r 2 INFORMACIJSKI BILTEN TOVARNE ALPINA ŽIRI ~ V DELO. ŽIVLJENJE.:. ŠE C LISTU... li' Spričo dogodkov, ki so bili v s.imem začetka leta, smo mimogrede pozabili na leto 1965 in smo zato dolžni osvežiti spomin na poslovanje ter rezultate tega leta. No, vsak pri sebi najbrž ocenjuje posamezno leto bolj po te;n, kak-na delitev sledi na koncu. Priznati je treba, da je to morda najbolj oprijemljiv dokaz uspeha ali neuspeha. Letos smo bili glede tega zadovoljni - Težje bi bilo pa lepo pisati o celem letu, ki je prinesel toliko sprememb in novosti. Že sproti smo opozarjali, caj se dogaja in približno o-cenjevali posledice. Kekateri so vzeli stvar resno, drugi pa dosti manj. Kes, da je bili osnovna gospodarska sprememba uzakonjena in bi nekako vplivala lahko že v preteklem letu, vendar pa. iz praiese povemo, da je prava posledico sprememb šele pred nami. Takcšj ob koncu julija 1965 leta smo ugotavljali finančne vplive novih zakonov. Saj sprememba raznih družbenih dajatev pomeni velik preobrat. Ocenili smo situacijo in rekli, da na nas v najkrajšem času ne bo puščala težjih posledic. Pri tem se pa nismo zavedali, da se booo pa ostali pogoji delo toliko spremenili, da utegnejo močno zresniti še tako optimistično naravo človeka. Proti koncu preteklega leta smo večkrat opozarjali, da nismo skoraj nič napravili v prid reforme in prav tadaj smo že čutili, da smo zamudili lepo priložnost, prav tisto, ki bi nam lahko že sedaj prinašala ustrezne, rezultate. Rečemo lahko: naš namen je oil vseskozi dober in mislim, da ni človeka v naši sredi, ki bi mu rekli, kriv si za to. Bila je pač taka praks 2 in prepričanjeda se stvari sproti rešujejo. Čas postaja neusmiljen, razmere pa še toliko bolj. Prav sedaj nam je že znano, da bodo gospodar- ske spremembe našle pravo- mesto in to v dosledni obliki. Kolikokrat v preteklosti smo doživljali več ali manj namišljene dobre spremembe in obetajoče, boljše pogoje dela. Za enakopravnimi pogoji gospodarskega-udejstvovanja smo vseskozi stremeli. Sedaj se nekako bližajo, vendar v izostreni obliki in opaziti je preplah pred situacijo. Opažamo lahko tudi to, da nam tako imenovana devizna mrzlica, pretirano ruši tržno ravnotežje. Stalno poudarjanje in priganj anje k izvozu v kakršni koli obliki ustvarja nemogočo situacijo na trgu surovin. Nekje š.e yseeno stoji zapisano, da bi morali imeti prednost končni izdelki in.so le—ti pravi odraz gospodarskega stanja določenega področja. Namen je tak, da kolektiv razume trenut- • no stanj.e in. da bo pri vseh teh opozorilih pripravljen razumeti težavo, ki bo puščala posledice, v. našem delovnem prosto-.' ,.„.;.. 11 .'.. ' i. ■■■ FUj.. . .., ... .,,.r.. , ... ,.. .r. . ,,.',,-. : ... Poudarjamo, da smo leto 1965 preživeli v "starih ra-zme-r.ah".: Povedali smo., že, da uspaha ni tajiti in je splošna slika.ugodna tako da v, vsakem primeru. izražamo zado'voljstvo. Organizacijsko smo v. letu 1965 - pridobili obrat v Gorenji vasi in se je kolektiv številično okrepil. Dolžni smo tudi zapisati, da je prav obrat v Gorenji vasi del našega kolektiva, s katerim smo zadovoljni in se je organsko takoj vključil,v naše pogoje dela. Povprečno število zaposlenih v proizvodnem podjetju je bilo v preteklem letu 961 delavcev, od. tsh 566.žensk (53,8 %) in 395 moških. . , . JCo , dalje .govorimo o količinski proizvodnji , smo ugotovili, da ddpage na zaposlenega delavca- v letu 1964 691 parov, --v, preteklem letu, pa,695 parov. Ne pozabimo pri tem, da na tak rezultat vplivapriključitev Gorenje vasi. Dejansko so prece-' jšen del proizvodnje za nas vršili v letu 1964* Številčni sestav pa je potem vplival na izračun proizvodnosti dela. Na videz ne preveč ugoden rezultat, je.potem, ko stvar poznamo - 3 -- zn le opazen korak d olje. .. .. ■ V ' ' '•'' • -i 1 • r, '" ' Proizvodni plan za preteklo leto v višini 59o.ooo parov smo presegli za 13 % in proizvedli 668.17o parov od teh 118.1/8 parov težke obutve, .48o. 336 parov navadne in 69.686 parov sandal. Vrednost proizvodnje po lastni ceni je znašala 3,043,267.169.- din. Kolektiv je pokazal mnogo dobre volje in pridnosti in mu gre zato vsa pohvala. Da bomo v bodoče še kaj podobnega joisali, borne? morali posvetiti odločno več skrbi organizacijski. povezavi - tehnološki pripravi dela. r Ni bilo lahko oskrbovati proizvodnjo s,surovinami. Trg postaja vse bolj skop, potrebe večje, kupci zahtevnejši. Podobno je prodaja zaradi znanih težav imela težko nalogo. §laba kontrola cen je na različne nečine onemogočala normalno prodajo. Kljub vsemu pa je bilo prodanih 643.o9o parov obutve v vrednosti 3,569.558,ooo'din. Od tega odpade na prodajo mrežo 482,737. parov, na ostale kupce 29.461 parov in izvoz 130.892 parov. V letu 1965 smo dosegli razveseljiv uspeh v izvoznih poslih. Prvič smo uspeli izvoziti za več kot milijon dolarjev blaga. Postavljeni plan izvoza 9oo.ooo £ smo presegli za skoraj 16 % in izvozili za 1,043.197 Č. Od tega za 71o.933 $ na Zapad in za 332.264 S na Vzhod. Dinarski efekt izvoznih poslov pa znaša 1,237,279.ooo din. Tak izvozni uspeh nas obvezuje, da si pozicijo še utrdimo in vidimo v teh poslih tudi svojo perspektivo. Stanje osnovnih sredstev po nabavni vrednosti je bilo konpem preteklega leta 542,662.ooo.