L štev. V Ljubljani, dne 8. januvarja 1898. VIII. leto. Izhaja 1 in 3 soboto vsakega meseca ter stane za vse leto ao kr., za pol leta BO kr. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr. če se enkrat tiska- 12 kr. če se dvakrat, in 15 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu ».Rodoljuba'1. — Pisma izvolijo naj se frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. Deželni zbor kranjski. I. seja dne 28. decembra 1897. Zasedanje dež. zbora se je začelo s slovesno sv. mašo, katero je v stolni cerkvi daroval posl. kanonik Kalan. Sejo je otvoril dež. glavar De tel a z ogovorom, v katerem je pozdravil poslance in deželnega predsednika, čestitajoč temu na imenovanji tajnim svetnikom, ter izrekel upanje, da bodo razprave mirne in stvarne. Poslancem veleposestva je rekel, da so doslej vedno podpirali delovanje dež. zbora in dokazali, da more tudi manjšina uspešno delovati, potem pa povdarjal, da je le od brezpogojnega priznavanja jednakovrednosti vseh narodov mogoče parlamentarno delovanje. Notranjepolitični položaj Avstrije je opasen, a vse narode tolaži to, da presvetli cesar tudi to vprašanje ugodno reši. V znak neomahljive zvestobe pozval je glavar poslance, naj zakličejo cesarju trikrat Slava, kateremu pozivu se je zbornica navdušeno odzvala. Dež. glavar se je dalje spominjal umrlih Članov dež. zbora, posl. Janka Kersnika in posl. Mateja Lavrenčiča in naprosil zbornico, naj dovoli, da se njen izraz so-žalja zapiše v zapisnik, čemur je zbornica pritrdila. Končno je dež. glavar naznanil, da se je dež, posl. Leon grof Auersperg odpovedal mandatu in da je bil na mestu njega izvoljen baron Friderik Rechbach. Deželni predsednik baron Hein je pozdravil poslance, naznanil, da je imenovan dež. glavarja namestnikom posl. baron Lich-tenberg in da predloži vlada v kratkem načrt zakona glede oprostitve osebnega dohodarinskega davka vseh obč. doklad, ter se končno zahvalil za izrečeno Čestitanje, zagotavljajoč, da bo vlada z zanimanjem sledila delovanju dež. zbora in si prizadevala, sodelovati v občo dobroto dežele Kranjske. Posl.Lichtenbergje izrekel zahvalo za imenovanje glavarjevim namestnikom in prosil zbornico, naj bi ga blagohotno podpirala. Novo izvoljena poslanca Klein in baron Rechbach sta potem storila obljubo, posl. Božič je opravičil svojo odsotnost. Na predlog posl. Murnika je zbornica per acclamationen izvolila rediteljema poslanca grofa Barbota in Lenarčiča, verifikatorjema pa poslanca dr. Schafferja in dr. Žitnika, dalje na predlog poslanca Murnika sklenila, da se ne voli poseben verifikacijski odsek, ker proti izvršenim dopolnilnim volitvam ni nobenega ugovora in končno na predlog posl. Murnika sklenila, da se voli poseben odsek 9 članov, kateremu se odkaže v poročanje predlog glede premembe volilnega reda. Zbornica je potem volila člane raznih odsekov in so bili izvoljeni v finančni odsek poslanci: Grasselli, Kalan, Langer, Luckman, dr. Majaron, Murnik, dr. Papež (načelnik), Povše, dr. Schaffer (nač. namestnik), baron Schwegel, Višnikar, dr. Žitnik; v upravni odsek poslanci: Barbo, Božič, Globočnik, Jelovšek, Lenarčič, bar. Lichtenberg (načelnik), Modic, Pakiž, Povše, baron Rechbach, dr. Tavčar (nač. namestnik), baron Wurzbach; v odsek za letno poročilo poslanci: grof Auersperg (nač. namestnik), Grasselli (načelnik), Kajdiž, Klein, Košak, pl. Lenkh, Loy, Perdan, bar. Sch\vegel; v odsek za volilno reformo poslanci: Barbo, Grasselli (načelnik), Kalan, dr. Majaron, Pfeifer, dr. Schaffer (nač. namestnik), baron Schwegel, dr. Tavčar, dr. Žitnik. Volitev v finančni odsek je bila jako zanimiva. Doslej so imeli klerikalci v tem odseku pet zastopnikov, Nemci štiri, narodna stranka pa tri. Narodna stranka je letos zahtevala, naj imajo vse tri stranke jednako število zastopnikov, vsaka štiri, ker so vse tri stranke jednako močne, klerikalci pa itak nimajo ljudi, ki bi bili za delo. Dasi imajo klerikalci samo tri poslance več, kakor narodna stranka, se tej zahtevi le niso hoteli udati, ampak