kreda. Ali vrnimo se k Pavki in pustimo Na lovu za tigrom Tiger je najkrvoločnejša zver, kar pa gotovo veste. Domuje v azijskih in predvsem indijskih pragozdovih. Gotovo vas bo zanimalo, kako zverino vlovijo — živo. Domačini napravijo orjaško kletko, v kletko pa privežejo kozo.' Po sredini kletke pa je napeljana debela vrv, ki je v zvezi z umetnim zapahom. Tiger pride lepo v kletko, se hoče pognati proti kozi, a zadene v vrv. V istem trenutku se vrata že zapahnejo in tiger je ujet. Ko zverina spozna, da ne more nikamor več, se po navadi tako zbega, da še kozi ničesar ne stori, stas® Preizkušajt« vale zmožnosti! Položite pred sebe na mizo risalno desko. Potlej vzemite tri igle, na ušesca katerih ste obesli majhne papirnate zastavice. Zabodite dve igli v razmahu 30 cm. Zdaj vzemite v roko tretjo iglo z zastavico ter jo po- spomine. Pavle je bral z največjo napetostjo in užitkom. Znenada ga je nekdo prijel za ramo, da mu je zdrknila knjiga iz rok. »Jaz sem, bratec!« je dejal starejši brat, ki je bil za leto dni starejši ter je imel za leto dni več pameti. Naš poglavar si, pa sd se tako prestrašil. Bral si, da Indijanci koga zasledujejo, ko sem se te pa dotaknil, pa si že mislil, da te imajo, haiia!« Pavle ga je premeril s pogledom m mu odvrnil: »Srn mojega očeta, Veliki Lisjak, ne blebetaj! Sam jezik te je!« (Se bo nadaljevalo.) izkušajte zapičiti točno v sredini na najbližji črti med obema iglama. Če se niste zmotali več kakor za dva centimetra, ste lahko zadovoljni. Poizkus za vaše uho. Zavežite si oči in sedite štiri do pet metrov od svojega tovariša. Zaprosite ga, da bo metal na knjigo različne predmete, kakor čepe, nože, britvice, nože itd. Vi pa uganite, kaj je padlo na knjigo! če zadenete dvakrat od deset slučajev, ste lahko zadovoljni, sssas) Nekaj o potresih Noben potres ne prihaja sam od sebe. Počasi, prav počasi se v zemeljskih plasteh zbirajo napetosti, ki se jim skladi sprva še upirajo. To jc kakor naboj, ki je pripravljen za streL A sprožitev? To je nekaj, kar povzroči, da se nabrana napetost sprosti. Pri potresih igrala to vlogo tudi mesec in sonce, če smemo verjeti ameriškemu astronomu dr. Per-rineu iz Cordobe v Argentini. Popolnoma brez podlage njegova naziranja ne morejo biti. Vsi vemo, kako povzroča privlačna sila lune plimo m oseko. Te sile učinkujejo tudi na trdno zemeljsko skorjo. Ce se je kje v njej nabrala prevelika napetost, tedaj povzročijo. te sile pač sprožitev in tako nastane potres. Dr. Perrine pravi nadalje, da se težji potresi dogajajo najrajši ob času polne ali nove lune, torej v času, ko sonce in mesec nista vedno v isti smeri, a »vlečeta« vendarle ne-kako na isti črti. Branko: Povej, Ančka, zakaj je očetova cigareta na enem kraju pozlačena! Ančka (resno): Ho, še tega nc veš, malček?! Zato, da jo prižge na pravem kraju. S »Mar res tako menite, kapitan?« V tem pride na šolsko jadrnico kapitan Briggs ter obvesti Geoffreya, da se bo tudi on lahko vkrcal skupaj s Terryjem prihodnjo sezono na parnik »Kraljica Marija«., V Mariboru dne 22. IV. 1939. »V e 2 e r n llč« 5tran tl. Zenski kotliček Narodna noša bodi naš ponos Narodne pesmi, narodni običaji in narodne noše so zunanji izrazi narodovega čustvovanja, mišljenja in smisla za de-korativnost. To so narodne svetinje, ki jih je treba čuvati in neokrnjene predajati bodočim pokolenjem, da bodo vedela, od kod izvirajo in v kateri smeri morajo nadaljevati svoje življenje, da bodo vedela kaio so živeli in čustvovali oni, ki so polagali temelje našemu narodu. Tako bi moralo biti, na žalost pa je marsikaj drugače in narobe. Naše narodne svetinje izginjajo v skrinje, muzeje in kronike. Le v zapiskih še čitamo, da se je nekoč našemu ljudstvu že na zunaj poznalo, da