- din, sedanja vrednost pa znaša 328,666.ooo din. Posebno mesto gre investicijski poli- v tiki. Za leto 1965 smo planirali za 55 milijonov investicijskih vlaganj. Za-.-strojno opremo-in zemljišče smo porabili 43,568.oda.,din. ^oleg tega pa smo investirali še vsledeče predmet*?'.' kot so investicija za vodov,od Žiri 8,866.000.- din za skladišče vnetiji/vih-tekočin 4,31o.ooo.- din za skladišče g^^evih izdelkov 53,192.000.- din -Skupajje torej porabljenih sredstev za investicije kar lo9', 9-36.000. -din. Krediti predv-sem' za stalna obratna sredstva'in za oš- j. ■ "'' •'•'• I r i ■ novna sredstva-o odplačilu niso predstavljala večjih težav. Pač pa s:. 10 med letom koristili kredite za občasna' obratna sredstva v višini 714,874.000.- din za domačo in izvozno pro-izvodnjo. Trenutno koristimo loo milijonov kratkoročnega kredita. : ■ ~' : •'• Poslovni sklad sevje z upo.števanjem jučnega računa povečal na 797,943.000'1 din in ga uporabljamo v znesku ' 3o2,o37.ooo za osnovna in .435 , 9o6.000 din za obratna sredstva. ■ * ' . <■ .■ ■ r \ -i • • ,., . . ' • ...... ' Sklad sKupne porabe - sredstva, po stanju koncem leta 31.12.1965 znaša 12,632.000,- din., po zaključnem računu smo prenesli vanj še 14,7oo.ooo.- din. Rezervni sklad je izkazoval stanje 31.12-1965' 35,124.ooo din in po ZR smo ga povečali še za lo,343«000 din. Obratna sredstva so silovito porastlav, saj smo imeli 1- . ! r j ' V v 1964. letu povprečno .obratnih sredstev 775,632.000 din, lani pa celo 1,o72,228.000 din. Vzrok temu so močno povečane zaloge materialov in gotovih izdelkov. Zato je bilo tudi nujno najeti precaj kreditov za redno poslovanje in povečan obseg proizvodnje. Kupci so plačali naše račune v nekaj več kot osmih dveh. Stanje je #elo ugodno. Dobaviteljem pa smo poravnali račune povprečno v nekaj inanj kot 24 dneh. To je nekaj slabše kot prejšnje leto. Osebni dohodki kot glavna stimulacija v proizvodnem procesu so se v preteklem letu znatno dvignili. V letu 1964 so znašali povprečni osebni dohodki 46.35o lani pa 58.594 din. Porast je v skladu z osnovnimi uspehi podjetja in s povečanjem življenskih stroškov. Opažamo iz dneva v dan, da sistem nagrajevanja ne ustreza sedanjim pogojem in razmeram. Prikazujamo sedaj celotni dohodek tev po zaključnem računu 1965: Fakturirana realizacija Terjatev do kupcev Plačana realizacija Drugi dohodki CELOTNI DOHODEK • 1 - ' • i •• • ..-• .. i. .7 -i * • ; ; t . ■ Porabljena sredstva Delež skupnosti pred ugotovit.dohodka Delež gospodarske org.pred ugotovit.doh. DOHODEK za ...re zdel it e v Prispevek iz dohodka Prispevek za onovo in izgr. Skopja Prispevek v obvezni rezervni sklad Prispevek v skupne rezerve gosp. organiz, Za neto OD ' L • ■"J- J • . J Prispevek iz OD Za poslovni sklad '.I. i, ■ ' 'I . ; Za sklad skupne porabe in njegovo rezdeli- 3,874,536.000.-85 ,608.000.-3,788,928.ooo.-8,139.ooo.-3,797,o67.ooo.-2,348,673.ooo.-137,066.000.-20.179,ooo.-l,291il5o.ooo.-92,388.ooo.-2,230.000.-lo,343.ooo.-10,003.006.-64o , 4oo.000.-426,498.ooo.-94,588.000.-14 ,7oo .ooo .-J Dohodek, zmanjšan za prispevek iz dohodka federaciji v višini l,198,761.ooo.- smo po sklepu DS podjetja razdelili v razmerju 39 : 11 na osebne dohodke in sklade podjetja. Samo delitveno razmerje je sicer skromno, povejmo pa takoj, da je znesek za poslovni sklad 94,588.000 namenjen izključ- sredstva in smo v obratna sredstva predčasno po navodilih odvedli 115,535-000.- kar predstavlja razliko v ceni vseh zalog popisu 25.7.1965» Ta znesek je namenjen samo Z3 stalna obratno. ..sredstva in je zato dejansko delitveno razmerje ustrezno ugodnakorist skladov podjetja. Kot sem že rekel, smo s preteklim letom zadovoljni in hkrati se zavedamo, da obstoječi čas zahteva od nas dosti več, če bomo hoteli prihodnje leto podobno pisati o uspehu Alpine. Vie ah3 čaka sedaj toliko nalog, da bo potrebno izoblikovati mnogo Več medsebojnega sodelovanja in usmeriti vse osebne sposobnosti r; uspeh podjetja. Delo .predi nami je izredno zahtevno, potrebna bo pa samo dobra volja in mnogo več medsebojnega razumevanj a v Končna naša želja j.e prav gotovo .to., da naše podjetje še v bodoče prispeva kar-hajvečji d,ele:ž,,skupnim ciljem v razvoju'naše družbe. , . r . - „ . -.-.or.1,. "........ ' "" '" V .'j > ;.! !I ... ! . .- ; ■. . ■ .. ' ;-:V " .v - ■Izidor Rejc DELNl PODATKI IZ POSLOVNEGA POROČILA L. 1965 ZA ' PRODAJNO MREŽO ,:iv;y-.r ■ . "-.k: V ■■ ' ■.•'!• *, __' > 'V.'