tirjali zase pet zastopnikov, narodni stranki pa ponujala 'tri. Narodna stranka se je potem domenila z veleposestniki in je proti volji klerikalcev volila v finančni odsek štiri pristaše narodne stranke, štiri klerikalce in štiri veleposestnike. Dež. glavar Detel a je po končani volitvi naznanil, daje posl. Kalan odklonil izvolitev v finančni odsek in je odredil novo volitev. Posl. Kalan je odstopil, da bi bil izvoljen v finančni odsek posl. Hribar, kateri je sicer pristaš narodne stranke, a za časa volitev ni bil član kluba narodnih poslancev. Klerikalci so mislili, da ujamejo na ta način posl. Hribarja v svoje zanke. Zbornica je seveda z veseljem volila posl. Hribarja. Vsled te klerikalne spletke so klerikalci izgubili še jednega zastopnika v finančnem odseku. Zdaj imajo klerikalci tri zastopnike, narodna stranka pet, veleposestniki pa štiri. Posl. Murnik je potem nujno predlagal : „V pokritje primankljejev pri deželnem in normalno-šolskem zakladu naj se pobirajo od 1. januvarja do konca aprila 1898 sledeče priklade: A. Za deželni zaklad: 1. 40% priklado na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa; 2. samostojne naklade: a) od porabe likerjev in oslajenih opojenih pijač brez razločka na stopinje alkoholovine po 15 gld. od vsakega hektolitra; b) od porabe vseh drugih žganih opojnih pijač po stopinjah lOOdelnega alko-holometra po 30 kr. od vsake hektoliterske stopinje; c) od vsakega hektolitra porabljenega piva brez razločka na stopinje alko- holovine po vsi deželi po 1 gld. pod dolo čenimi pobiralnimi načini; 3. 30% doklado na polni predpis vseh neposrednih davkov izvzemši personalni dohodninski davek. B. Za normalno-šolski zaklad: 10% doklado na polni predpis vseh neposrednih davkov izvzemši personalni dohodninski davek." — Zbornica je predlog soglasno odobrila. Posl. Murnik je potem poročal o dopolnilni volitvi v trgovinsko zbornico in v vipavsko-idrijskem okraju in je predlagal naj se izvolitev poslancev Klein a in Božiča odobri. — Sprejeto. Došle predloge in prošnje so se od-kazale pristojnim odsekom. Koncem seje so dr. Majaron in tovariši interpelirali dež! predsednika, zakaj se še ni izdal slovenski prevod novega civilnopravdnega reda, na kar je dež. predsednik baron Hein odgovoril, da bode takoj posredoval v smislu stavljene interpelacije, da pa ne ve, bode li slovenski prevod možno pravočasno izdati. Potem je dež. glavar zaključil sejo, želeč poslancem veselo novo leto. Politični pregled. Avstrija. Vsled počenjanja nemških nacijonalcev, krščanskih socijalistov in socijalnih demokratov v državnem zboru, gospodari sedaj vlada s pomočjo cesarskih naredb. Avstrijski narodi so s tem prišli ob ustavno pristoječe jim pravice. Vlada je uveljavila pogodbo z Ogersko zajedno leto, kar bode naše davkoplačevalce veljalo več sto milijonov, goldinarjev, dovolila si je sama za šest mesecev pravico, pobirati davke, sploh pa dela kar hoče, narodi pa morajo plačevati in molčati. — Vlada se sedaj trudi, da pomiri Nemce. V ta namen ponuja nemškim razgrajačem razne nagrade, samo da bi šli v deželni zbor češki in omogočili zopet zborovanje drž. zbora. Deželni zbori avstrijski. Nekateri deželni zbori so se sešli že pred novim letom na kratka zasedanja, večinoma pa se snidejo te dni. Nemška nestrpnost se je zlasti pokazala v deželnem zboru nižjeavstrijskem, kateri je sprejel zakonski načrt, ki določa, da mora biti nemščina v vseh ljudskih in meščanskih šolah izključni učni jezik. Ta postava je naperjena proti Čehom, katerih je na Dolenjem Avstrijskem jako mnogo. Ta postava je obveljala, ker so zanjo glasovali tudi krščanski socijalisti. Ogerska. Državni zbor ni mogel dognati razprave v pogodbi z Ogersko, ker so to preprečili Košutovci. Vlada se je vsled tega z avstrijsko vlado kar pod roko pomenila, da ostane vse pri starem, dokler državni zbor ne dožene razprave o nagodbi. To postopanje je seveda popolnoma nepo- stavno, a v naši monarhiji smo že tako daleč prišli, da se za postave ravno tisti najmanj brigajo, kateri