je res naše. Novejši rodovi pa so zavrgli lastno in se okitili s tujim perjem, misleč, da je tuje lepše. Tako je izginila predvsem naša narodna noša. Dolga leta je bila popolnoma pozabljena, šele zadnje čase še je začela pojavljati v večjem številu, to pa seveda predvsem le na raznih prireditvah, povorkah, kongresih itd. In zakaj? Odgovor je za nas precej sramoten. Zato, ker so nas tujci opozorili, da spadajo naše narodne noše med najlepše na svetu. Povsod so si priborile prvo, če ne to, pa vsaj drugo mesto, in to mnogo pomeni. Precej boljši od nas so v tem pogledu naši bratje in sestre na jugu in jugovzhodu, medtem ko smo mi Slovenci na našo narodno nošo že tako pozabili, da večinoma sploh ne vemo več, kako iz-gleda. Seveda, polagoma tudi naši bratje nošo opuščajo, in to je za nas vse največjega obsojanja vredno. Kakor smo ponosni na svojo narodnost, tako mora-1 mo biti tudi ponosni na našo narodno j nošo. Vedno češče se dogaja, da kupu-' jejo bogate tujke naše kompletne narodne noše, ali pa vsaj samo kranjske rute, naše kleklane čipke, dalmatinske bluze in bosanske životke ter se potem z njimi postavljajo na najelegantnejših prireditvah v Parizu in Londonu, do čim se naše žene in dekleta brezpogojno klanjajo tujim modnim bogovom in vdajajo raznim tujim vplivom, mimo toliko opevanih in res slikovitih domačih noš pa hodijo z zaprtimi očmi. Izgleda pa, da smo tudi v tem pogledu preživeli čas krize in se bližamo preobratu. Naši modni listi prinašajo vedno več naših pristnih narodnih noš z izrazitimi narodnimi motivi. V letošnjem poletju bodo imele narodne noše iz najrazličnejših naših pokrajin veliko modno vlogo. Le hitro na delo. Ne pojdite letos na letovanje brez narodne noše. Naj vas ljudje ne izprašujejo, kdo ste, kaj ste in od kod ste, naj vidijo na vaši obleki, da ste zvesta hči svojega naroda. Ko boš iskala novo stanovanje Ko se mlada človeka poročita, se začno za njiju poleg medenih tednov tudi skrbi. Treba si je urediti dom, v kolikor si ga nista že poprej. V mestu si po-iščeta svojim razmeram odgovarjajoče stanovanje. Mladi ljudje so pa navadno neizkušeni in nagli. Vzamejo prvo stanovanje, ki jim na oko ugaja. Ne precenita ga pa s praktične m higienske plati. Predvsem se je treba pobrigati, če je suho. V mokrem stanovanju si kvarimo zdravje, pohištvo in vse drage stvari (slike, knjige, obleko, jestvine in drugo). S kritičnim očesom je treba pregledati stene in tla, kjer se .najlaže odkrijejo sledovi vlage. Razen tega izdaja vlažna stanovanja že duh zraka. Drtigo vprašanje je, koliko ima stanovanje preko dneva sonca. Brezsončno stanovanje je nezdravo in dolgočasno. Pogledati je tudi treba, kakšen je štedilnik v kuhinji, če dobro vleče in odgovarja tvojim potrebam. Se večje važnosti pa je, da se prepričaš, če ni v stanovanju golazni. To se najlaže zgodi v mraku. Takrat prihajajo na dan razni grili, ščurki in stenice. Potegni iz zida par žebljev, ki jih je pustila prejšnja stranka, ker tam se rade zadržujejo stenice. Poglej, če se okna in vrata dobro zapirajo. Ko si si to ogledala, pridejo na vrsto pritikline. Pobrigati se je treba, kako je pri hiši z vodo in straniščem. Pri mnogih hišah je stranišče bog ve kje za oglom, vodovod pa v pralnici in pogostokrat se potem najemnik tolče po glavi, češ če bi bil to popreje vedel, ne bi nikoli vzel tega stanovanja. Vprašaj tudi, kako je z drvarnico in kletjo, in če imaš pravico do kakšnega prostora na podstrešju m v vrtu, če je pri hiši. Poizvedi pri hišnem lastniku, kje. je prostor za sušenje perila ter stepanje preprog iti posteljnine, in v kakšnih razdobjih smeš uporabljati pralnico. Ker ima vsak hišni lastnik v svoji hiši predpisan tudi neki hišni red, se pobrigaj še za