I so-naše 'cege ood-<virf--tij* ilne iosti ne-na-5d> dole-ali-aši deske oni mi-du 7 od it no-a U vinski iše ve
ul-
it
si)
Delavska
Poštnina plačana v gotovini.
V DELAVSKEM GIBANJU LAŽ NI MOGLA NIKOLI ZMAGATI. NAŠA PARTUA, KI SE V SVOJEM DELU NEOMAJNO RAVNA PO NAČELIH MARSKIZMA-LENINIZMA, BO IZŠLA IZ TEH TEŽAV ŠE SVETLEJŠA, PLEMENITEJŠA, NJENI KRIVIČNI KRITIKI PA BODO MORALI SPOZNATI SVOJO ZABLODO.
Djilas na V. kongresu KPJ
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ENOTNIH SINDIKATOV SLOVENIJE
Leto IV. Štev. 32.
Ljubljana, 6. avgusta 1948.
Cena 3 din
Zgodovinski V. kongres K P J je zaključen
Resolucija o osnovnih tekollh nalogah
organizacij KPJ
Potem ko je V- kongres KP Jugoslavije slišal referate tovariša Tita, Pžilasa, Rankovica, Kardelja, Kidriča drugih, je dal predsedujoči tovariš Rodoljub ČoLakovič besedo poročevalcu komisije za resolucijo o osnovnih tekočih nalogah Partije tovarišu Dobri-voju Radosavljeviču, ki je prebral osnutek resolucije:
»Na temelju poročil, referatov in diskusije, osvajajoč si v celoti in v podrobnostih tako kritiko napak in pomanjkljivosti kakor tudi naloge Partije, postavljene v poročilih in referatih, sprejme V. kongres sledečo resolucijo
o osnovnih tekočih nalogah organizacij Komunistične partije Jugoslavije.
OSNOVNE NALOGE ORGANIZACIJSKE GRADITVE PARTIJE
Peti kongres KPJ postavlja pred Partijo sledeče osnovne naloge za nje-*)o nadaljnjo organizacijsko graditev:
1.	Nemudoma zagotoviti izvajanje statuta KPJ;
2.	sklicati do konca tega leta nacionalne partijske kongrese oziroma pokrajinski konferenci KPJ za Bosno in Hercegovino in za Črno goro; pokrajinski konferenci KPJ za Bosno in Her-cegovino in za Črno goro spremeniti * ustanovna kongresa partijskih orga-»'zacij teh republik. V zvezi s sklicanjem teh kongresov izvoliti vsa partijska vodstva, na kongresih pa izvoliti centralne komiteje;
.	3. likvidirati sektaški odnos do spre-
jemanja novih članov Partije in zagotoviti izboljšanje socialnega sestava Partije s tem, da bo ubran odločnejši kurz za sprejemanje v Partijo delavcev, predvsem industrijskih delavcev;
4.. za^ ohranitev enotnosti in čistosti še bolj zaostriti budnost in bor-iim Proti vsem odklonom ter proti tu-jrj> sovražnim, oportunističnim in ma-<0QUšnim elementom v Partiji;
5.	pogumneje dvigati mlajše, premerjene kadre na vodilna mesta; širše in plansko delati za splošno izobraževalno in idejnopolitično dviganje članstva;
6.	okrepiti borbo za odstranitev ozkega prakticizma iz vsakodnevnega dela partijskih organizacij, za pravilno razumevanje celote in perspektive borke za socializem;
. ?. še bolj razvijati v Partiji kritiko ,n samokritiko kot osnovni pogoj in
zagotovitvijo kontrole o izpolnjevanju partijskih sklepov;
9. okrepiti delo za idelološko dviganje kadrov.
II.
Osnovne naloge propagande
Peti kongres postavlja pred Partijo sledeče osnovne naloge v ideološkem delu Partije:
1.	okrepiti propagando marksizma-leninizrna v Partiji in v delovnih množicah in — pri tem — posvetiti posebno pozornost proučevanju marksi-stično-leninističnega nauka o graditvi socialistične družbe. Okrepiti je treba borbo proti pojavom pačenja ali revizije marksizma-leninizma, proti idealizmu, mistiki itd., kar se pojavlja zlasti v šolah;
2.	sistematično razvijati delo za marksistično - leninistično proučevanje problematike naše dežele. Zato je treba organizirati delo pri izdelavi in proučevanju zgodovine naše Partije, zgodovine delavskega gibanja naše dežele, zgodovina narodnoosvobodilne borbe
sebojne povezanosti s sindikalnimi gibanji drugih dežel, zlasti ZSSR in dežel ljudske demokracije, za okrepitev mednarodne solidarnosti delavskega razreda. Boriti se je treba proti administrativnemu stilu v delu in za nadaljnje razvijanje demokratizma v sindikalnih organizacijah.
4. Do konca letošnjega leta je treba združili Ljudsko mladino in Zvezo komunistične mladine Jugoslavije in sicer tako, da se bo v zvezi s spremenjenimi pogoji v deželi spremenil program Ljudske mladine, da bomo ubrali odločnejši kurz za ideološko dviganje in pravilno vzgajanje njenih članov in da bodo sedanji člani SjCOJ-a po individualnih vrlinah postopno in brez naglice, pred združitvijo teh organizacij in po nji, sprejeti za kandidate članov Partije. Ljudska mladina mora biti v bodoče eden glavnih rezervarjev članov Partije. Ta združitev mora privesti do se čvrstejše enotnosti mladine, do njenega še širšega zbiranja in še odločnejšega vzgajanja v duhu marksizma-! eninizma.
Nadaljevati je treba mobilizacijo mladine za graditev socializma v naši deželi, dvigati njeno ljubezen do dela in ustvarjalnosti na vseh področjih naše . socialistične graditve. Široko pritegniti mladino v kmetijsko zadružništvo na vasi in v aktivno borbo za kulturno preobrazbo naše vasL Okrepiti je treba delo mladinskih organizacij v šolah in na fakultetah, da se zboljšajo uspehi pri učenju in šolska disciplina in da se bo mladina vsestransko marksistič-no-lenistično vzgajala.
Volitve Centralnega komiteja in kandidatov CK ter Centralne revizijske komisije
Poslednje delo kongresa je bila izvolitev Centralnega komiteja KPJ.