bi jih morali čuvati in braniti. Francoska. Ruski car Nikolaj je o novem letu predsedniku francoske republike jako presrčno čestital, na kar je predsednik seveda tudi jako prijazno odgovoril. Ta čestitanja so nov dokaz, kako tesno sta zvezani Rusija in Francija, a dokler bo trajala ta zveza, se ni bati za evropski mir. Italijansko. Papež Leon XIII. je na novega leta dan daroval svojo biserno mašo v cerkvi sv. Petra. Te redke svečanosti se je udeležilo samo 3000 oseb. Papež je pri tej priliki dobil neznansko veliko denarja, ker so zanj nabirali po vseh cerkvah. Naš cesar mu je daroval 50.000 gld. Turčija. Evropske velike države so turškega sultana prisilile, da je dal otoku Kreti neko omejeno samostalnost, a kdo postane upravitelj tega velikega otoka, še vedno ni dognano. Rusija zahteva, naj po- I stane upravitelj grški princ Jurij, a sultan se seveda brani, vsled česar ni uganiti, kdaj bo konec pogajanjem. Kitajska. Velika Kitajska je vsa trhlena in evropske države pa tudi Japonska že preže na nje razpad. Kaže se, da pride kmalu tista ura, ko se bodo sprle tiste države, katere čakajo na razpad Kitajske. Nemčija je zasedla jeden kitajski pristan, koj na to so Rusi zasedli Port-Artur, kateri pristan je najvažnejši izmed vseh, tako da imajo Rusi zdaj prav za prav vso Kitajsko v rokah. Angleži so seveda v velikih skrbeh in so koj urenili kar treba v varstvo svojega upliva. Sklenili so zvezo z Japonsko, pripravljajo se pa še na druge korake. Mogoče je, da nam ta nasprotja prinesejo na spomlad vojsko v Aziji. Strah na razpotju. (Povest iz 17 stoletja, spisal Moric Zvonik.) I. Ozka kolovozna pot, ali bolje rečeno „kozja cesta", peljala je v predpreteklem stoletju na licu mesta, tam, kjer se beli sedanja deželna cesta od Malih Žabelj, dalje pod svetokriškim samostanskim obzidjem v bližnjo vas Plače. Na podnožju nevisokega hriba, na kojem še današnji dan sameva staro „mesto* Sv. Križ, tik pri razpotju, kjer se odcepi kravja steza od deželne ceste, vijoča se v kačjem redu čez takozvani „ Reber" proti mestu, visela je za časa naše povesti „bridka martra" na stoletnem hrastu privezana. — Tudi naj-pogumnejšemu vaščanu je s strahom srce utripalo, kadar ga je privedla pot tu mimo v noči in celo ob „uri duhov", kajti raznesla se je novica na daleč okoli, da nadleguje in straši mimoidoče mirne popotnike neki menih z dolgo brado; nekateri so celo trdili, da ni tako hudoben, ker slednjemu je že ponudil, „tabakiro", naj si vzame iž nje. Ker je pa strah na razpotju čedalje predrznejši postajal, začelo je okoličanom v glavah rojiti: kaj bode še iz tega, ako se kedo ne oglasi, ki je zmožen strahove „panati"! — Mrzlega zimskoga večera sedela je kopica „odličnih" možičkov iz vasi pri zakurjeni peči čevljarja Smole: Pankert, Plan-tek, Štravs in Pikec. „1, veste kaj možje", povzame prvi besedo čevljar Smola, „če ste pametni, pravim, tej nadlogi se da v okom priti: zbe- rimo se trije ali štirje, ki nismo ravno „stra-hopezdljive babe" in gremo ponoči na razpotje ter vprašamo straha-fratra — kaj potrebuje in kaj želi. Seveda, kar tako z golo roko ne gremo nad strahove: vzamemo s sabo blagoslovljeno vodo, mrvico od tiste zemlje, ki jo duhoven vrže v grob na mrliča, in še oljčno vejico blagoslovljeno od cvetne nedelje, potlej nam strah ne more do kože, četudi je s samim peklenščekom v zvezi..." „Ti Smola ne veš nič", pretrže besedo čevljarju sosed Plantek, „tisto, kar si nam zdaj povedal ni vredno ne piškovega oreha, še gnjile jabolke ne, ki se je vrže na gnoj. — Še moja ranjka mati — Bog jo varuj peklenskega ognja! —■ mi je pripovedovala to le: „Pred več leti živel je tu gori med samostanskim zidovjem neki frater, ki so ga za Evstahija klicali, kateremu pa je bila celica pretesna in je vhajal čez obzidje samostanskega vrta — tam v kotu pri veliki cipresi — doli v vas k mlademu dekletu in ž njo peljal prepovedano ljubezen in zato se zdaj po smrti tu v okolici potika in straši mirne popotnike. (Dalje prihodnjič.) Domače in razne novice. (Našim