tega, da ne bo pozneje ■ nikakih nesoglasij, prepirov in tožb. Ko ste se torej tako vsestransko pogovorili s hišnim lastnikom in se tudi sami prepričali o stanju m kakovosti stanovanja, tedaj se odločite, ali je za vas ali ne. Nikoli pa ne najemajte stanovanja na slepo. »KVARTET MLADIH SRC. Marlana Slmson, Werner Stock, Pavel KHnger in HHda Schneider nih in jo hiti umivati. Toda usedlina na dnu steklenice in razni, kolobarji ob strani se drže stekla kakor začarani. Gospodinja se prične razburjati, mož godrnjati, cink, in steklenica je v kosih. Mož se razjezi, tresne z vratmi in odide praznih rok. Takšni prizori se ponavljajo v mnogih hišah. Ali je to potrebno? Ali ni bolje takoj žrtvovati tistih par minut in steklenico umiti, dokler je v njej še vse sveže. Takoj po uporabi veš kakšna umazanija je v steklenici in jo lahko hitro odstraniš, orstraniš pa z lahkoto tudi vsak duh. Snažne steklenice je treba pokriti s krpo, zamašiti s papirjem ali pa obrniti narobe, da se ne zapraše. Slab duh iz steklenice odpravimo najlaže z gorčico (na litrsko steklenico 1 žlico),, ki jo razpustimo v vroči vodi. To vodo vlijemo previdno v steklenico in jo pustimo v njej nekaj ur. Nato jo izplahnemo še z gorko ra-dionovo raztopino in končno s čisto vodo. Znai skuhati dobro kavo Potem jo kuhaj po tem navodilu : Preden kavo zmelješ, jo segrej, ker se s segrevanjem močneje razvije aroma kave. Zmelji kavo tik pred kuhanjem, ker se sicer izvetri. Zrna zmelji v prav droben prah. Grej ročko z vrelo vodo ali pa nad soparo. Vzami za vsako skodelico zvrhano čajno žličko zmlete kave. če je le mogoče, ne rabi nobenih primesi. Zamaši odprtino ročke s kepo belega papirja. Na zmleto kavo vlij vodo v trenutku, ko prične vreti. Skuhano kavo pusti 5—8 minut nad soparo. Umij steklenice takoj! Mož pravi ženi: »Daj mi brž litrsko steklenico, meni se mudil« Žena hiti v shrambo in išče med steklenicami, Vsaka, ki. jo zagrabi, je umazana. Mož postaja nestrpen. Na-zadjne se žena odloči za eno izmed umaza- spodnja stran obrnjena navzgor. Nato ga polijemo s sokom in postavimo na mizo. Jetrna pašteta. V* kg svinjskih jeter, narežemo na rezane, poparimo s kropom in pustimo jetra v njem približno 5 minut. Medtem sevremo eno osminko kilograma na drobne kocke narezane sveže slanine, da postekleni. Na tej masti zarumenimo potem drobno zrezano čebulo, pridenemo oeteršilja (kdar ima rad tudi majarona), nafo pa še zmleta jetra on sol ter vse skupal .dobro pre* mešamo. Narejeno pašteto spravimo potem v kozarec za vkuhavanje. ga nepredušno zapremo in kuhamo v sopari približno 20 minut. Tako pripravljena pašteta se drži dosti Ca- Kuhinja Pečen puran. Osnaženega purana od znotraj in zunaj solimo, položimo v pekačo, denemo na vrh košček presnega masla in ga pečemo pri precej močnem ognju. Med pečenjem ga pogosto' oblijemo. s sokom, ki se izceja iz njega. Pečenemu puranu odrežemo najprej glavo in vrat, naio natančno v sklepih obe bedri in peruti. Nazadnje prerežemo trup vodoravno in po dolgem na pol. potem hrbet na dva ali tri dele, spodnji del pa sa-mo na dva dela. Razrezanega purana zopet sestavimo na podolgovat krožnik, tako da je Praktični nasveti če sl po kuhinjskih tleh razlijemo mast, jo je treba takoj politi z mrzlo vodo, da se strdi in se pe vleze v pod. čiščenje belega krzna. Dobro pšenično moko razgrej v skodelici na štedilniku. V tej moki operi belo krzno, toda paziti moraš, da je moka ves čas vroča. Ko si gotova, iztepi moko in krzno bo kakor novo. Na isti način lahko očistiš belo obleko iz tibeta. Kuhana jajca, pripravljena za dekoriranje solate ali mesa, pomodrijo, če stoje dalje časa olupljena. Pokapaj jih z limoninim sokom in ostala bodo popolnoma bela. Iz hrastovega pohištva