Po končanem glasovanju so bili v Centralni komite izvoljeni naslednji tovariši:
Aceva Vera, Babovič Spasenija, Bakarič Vladimir, Biber Anton-Tenek, Blaževič Jakov, Brkič Duško, Broz Josip Tito, Čolakovič Rodoljub, Danilovič Uglješa, Dugonjič Rato, Djilas Milovan, Gigov Stra-hil, Gošnjak Ivan, Gregorič Pavle, Hribar Janez, Humo Avdo, Janjič Vlado, Jovanovič Blažo, Jovanovič Viša, Jnrinčič Niko, Karabegovič Osman, Kidrič Boris, Kardelj Edvard, Kovačevič Nikola, Koliševski Lazar, Krajčič Ivan, Kraigher Boris, Krstnlovič Vicko, Lajkovič Voja, Leskošek Franc, Maček Ivan, Ma-Iagjič Šefmet Marinko Miha, Markovič Moma, Maslarič Božidar, Mi-jatovič Cvijetin, Mrazovič Kata, Mngoša Andrija, Neškovič Blago je, Pajkovič Djoko, Petrič Slobodan, Petrovič Dušan-šane, Pijade Moša, Popi voda Krsto, Popovič Milentije, Popovič Vlado, Pucar Djnro, Radosavljevič Dobrivoje, Rankovič Aleksander, Regent Ivan, Saili Dragotin, Salaj D juro, Smiljevski Vidoje, Stambolič Petar, Stamenkovič Dragi, Terteljkovski Borko, Tomšič
lajvažnejsih
izobrazbe partijskih kadrov in vzgoje množic. v duh n socializma;
3. sistematično se boriti proti sov-
ljenju delovnih žena. V sodelovanju z ostalimi organizacijami mora AFŽ zajeti zlasti bolj zaostale in bolj pasivne ražnim vplivom v kulturnem življenju, množice žena, organizirati in podpirati proti brezidejnosti in apolitičnosti, d vi- razvijanje vsega sistema pomoči delov-gajoč kulturno življenje na višjo idej- n* ženi ,n materi ter sodelovati skn-
}n®todo, ki Partije;
zagotavlja
pogoj pravilni razvoj
8. nenehoma zboljševati metode vodiva z vnašanjem več plana in sistema, 1 pravilnejšo razdelitvijo kadrov in
no in umetniško raven;
4.	delati za razvijanje znanstvenega življenja, za krepitev obstoječih znanstvenih ustanov in ustanavljanje novih, zbirajoč vse pozitivne znanstvenike in podpirajoč jih pri njihovem delu;
5.	vsestransko idejno pomagati pri razvoju književnosti in vseh panog umetnosti, boreč se proti dekadentnim in formalističnim pojmovanjem in težnjam, boreč se za visoko idejnost in visoko kvaliteto naše književnosti in umetnosti sploh.
OSNOVNE NALOGE V BORBI ZA AKTIVIZACIJO MNOŽIC V GRADITVI SOCIALIZMA IN ZA OKREPITEV MNOŽIČNIH ORGANIZACIJ
, L Upoštevajoč potrebo po nadaljnji ? .ivizaciji delovnih množic v borbi za "Ocializem, v borbi proti ostankom raz-
bitega kapitalističnega sistema in premagovanju težav na poti naše socialistične graditve, postavlja peti kongres komunistične partije zlasti sledeči bve nalogi:
i 8) vztrajno borbo proti vsem biro-^atičnim in drugim metodam, ki zadajo pritegnitev množic in razvijale njihove iniciative pri gradivi sofizma;
. b) vsestransko razvijanje in krepi-političnega dela v množicah, ne-il i o dviganje in razvijanje zavesti el°vnih množic.
2. Ljudsko fronto je treba nadalje Izvijati in krepiti, da bo mogla izpeljevati sledeče svoje osnovne naloge: n- a) politično delo v množicah, pojas-sAvVanje nalog in potov naše sociali-’cne graditve, nalog borbe proti gtankoin reakcije, tolmačenje kon-vfatnih ukrepov ljudske oblasti v gra-tvi socializma, razbijanje sovražnih lik CVrov' razkrinkavanje reakcionar-
družništvu in borba za izpolnitev poljedelskih planov;
c) vsestransko sodelovanje množic pri delu krajevnih organov ljudske oblasti, razvijanje kritike in kontrole ljudskih množic nad delom državnih organov in gospodarskim aparatom.
3. Pred sindikate se postavlja naloga, da nadalje razvijajo nov odnos delavskega razreda in delovnih množic sploh do dela, da organizirajo sociali-
paj z drugimi množičnimi organizacijami pri razvijanju množične kontrole in ljudske inšpekcije od spodaj,
IV.
Gsacvna nalog® krepitve ta graditve ljudske oblasti
_ V. kongres KPJ postavlja pred Partijo sledeče naloge za okrepitev in izgraditev ljudske oblasti:
1.	boriti se, da bodo v ljudske odbore izvoljeni najboljši predstavniki delovnega ljudstva, tako Člani Partije, kakor tudi drugi člani Ljudske fronte, ki so si najbolj svesti pravih interesov delavcev, siromašnih in ostalih delovnih kmetov in drugih delovnih ljudi;
2.	po eni strani v polni meri omogočiti kontrolo in sodelovanje delovnih množic oziroma njihovih predstavnikov pri delu državne uprave, na drugi strani pa zagotoviti strokovno usposobljenost aparata ljudskih odborov;
3.	vzporedno razvijati in krepiti tako horizontalno povezovanje
vic Todor, Vnkmanovič Svetozar in Zekovič Veljko.
Kandidati za CK KPJ:
Andrejev Bane, Arsov Ljupčo, Avbelj Viktor, Babič Mitar, Bebler Aleš, Begovič Vlajko, Befinič Marko, Bakič Zvonko, Crvenkovski Krsto, Doneš Ilija, Drakič Spaso, Hrnčevič Josip, Jankes Grga, Joksi-movič Savo, Jovičevič Pavle, Kavčič Stane, Komar Slavko, Kolak Rudi, Mančič Pršaga, Mičunovic
Veljko, Milosavljevič Ljubimka, Minic Miloš, Nagyjeva Mara, Naumov-ski Naum. Neoričic Milijan, Nimani David, Perovič Puniša, Petrovič Nikola, Počuča Mile, Potrč Jože, Roje Ante, Rudolf Janko, Stefanovič Svetislav, Stojnic Velja, Šegert Vlado, Šentjnre Lidija, Šoti Pal, Švabič Mihajlo, Ziherl Boris, Zlafič Savo, Zogovic Radovan in Žigič Rade.
Centralna revizijska komisija:
Balti č Milutin, Berus Anka, Brkič Hasan, Brkovič Savo, Djurdjevski Vančo. Djordjevič Dragoslav, Ka-pičič Jovo, Kreačič Otmar, Krivic Vlado, Maslarič Božidar, Milosavljevič Milosav, Minčev Nikola, Mu-goša Dušan, Papič Radovan, Vidič Dobrivoje, Georgijevič Dimitrije in Vlahov Dimitar.
Ko so prešteli glasove, fe podal kongresu poročilo tovariš Moma Markovič, poročevalec volivne komisije.
Sporočil je, da je od 2334 izvoljenih delegatov glasovalo 2323 delegatov, 21 delegatov pa je zaradi bolezni in službenega potovanja sporočilo, da ne bodo navzoči pri glasovanja.
Ko je sporočil uspeh glasovanja, je dejal:
»Za člane CK KPJ je bilo izvoljenih 63 tovarišev, od teh 28 delavcev. 2 kmeta, 33. intelektualcev, od katerih je 24 profesionalnih revolucionarjev z dolgoletnim partijskim stažem. Povprečni partijski staž znaša 16 let. Za kandidate CK KPJ je bilo izvoljenih 42 tovarišev in to: 13 delavcev, 3 kmetje in 26 intelektualcev. Povprečni partijski staž znaša 13,5 let. V centralno revizijsko komisijo je bilo izvoljenih 17 tovarišev s povprečnim partijskim stažem, Id znaša 14,4 let.