naročnikom.) Z današnjo številko začne „Rodoljub" svoj VIII. tečaj in sicer bode v prihodnje izhajal v priroč-nejši ^obliki. „Rodoljub" bo kakor doslej tudi v prihodnje pojasnjeval politična vprašanja zlasti domača, poganjal se za narodno ravnopravnost, za koristi kmet-skega in obrtnega stanu in za resnično politično in duševno svobodo, poročal natančno o delovanju deželnega zbora kranjskega, poleg tega skrbel tudi za pouk in zabavo, sploh pa se trudil, da vsestranski zadovolji svoje bralce. Naročnike prosimo, naj ostanejo „Rodoljubu" zvesti tudi v novem letu in naj mu dobe še kaj novih naročnikov. Izhajal bode „Rodoljub" kakor doslej, cena pa mu je za celo leto 80 kr., za pol leta 50 kr. (Klub narodne strauke v dež. zboru kranjskem) je izvolil svojim načelnikom posl. dr. T a v č a r j a, podnačelnikora pa ces. svet. Murnika. (Sprava na Kranjskem.) Na shodu katoliškega političnega društva v Ljubljani sprožil je drž. poslanec dr. SuŠteršič" misel, naj bi se slovenski stranki v deželnem zboru kranjskem združili v jedno stranko. Ta, misel je obudila po vsem Slovenskem veliko zanimanje. Kmalu potem so se sešli kranjski državni poslanci in sklenili, da bodo posredovali mej narodno stranko in mej klerikalci. V ta namen so določili poslance dr. Ferjančiča, dr. Kreka in dr. Šu-šteršiča, kateri so z obema strankama stopili v dogovor. Dne 7. t. m. se je vršilo prvo posvetovanje zastopnikov obeh strank in imenovanih drž. poslancev. Vsak rodoljub mora želeti, da se ta, na sebi lepa misel uresniči. Slovenski stranki sta si stali že 1. 1873. sovražno nasproti. Spoznavši žalostne posledice tistega boja, sta se združili, a ta jedinost je trajala le malo časa, največ zategadelj, ker dogovori niso bili jasni in točni, in le prezgodaj, že nekaj let po sklepu miru, se je zopet začel boj. Na to se ne sme pozabiti. Sloga mej obema strankama se lahko doseže, a skrbeti jo, da bode imela v sebi jamstvo trajnosti, kajti sloga, ki bi tega no imela, bi ne bila dosti vredna in bi pri prvi priliki razpadla. (Politično in gospodarsko društvo za Notranjsko) je dne 21. dec. 1. 1. priredild shod v Postojini, na katerem sta poročala drž. poslanec dr. Ferjančič in dež. posl. Lenarčič v svojem delovanju v državnem oziroma v dež. zboru, Posl. dr. Ferjančič je govoril tudi o spravi mej narodnima strankama na Kranjskem in rekel, da ni dovolj, če se doseže samo sporazumljenje mej poslanci v dež. zboru, ampak je treba, da se doseže tudi mej pristaši. Tudi nam se zdi, da je to treba, kajti le če se doseže sporazumljenje tudi zunaj dež. zbora, če sprava ne bo omejena samo na poslance, potem je upati, da se uresniči, kar želimo in kar je v korist naroda. Shod je sprejel naslednje resolucije: L Shod odobrava združenje slovenskih, hrvatskih in maloruskih poslancev v državnem zboru na Dunaju v »Slovansko krščansko narodno zvezo" ter solidarna postopanje le-te z združeno desnico. II. Shod izraža svoje ogorčenje na neču-venem in skrajno surovem postopanju zje-dinjene levice, ki je z brutalno silo onemogočila v državnem zboru vsako plodonosno delovanje, čestita predsedništvu poslanske zbornice k odločnemu in možatemu postopanju napram zdivjani obstrukciji, — in izraža svojo radost na solidarnem postopanju zjedinjene desnice, trdno pričakujoč, da ostane ista združena še v prihodnje v svrho izvršitve popolne jednakopravnosti vseh avstrijskih narodov. III. Shod pričakuje od naših poslancev, da bodo z vso dostojno eneržijo in brez mehke popustljivosti vladi ali združenim strankam nasproti zahtevali od vlade nemudno sistematično izvedbo narodnih in gospodarskih pravic za slovenski narod na podlagi sklepov vseslovenskega shoda dne 14. sept. 1897 v Ljubljani. IV. Shod spoznava, da je z ozirom na politične razmere v državi in deželi želeti, da se narodna in katoliško-narodna stranka v deželnem zboru kranjskem na podlagi popolne jednakopravnosti in s potrebnimi garancijami proti poljubnemu druženju jedne ali druge stranke s tretjo, dogovorita o sporazumnem postopanji