spraviš vodne raa; deže, ako stopiš v finem olju nekoliko soli il Qnrorlnike Zenin PnPelje nevesto pod očetov krov, xr ? - L • .. , .v. kjer jima postrežejo in določijo prostor Nekaj dni po smrti bratove družine i ^ premoženju. Dekleta uče že zgodaj spoje mlajši sin, mož de Vartellove čul, ' štovati svoje tašče. Ženinova mati je mla-kako prodaja nekdo na uMci smokve. ‘di svetovalka, prijateljica in druga Odpri je okno, poklical prodajalca v stanovanje in kupil usodno košarico lepih, svežih fig. Ko je grof použil šesto smokvo. mati, ki svojo snaho resnično ljubi. Vsako jutro pohiti mlada žena s skodelico čaja k tašči, ji vošči dobro jutro in jo vpraša, kako je spala. Kitajec je velikodušen soprog. Tako zahteva odgoja in tradicija. Mož daje ženi denar in veruje v njene gospodinjske sposobnosti. Po ljudskem reku drže ljudje današnji čas v svojih rokah, bodočnosti morda niti ne bodo doživeli. Zato se mladina že zgodaj poroči in materam je v ponos če povijejo možem čim več sinov. Kn on 7orahili želodčni krči Vca hifcn V 16- stoletja je neka Bcnečanka so ga zgramn zeloacm krci. vsa rusa ag!rala uporabo „(azoleUa“ in novo je bila na nogah, poklicali so zdrav- m0do so Parižanke takoj posnele. Toda nika, toda vsaka pomoč je bila zaman.1 sileni robec, ki so ga tedaj nosili za Pol ure po tem je najmlajši de Nior-1 pasom ali v roki, je bil sila draga reč, sov sin mrtev Mlada, 25 letna de Var- I “Sn^Sfpioe, da če tellova je postala vdovica. ^ ^ morag usekniti, se daj v robec, Smokve so bile zastrupljene. Toda, nikoli pa ne v roke! Erazem Rotterdam- kdo jih je zastrupil? Grof se je le, ski je že ugotovil, da je »brisanje nosa nekaj trenutkov oddaljil b sobe, kjer “ JC bila na mizi košarica s sadjem. Kdo , jjratov; praznila nosne kanale. bi mogel v tako kratkem času izvršiti Človek, všekni se pošteno, toda v robec Brisače za nos so bile nekdaj draga, luksuzna reč, samo za »boljše sloje« srednji Evropi so uporabljali „fa-el“ prvič L 1584. Obstojali so posebni Zdravniška znanost v preteklost] V londonskem muzeju je približno 20 tisoč let stara lobanja, ki se ji pozna, da je bila nekoč navrtana in odprla. Najstarejši ljudje so torej že umeli s kamnitimi noži odpirati lobanje in jih zdraviti. Neka babilonska glinasta tablica je stara nad 3000 let in Ima v klinopiscu besedo »mrzlična muha“. Stari Grki so uporabljali kače zoper kugo razširjajoče podgane, prav tako so gojili Egipčani sveto mačko zoper miši in svetega ptiča, ibisa zoper kače. Cepljenje in mnogo izvrstnih zdravil s opoznali že stari Hinai in Kitajci. Grške bolnišnice so služile božjim daritvam in zdravljenju. V Grčiji in starem Rimu so imele hiše sončne kopeli, kjer so se ljudje goli izpostavljali zdravljenim vplivom sončnih žarkov. Stari Rimljani so imeli več javnih kopališč, kakor jih ima danes moaerni London. Iz spisov starih veljakov bi se lahko mnogi š edanes marsikaj naučili. Večina pomočjo V canetel' v --------------------„ . , predpisi, kdo ga sme uporabljati... Kraljica Marija Antonieta je plačevala robce po 4800 do 6400 dinarjev! Napoleonova zena, cesarica Jožefina je dala za robec le še 300 din. Jožefina je tudi bila prva, ki se je drznila v javni družbi pritisniti robec k us tam in se usekniti. Imela je namreč slabe zobe, ki jih je spretno skrivala z robcem... V modi ie bilo tedaj, da se je moral vsak lastnik robca glasno usekniti; Zenski nasmešek razta}a kamnita srca Ljubki nasmešek ženske osvaja srca in neodoljivo priklene človeka nase. Je kakor neznan žarek z drugega sveta, zlit iz dobrote, ljubkosti in modrosti. Dobrohotnost je pa most med človekom in človekom, tudi med ženskami, čeprav se te druga drugi vselej ne smehljajo. ženski nasmešek ni nikoli brez pomena in