.. Za poslovno leto 1965.; ugotavljamo, izreden porast prodaje/NapVam' realizacij i leta 1964 je za-% večja. Neupravičena mišljenj a,potrošnikov,, da bo zamenjava, uradnega'tečaja dinarja povzročila zmanjšanje, vrddnosti denarja ''tudi' v doiAačem obtoku, je dovedla do takozvane nakupne mrzlice. Vsled tega je bila prodaja v jesenskem času izredrio močna ter se"je s tem naš celotni rezultat blagovnega prometa povišal nac pričakovanim. Povprečna cena prodanega para je za leto 1964 4.o87»-S din;, za leto 1965 pa '4.9o8.- S din:. S prehodom na nov sistem poslovanja ob uveljavljanju gospodarske reforme, so proiz- vodna podjetja 'zvišala cene pri ženski in moški obutvi za 7 % pri otroški pa za 2 %. Poleg tega je k prejšnji povprečni sto-.pnji občinskega in republiškega prometnega davka dodan še zvezni davek 12 % in 2 % za poplavljena področja- S tem se je povprečna maloprodajna cena dvignila za cca 24 %• Povprečje zalog biaga v naših prodajalnah znaša cca 32o milijonov S din. Za posamezno prodajalno pa je izračunano povprečje zaloge 9 • 323»ooo< •• S din. / . ^ r , i* Povečanje zalog napram preteklem"' letu je za 21 kar je še vedno manj od zgoraj ugotovljene podražitve blaga. Preobrat zalog je bil v letu 19.65 14 x, torej nespremenjen v primerjavi z letom 1964 . Hitro obroč an j e z alog je omogočilo koriščenje kassa skonta.,. Iz tega naslova se je dohodek povečal. z.a cca 35 milijonov S-din. i:;' Dohodek in delitev Razmerje v delitvi čistega;dohodka znaša ža leto 1965 ; p j • - j i -■ •••" ' • 50 : 5o, kar predstavlja enak procent dohodka za sklade kakor za osebne,dohodkec Delitveno razmerje v letu 1964 pa je bilo 51 : 49 v,korist osebnih dohodkov. ,rtP/"i: V i. . ' ■ ; - ' ' Osebni .dohodki . ,;.;.>.! v / .Na poulagi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov je . prodajna, mreža dosegla povprečje osebnih dohodkov za visoko- kvalificirane delavce S din 98.458.- za kvalificirane 'pa S m din 66.137.-Povprečje je izračunano za vsako skupino posebej, ker je le na ta način mogoča primerjava s poslovodji in prodajalci ostalih mrež naše stroke. Pri tem pripominjam, do je delovni učinek (promet na zaposleno osebo) izredno visok ter v celoti, opravičuje izplačane osebne dohodke.. V letu 1966 pa se po mnenju predstavnikov trgovine pričakuje poslabšanje konjukture, kar bo vsekakor vplivalo na celoten obračun prodajne mreže, tako v delitvenem razmerju, kakor tudi v ostalih-kriterijih. Zorka Stajer MEDNARODNI DAN ŽENA Kako različno so dočakale žene ta dan širom po svetu: * za stotine milijonov je bila, žal še tudi letos na ta dan (in kdo ve koliko let bo še?), na sporedu ena sama točka LAKOTA. Da, kot vse ostale dneve bo bile tudi" 8.. marca mnoge premnoge matere lačne in lačne so bile njihove družine. In, kar je še strasnejše - v mnogih deželah je bila še tudi letos za DAN ŽENA na sporedu VOJNa IN LAKOTA. To pa pomeni, da so med milijoni žena oziroma mater, prenekatere prav na ta dan objokovale smrt moža, brata, otroka...- Maj bo zmagal razum, se vpravičeno sprašujejo vse miroljubne sile sveta. Kdaj se bodo začele tešiti milijarde dolarjev, ki se (v svetovnem merilu) letno zapravljajo za o-borožitev, za premostitev teh strašnih ekonomskih, socialnih in političnih prepadov? In kdaj bo sleherni človek ne glede na barvo polti in na narodnost živel ČLOVEKA dostojno življenje? In kako je pri nas doma? Enakopravnost žensk - izbojevana v narodno osvobodilni borbi za ceno ogromnih človeških žrtev, uveljavljamo vedno bolj. Vendar bi moralo celotna naša družba, zlasti pa samoupravni organi vsaj odslej pokazati vek razumevanja in pripravljenosti za krepitev materialne osnove za pomoč družini. Zato naj DS nameni v prihodnje več ustvarjenih sredstev za otroški vrtec oziroma za varstvene kotičke po posameznih naseljih, da ne bodo matere v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah po uro ali več hoda daleč nosile ali vozile predšolske otroke v vrtec; več ustvarjenih sredstev bo treba dati za šolske kuhinje, zo organizirano pomoč otrokom pri učenju in ne nazadnje - za strokovno in družbeno - ekonomsko usposabljanje žene proizvajalke - upravljalke (vključno tu-^di-ioladino). Za uresničitev teh predlogov pa se moramo zavzemat ne samo ženske, pač pa vsi člani našega kolektiva. Enakopravnost žensk ni samo v pravici do dela in v paroli "za enako delo - enak osebni dohodek". Če je res enak v odnosu do miških, pač pa tudi v pravici so soodločanja pri delitvi sadov našega dela«. Na kratko še o praznovanju v Alpini: sindikalna po^ru-žnlca je organizirala proslavo DNEVA Z;ENA za vse žene i» mladinke našega kolektivi. Po končanem sporedu (govor, recita-cije, petje i dr.) je bila pogostitev, nato pa prosta zabava. ^elica Diklič UVEDBA DRUGE IZMENE NA TEŽKEM TRAKU Vsi imamo še v spominu, ko smo gojzer šivano obutev Izdelovali še ročno in