v dež. zboru. Shod pričakuje z gotovostjo, da se bode od strani obeh strank lojalno in odkritosrčna delovalo na sporazumljenje posameznih stanov in slojev na Kranjskem in uvaževala v javnem življenju zmožnost in delavnost in ne le strankarska korist. V. Shod pričakuje posebej še od notranjskih poslancev, da se bodo glede na slabe gospodarske razmere osobito kmetskega prebivalstva na Notranjskem pri vsaki priliki potezali za potrebna sredstva, s katerimi bi se sedanje žalostne razmere zboljšale. (Potrjen zakon.) Cesar je potrdil v dež. zboru kranjskem vzprejeti zakonski načrt glede preložitve okrajne ceste Od Gabrovščine čez Muljavo do državne ceste pri Studencu. (Proslava petdesetletnice cesarjevega vladanja.) Občinski zastop občine Bled je v svoji seji dne 19. decembra soglasno sklenil, sezidati prihodnje leto v proslavo petdesetletnice cesarjevega vladanja ubožno hišo po načrtu, po katerem so troski preračunjeni na 4800 gld. — Občinski svet ljubljanski sklonil je sezidati ubožno hišo za 100 oseb, katera se bo imenovala .mestna ubožnica cesarja Frana' Josipa I." in mestno kopališče, napraviti ustanovo za nadalnje praktično izobraženje mestnih tehničnih močij in dovoliti 5000 gl. za dobrodelne namene dne 2. decembra 1898, kateri dan bode 50 let, odkar je cesar Franc Jožef zasedel avstrijski prestol. (Dopolnilna đeželnozborska volitev.) Pri dopolnilni deželnozborski volitvi iz kurije veleposestva dne 28. dec. je bil izvoljen g. Friderik baron Rechbach. (Ljubljanska mestna elektrarna) se je na novega leta dan slovesno otvorila. Elektrarna funkcijonira prav dobro in je zdaj Ljubljana sijajno razsvetljena. (Osuševanja ljubljanskega barja.) Vlada je že pričela reševati zadevo glede osušenja ljubljanskega barja in je poljedelsko ministerstvo uradne odloke glede vodopravnih razprav že odposlalo deželni vladi v Ljubljani. (Ustanovitev „Slovenskega čebelarskega društva") s sedežem v Ljubljani je c. kr. deželna vlada dovolila in že potrdila predložena ji pravila. Vabimo torej slovenske čebelarje, naj zglase svoj pristop za sedaj pri kmetijski družbi v Ljubljani in naj ob enem pošljejo letnino po 1 gld. O ustanovnem občnem zboru „Slovenskega čebelarskega društva" obvestimo ude svo-ječasno. (Iz Kolovrata) se nam piše: Poročali smo že, kako so izpadle naše občinske volitve. Zmagali smo in tako smo spravili iz odbora vse one elemente, ki so se kaj malo brigali za blagor občine. Posebno našo občinsko cesto so tako zanemarili, da ni več za ljudij, ampak k večjem za koze in kozle. Sedaj upamo, da bode novi odbor vendar ceste in pota popravil. Ako pa ne, bode potrebnega storil, bodemo pa malo višje potrkali. To za sedaj. Tukajšnji krajni šolski svet je v zadnji svoji seji sklenil napraviti šolski vrt. Dolgo časa je pogrešala naša sola to potrebo in še le sedaj so uvideli možaki, koliko koristi ta naprava. (Prislepurjena zmaga.) Pri volitvah v okrajni zastop rogaški so zmagali — nemškutarji. Zgodilo se je to vsled nezaslišanih sleparstev. Tako so to pot z veleposestniki volili tudi nekateri industrijalci, kateri volijo sicer v skupini industrijalcev; glavarstvo jih je prestavilo v skupino veleposestnikov, da omogoči zmago nemških nacijonalcev. Z veleposestniki so volili tudi nekateri posestniki, ki sicer ne plačujejo po zakonu določenega zneska davkov, katere pa je glavarstvo „pomotoma" uvrstilo v to skupino. Seveda, kjer vlada taka pravica, tam poštena stvar ne more zmagati. (Sodne razmere v Gorici.) Pri okrožnem sodišču goriškem je jeden uradnik, kateri zna slovenski, odnosno hrvatski. Pri okrajnem sodišču pa je tudi le jeden, kateri zna slovenski — sodnikov pa niti jeden ne zna dovolj slovenski, da si je to sodišče za Slovence! Slovenske uloge ležijo mesece nerešene in ako jih rešijo, tedaj jih morajo rešiti sodniki pri okrožnem sodišču. Radovedni smo, kako bode po novem letu, ko se bodo morale voditi razprave v onem jeziku, v katerem se poslužujejo stranke? (Umor.) Z Iga se poroča: Ko se je na Silvestrov večer vračal kmetski