pogosto je ustvaril denarni blagoslov tam, kjer bi ostalo srce zakrknjeno za devetimi železnimi vrati. Ženski nasmešek mora biti sproščen, ne umeten. Prazno plehko smehljanje je samo družabna fraza, ki se človeka ne prime. V Ameriki je ena najlepših lastnosti veselih deklet, da imajo vselej na ustnah ljubek, prikupen nasmešek, ki jim je že prerojen. V okosteneli resnosti družabnega življenja pričara tudi smeh Japonke otroškost v svoj obraz. Ob na-;mehu žensko nam zazveni v duši, da se začnemo nehote tudi sami smejati. grozno dejanje? To je bila uganka za policijo in sodno komisijo, vsi so si zaman belili glave. Preostalo ni drugega, kakor da so poostrili nadzorstvo v bogataševi palači. Škofa iz Meauxa je smrt najmlajšega brala zelo presunila. Od razburjenja je moral v posteljo. V hišo je dospela teta, sestra starega grofa in skrbela za hrano. Toda deseti dan potem, ko so pokopali mladega de Niorsa, je škof naenkrat začutil zbadanje v želodcu. Prihitel je zdravnik, zaman! V silnem trpljenju je škof izdihnil na istih posledicah, kakor njegova dva brala. Ugotovili so samo, da je bil sladkor, ki ga je dal v mleko, zastrupljen. Ves Pariz je bil pokonci! Vse je ugibalo o krivcih zločinov v palači de Niorsovih. Policija je bila noč in dan na poslih, toda zločincev niso našli. Od ust do ust je krožila vest, da v palači straši... Truplo pokojnega škofa so položili v velikem salonu na oder. Ponoči je čul pri mrtvecu tudi stari sluga Saint Jean. Prvo noč je prihitel v grofovo spalnico in mu v eni sapi pripovedoval, da mu je mrtvi Škof ukazal, naj takoj odnese malčka, ki se je rodil tik pred smrtjo matere, Kdo bo zmagal - Gibraltar ali Ceuta? Na križišču dveh svetov, dveh morij, se plete usoda evropske bodočnosti Igra prirode je na krajnem jugu Evrope, v Španiji, pomaknila v morje jeziček zemlje, ki je spočetka ozek in nizek, na kraju se pa vzpne v strmo, kamnito, preko 400 m visoko steno. To je Gibraltar, nepremagljiva, mogočna trdnjava Angležev, straža ob vhodu v Sredozemsko morje. Na nasprotni strani se je zagrizel v morje prav tak polotoček, ozek in nizek, ki se končuje v višini 200 m. To je španska luka Geuta, s trdnjavo Hacho na griču. Prirodna stražnika sta to, vsak na drugi strani ožine. Vekovi so šli mimo njiju, mrko si gledata v obraz in tekmujeta, kdo bo drug drugega požrl. Pod njihovimi stenami so prodirale fe-ničanske, grške, karlaginske in rimske galije, izza njihovih sten so prežali drzni gusarji na trgovske ladje in jih izropali. Danes žvižgajo mimo sirene orjaških parnikov, plovejo jekleni velikani vojnih brodovij raznih velesil. Na površino švigajo zdaj pa zdaj številne podmornice in se znova potapljajo, na obzorju pa letajo eskadre | težkih bombarderjev. I Za stare Grke so bila Herkulova vrata konec sveta. Strme stene, močne struje, ki se pretakajo tod s hitrostjo 8 km na uro iz Atlantika v Sredozemlje, jaki vetrovi in nepregledna gladina Oceana, je ustvarila Grkom fantastične pojme o svetu onstran, da si niso upali’ dalje. Med Gibraltarjem in Ceuto se vekomaj ljubosumno gledata evropska in afriška kultura, vzhod in zapad, dve rasi, dve vere... S pomočjo afriškega Herkulovega stolpa so prišli Mohamedovi sinovi v Gibraltar in zavladali v Španiji. *Prinesli so deželi sadove, katere uživajo nemirni prebivalci polotoka še danes. Alhambra, Granada, Sevilla, Alcazar, Cordoba... Neustrašni vodja Mavrov, Tarik, je stopil na skalo na evropskih tleh, na-zvali so jo „Djebel al Tarik“, Tankovo brdo, današnji Gibraltar. Španija se je rešila Mavrov ali ključ domovine, Gibraltar, je ostal v rokah Angležev. Za zameno so dobili sinovi toreadorjev na afriški obali Ceuto, z utrjeno trdnjavo Hacho. Mesto so bili utrdili Portugalci že v 