Dejegati so vstali in po dolgotrajnih ovacijah tovarišu Titu, Centralnemu komiteju in Komunistični partij' Jugoslavije, zapeli Internacionalo. Aplavzi in vzkliki »Hura«, skandiranje »Tito-CK«, »Tito-Partija«, »Heroj Tito« so trajali več minut. Delegati so zopet vstali in zapeli Internacionalo.
Zahvala maršala Tita
stvo, da se bore za delovno disciplino, ^ resora. pri tem za*gotoviti 'tako
čuva- nngj0 tn neposredno vodstvo višjih
za zboljšanje kakovosti dela, za nje ljudskega imetja proti škodijiv-stvn, za pravilen sistem plač, za pravilno nagrajevanje, za uveljavljanje vseh pravic delavcev, ki jim pripadajo v državi delovnega ljudstva, proti biro-kratičnemu pačenju in izigravanju teh pravic, za izpolnjevanje gospodarskih planov in zboljšanje življenjskega standarda, za pravilno delo podjetij, za odstranitev vseh pomanjkljivosti, ki zavirajo proizvodni proces in izpolnjevanje plana, za strokovno, politično, ideološko in kulturno dviganje delavcev, za vsestransko razvijanje med-
organov državne uprave kakor tudi neposredno organizacijsko vodstvo in kontrolo ljudskih odborov;
posebno pozornost posvetiti or-
Tovariž Tito se je v imenu novo izvoljenega Centralnega komiteja obrnil na delegate z naslednjimi besedami: »Tovariši in tovarišieel V imenu novo izvoljenega Centralnega vodstva naše Partije se vam najpri-srčneje zahvaljujem za zaupanje, ki ste ga s tem Izrazili novemu vodstva. S tem prevzemamo nase velikansko odgovornost. Vendar bomo to novo nalogo mogli izvršiti in opravičiti ob vaši popolni podpori.
Ta enotnost, ki je bila na našem kongresu izražena, enotnost, ki je še ne pomnimo v zgodovini naše Partije, je poroštvo, da bo naša Partija hodila s še močnejšimi koraki naprej tako glede svojega lastnega razvoja, kakor tudi glede izgraditve naše nove socialistične domovine. (Viharno ploskanje.)
Tovariši in tovarišice!
Na tem kongresu imamo zbrane velikanske izkušnje o dosedanjem delu naše Partije. Prenesite to v naše partijske or-
ganizacije, ter naj le-te sprejmejo te izkušnje, naj se uče na teh primerih, tako na pozitivnih, kakor na negativnih. Naj bo v naših partijskih vrstah ohranjena čistost Partije, naj se še bolj dvigne teoretična in politična raven članov naše Partije, ker je to poroštvo za vse na$e bodoče zmage.
Jaz vas, tovariši in tovarišice, opozarjam^ da smo v težkem položaja, v težki dobi. Naša. Partija je postavljena pred veliko preizkušnjo in samo če bomo ohranili veliko budnost, enotnost in monolitnost v naši Partiji, če ne bomo izgubljali živcev, bo naša zmaga zagotovljena.
Naj živi Komunistična partije Jugo-slavijel
Naj živi velika Sovjetska zveza na čelu z genialnim Stalinoml«
Ob zaključku je predsedujoči tovariš Moša Pijade dne 29. julija zaključil delo
V. kongresa KPJ.
4. posebno pozornost posvetiti or- čim hitreje in pravilneje izpolnjevale graditi
Zg oKosiTn Hh	nalo«e’ toda hkrati zagotoviti inieia- ladre.
skih odborov. Od dosedanjih ozkih (ivQ od spodaj in sodelovanje množic rov. N
organizacijskih oblik preiti k bolj razvitim oblikam, kakor so poverjeništva, uprave, direkcije, oddelki itd.;
5. v ministrskih resorih stalno boriti se proti vsem pojavom starih bi-rokratičnih oblik vodstva. Zagotoviti pravilno vodstvo iz centra, da se bodo
‘"kavanje manevrov lmperiali-ol-<-ne reakcije in vojnih hujskačev, Sov”3 Politična borba proti akcijam Vnk-^Hikov socializma, proti omaho-posameznih slojev delovnega Jaastva, široko razvijanje — na bazi ?st°voljnosti — proučevanja mar-tt a‘2nJa"ieniiiizma, proučevanje naše ^g-Odnoosvobodilne borbe, problemov e graditve in problemov mednarod ae Politike;
h) neposredna aktivizacija množic M»-^P.cial 'stično graditev, razvijanje
'ao*lcnih delovnih akcij, pomoč za-
NHBiiiiaiaiiiiiiiiiiiiiiiHgiiiiiiiiiiniiiaiiiiiiiiggaiaiiiiiimiiiiuaiiiiii
Predstavniki Mednarodne zveze pristaniških delavcev na obisku v Jugoslaviji
Te dni je prispela » Jugoslavijo delegacija predstavnikov Mednarodne zveze pristaniških in skladiščnih delavcev iz San Frančiška. Delegacija je doslej obiskala že Francijo in Italijo. Namen njenega potovanja je, da se seznani o stanju v evropskih državah, zlasti pa še o stanju o državah ljudske demokracije in Sovjetski zvezi, da bo lahko o tem informirala člane svoje organizacije in vzpostavila še tesnejše stike med delavci ZDA in delavci o evropskih deželah.
Delegacijo, ki je izrazila izredno občudovanje nad delovnim poletom in uspehi naših narodov, je sprejel tudi maršal Tito in ostal z njimi dalj
časa o razgovoru.
spodaj in sodelovanje množic pri del n uprave. Hkrati boriti se proti vsem pojavom lokalnega partikulariz-ma, nerazumevanja in kršitve načela enotnosti naše ljudske oblasti;
6.	začeti najodločnejšo borbo proti vsem . pojavom birokratizma v vseh organih državne oblasti ter vsem gospodarskem in družbenem aparata;
7.	mnogo več pozornosti posvetiti cenenosti državne uprave in vsestranskemu varčevanja v državnem aparatu; hkrati z razvijanjem organov ljudske oblasti in prehodom od ozkih organizacijskih oblik k podrobneje izdelanim, boriti se proti nepotrebni okostenelosti aparata;
8.	še bolj okrepiti delo državnih kontrolnih organov, boreč se za pravilno in točno izpolnjevanje sklepov in direktiv, proti njihovemu pačenju' med proučevanjem in izpolnjeva njem;
9.	posebno pozornost posvetiti iz-
ditvi kadrov kakor tudi skrbi za zlasti v aparata ljudskih odborov. Nadalje razvijati naš uslužbenski sistem v tem smislu, da se odstranijo iz njega vsi. sledovi »uravnilovke« in da se se bolj omogoči pravilno nagrajevanje dobrih kadrov.