ko smo postopoma začeli izdelovati gojzer šivano obutev strojno ter kasneje, ko smo v letu 1962 formirali trak za gojzer šivano obutev. Proizvodnja tovrstne obutve se je zelo hitro povečala ih isf; luasno reorganizirala iz terenskih modelov v specialne smučarske čevlje, za katere smo našli trg na Zapadnem tržišču. Če pogledamo statistične podatke o proizvodnji, gojzer šivane obutve od leta 1962, vidimo, da je proizvodnja porasla največ v letu 1963, neposredno, potem, ko je proizvoanja brezhibno stekla na novo organiziranem traku- Podatki o proizvodnji težke obutve so vsekakor. zanimivi in dokazujejo hitro naraščanje: • k Indeks % 14o.3 119.9 111.3 Kot je že uvodoma omenjeno, smo istočasno z reorganizacijo proizvodnje preusmerili proizvodnjo iz terenskih modelov na psecialne smučarje. Te izdelke smo prilagodili športnim in tržnim zahtevam, nakar so sledila povečana naročila. Povečanih naročil nismo mogli izvršiti v rednem delovnem času, ker Leto ' Parov 1962 63.I00 1963. 88.528 1964 lo6.182 1965 118.149 je bila kapaciteta traku omejena, zato smo bili prisiljeni organizirati nadurno delo. Nadurno >elo je bil le'začasen ukrep in le. zasilna rešitev, da bi izvršili vsa naročila do .roka in s. tem obdržali naše kupce. Delavci na težkem traku in tisti, ki so v ostalih oddelkih delali za proizvodnjo tež-ke obutve, so z razumevanjem prevzeli -obveze, čeprav so morali, . d^la,ti že itak v težkih pogojih še v nadurah in so se v letnem času morali odreči daljšemu dopustu. Smatram, da so ti delavci in delavke, ki so s svojim zalaganjem in požrtvovalnostjo izvršili pravočasno vse naloge, zaslužili mnogo priznanj a. -':'-')d.j.a ,. _ Ka.t je že rečeno so bile uredbe nadurnega dela sicer nujne, vendar le začasne. Med delavci se je zaradi velikega napora pojavila utrujenost zato smo:se odločili za drugo trajnejše in-perspektivno boljšo rešitev t.j. uvedba dvoiz-menskeg'a:-dela. Ta odločitev se povezuje s težnjo o skrajšanem delovnem času in z oceno- izvoznih podjetij CENTROTEXTILA in ivGTEKS TQ8USA o predvidenem večjem plasmaju specialnih smučarskih i čevljev. ' ' v" : . i J i . " ' •'•' ' . i • . ■ d ; ; ,■.„.. "'■ : f : . ■ . ..; Planirane potrebe za tekoče leto niso tolikšne, da bi lahko formirali dve polni izflieni, zato smo v prvem letu dvo-izmsnskegi dela prisiljen formirati dve reducirani nepopolni izmeniJ V tem sestavu, predvsem v začetnem obdobju bodo na nekaterih delovnih mestih nastopile težave, ker bodo poedini dela.vpi morali delati na dveh operacijah, kar bo vsekakor negativno vplivalo na produktivnost teh delavcev. Ta negativni jmpment smo pri izračunavanju plana proizvodnje in pri ses-tavlanju plana režijskih istroškov upoštevali. Čeprav se bodo ob tej spremembi pojavile negativne težave, jih bodo zasenčili večji .uspehi s povečano proizvodnjo. Rentabilitetni izračun je pokazal, da se bodo stalni režijski stroški na enoto proizvoda, znižali pri vseh postavkah, katere so vezane na osnovna sredstva. ' v ' 1 Po prvotno postavljenem planu naj bi z dvoizmenskim de-lcm pričeli sredi februarja. Med tem časom so nastopili nepredvideni zastoji pri naročilih. Naš pomembnejši poslovni partner ni dal naročila v obljubljenih terminih, niti ne v prej obljubljenih količinah. Zaradi izpada teh naročil smo preko izvoznih podjetij iskali nadomestna naročila, kar pa se v tako kratkem času ni dalo nadoknaditi in smo bili prisiljeni preložiti rok za reorganizacijo težkega traku. V času, ko pišem članek, izpadla naročila še niso v celoti nadoknadena, čeprav se .izvozni partnerji trudijo, da bi jih čimprej nadomestili, zato še ni mogoče določiti točnega roka za uresničenje predvideno reorganizacije, Franc Gantar MCDA POMLAD - POLETJE 1966 Letošnja pomladansko-letna sezona bo še bolj utrla pot modi, ki je bila lansko leto nakazana, vsaj kar se tiče oblike konic in peta. Zaokrožene konice so pri salonkah z nižjo peto širše, deloma tudi zaokrožene kare oblike pri nizkih angleških petah. Čim višja jc peta, tem ožja je konica, tako je pri višini 5o mm ozko, pri 6c mm pa zelo ozko zaokrožena. Prav tako so tudi pete 2o - 25 mm široke (angleške), 35 - 4o mm Kuba ali pa še ožje z močno nazaj nakazano linijo. Čim višje so peto, tem bolj so vitke in manj opazen je premik težišča pete nazaj, vendar pa se še vedno ostro razlikujejo od peta prejšnjih modelov. Pri galanterkah z višjo peto so še vedno moderni kroji na enega, dva ali tri nartne jermenčke. Priljubljeni so model::. z jeziki in okrasnimi zaponkami ali odprtim opetjem. 