15. stoletju, odrezali so na najožjem delu polotok od celine in ga pretvorili v trdnjavski otok. Deset najmodernejših težkih trdnjavskih baterij preži danes nad Ceuto na morje. Strašne topovske cevi v izmeri 30,5 cm preže proti Gibraltarju, ali slednji je močnejši, še višji in ves zabetoniran z najmodernejšimi daleko-strelnimi topovi. Nekaj pa ima Ceuta, s čimer poseka Gibraltar. To je morski svetilnik, ki stoji blizu trdnjave, 148 m visoko, za 100 m više od onega v Gibraltarju. In ko mežikata dve kakor kresnici veliki lučki ponoči preko ožine v svet, šepečejo valovi legende o neštetih junakih, ki so poizkušali svojo srečo na tem prelivu dveh morij, dveh svetov. Zdaj se zapredajo niti evropske zgodovine, na prostoru med Gibraltarjem in Ceuto se zbirajo brodovja, v jeklenih trupih velikanskih ladij še molče topovi. Ali se bo zgodovina starega sveta tu maščevala nad zavojevalci? Borbo dveh svetov bodo nadomestile zdaj države iste zemlje, vere in rase. Kdo bo zmagal, Gibraltar ali Ceuta? Kopna in pomorska tehnika demokracije ali totalitarnih držav? Kultura Likovna razstava II. Umetnostnega tedna RadlvoJ Rehar Razstava slik m plastike od 16. do 26. t. m. v okviru letošnjega II. Umetnostnega tedna v Mariboru, nameščena v veliki unionski dvorani, kaže že na prvi pogled velik napredek naše domače likovne umetnosti. 2irija, ki je dela izbrala, je bila strožja kakor navadno, kar je razstavi in razstavljalcem samo v prid. Taiko strogo bi bilo treba postopati pri vseh razstavah. Mimo tega nudi razstava tudi neko zaokroženo, harmonično podobo, kolikor je to seveda pri umetnikih različnih smeri in razvojnih stopenj sploh mogoče. Predvsem ni na razstavi nobenih ekstremističnih eksperimentov, za katere smo postali po razočaranjih dveh preteklih desetletij bolj kritični. Razstavljajoči umetniki se dele najprej na čiste slikarje in na pripovednike, na take, ki jim je barva glavni ali celo edini izrazni element, in na take, ki polagajo več važnosti na predmetnost, na risbo; Poleg tega pa še na pripadnike različnih struj in čustvovanj. Na čelu prvih je kot skrajnost Zoran • Mušič. Mušičevo izrazno sredstvo je izključno barva, 'kateri podreja vse, zlasti predmetnost. To je isto gledanje na probleme slikarstva, kakor pri Rihardu Jakopiču, in vendar je umetnost Zorana Mušiča daleč od Jakopičeve. Mušič je predvsem kozmopolit. Njegova umetnost je evropska in ustvarjal bi jo lahko enako kot Francoz, Čeh, Hrvat itd. Toda znal si je kljub temu ustvariti svoj lastni izraz, kar izpričuje, da je umetniška individualnost.. Vendar še močno eksperimentira, dasi je že dalteč od nekdanjih ekstremnih eksperimentov. Njegov napredek v nekaj letih je zelo velik, in pot, ki jo hodi, je nedvomno pravilna. Otresti se bo pa moral manire, ki jo kaže na tej razstavi najbolj v edinem olju, v »Kamnici«, in smo jo opazili enako izrazito ■ tudi že na nekaterih njegovih prejšnjih delrh. Ta manira obstaja v razbitosti slike, ki jo ustvarja razmetavanje enakih ali podobnih 'barvnih ploskev, na omenjeni sliki predvsem v rumenih in temnih ploskvah, ki jih nahajamo celo na nebu. To jemlje perspektivično globino in koncentracijo. Manj je uporabljena ta manira v gvaših, v katerih se je pokazal svojevrstnega mojstra. Nekateri izmed njih so prave umetnine, najboljši je pa »Trg svobode lor. Tu je podana globina, posrečena predmetna in barvna kompozicija ter notranje doživljena izraznost. Ko bo Zoran Mušič združil svoje sveto vnja-štvo s slovenskim bistvom, bomo dobili simbiozo, ki bo nedvomno pomembna za cekxkupno naše slikarstvo. Na nasprotnem polu kakor Mušič stoji France Mihelič. Še do nedavnega je gledal Mihelič na problem slikarstva popolnoma grafično in pripovedno, m Sele v zadnjem času