Osnovne naloge nadaljnjega . širjenja in krepitve socialističnega gospodarstva FLRJ
Poti kongres KPJ ugotavlja, da se postavljajo za nadaljnje širjenje in krepitev socialistične ekonomike FLRJ pred KPJ, množične organizacije, državni aparat in delovno ljudstvo Jugoslavije sledeče osnovne naloge:
1. borba za izpolnitev netletnega plana kot osnovne gonilne sile nri graditvi socialistične ekonomike:
(Nadaljevanje na S. strani)
Res$Mučila o ©summih tekočih
nalogah organizacij EPi
Ob donavski konferenci v Beogradu
Nadaljevanja e I. strani
2.	razširjenje in temeljita organizacijska okrepitev socialističnega sektorja našega gospodarstva, zlasti v trgovini, prehod k vsestranski in podrobni organizaciji gospodarskih podjetij, ustanov in državnega gospodarskega aparata; uvajanje najbolj racionalnih metod dela; nadaljnja obdelava, vskladenje in razširjenje planiranja, evidenca in statistika; vsestranska organizacija organov za planiranje od zgoraj navzdol;
3.	dosledno in vsestransko izkoriščanje domačih surovinskih izvorov in obstoječih kapacitet za proizvodnjo novih modernih proizvajalnih sredstev;
4.	novo razširjenje proizvodnje, novo povečanja in razširjenje socialistične akumulacije;
5.	dviganje produktivnosti dela v industriji, gradbeni stroki, gozdarstvu itd.
6.	sistematična organizacija in podpiranje poleta racioualizatorstva, nova-torstva in izumiteljstva, tako množičnega kakor tudi specialistov;
7.	okrepitev delovne discipline in stalnosti pri delu. dokončna ureditev tarifne politike, učinkovita mobilizacija nove delovne sile;
8.	okrepitev in razširjenje socialističnih pozicij na vasi. predvsem tako, da bomo razširili ter organizacijsko in gmotno okrepili kmetijsko zadružništvo na povsem zadovoljivi osnovi, da mu bomo priskrbeli moderno kmetijsko
orodje ter ugotovili državne kredite in splošno finančno pomoč. Okrepitev notranjega političnega dela v zadrugah, borba za čim bolj aktivno sodelovanje zadružnikov v življenju zadruge, za kolektivno postavljanje in reševanje nalog, za odgovornost zadružnih organov in zadružnih uslužbencev na zadružnih zborih pred zadružniki, proti birokratizmu in pisarniškemu opravljanju poslov, za ustvarjalno iniciativo množic v zadrugah, za zavestno planiranje v zadrugah in preko zadrug;
9.	vsestranska organizacija, kapitalna izgraditev in razširjenje državnih posestev;
10.	nadaljnja omejitev in uničenje kapitalističnih elementov na vasi; likvidacija kapitalističnih elementov " mestu;
11.	sistematična in vsestranska borba za povečanje pridelka v poljedelstvu in za dvig produktivnosti dela v njem. Mobilizacija naše industrije v smeri hitrejše in obsežnejše izdelave poljedelskega orodja in strojev, drobnega poljedelskega orodja in umetnih gnojil;
12.	dvig življenjskega standarda, zboljšanje preskrbe, sistematična organizacija ekonomij, menz itd., borba za nove izvore živih
Resolucija ie bila soglasno sprejeta. Vsi delegati so pozdravili sprejetje resolucije s tem, da so vstali ter burno ploskali in skandirali »Tito-Partija«.
Z n«*® konvencijo h zaia^čen pmMarski razvoj in politično sodelovanje med vsemi podonavskimi in dragimi državami
Resolucija
o odnosu KPJ do Informbiroia
V zvezi z nesoglasjem med Centralnim komitejem Komunistične partije Jugoslavije — z ene strani in Centralnim komitejem Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) ter pozneje tudi Informacijskim birojem komunističnih partij — z druge strani izdaja V, kongres Komunistične partije Jugoslavije tole
resolucijo;
»V. kongres KPJ odobrava stališče CK KPJ v zvezi z obtožbami CK VKP(b) in Informbiroja ter njegovo vztrajno prizadevanje, prepričati tako CK VKP(b) in tudi druge članice Informbiroja v netočnost njihovih obtožb in prenese razpravo na načelno in dejansko kritiko dela KPJ, v kolikor imajo te Partije za to kritiko kakršno koli podlago.
V. kongres ugotavlja, da je kritika v pismih CK VKP(b) in v resoluciji Informbiroja o stanju v KPJ netočna, nepravilna in nepravična.
V. kongres KPJ ugotavlja, da niso točne trditve, da CK KPJ vodi Jugoslavijo k postopnemu podrejanju imperialističnim državam in jo izpreminja v buržoazno državo, pač pa je točno, da jo CK KPJ vodi k vsestranski krepitvi njene neodvisnosti od imperialistov in k krepitvi socializma — s tem pa tudi k krepitvi splošne demokratske fronte. Prav tako so netočne trditve, da se v Jugoslaviji krepi kapitalizem — v mestu in na vasi, temveč nasprotno, krepi se socializem in vodi se dosledna borba za izpodrivanje kapitalističnih elementov na vasi. Trditev, da se KPJ izpreminja v ilegalno sektaško-birokratsko kulaško partijo z vojaško disciplino, Id se vtaplja v Ljudski fronti, je netočna, točno pa je, da je KPJ legalna vladajoča Partija, ki vodi Ljudsko Ironto in v kateri se navzlic pomanjkljivostim in slabostim neguje in »azvija notranja partijska demokracija. Prav tako je tudi z obtožbami, da razširjajo voditelji KPJ teorije, da
delavski razred ni in ne sme biti vodilna sila v borbi za socializem, da je možno mirno vraščanje kapitalističnih elementov v socializem, da se s pustolovskimi in nepripravljenimi ukrepi kompromitira socialistična izgradnja v Jugoslaviji, itd,. Zlasti je težka, netočna in nepravična obtožba, da vodstvo KPJ vodi protisovjetsko politiko in da podcenjuje vlogo Rdeče armade v vojni na splošno, v pomoči Jugoslaviji posebej, in pod. Točno pa je, da se v omenjenih kritikah, zlasti pa v kampanji, ki je nastala po resoluciji Iniormbiroja o stanju v KPJ, nepravilno ocenjuje in podcenjuje naša narodnoosvobodilna borba.
Glede na vse to ugotavlja V. kongres KPJ, da CK KPJ ni opustil nauka mar-ksizma-leninizma, marveč da nasprotno v temelju pravilno uporablja nauk mar-ksizma-leninizm a v konkretnih pogojih Jugoslavije. (Odobravanje.)
V. kongres KPJ ugotavlja, da sta navzlic netočnim obtožbam in omenjenim nesoglasjem ostala vodstvo KPJ in KPJ v vsem zvesta načelom mednarodne proletarske solidarnosti in enotnosti proti-imperialistične demokratične fronte.
V. kongres KPJ je mnenja, da mora CK KPJ storiti vse, kar je mogoče, da se odpravijo nesoglasja s Centralnim Komitejem Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) in da se potrudi, da bi dal CK-ju VKP(b) vse možnosti, da bi se na licu mesta prepričal o netočnosti svojih obtožb.
V.
V. kongres KPJ ugotavlja, da se KPJ ni izključila iz Iniormbiroja s tem, ker ni sodelovala na zadnjem zasedanju Iniormbiroja, in je mnenja, da bi po odpravi nesoglasij med CK KPJ in CK VKP(b) odpadel tudi ta razlog za njeno nesodelovanje v Informacijskem biroju.
(Kongres je sprejel resolucijo soglasno in z burnim vzklikanjem tovarišu Titu.)