fant Uršič Janez s svojimi prijatelji domov, priplazil se je natihoma neki Damijanov ter udaril z neko stvarjo fanta Uršiča tako močno po £lavi, ja mu je razbil črepiujo in je revež umrl v par urah brez vsake pomoči. Ta umor vzbuja splošno ogorčenje in je bil ubijalec že aretovan. (Nesreča) Te dni je zgorel v Mirni-peči 3leten deček posestnika Rusa. Igral se je pri peči z lučjo in vnela se mu je obleka. Pomoč ni bila več mogoča. (Strašen umor.) V neki vasi blizu železniško postaje Št. Ilj nad Mariborom je ubil neki Vrečko svojega 701etnega tasta in taščo s sekiro, ter se je polastil njiju denarja. Tast je namreč grozil zapravljivemu Vrečku, da ga izdedini, in to je menda privedlo tega, do strašnega zločina. (Mestua hranilnica v Radovljici) V mesecu decembru 1897 je 123 strank uložilo 35.461 gld. 81 kr., 56 strank uzdig-nilo 14.929 gld. 90, kr., 19 strankam se je izplačalo posojil 17.340 gld. Stanje ulog 350.239 gld. 22V.J kr. Denarni promet 126.818 gld. 83 kr. (Otroški samomori) so dandanes že nekaj navadnega. Otroci 8 do 12 let se mečejo skozi okna, skačejo v vodo ali pod vlak, ali se pa obešajo, često se tudi ustrele. Ta strašna prikazen je največji madež minevaj očega veka. Tudi v Galiciji se dogajajo otroški samomori in umori, in največkrat z revolverji. Zato je gališko namest-ništvo dogovorno z deželnim šolskim svetom sklenilo, da puškarji ne smejo prodajati šolski mladini orožja, sicer bodo naj-občutnejše kaznovani. Kakor ne smejo dajati lekarnarji strupa brez zdravniškega dovoljenja, tako bi tudi puškarji orožja ne smeli prodajati brez pomislekov. (Strup bučele proti strupu kače.) Neki francoski naravoslovec je nabral strup bučel ter ga vcepil psu, katerega je pičila kača. In na psu se niso pokazali nikaki znaki zastrupljeni a. Le mrzlica ga je nekaj časa tresla. Sicer je ostal zdrav. (Skrivnostni najdenček.) V Florenci je oddala s temnim pajčolanem zakrita gosposka žena 161etnemu dijaku 3Ietno dete, proseč ga, naj pazi nanj, dokler ne najde izgubljene denarnice. Gospa je odšla in — ni je bilo več. V žepu je imel otrok pismo, v katerem prosi onega, kateremu odda dete, naj skrbi zanj. Se ve se njena želja ni izpolnila, kajti ubogi dijak bi bil vsekakor slab rednik. Peljal je najdenčka k policiji, katera je pa sedaj v zadregi, komu bi ga dala v varstvo, kajti več bogatih rodbin se je že oglasilo, da vzemo k sebi otroka. (Devetkratni morilec zamorcev.) Zamorec Henry Nesbit je bil v Irvinvillu obešen zaradi umora zamorca James Har-ringtona. Ženska, katera je bila uzrok zločina, je bila mej gledalci, in sama je hotela videti, kako obesijo bivšega ljubimca. Predno so potegnili na smrt obsojenemu čepico čez glavo, je povedal, da so bili belopoltni vedno prijazni proti njemu, vse sitnosti pa da ima pripisovati črricem. „Ako bi bil prost, bi še 9 zamorcev pobil", je glasno klical. Nesbit je usmrtil že devet zamorcev. Zamorci so torej zelo veseli, da so tega človeka obesili. (Čudne razmere) vladajo baje v Či-kagu v Ameriki. Človek že ni ondi več varen svojega življenja. Središče razbojnikov ter požigalcev je menda Čikago. Policija se prav nič ne briga za ljudsko varnost, temveč služi le politiškim svrham. Ropi, umori, tatinstva 80 na dnevnem redu. Zato so sklenili republikanci, da se mora mestna policija nadomestiti z državno. (Grozna obsodba.) V Litomišlju so pripeljali te dni v železo ukovanega češkega podčastnika pred vojno sodišče. Podčastnik je ob času praških nemirov rekel zapove-dujočemu Častniku: „Izvolite z menoj češki govoriti! Jaz razumem samo češki." Voj-niški sod jo obsodil podčastnika radi teh besed na lOletno ječo. (Morski psi v sladki vodi) Ko so zidali v srednji Ameriki kanal, kateri veže Tihi ocean s Karajb.skim morjem, zapazili so v vulkanskem jezeru Nicaragve se kopajoči inženerji žival, prav podobno morskemu psu. Tamošnji prebivalci imenujejo tega „morskega psa" ntiger" ali Jjudožer". Tolmači se, da je bilo to jezero nekoč spojeno z morjem, a vsled vulkanskega gibanja zemlje se je od morja