0-krasne pentlje dopolnjujejo modno sliko. Za gornje dele oe u-pornbljajo fini boksi v anilinski izdelavi, fini velurji in posebna tekstilna blaga, če te kombinacije istobarvnega velur-ja z boksom, dočim se lak uporablja le za dekliške in otroške z nizko peto. Pri športnih čevljih velja glede oblike isto pravilo: Velurji in kombinacija velurja z gladkim usnjem ter lahki prožni podplati dajejo modni značaj temu čevlju. Kroj mokasin ostane še vedno v veljavi. Pleteni čevlji so še zmeraj moderni v novih oblikah in z novimi petami. Natikači in sandali s klinasto peto se umikajo novim oblikam. Zanimive so sandalete z mehkim, plastično oblikovanim ležiščem za nogo, dočim starejše izvedbe izgubljajo na pomenu. Ženske modne barve za sledečo sezono so svetle: Carra - svetla nevtralna barva za gladko usnje in velurja Cre.me - svetlo bg ton Sand - srednje bg ton v glavnem za velurje Virginij a - srednje rjavo bg (tabak - tudi za moške) Upsalla - zadušeno rjav ton predvsem za športne damske in moške Baltic - močno modra Corrida - svetlo rdeča V visokih modnih krogih poskušajo uveljaviti svetlo pastelne barve; roža, modro in pastelno rumenkasto zeleno v anilinu. Tudi pri moških čevljih pridejo v poštev svetlejše barve od svetlo pešene rajo-bg do tobačno rjave za velurje. Zadušeno rjava Uspsolla je v sredini, mahagonijeva rdeča pa zaključi lestvico. Visokomodni pa sta zadušeno modra in srednje siva za velurje. Oblike so zaokrožene, robovi pa fino nazobčani, ^roji se naslanjajo na angleškega (derby, kakor tudi pariški). Pred- njiki so okrašeni z okrasnimi šivi in robovi. Poleg angleških oblik nastopajo navzgor zavihane konice z naglašenim rokom . Uporabljajo naj se mehka, gladko in krišpana usnja, ka kor tudi velurji (hentingi) sami zase ali v kombinacijah. Pleteni čevlji so .tudi za moške moderni, pri letnih mo delih se uporablja tudi nylon mreža za vložke. Otroški večji so v širokem barvnem asortimentu v zaokroženi in zaokroženi karre obliki na vez ali nartni jermen-ček. Pri dekliški obutvi so oblike širše zaokrožene, odgovs jajoče damskim galanterkam z nizko peto. Te novosti bi. veljaleza srednjeevropski trg, pri nas pa bomo verjetno nekoliko zaostali, ker tržišče ni tako sprejemljivo za modne novotarije in se je treba pač prilagoditi potrebam tržišča. Janez Žakelj NAŠ UVOZ IN PROBLEM V PRESKRBI Z MATERIALI Pomanjkanje usnja j-e postalo v zadnjem času že tako pereče, da že resno ogroža proizvoanjo v čevljarski industriji. Večina čevljarskih podjetij v naši državi je moralo že nekajkrat po več dni ustaviti proizvoanjo in počakati, da so spet dobili material za delo. Največja tovarna obutve v naši državi Kombinat BOROVO je morala dati 2.800 delavcev na 8 dnevni dopust, ker ni imela osnovnih surovin. Po 8 dneh so poklicali na delo le' 226 delvcev, drugim pa so dopust podaljšali za neloločen čas. Po podatkih iz'dnevnih časopisov dosegata podjetji PLANIKA in PEKO svoj proizvodni plan, le 7o dc 80 %. Prav tako tudi druga čevljarska podjetja v državi ne morejo izkoriščati celotnih kapacitet. Naše podjetje je v tem pogledu vsaj do sedaj bilo razmeroma še kar dobro oskrbovano. Tako je delovni kolektiv mogel v prvih dveh mesecih letos kar lepo presegati letni proizvodni plan. Da je mogla naša nabavna služba do neke mere še kar dobro oskrbovati proizvodnjo, je morala vložiti vse sile in ni smela pri tem gledati na višino nabavnih stroškov. Največ težav smo imeli v preskrbi s podplatnim usnjem in z gumenimi izdelki. Podplatnega usnja t.j. kruponov, vratov in okrajine je bilo konec leta 1964 na zalogi v vseh skladiščih čevljarskih in usnjarskih podjetij 1.713 ton, med tem, ko je bilo konec leta 1965 le 119 ton, kar pomeni, da je bilo pred dvema mesecema 89 % podplatnega usnja manj , kot pred enim letom. Količina 119 ton takega usnja je ravno primerna za normalno zalogo dveh takih tovarn kot sta PLANIKA in ALPIi\:A. Najmočnejši proizvajalec podplatnega usnja v naši državi je letos "PARTIZAN" v Poznanovcu na Hrvatskem. Ob zadnjem obisku v tej tovarni so nam povedali, da bodo v marcu predelali te surove kože, ki so jih te dni prejeli iz uvoza še po stari ceni in katere so bile naročene že v maju lani. Novih količin surovih kož ne bodo kupovali, ker so svetovne cene previsoke. Sama surovina jih stane toliko, kot iztrži.io za izdelano usnje. če bi predelovali kože, kupljene po:t&hnnovih cenah, bi imeli konec leta, tako pravijo, pol milijarde starih dinarjev izgube. Po njihovem je bolje, da proizvodnjo ustavijo. V tem primeru pa se pojavi vprašanje, koliko časa bodo mogla zdržati čevljarska podjetja z normalno proizvodnjo. Te posledice bodo zanesljivo prizadele tudi naše podjetje, če ne bo Zvezni zavod za cene v najkrajšem času odobril povišanje cen podplatnemu usnju. : Podobni promtemi so tudi v preskrbi z gumenimi izdelki Skoraj vsak drugi dan moramo obiskati gumarne s tovornimi vozili, če hočemo dobiti vsaj nekaj blaga za sproti. Tako delajo tudi druga podjetja, ^e še mi ne bi delali tako, bi morali že zdavnaj prenehati z delom. Danes je pač tako. Blago dobi le ti sti, ki je stalno na terenu in ki ima dovolj dobrih poslovnih zvez. Pri nas so skoraj dnevno vsi nakupovalci s tovornjaki na terenu. Eden od nakupovalcev je moral biti v zadnjih treh mesecih celih 39 dni v gumarni v Skopju, če smo hoteli dobiti kaj gumijastih podplatov za potrebe JLA. Vse pogodbe, zvezane s penali, nič ne pomagajo. Sklicujejo - se na višjo silo. Pravijo, da kavčuka ni, ker ni deviz. - ; . *• '! • r, ' ' • ' • ■ .1. o n r,V zadnjih mesecih lanskega leta je bilo večkrat obljubljeno, da bo letos bančno-devizno poslovanje poenostavljeno in..