Uspehi naših kolektivov v kongresnem tekmovanja
Strojni in elsictrs-obrat rudnika Zagorje
Delovni kolektiv strojnega in elektro • obrata rudnika Zagorje je dokazal svojo ljubezen, zaupanje in predanost naši Partiji in njenemu vodstvu s tem, da je predčasno izvršil in presegel zadane si naloge in obveznosti, sprejete v počastitev V. kongresa KPJ.
Proizvodne stroške je znižal za 27 odstotkov Obremenitev delavnice na tono premoga pa se je znižala za 33 odstotkov. To znižanje je kolektiv dosegel s povečano storitvijo, da je tako lahko omejih nadurno in nedeljsko delo in štednjo z materialom.
Dne 15. t. m. je za 35,5 odstotka presegel število prostovoljnih ur ter je tako namesto obveznih 1000 ur, izvršil 1355 ur na gradnji zadružnih domov.
Lesno industrijsko podjetje Preddvor
prekoračilo vse obveze
Delavci in nameščenci lesnega industrijskega podjetja Preddvor so se v čast V. kongresu KPJ obvezali, da bodo opravili 400 prostovoljnih delovnih ur. To obvezo so prekoračili za 16%. Svoje zaupanje KPJ so pokazali s požrtvovalnim delom in delovno disciplino, sat so samo v mesecu juniju presegli mesečni plan za 63%, polletnega pa za 18%. Na 7. v:i pri obdelavi hlodovine so znižali proizvodne stroške za 3%
PLAN PRESEŽEN-ZA 1549/o
V predkongresnem tekmovanju' je naš delovni kolektiv Tovarne cementa in salonita v Anhovem dosegel velike uspehe Delavci cementarne so delali nepretrgoma, tudi ob nedeljah, tako da je bil mesečni piaa presežen v velikem odstotku.
Plan cementa za julij je bil presežen za 154,7 odstotka.
Ta veliki uspeh je bil dosežen v duhu socialističnega tekmovanja v času priprav na V. kongres KPJ ter je bila s tem dokazana predanost naši Partiji in CK KPJ s tovarišem Titom na čelu z geslom »Vse sile za izvedbo plana«.
Poštarji Murske Sobote
so dokazali svojo predanost Titu in Partiji
Povsod tam, kjer so trenutno potrebe na j večje, tako so sklenili na množičnem sestanku elani sindikalne podružnice pošte Murska Sobota, bodo s prostovoljnim delom v predkongresnem tekmovanju prihajali n,a pomoč. 612 ur so porabili za pregled krompi-rišč, 512 ur pri delih žetve, ki so sedaj v teku, kar 2040 ur pa na gradnji zadružnega doma. Tako so v polni meri izpolnili svoje obveze in na najboljši način dokazali svojo predanost vodstvu naše Partije.
Sindikalna podružnica pri planski komisiji LRS je izpolnila svoje obveze
Člani sindikalne podružnice pri planski komisiji LRS so od 14. junija do 15. juli ja v enomesečnem predkongresnem tekmovanju opravili na Dolenjski cesti 1484 prostovoljnih delovnih ur ter talko za 64% prekoračili zadano si obvezo. Tudi za vpis ljudskega posojila so prekoračili obvezo za 96%, saj je vpisal slednji član povprečno 3277 din. V tem mesecu so izvedli dve delovni akciji, združeni s kulturnimi nastopi in obdaritvijo s knjigami. Prvo 27. junija na Barju, drugo pa 1L juJifja v Podpeči prav tako na gradilišču zadružnega doma.
Teden dni že zaseda v Beogradu donavska konferenca, ki ima v smislu sklepa Sveta ministrov za zunanje zadeve nalogo, da pripravi novo konvencijo o plovbi na Donavi, ki naj bi odprla pot gospodarskemu in kulturnemu sodelovanju med podonavskimi in drugimi državami ter postala važen prispevek k izboljšanju mednarodnih odnosov v skladu s suverenimi pravicami podonavskih narodov. Na konferenci so zastopane delegacije Sovjetske zveze, Angliše, ZDA, Francije. Jugoslavije, Bolgarije, Češkoslovaške, Romunije, Madžarske, Ukrajinske SSR ter Avstrije, ki pa ima, ker z njo doslej še ni bila sklenjena mirovna pogodba, le posvetovalni glas,
Ta konferenca ima izreden politični pomen, zlasti zato, ker bo morala odločiti o osnovnih načelih plovbe na Donavi. Prav zato se s to mislijo nikakor ne morejo sprijazniti zapadne države, ki bi hotele obdržati svoj vpliv v tem delu Evrope in usmerjati politiko v teh državah tako, kakor bi to najbolj ustrezalo njihovim interesom. Po uničenju fašistične Nemčije se je položaj v Podonavju močno spremenil, kajti ob Donavi so nastale neodvisne države, ki ne morejo dopuščati, da bi jim kdor koli in kakor koli vsiljeval politiko, zato tudi ne morejo trpeti kakršne koli »internacionalizacije« Donave ali »svobodne plovbe«, ki bi bila v nasprotju s suverenimi pravicami podonavskih držav.
Prav nič čudno ni zato, če so delegacije ZDA, Anglije in Francije skušale, še preden je konferenca pristopila k razpravljanju o teh vprašanjih, speljati konferenco v slepo ulico in jo z raznimi predlogi zavleči. Pri tem so se sklicevali na tako imenovane »pridobljene pravice«, kakršne so jim dajale prejšnje konvenciji iz let 1856, in 1921., in celo grozile, da ne bodo priznale nobenega sklepa, če bo ta v nasprotju z njihovimi že pred sto leti »pridobljenimi pravicami«.
Takšna njihova izvajanja je mojstrsko in z dokazi podkrepljeno zavrnil šef sovjetske delegacije Andrej Višinski, ki je izpodbil njihove trditve o »pridobljenih pravicah« Ser dokazal, da teh pravic sploh ni, ker so ugasnile že samo s tem,
ko sta Anglija in Francija prvikrat v letu 1938. s sinajskim sporazumom, nato pa še leta 1939. brez vednosti držav podpisnic in za njihovim hrbtom prekršile konvencijo iz leta 1921. Zaradi takšnih trditev tudi ne more biti govora, da bi obstajale še kakršne koli pravice iz prejšnjih pogodb, kajti če bi bila še v veljavi konvencija iz leta 1921., potem bi nove mirovne pogodbe, sklenjene z Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo, ne vsebovale posebej še določb o pravicah na Donavi. Ob koncu svojega govora je šef sovjetske delegacije Višinski v zvezi s »pridobljenimi pravicami« še dodal: »Ne moremo govoriti o pravicah zapadnih držav, ampak o ugodnostih, in to o ugodnostih, ki so bile pridobljene zaradi kršitve pravic podonavskih narodov. Danes gre za to, da vzpostavimo pravice podonavskih narodov, ki so jih poteptale in kršile nedonavske države s tem, da so v preteklosti spremenile Donavo v
svojo domačo reko in hočejo še danes ta položaj obdržati.«
Konferenca je doslej soglasno sprejela poslovnik o delu konference, v nadaljnjem svojem delu pa razpravlja o predlaganih osnutkih novega dogovora. Če se je na vseh prejšnjih konferencah pojavljal vpliv »glasovalnega stroja« zapadnih sil, se ta konferenca ne razvija v tem vzdušju. Vsem tistim, ki so poskušali tudi s temi metodami, je jasno in odločno povedal Višinski, ki je dejal: »Tisti, ki ne bodo soglašali s sklepi, se bodo pač morali ali priključiti večini ali pa se umakniti. To je njihova stvar, to je njihova pravica.« In zato, ker je konferenca začela z delom v takšnem vzdušju, ni prav nobenega dvoma, da svoje naloge ne bi izpolnila in da bo lahko izdelala dogovor, s katerim bo zajamčen gospodarski razvoj in politično sodelovanje med vsemi podonavskimi in drugimi državami.