odločilo. (Najnesrečnejšl dan v tednn) se ime nuje navadno petek. Statistika pa dokazuje, da to ni res, kajti najusodnejši dan v tednu je ponedeljek Povprečno pride iz- mej nesreč na ponedeljek 16-74 odstotkov, na torek 15-77, na sredo 15-31, na četrtek 1573, na petek in soboto 16 38, na nedeljo pa le 2'6U odstotkov, (Pozverinjen človek.) Zamorec Jones v New Orleansu je prilomastil v hišo far-merja Smitha, ko ga ni bilo doma. Hotel je ženo oskruniti, a ker se mu je odločno ustavila, jo je lopov pobil na tla in vpričo otrok izvršil svoj namen. Da ne bi bilo prič, je zamorec ubil ženo in četvoro otrok, najmlajši je bil star pol leta. Šestletno deklico je tudi smatral mrtvo. Ta je bila pa le onesveščena; tako je povedala zločin ter izdala zamorca. Več redarjev je lopova ujelo, ali ljudstvo jim ga je iztrgalo in ga obesilo. Zaslužil je to! (Da boš dolgo živel) ravnaj se po sledečih zapovedih profesorja Jamesa Sa-mierja: Spi 8 ur, leži na desni strani, imej ponoči v spalni sobi okna odprta, postelj se ne dotikaj stene, nikdar se ne kopiji v mrzlejši vodi kakor je človeško telo, pred zajutrkom se sprehajaj, jej malo mesa, ki bodi kuhano, ne pij mleka, čim bolj je mastna jed, boljša je, ne pij nikdar alko-holičnih pijač, ne imej v spalni sobi nikake živali, živi čim več na deželi, podnevu delaj in ne ubijaj svojega temperamenta! (150 milijonov dolarjev pokojnine) Zjedinjene države bodo morale prihodnje leto plačati ogromno svoto 150 milijonov dolarjev pokojnine veteranom iz poslednjih vojsk ali njih vdovam. Postava je v istini malo preveč površna; po njej dobivajo vdove veteranov, ako se zopet omože, pokojnino, in jednako hčere. Mlada dekleta in vdove stavijo ravno zaradi pokojnine zanjke starim veteranom, po njih smrti se pa lahko omože po svojem okusu, ker prinesejo lepo doto, letno pokojnino. Kdo bi si pa tudi mislil, da bodo imele Zjedinjene države 30 let po vojni 950.000 imen na pokojninski listini in poleg tega še 600.000 prosilcev za njo! Mogoče je, da bode treba čez 50 let na stotine milijonov pokojnine plačevati. Pravila za krmljenje. Vsak živinorejec naj se ravna po naslednjih navodilih : 1. ) Pri majhnem delu pokladaj konjem trikrat na dan; tega pravila se drži tudi tedaj, kadar brez posla v hlevu stoje\ Pri težkem delu, h kateremu prištevamo tudi hitro vožnjo, jih moraš nakrmiti 4—5krat. Tudi žrebetom polagaj 4—5krat na dan. Za nedelavne vole in za molzne krave zadošča dvakratno dnevno krmljenje, katero pa naj obstoji iz več delov. Delavne vole in pitana goveda napasi trikrat v dnevu; zadnjim tudi ugaja štirikratno krmljenje. Ovce nakrmi 2— 3krat v preteku jed-nega dne. Navadnim prašičem polagaj trikrat, malini pujskom, doječim prasicam in pi-talnim svinjam pa celo 4 —Škrat na dan. 2. ) Pripravljena in zelo vodena klaja se hitreje prebavi, kakor trda in suha, torej jo češče pokladaj. 3. ) Krmo polagaj vsak dan ob natanko določenem času. Prebavila se navadijo na določen čas in tedaj krmivo najbolj izkoristijo. Natančnost je velikega pomena za to, da se živina dobro razvija in zdrava ohrani. Če krmiš živino pred določenim časom, tedaj še ni lačna ter brska in poriva klajo sem ter tja, nekoliko je, ostalo pa samo naslini. Če jo pustiš predolgo čakati, prehlastno žre, premalo žveči, si pokvari želodec in naposled zboli. 4. ) Prvič pokladaj slabejšo krmo, kasneje pa boljšo. Lahko prebavno klajo dajaj spočetka, zatem še le krmi težko prebavno ; lahko prebavana potrebuje namreč manj re-dilnih sokov za izsrkovanje hraniva, kakor težko prebavna. Pokladaj torej prvič kuhano in poparjeno krmivo, korenje, otrobovo vodo, sploh bolj vodeno krmo, pozneje pa suho in trdo. 5. ) Krmi, kolikor mogoče, enako klajo v enaki meri. 6. ) Ne dajaj hkratu preveč piče; vsako krmljenje razdeli na več delov. To pravilo velja osobito, ako pokladaš seno, slamo, svežo travo, perje itd. 7.) Dokler živinče ne poje prvega dela, tako dolgo mu ne pokladaj drugega. G-orko, povohano in naslinjeno krmo žival zametuje. 