-da bodo uvozni posli potekali hitreje. Iz izkušenj v praksi pa vemo, da.se stanje v tem pogledu ni prav nič izboljšalo '".'j '<'<" u Naše podjetje ima precejšnje količine blaga, potrebnega za izdelavo Izvozne obutve, naročenega iz uvoza, ker primernega ne . .i ».. dobi na domačem tržišču. Za izdelavo specialnih smučarskih če vljev bi prav'v tem času nujno:„.potrebovali razne kovinske izdelke. Ker Jugotoanka ne opravi bančno-deviznih poslov v času kot bi to morala, bo v kratkem nastalo resno vprašanje normalne proizvodnje. 'J Iz vsega povedanega izhaja, da ni prav nobenih izgledov, da bi se preskrba z materiali v kratkem kaj izboljšala. Lojze Kopač REZULTATI DELITVE OSEBNIH DOHODKOV Že med letom 1965 smo objavljali podatke o gibanju oseb nih dohodkov. Sedaj, ko so izvršeni obračuni in izplačila o-sebnih dohodkov po zaključnem računu, lahko napravimo tudi končni pregled gibanja osebnih dohodkov v letu 1965. Preteklo leto je zahtevalo v delitvi osebnih dohodkov vrsto sprememb. Spremenjene so bile stopnje prispevkov, skokovito so naraščale cene potrošnih artiklov. Vse to je zahtevale začasno korekturo faktorjev delitve OD, da bi tako vsaj delno ublažili posledice porasta cen.- Kljub sklepu centralnega x delovskega sveta o povišanju osnov in kljub znižanim prispevkom od brutto osebnih dohodkov, nismo uspeli v prvih mesecih druge polovice leta o-bdržati prejšnjega razmerja med osebnimi'dohodki naših de-lavcev in ifred■tržnimi cenami. Stanje se je popravilo šele meseca decembra In z izplačili po zaključnem računu. Iz poslovnega poročila za leto 1965 navajam naslednjo . tabelo s podatki o skupnih sredstvih za osebne dohodke: Tekst Doseženi osebni dohodki Izplačani OD 1964 1965 1965 Dosežena masa 806 ,o82.325.-Prispevki iz OD 338,o34.523.-. Čisti oseb.doh. 468,o47.8o2 Osebe,izr.iz ur 818 Povprečni osebni dohodki na delavca mesečno 46.35o.- l,o84 ,648.o51.- 1., o82,6ol <923.-433,114.840.- 432,651.854.-651,533.211.- 649.95o.o7o..-913 913.- 58.737.- 58.594.- Natančnejša primerjava kaže, da so se povprečni osebni dohodki v letu 1965 dvignili za 26,4 % v primerjavi z letom 1964. ^ prvem polletju smo izplačevali le za 6,9 % višje osebne dohodke, v II. polletju za 38,6 % glede na leto 1964. V primerjavi s I. poli. pa smo v drugem polletju prejemali 1 ,.s/ . za 3o.9 % višje osebne dohodke v povprečju. Po statističnih "podatkih, ki so jih objavljali naši časopisi, je čevljarska Industrija Slovenije povečala po reformi osebne dohodke za' 38,8 %, torej smo v "Alpini" le za o,2 % -izpod tega povprečja. Nekoliko slabše razmerje naših osebnih dohodkov pa ugotavljamo v primerjavi s povprečjem vse slovenske industrije. To povprečje je 61.©33.- in je za 5,6 % višje od naših osebnih dohodkov. Smatramo:, da smo v .obravnavanem letu dosegli še kar ugodne osebne dohodke. Kaj je prispevalo k povečanju naših osebnih dohodkov za- '26.,.4 % v letu 1965? V prvem polletju so osebni dohodki naraščali skladno z dvigom produktivnosti delavcev. Velik skok v II. polletju pa je.odraz politike cen gotovih proizvodov, znižanja stopnje' prispevkov od brutto osebnih dohodkov (cca lo %) ukinitev prispevka iz dohodka GO in prenos obračunavanja prometnega davka na prodajo na drobno. Tako vidimo, da je uplivala na dvig osebnih dohodkov cela vrsta ukrepov, del povišanja pa lahko tudi v drugem polletju smatramo kot rezultat prizadevanja članov kolektiva. Članom kolektiva posredujem še podatke v povprečnih o-sebnih dohodkih po posameznih ekonomskih enotah: Ekonomska enota Povprečje izplačanih oseb. doh. Procent 1964 1965 povišanja Splošni sektor 46.35o.- 6l„o48.- 31,7 % Nabavni sektor 57.632.- 73.216.- 26,9 % Računovodstvo 59.225.- 76.627.- 29,3 % Tehnični sektor 57.165»- 73.oo3.- 23,o % Prodajni sektor 53.56o.- 63.744.- 23,3.% Prikrojevalnica 49.646.- 59.991.- 2o,8 % Šivalnica 39.554.- 5o.544.- 27,7 % Sekalnica 46.144.- 55.952.- 21,2 % Montaža 5 48,412.- 61.360.- 26,7 % Montaža 6,7 45.114.- 60.528.- 34 % Mehanična delavnica 51.5oo.- 65.52o.- 27,2 % Avtopromet 52.736.- 69.888.- 32,5 % Obrat Gorenja vas ... 53.456.- ... Povprečje podjetja 46.35o.- 58.594.