Nemški delavski razred
zahteva hkvidaciio volne industrije v zapadnih conah Nemčije
Prejšnji četrtek je v BadensM tovarni anilmskih barv v Ludwigshafnu prišlo do strašne eksplozije, kjer je bilo nad 1000 delavcev ubitih, 1400 hudo ranjenih in porušenih 15 tovarniških zgradb V tej tovarni je bil namreč oddelek, kjer so pod ojačano stražo francoskih vojakov in po nalogu francoskih oblasti preizkušali kemikalije za vojaške namene. Podzemski potresi, ki so nastali z eksplozijo, so se čiitili v premeru 30 km. Oblak dušljivih plinov in pare se je dvignil nad 1000 m visoko, V Ludvvigshafnu in v Mannheimu so bile razbite vse šipe na oknih zgradb in zračni pritisk je vrgel ljudi na ulicah in jih zasul z ruševinami hiš, ki so se podrle nanje.
Čeprav je Kontrolni svet naročil, da se morajo v vseh okupacijskih conah vsa podjetja, ki se smatrajo kot vojnoindu-strijska podjetja, takoj ukiniti, so francoske oblasti kljub temu proizvajale vojne pline, ki so sestavni del zažigalu e
PO OSTAVKI ZOLTANA TILDVJA JE BIL IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA MADŽARSKE REPUBLIKE PREDSEDNIK STRANKE MADŽARSKIH DELAVCEV ARPAD SZAKASICS
Konec prejšnjega tedna je predsednik madžarske republike Zoltan Tildy naslovil na predsednika madžar. skupščine pismo, v katerem ga je obvestil, da podaja ostavko na položaj predsednika madžarske republike.
Za ta korak se ni odločil, — kakor sam navaja v pismu — zaradi tega, ker ne bi soglašal s splošno državno politiko, temveč navaja kot vzrok to, da se je ena osebnost iz njegove bližine težko pregrešila zoper interese republike in da zaradi tega smatra, da ne more niti on uživati s strani ljudstva tistega zaupanja, kakor bi ga moral, zato se raje sam umika s tega naj višjega položaja v državi.
V zvezi s tem je bilo posvetovanje, na katerem so razpravljali o ostavki
Zoltana Tildyja in o novem predsedniku madžarske republike. Razširjeni Centralni komite Partije madžarskih delavcev je predložil predsedniku madžarske skupščine predlog, da se za novega predsednika madžarske republike izvoli Ar-pad Szakasics kot predstavnik madžarske stranke delovnega ljudstva, Ker nobena druga stranka ni imenovala drugega kandidata, so poslanci madžarskega parlamenta na svojem zasedanju, sklicanem v ta namen, sprejeli ta predlog in z veliko večino izvolili Szakasicsa za predsednika madžarske republike.
ITALIJANSKA GEBALiA KONFEDERACIJA DELA JE IZ IZVRŠNEGA ODBORA IZKLJUČILA DEiOKRIST JAMSKE SINDIKALNE VODITELJE
sovanje za vsako nameravano sindikalno akcijo.
Zato, ker Pastor e ni hotel odstopiti od svojih protidelavsikih zahtev, je izvršni odbor Generalne konfederacije dela v Italiji na svoji zadnji seji sprejel sklep, s katerim so bili izključeni iz izvršnega odbora vsi demokristjanski sindikalni voditelji.
Zaradi razdiralne politike demokrisit-janskih voditeljev je izvršni odbor Generalne konfederacije dela v Italiji napravil te dni še nov poiskus, da bi demokristjanski sindikalni voditelj Pastore odstopil od svojih zahtev, ko se je potegoval za to, da se sindikatom odvzame pravica do stavkanja, da se omeji delavnost delavskih tovarniških odborov in se uvede gla-
Občni zbor Zveze tekstilcev za Slovenijo
V nedeljo se je na občnem zboru, po sklepih VI- plenuma COESJ preimenovalo zvezno tajništvo v Republiški odbor zveze tekstilnih in oblačilnih delavcev Slovenije.
Tekstilna podjetja — republiška — so glavni vir republiškega proračuna in zato zelo pomembna. Svojo nalogo so polno izpolnili, saj so polletni plan 1948- izpolnili' s 100,6%.^ Ta uspeh bi bil lahko mnogo boljši, če bi prav vsa podjetja dosegla in izpolnila svoje planske naloge. V tekstilni industriji sicer dela 71% ženske delovne sile. S tem pa še vedno niso izkoriščene vse možnosti, saj bi v tet stroki lahko zaposlili do 90% žena- Premalo posvečajo pažinje strokovni vzgoji žena in še vedno je premalo ženn_ v vodilnem aparatu, kar bo v bodoče nujno treba popraviti.
Delovne brig,ide v tekstilnih podjetjih so dosegle še posebne uspehe-s T ekstilindus« ima skoraj 100% vso tovarno v brigadah, v MIT in MPT delovne brigade redno dnevno presegajo plan 10% in več. Celo v Jaršah, kjer so do nedavnega mislili, da so brigade nemogoče, so že prebili led in ustanovili prve brigade med tekmovanjem v čast V. kongresu KPJ.
Med glavnimi napakami so delegati iznesli, da je v Jaršah v odboru podružnice en sam delavec, ter ni čudno, da delavci gledajo sindikat po svoje. Tu bo potrebna sprememba. Tekstilna tovarna v Tržiču se ni priključila predkongresnemu tekmovanju oziroma nj pošiljala poročil in ni bila ocenjena-Toda iz gole ambicije pa je napovedala tekmovanje za čas-irajanja V. kongre-
sa KPJ. Tekmovanje sta napovedala dva člana uprave ter je podružnica zvedela za to šele iz objave v dnevnikih. To je dovolj zgovorno, zakaj tekmovanje ni uspelo _
Delovna disciplina je v Mariboru dokaj slabša kot v Kranju in drugod Vzrok za to je v slabsi zavesti in v slabšem kulturno-prosvetnem ter vzgo jnem delu. V Mariborski predilnici so s pravilno nazorno agitacijo v predkongresnem tekmovanju znižali' izostanke od 14% na 1.1%.