je pričel iskati ravnotežja med grafičnimi m slikarskimi elementi. Zaradi tega je realist in zelo blizu posebno naši štajerski pokrajini. Na njegovo prejšnje gledanje spominja deloma še olje »Haloze v jeseni«, a najbolj daleč se je od tega odmaknil pa v »Mrtvem Kurentu«. Tu mu je barva celo že važnejša kakor predmetnost. Ta slika je pomembna na njegovi razvojni poti, dasi ni v vseh delih enako dobra (levi zgornji del!). Zelo posrečeno je rešil nevarni problem motiva in načina v »Drevoredu«, kjer je podana zračnost, barvna ubranost in grafična predmetnost. Zanimiva je dalje tudi »Koča v Halozah«, ki pa jo kljub vsemu nekoliko moti pretežko ozadje. Naiboljše delo je pa »Romanje na Ptujski gori«, tako po kompoziciji kakor pa barvni rešitvi zastavljene naloge. Pozna se, da je kompozicijo vestno študiral. Male korekture bi njeno Vrednost še dvignile. Tudi Mihelič je močen talent, in kar ni manj važno, naš, domač, blizu tistim novejšim slovenskim smerem, ki jih opažamo tudi v 'literaturi (ru-ralisti) in v glasbi. Karel Jirak je nekako v sredini med Mušičem in Miheličem. Izšel je sicer iz drugih izhodišč kakor onadva, se iz ekspresionizma približeval nexa>j časa pripovednemu realizmu ali »novi stvarnosti«. krenil pa nato bolj v čisto slikarstva Na njegovo drugo dobo nas na tej razstavi spominja več ali manj »Krajina«, ki pa je v gornjem delu boljša kakor v spodnjem, kjer je osrednja ploskev prevelika. Drugo gledanje podobne smeri, predstavlja »Krajina pod Uršljo«, dočim so vse ostale razstavljene stoke verna podoba najnovejših Jirakovih hotenj. Prav značilna je tu slika »Most«, ki kaže odlične detajle, ni pa dognana v osrednjem levem in skrajnem desnem gornjem delu. Celotno dognanejša je razpoloženjsko živa in barvno harmonična »Zimska krajina« s finimi toni in zračnostjo. Značilna za tonski kolorizem novejšega Ji-raka je slika »Zajčki«, gtfede portreta pa slika »Deček«, kjer je posebno obraz podan izredno mehko in fino. Dobra po kompoziciji in tonih je slika »Tihožitje«. Zdi se, da vodi najnovejši razvoj Jiraka na tisto končno pot, kjer bo mogel ustvarjati najbolj zrele umetnine. Edini, ki se je prikazal na tej razstavi * figuralnimi kompozicijami, je Mak s Kavčič. Kavčič stoji med Mušičem in Jirakom. Razstavil je samo štiri (Jela, toda ta izpričujejo od zadnje lanske razstave nenavadno velik napredek. Kavčič se razvija v čistega slikarja, vendar v smeri naših najmlajših, in kakor Mušič, ima tudi on že svoj svojstveni izraz. Najboljše njegovo delo na razstavi je nedvomno »Mož s časnikom«. Tu je kompozicijsko sijajno rešil problem izpolnitve prostora, ozadje ni mrtvo in konture so mehke, prav tako mehke so pa tudi barve z vsemi odtenki. Enake kvalitete dokazuje njegov »Deček«, samo da tu ni tako fino rešen problem postavitve v prostoru in da je ozadna ploskev preenolič-na. Isto velja za njegov »Akt«. Dobra je kompozicija »Portreta« s karakterno izraznostjo obraza. Kavčič je š temi deli dokaizal, da ima lepe razvojne možnosti. Svojevrsten je Ivan Kos, ki dokazuje še zmerom raznoličnost v načinu gledanja in rešavanja problemov. Zato ni niti Izrazit pripovednik niti čist slikar. V raznih delih je oboje. Kosove sposobnosti so zelo mnogolike in mnogostranske, samo da jih ne zna vedno plodonosno izkoristiti. Mora pa se mu priznati, da je v novejšem razvoju naš, da zna v boljših delih pogoditi značaj s>lovenske krajine in da ima poseben čut za poezijo razpoloženja. Na tej razstavi nas je celo presenetil s Svojo na nov način gledano sliko »Predmestje pozimi«, ki je eno njegovih sploh najboljših del. Tu se-mu odpirajo nove možnosti m bilo bi škoda, ako ne bi šel po tej ‘poti dalje. Lep napredek izpričuje portret »Moj oče«, tudi eden njegovih