8) Klaja ne sme biti blatna ali pomešana s peskom in prstjo. Jasli in korita naj bodo vedno snažne in čista. Iz nečiste posode živina slabo žre in klajo celo popolnoma zametuje. 9 ) Nikdar ne napajej med krmljenjern Voda namreč razpodi in raztanjša prebav-Ijajoče sokove, a raztanjšani ne morejo svojega posla natanko opravljati. Konje in goveda napoji še le takrat, ko si jih nakrmil s suho klajo. 10. Prehod od jedne krme na drugo, različno, se mora polagoma vršiti. 11. ) Po krmljenju potrebuje živina počitka, zlasti, kadar pokladaš zelo obimovito (obilno) klajo (seno, slamo itd.). Počitek namreč pospešuje prebavljanje; napačno je mnenje, da živina pri hoji hitreje prebavlja, kakor pri počitku. Ako moraš konja precej po krmljenju zapreci, vozi nekoliko časa le korakoma. Govedu moraš privoščiti časa za prebavljanje in za prežvekovanje; čim več suhe krme požre, tem dalje prežvekuje. Nikoli ne smeš delati z voli takoj po krmljenju. 12.) Na večer vrzi v gare konjem nekoliko sena, goveđi pa slame. S tem si žival želodec napolni, ali kakor pravimo, popolnoma nasiti. Sploh ima žival ponoči dovolj časa, da prebavi tudi bolj obimovito klajo, zlasti ako si jo krmil podnevu z manj prostorno klajo. „Živio!" je geslo podobi, katero vidimo prilepleno na vogalih naših ulic. v izložbah naših trgovcev, kot kras koledarjev in kot inserat v časopisih, in tako ta dobra misel občno pozornost nase vleče. Znana tvrdka Kathreiner naznanja svojo sladno kavo s to podobo, katere izvrstno izvršitev dokazuje, kako visoko je vže dospela reklama, sploh pri Kathreinerjevih naznanilih, kateri se vže leta sem zmiraj bolj odlikujejo. Tudi ta podoba je gotovo od prvih umetnikov izvršena. Mala stvarica na podobi je gotovo pri kaki domači svečanosti vidila, kako so oče kozarec z vinom vzdignili in z kakim hišnim prijateljem ali z domačimi trčnili. „Živio!" To ji je v bistri glavici ostalo kot najvišji izraz veselja in srčne odkrite udanosti. In ker živahni otroci tako radi take vtise posnemajo, pozdravi tudi ona tako od sestrice prineseno kavo. Kava je ta priljubljena Kathreinerjeva, katera tako prijetno diši, in tako dobro tekne, in kateri se ima zahvaliti za tako močne nogice. okrogle rokice in polne cvetoče ličica. In ko hoče ravno polno čašico k ustam nesti, pride ji na misel izraz največje zadovolj-nosti in srčnega veselja in zakliče „Živio!" svoji sestrici nasproti. Kako srečno je umetnik to izpeljal, ko mala stvarica živahno čašico povzdigne in se starejši sestrici z ponosnim, pa vendar prijetnim smehljajom tej zahtevi uda. Tudi ona pije, kakor cela družina gotovo vže delj časa Ka threiner-Kneippovo sladno kavo, katera edina tako izvrstno združi te tako zdravilne dobre lastnosti slada z navajenim prijetnim in priljubljenim okusom prave bobove kave. Delj kakor se to otročjo skupino gleda, bolj se gledalcu dopade. Boljše priporočitve za to tako vže splošno priljubljeno Kathreinerjevo sladno kavo, kakor je to res pravi umetnik v podobi storil, se gotovo ne more hitro najti. Tržne cene v Ljubljani 8. januvarja 1898. Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, „ 9res> Ajda, Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, Grah, Fižol Maslo, Mast, Špeh svež, „ kgr. gUkr. 1280 8:80 7 6J60 860 750 650 250 11 13 Špeh povojen, kgr, . Surovo maslo, „ . . Jajce, jedno. . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso kgr. Telečje Svinjsko „ „ Koštrunovo ,, „ Piščanec ..... Golob...... Seno, 100 kilo . . Slama, „ „ . . . Drva trda, 4 Dmetr. „ mehka, 4 „ . kr. 68 80 i 10 64! -m 58J 38 60 17 178 178 7 5 Loterijske srečke. Dunaj, 24. decembra. 37, 20, 58, 45, 80. Tr«t, 31. decembra. 69, 43, 8, 11, 36. Praga, 5. januvarja. 86, 29, 70, 90, 5. Q C C ^^^'k0hr fe^zuj».:.ž«» lofa-'^rf^kp tfobr* za.- odrasle in Cukerin I 200krat slajši, nego sladkor iz repe 100 tablic za gld. 150, 250 „ „ 350, 500 „ n » 650. Cukerin 350krat slajši, nego sladkor iz repe 100 tablio za gld. 2 60, 250 . S"— 500 9—. Pošilja po poštnem povzetji j.VojtechJusle-Prap tv Ako se pošlje denar naprej, se