Delegati iz Maribora so se pritoževali na tov. Šušteršiča iz odseka za preskrbo MLO, da noče z njimi razpravljati o perečih problemih preskrbe. V MTT so izdelali registre z,a TD, SD, LD nakaznice po delovnih mestih ki so obležali na ljudskih odborih, namesto da bi' jih potrdili ali dali svoje pripombe-
Zavedajoč se pomena plana znižanja proizvodne cene izdelkov so delegati — poleg ostalih sklepov — sprejeli enotno tekmovanje za znižanje proizvodnih stroškov. Za uspeh tega tekmovanja bo nujno potrebno izdelati obratno tekmovanje z osebnimi obveznostmi, kar bo služilo za izdelovanje notranjega plana. Istočasno bo vprašanje delovne discipline, normative delovne sile, vprašanje čuvanja goriv, mazil in raznih surovin ob delu, kvaliteti izdelka itd. postavljati zlasti potom delovnih brigad na najboljšo zmogljivost. To tekmovanje, ki ga bo vodil republiški odbor zveze, bo poleg organizacijskih uspehov najmočnejši kriterij za dodeljevanje prehodnih zastav (Ur- list FLRJ št. 62/48).
gmote za »V-2«, ter tako povzročile to nesrečo.
Ves nemški tisk se je na široko razpisal o tej nesreči. »Berliner Zeitung« piše, da predstavlja ta nesreča krvav opomin vsemu nemškemu narodu in še en dokaz več, dia so trditve predstavnikov Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije bile resnične, ko so trdili, da zapadne okupacijske oblasti v Nemčiji doslej niso izvedle odredb o razorožitvi Nemčije in da zapadne sile niti do danes niso ukinile vseh podjetij vojne industrije.
»Pozivamo vse demokrate na svetu in nemški narod,« piše list »Neues Deutsch-land«, »da razvijejo najbolj odločno borbo proti novim vojnim fabrikantom, d« ne bi nekoč od sedanjih tisočev žrtev v Ludvrigshainu nastali milijoni.«
Vso ogorčenost nad nesrečo, ki se je dogodila, izraža list »Tagl. Rundschau«, ki piše, da predstavljajo delavci, ki so padli kot žrtve v Ludwigshafnu, prve žrtve »hladne vojne«, ki jo smatrajo za* padni imperialisti kot uvod v novo vojno proti silam demokracije. Zato enotna socialistična stranka im delavci v Ludvvigs-hafnu zahtevajo, da zapadne okupacijske oblasti takoj likvidirajo vso vojno proizvodnjo v zapadni Nemčiji, da se nacionalizirajo vsa nemška in druga podjetja in da se pod vodstvom Svetovne sindikalne federacije sestavi mednarodna komisija, ki nsf podrobno razlSCe vzroke te ne--sreče.
fa nesreča je še enkrat dokazala, da zapadne okupacijske oblasti v svojih conah neglede na sklepe Organizacije združenih narodov še vedno proizvajajo vojni material.
Češkoslovaški radarji na obisku pri naših rudarjih
Prve dni avgusta bo prispelo v Jugoslavijo na enomesečno bivanje 22 češkoslovaških rudarjev, ki bodo delali v jugoslovanskih rudnikih, kjer se bodo seznanili z našimi rudarji ter s prilikami in načinom dela v naših rudnikih, nato pa bodo preživeli nekaj dni na našem Jadranu.
LABURISTIČNA STRANKA JE PREPOVEDALA SVOJIM ČLANOM, DA Bi BILI HKRATI TUDI ČLANI MLADINSKIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ
Prav tako, kakor v ZDA, ki skušajo na vse načine ovirati delo naprednih organizacij, ie tudi v Angliji izvršni odbor laburistične stranke sprejel sklep, da se Svetovna federacija demokratične mladine in angleški mednarodni mladinski svot postavita na listo prepovedanih organizacij. Na ta način je angleška laburistična stranka prepovedala svojim članom, da bi bili istočasno tudi člani vseh mednarodnih demokratičnih organizacij.
BVBBK9BBBBBBBBBIIBBaBBBaBaBaBBBBBBBBBaa*
ZaSdriKen je vpis 's	posolila
Ro nepopolnih po-datkih je bilo vpisanega od 1. do 30. julija letošnjega leta 3,900,923,000 dinarjev ljudskega posojila* s tem je razpisana vsota presežena z* 11,45% Posojilo je podpisalo brez pripadnikov JA 3,609.575 naših državljanov.
Po nepopolnih podatkih so vpisali: kmetje	819,825.000	din
uslužbenci	803,598.000	din
pripadniki JA	612,998.000	din
delavci	596,625.000	din
ostali	437,870.00	din
mladina	384.761.000	din
obrtniki	105,210.000	din
državljani FLRJ v rnoz. 10,502.000	din
množične in društvene
organizacije	128,900.000	din
Kot vedno, je bil tudi to pot delavski razred v prvih vrstah. Številni udarniki, novatorji in racionalizatorji so podpisali vsote, ki za večkrat presegal0 mesečne plače. Najnaprednejši del našcsU podeželja, člani kmečkih delovnih za' drug so z vpisovanjem visokih vsot Pj0' kazali, da odločno korakajo po poti lZ. gradnje socialističnega kmetijstva P 9, vodstvom Partije, Številni kmetje so P°° pisali po 20 in več tisoč dinarjev, , Krivične obtožbe Informbiroja na na CK so • vzbudile naše delovno ljudstvih da je s ponovnim vpisom novih vsot P0^ sojila dokazalo, da hoče pod vodstvo®* Partije nadaljevati borbo za socializ® Takšno odločnost ie pokazalo vse n _ še delovno ljudstvo z množičnim vpi6° posojila.
Občni zbor KSS Liubllana
,.V soboto in nedeljo se je vršil v Ljubljani v Domu sindikatov občni zbor KSS-a Ljubljana. Po političnem organizacijskem referatu, katerega sta podala Predsednik KSS-a tov. Hegler Jože in tajnik KSS-a, se je razvila živahna diskusija.
Napake, ki so se doslej dogajale v Podružnicah, je povzročalo pogosto menjavanje funkcionarjev, nenačrtno delo [er slaba evidenca o izvrševanju sprejetih sklepov. Občni zbori sindikalnih Podružnic Ljubljane so bili mogočna manifestacija za mobilizacijo članov sindikatov glede izvrševanja planskih nalog. Udeležba Slanov sindikatov pri najrazličnejših akcijah je pripomogla k organizacijski in politični utrditvi sindikalnih organizacij. Študijski krožki so bili jeseni in pozimi dobro obiskani, z reorganizacijo pa se je to število znatno znižalo. Kadrovska politika, ko so Pošiljali čestokrat kadre tja, kjer niso odgovarjali, je bila še marsikje slaba. Nekateri starejši mojstri — delavci so Ponekod kazali zelo čuden odnos do vzgoje novih kadrov. Tam pa, kjer so strokovno vzgajali kadre, pa so jih zopet vzgajali le strokovno in pozabljali, da so potrebni poleg strokovno izvežba-nih kadrov tudi politično zgrajeni ljudje. Pri pošiljanju ljudi v tečaje, podružnice niso vodile računa o tem, koga pošiljajo in tudi kasneje niso skrbele za Bfihov nadaljnji razvoj.
V pogledu preskrbe se čuti pomanjkanje družbene kontrole. Le redke menze so dobre — mnogo pa je slabih. Vzroke za takšno stanje menz je treba iskati v nakupovalcih, ki imajo premalo čuta odgovornosti, da bi skrbeli za pravočasno dobavo blaga. Stanovanjskega vprašanja sindikalne podružnice niso reševale skupno z ljudsko oblastjo, zato
so se čestokrat dogajale naipake. ki so bile v škodo delovnemu človeku. Disku-taniti so iznesli nekaj prav kričečih primerov o slabih odnosih do udarnikov, novatarjev in racionalizatorjev.