najboljših dosedanjih portretov. Najbolj pristno naša je njegova »Kmetija«, na kateri pa preveč teži ozadje (kakor pri Miheličevi »Koči v Halozah«). Pri sliki »Ob železnici je preeno-lično in premalo razgibano desno spodnje ospredje. Kos se še vedno razvija. Albert Sirk se pripravlja na kolektivno razstavo v Celju in je zato tu bolj mimogrede zastopan, vendar pomenijo njegovi trije akvareli nov uspeh iu spadajo med njegova boljša dela na tem področju, kjer je priznan mojster. Akvareli so vsi trije dobri, najmočnejše je pa morda »Tihožitje«. Olje »Ribiči na Kor-natu« kvalitativno zaostaja za akvareli in nas spominja na Sirkove starejše ri-biSke motive, med katerimi so pa bili mnogi močnejši. Sirk je svojski, slikar in predstavnik samostojne smeri na razstavi. A. Susmelj, ki je zastopan s tremi deli, akvarelom, litografijo in risbo, jc nekam odmaknjen od sodobnih smeri in se zdi, da premalo slika. Po razstavljenih delih, ki še niso zadosti izrazita, bi bilo tvegano ustvarjati si kako določnejšo sodbo o njeni. S tremi deli, dvema akvareloma in tempero je zastopan dalje Zlatko Z e i. O njem sem govoril, obširneje nedavno, ob priliki njegove kolektivne razstave. Boljši sta temperi, najboljša pa je »Krajina«. V tej smeri ima največ možnosti uspešnega razvoja. S plastiko je zastopan samo Borut Hribar, ki nastopa sploh prvič v javnosti. Razstavil je dva 'portreta v lesu in žgani glini. Hribar je realist in se bo z nadaljnjim delom in poglobitvijo v probleme plastike nedvomno še uspešno razvil. Prihodnjič bi ga želeli videti tudi v figuralni plastiki. Razstava, ki po. svoji mno^olikosti in kvaliteti odlično reprezentira našo domačo umetnost, bi zaslužila vso pozornost s strani naše Javnosti! Šport Nedeljski športni spored Jutri se bo nadaljevalo nogometno prvenstvo v vseh skupinah in razredih v državi. V nacionalni ligi, kjer je vprašanje prvaka in zadnjih dveh prav za prav že rešeno, so v predzadnjem kolu na sporedu sledeče tekme: V Zemunu: Zemun—Ljubljana (2:3), v Beogradu: hdinstvo—Hajduk (2:3), in BASK—Slavija (Var.) rt):Oj. v Zagrebu: 1I.4&K—BSK (2 :2) iu Gradjanskl-Jutfo-slavija (1 :2), v Skopi ju: (iradjan,skl—Slavij« (Sar.) (2:3). V oklepajih so jesenski nezuitali. Podzvezino prvenstvo prvega razreda se bo nadaljevalo s semifinatnima tekmama v Mariboru in Čakovcu. V Mariboru se bosta srefala ob 15.30 na igrišču Rapfda ISSK Maribor m SK Kranj, v Čakovcu pa ob 13.30 prvenstvena tekma med ČŠK in SK Bratstvom iz Jesenic, t V drugorazrednem prvenstvu maribor- skega okrožja 8e bosta odigrali dve tekmi v Ptuju. Ob 14. bo na igrišču SK Ptuja tekma Ptuj—Gradjanski, ob 15.30 pa na igrišču SK Drave srečanje med Dravo in Lendavo. - V domačem juniorskem prvenstvu je prvenstena tekma Rapid—železničar spora- zumno preložena radi dvojnega gostovanja Železničarja izven Maribora. Kot edina ju-niorska prireditev bo prijateljska tekma M;i- nhnr motrita •> 1. i.i___• ribor— Slavija Kranj. v predigri k tekmi Maribor Upravni odbor LNP-a je sprejel ponudbo ZNP-a za odigranje medmestne nogometne tekme Zagreb—-Ljubljana dne 29. junija v Zagrebu. s. Lahkoatletski sodniki se naprošajo za sodelovanje pri jutrišnjem otvoritvenem ineetin gii na Železničarjevem stadionu. pridejo ob 8.30. Tcanior naj E. S. BRUCE: hSmtiilma skrivnost PRVO POGLAVJE. Človek z neba. VVarren Clinton je padel kakor kamen . temo. Tedaj je napravil veliko napako, da ie prehitro potegnil vrvico svojega padala. Namesto da bi se bilo padalo takoj odprlo, se je ovilo okoli telesa mladega letalca. Grozd se ga je polotila. Bil je komaj nekaj sto metrov nad zemljo. Že ga je svila zavijala v svoje gube. Clinton je imel preveč dela. da bi se bil izpraševal, kaj se ie zgodilo z njegovim letalom, l