- 26,4 % Vsak član kolektiva, ki bo primerjal navedene procente povišanja po posameznih sektorjih, se bo gotovo vprašal, zakaj je prišlo do tako različnega porasta osebnih dohodkov. V splošnem sektorja in pri avtoprometu povečuje procent OD večje število nadur in nočno delo (čistilke, čuvaji, šoferji). Pri proizvodnih sektorjih pa je uplivalo na povišanje OD zlasti neskladje med normami, različni proizvodni pogoji v posameznih oddelkih, različna osebna prizadevanja in različni prihranki po EE. Kakšne osebne dohodke so imeli pa v prodajni mreži? Po podatkih iz zaključnega.računa IPM je prodajna mreža .povečalo v letu 1965 prodaja po količini za 6,6 %, prodajo na zaposlenega pa za 2,4 % po količini in za 22,2 % po vred-■ nosti. Tako velika razlika med količinskim in finančnim pokazateljem je nastala zaradi porasta cen v I. polletju za cca 3 i, v drugem polletju za cca 25 %, nekaj pa tudi zaradi spremenjenega sortimenta prodaje. Ob' delitvi ustvarjenih sredstev v razmerju 5o : £o je imela prodajna mreža naslednje povprečje osebnih dohodkov: Delavci: Povprečni osebni dohodki ProQent 1964 1965 povečanja prodajalci 5o.oo5.- 66.187.- 32,3 % poslovodji 72.588.- 98.458.- ' 35,6 % Skupaj povprečje 59.188.- 77.274.- 3o,5 % IPM .r;..! .. .. V - : ' -1 r • '•..*'• . , y J • • Razmerje, med osebnimi dohodki med podjetjem in mrežo je naslednje;: ... rov 1*3to Podjetje Mreža Razlika izr. ________v procentih 1964 46.370.- 59.188.- 27,6% 1965 - 58.994.- 77.274.- 31,8 % Ta procent kaže, da so se OD v IPM v letu 1965 povečali za 4 j 2 % več kot v podjetju. Zaradi spremenjenih pogojev gosp darjenja, tržnih razmer, proizvodnih pogojev iz dneva v dan ugotavljamo, da so merila v našem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov vedno manj uporabljiva. Zato bo treba v letu 1966. ponovno preštudirati naš sistem nagrajevanja, vskla-diti norme ter izdelati nove osnove, po katerih bo mogoče bolj pravično, objektivno in stimulativno deliti osebne dohodke. ,r * t z . Albinca Možina VEČ POZORNOSTI VARSTVU"PRI DELU Spremembe, ki jih prinaša temeljni zakon o varstvu pri delu in ki jih bo v kratkem prinesel tudi republiški zakon o varstvu pri delu, naloga delovnim organizacijam večjo skrb za , • ' • • ' •• i • CZ. ■ ' H proizvajalca na delovnem mestu. iStariv zakoni o higiensko tehničnem varstvu so pomanjk '' '' • ■ ■ ; ..'■ i", ".V -i-'-- trs' ' . ' ■ ... ljivi in zastareli, saj so nekateri veljavni še iz leta 1947. Posledica tega je,, da je služba varstva pri delu (v nadalj-nem b6s.edili;i VPp) zaostala za tehničnem razvojem proizvajalnih sredstev, socialnim varstvom in ostalimi družbenimi odnosi. Zakaj je bilo treba v zveznem merilu sprejeti nove predpise?Vse prepogosti smrtni primeri v industriji, rudarstvu in prometu, vsak 12. delavec je invalid dela, veliko je pokli- i I a. • . . enih obolenj in ostalih posledi.c pomanjkljivega1'VPD, o čemer V c ! 'J- nimamo ppdatkov, gotovo pa bi bil razultat zaskrbljujoč. Izšel je . Temeljni .-zakon o varstvu pri delu, v kratkem izide še republiški. Ti zakoni so izdelani na podlagi izkušenj in posledic, katerim je botrovalo neurejeno VPD. Naj navedem nekaj novosti, ki bi utegnile zanimati vsakega člana kolektiva. Neposredno odgovornost za izvajanje VPD v delovni or-gar,izaciji prevzamejo: direktor, tehnični vodja, obratovodja, oddelkovodja in mojster, delavec je pa dolžan, da se pokorava zahtevam VPD. Nadalje bo morala vsaka delovna organizacija s preko 5oo člani kolektiva imeti varnostnega tehnika, ki bo opravljal naloge izključno v zvezi z varstvom pri delu. če pa delovna organizacija opravlja dela s povečano nev3rnostjo za zdravje in življenje, to delo opravlja več oseb in posebna strokovna služba. Republiški zavod VPD bo odslej pregledoval ter odobraval uporabo vseh domačih in uvoženih strojev in napD-^av. Za ppremo, ki jo bomo nameravali uvoziti, bomo morali dobiti ustrezno dovoljenje pred uvozom. Nova je tudi zahteva, da mora delovna organizacija iz- delati program ukrepov za zboljšanje varstva pri delu. Če delovna organizacija-v tem programu ne planira ali ne izvaja postopnega izboljšanja za zdravje škodljivih delovnih pogQjev na delovnem mestu, lahko inšpektor .dela predlaga občinski skupčini uvedbo prisilne uprave. Za neodgovorno izdajanje programa službe VPD pa so predvidene še druge sankcije proti pravnim in fizičnim osebam v delovni organizaciji. To- so takojšnje denarne kazni na kraju samem. Zakon predvideva tudi preverjanje znanja o VPD periodično ali pred nastopom službe vseh odgovornih. Odgovoren je lahko samo tisti, ki ve za kaj je odgovoren. - Nekaterih halog iz področja VPD pa sami v podjetju ne bomo mogli reševati. To so: razne meritve in preiskava škodljivosti zraka v delovnih prostorih, pregledi naprav in strojev, za katere nimamo obratovalnega dovoljenja, preizkušanje in kon trola zaščitnih sredstev, vzgoja kadrov, itd. Za pomoč pri reševanju teh nslog bomo morali prositi Zavod za varstvo pri v.« w • ! .: . o v delu. Nove ukrepe iz področja VPD bomo morali sprejeti v statutu "podjetja ali pa v pravilniku o VPD, ki ga mora.vsaka delovna- organizacija pprejeti do 8. aprila t.l. Iz navedenega je razvidno, da nas čaka še precej stvari, ker stanje VPD, kakršno je danes v naši tovarni , ne odgovarja zahtevam in potrebam delovnega človeka. Do danes smo predvsem preprečevali požare in fizične poškodbe na delovnem mestu, kar je tudi prav. Prav pa ni to, da smo pozabili na poklicne bolezni, ki danes mogoče še niso tako vidne,, nai. psihološke učinke, na razporeditev žena nosečnic in mladoletnikov itd. Tudi s temi problemi se bomo morali spoprijeti, saj gre za nas, ki nismo stroji ampak ljudje. Če bi taki ukrepi napravili v proizvodnji trenutno motnjo, bomo pa na ta račun kje drugje poiskali skrite rezerve. Garancija, da bodo prizadeti delavci zadihali čisti zrak do dokaj stroga določila temeljnega zakona o VPD. Ernest Mlakar ŠE O NOVEM STATUTU PODJLTJA Znano je, da v našem podjetju že dalj časa pripravljamo predlog za spremembo in dopolnitev statuta. Nujnost, ki je pripeljala do tega je, da vskladimo naš statut z novimi predpisi, k:, so jih prinesli Temeljni zakon o podjetjih, Temeljni zakon o delovnih razmerjih, Temeljni zakon o varstvu pri delu in drugi. Poleg tega je potrebna dosedanja organizacija našega podjetja temeljitih proučevanj in na osnovi tega tudi korenitih sprememb. Statut bi moral biti sprejet že do 31/12-1965 in to z vsemi spremembami, ki bi se v razpravi kolektiva in samoupravnih organov dopolnjevale. Nastale pa so težave pri organizaciji. Zato je bil strokovni kolegij mnenja, naj se predlaga DS, do se ro^ za sprejetje statuta podaljša za toliko časa, da lahko posamezni sektorji pripravijo predlog nove organizacije. Na podlagi tega je DS imenoval komisijo za pripravo statuta in ga pošlje v javno razpravo. V sektorjih sedaj intenzivno delajo predloge za novo organizacijo. Sicer pa bo statut določal le temeljno načelo o organizaciji podjetja. Podrobne bo to področje uredil poseben pravilnik. Vendar mislim, do s sprejemom statuta le predolgo zavlačujemo, ker bi moral nov statut prinesti poleg organizacije tudi druga določila, ki so zelo važna za napredek samoupravljanja pri nas. č-ns bi že bil. da preidemo iz kolektivne odgovornosti . na odgovornost posameznika. Potem bi tudi samoupravljanje dobilo svoj smisel, ki ga žal še po večini pojmujemo kot politični pritisk, ki se spreminja v anarhijo. Samoupravljanje je v pogojih družbene lastnine edino pozitivno vodilo za dosego intenzivnega gospodarjenja. Zato pomeni, da se v takih pogojih uveljavljajo individualne sposobnosti in se izključuje možnost individualnega odločanja. Celovitost samoupravljanja je proizvodnja, delitev, menjava in potrošnja. Tu posameznik ne more več odločati, pač pa kolektiv izraža svojo voljo preko samoupravnih organov. Ko enkrat ti organi odločijo o potrebah in smernicah gospodarjenja, je za ljudi, ki so na zato odgovornih mestih taka odločitev zakon, za katerega moralno in materialno odgovarjajo. Zaradi tega član DS, ko konča zasedanje, preneha s funkcijo in se mora boriti za določene sklepe, če če tudi3 \/ 24 23 31 TT—^ 3T-j-1---Xl ^ ' VODORAVNo: 1. tovarna čevljev; lo. del bruto teže; 11. moško' ime; 12. Edo Kranc Idrija; 13. del zemljišča; 14« Ljudska tehnika; 15. grška črka; 16. glina; 17. moško ime; 18. osnovna barva; 2o. Ernest Coiner; 21. tuj kupec naših izdelkov. 22. veznik; 24. ime naše točajke; 25. deklo (po idrijsko); 27. osebni zaimek; 28. veselje; 3o. kratica za nošo armado; 32. tuje moško ime; 34. prva in deseta črka; 35.ali, mar; 36. hitrostni boj za prestiž; 37. pritrdilnica, da. NAVPIČNO: 1. umetnikova delavnica;' 2. izločanje mleka, dojenje; 3. poleg, zraven; 4. deseta in prva črka; 5. beseda v uspavanki; 6. sij ognja; 7. pripetljaj, vmesni dogodokj 8. možnost panovne izvolitve; 9. izdedek; 13. fant; 15. tatvina, kraja; 18. tuje žensko ime; 19. ameriška papige; '21. tovarna televizorjev; 23. ime naše tiskarke; 24. starorimski koledar; 25. odrasel moški; 26. ongleški velikaš; 29.' ameriški bizon; 31. lijak, ploha; 33. kratica Rdečega križa. Sestavil Capuder Ivah V S E Bi I.NA ■ .v • ■■•. . t ! , Še o letu 1965 ..... i ..... 1 Čelni podatki iz poslovnega poročila 1. 1965 za prodajno mrežo 6 Mednarodni dan žena \ 8 Uvedba druge izmene na, težkem traku 9 Moda pomlad - poletje 1966: - ' ' ,' \ v ' 11 Naš uvoz in problem v preskrbi z-materialom .... . 13 . Rezuliat delitve osebnih dohodkov 15" Več pozornosti varstuu pri delu./ ; c 19 Še o novem statutu podjetja 21 Turistična dejavnost v našem kraju 22 Križanka 25 Izdaja komite ZMS "Alpina" Žiri. Ureja uredniški odbor Glavni'urednik Majda Trček, odgovorni■urednik Drago.DebAljak Založila•'-'Alpina,, Žiri. Tiskano v Žireh v 9oo izvodih. • ' '• ' • ; ..... ■ a . . ' • : '■■■■'■'■■■ .;..-: -j , . ;' - > • • • ■ < * • ..... ... j Žif.i, marec 1966