Predno je občni zbor prešel k volitvam, je spregovoril še predsednik GO ESS tov. Rudolf Janko, ki je poudaril, kako zelo je potrebna ideološka vzgoja v naši borbi za socializem prav posebno še zato, ker je treba pospešiti tempo naše socialistične izgradnje. Dolžnost sindikalnih organizacij je, da strokovno vzgoji množice delavcev in sindikalnih funkcionarjev, da se ti kar najbolj seznanijo z vprašanji norm, tarif, brigad-nega načina dela itd. Ta vprašanja je treba nenehno proučevati. Uspeh bri-gadnega sistema pa ho dosežen, kadar bodo vsi člani brigade medsebojno povezani, če si bodo tovariško pomagali, si pravilno delili zaslužek in sploh poznali proces dela. Vse to pa zahteva študija in strokovne vzgoje, ki bo morala biti temeljita, posebno še za vsakega sindikalnega funkcionarja, če bo hotel zastopati interese in koristi delavcev.
V skrbi za človeka bodo morale sindikalne organizacije storiti vse, da bo vsak delavec dobil to. kar mu pripada. »Sami si danes režemo kruh — je dejal tov. predsednik — ta kos kruha pa bo toliko večji in boljši, kolikor si ga bomo saimi več. pridelali.«
Kritiki, kakršno so iznesli diskutirati je še dodal, da je treba takšno najbolj ostro in uporno, toda objektivno in konkretno kritiko razvijati v vseh sindikalnih organizacijah, kajti z njo bomo lahko odpravili marsikakšno napako in tako najbolj koristili ter pomagali našemu delovnemu človeku, ki gradi socializem.
V Celju ?e feia skupščina Republiškega odbora Zveze kovinarjev
1. avgusta so se zbrali delegati vseh Winskiih podjetij Slovenije v Celju, kjer se ie vršila Skupščina Republiške-Ra odbora Zveze kovinarjev. V celoti je bilo delo skupščine odraz velikega napredka, ki so ga dosegli kovinarji Slo-v»ni je od zadnjega zasedanja leta 1946 Pa do danes. Kljub temu se diskusija ni omejevala zgolj na poročila o doseženih Pspehih, ki so brez dvoma veliki in pomembni, temveč so delegati iz kovinskih Podjetij obravnavali predvsem težave Pri delu in pomanjkljivosti, katerih odstranitev bi pomenila še velik korak naprej v naši kovinski industriji.
Delegat jeseniške železarne je prikazal težave, ki jih ima podjetje s prehodnimi delavci. Mar sik ak delavec, ki ga je pritegnila v tovarno visoka plača in druge ugodnosti, zapusti tovarno že Po nekaj mesecih, ko se je oblekel in ter odide domov, da obdela svoje P°lje. Na zimo pa dobi na inšpekciji oela novo delovno knjižico in službo.
O velikem pomenu pravilnega nagrajevanja udarnikov in raciomalizator-jerv je govoril tovariš iz železarne Gu-štanj, kjier so raci analizatorji doslej prejemali premajhne nagrade.
V organiziranju brigad so na prvem mestu Jeseničani, ki imajo preko 80 delovnih brigad. Tovarna emajlirane posode v Celju pa je posvečala pozornost le mladinskim delovnim brigadam, ni pa zainteresirala za briigadni sistem starejših delavcev in strokovnjakov. V marsikaterih podružnicah je zaviralo delo tudi stalno menjavanje sindikalnih funkcionarjev. V zaključni besedi je tov. Coir-kovič, zastopnik Centralne uprave, odgovoril na to, da je večkrat nujno potrebno premestiti najsposobnejše sindikalne funkcionarje iz podružnic na višje sindikalne forume in da so prav Jesenice najboljši primer, da take premestitve v dobrih sindikalnih podružnicah, kjer ne Sloni vse delo na enem ali dveh
Slove določbe o skrajšani dobi članstva za člane sindikata, ki se poslužujejo ugodnosti za letni odmor
Minister za delo pri zvezni vladi je na predlog Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije izdal odlok, ki dopušča, da lahko uživajo ugodnosti v zvezi z letnim odmorom tudi člani sindikata, ki imajo krajše članstvo.
Pravico do ugodnosti v smislu uredbe o ugodnosti članov Enotnih sindikatov Jugoslavije v času rednega dopusta imajo vsi učenci v gospodarstvu, če so bili nepretrgoma 6 mesecev, preden so nastopili dopust, člani sindikata.
Prav tako se priznavajo vse ugodnosti v času letnega odmora oficirjem JA, ki so neposredno iz vojske stopili v službo pri podjetju, čeprav še niso 11 mesecev člani sindikatov, in so se vpisali v članstvo sindikata najkasneje mesec dni za tem, ko so nastopili službo pri podjetju.
Demobiliziranim borcem se ob koriščenju letnega odmora priznavajo iste ugodnosti, četudi še nimajo enajstmeseč-nega nepretrganega članstva v sindikatu, če so postali člani sindikata najkasneje mesec dni za tem, ko so vstopili v službo.
Naloge sindikalnih organizacij pri postavljanju koordinacijskih odborov za zatiranje koloradskega hrošča
Na zadnjem sestanku koordinacijskega odbora za zatiranje koloradskega hrošča je bil sprejet predlog, da ustanovijo v vseh okuženih okrajih koordinacijske odbore, katere bodo sestavljali kmetijski poverjeniki Okraja, predstavniki množičnih organizacij okraja in predstavniki oblasti. Ta predlog je potrdilo Predsedstvo vlade LRS in ostali odgovorni fu-rumi.
Okrajni in krajevni sindikalni sveti naj zato določijo za te koordinacijske odbore svoje predstavnike. Člani sindikalne organizacije, ki bodo prišli v ta odbor, pa se morajo zavedati, da so osebno odgovorni za u&peh zatiralne akcije v okraju, posebno pa za sodelovanje in udeležbo svoje organizacije v tej akciji.
funkcionarjih, nikakor ne vpliva na nadaljnje delo sindikalne podružnice. Podružnice morajo vzgajati vedno nove in nove kadre ter pritegovati k delu vse, ki so pripravljeni na sodelovanje. Sindikalni funkcionarji se morajo pri vzgoji novih kadrov zavedati, da za visi delo v tovarni in izpolnjevanje plana v veliki meri od tega, kakšna je sindikalna podružnica in kako pojmuje svoje naloge.
Naša zmaga je odvisna od nas vseh, zato moramo biti enotni in ne smemo zapadaiti pod kakršen koli vpliv. Zavedati se moramo, da bo zmaga dosežena le pod vodstvom našega maršala Tita in Komunistične partije.
Q&pi6L IZ NAŠIH TOVARN IN USTANOV
Lesni delavci v Nazorjih so častno izpolnili predkongresne obveze
Delovni kolektiv lesno-industrijskega podjetja Nazarje, je na svojem Množičnem sestanku sprejel obvezo o Predkongresnem tekmovanju. Obveze to bile naslednje: v predkongresnem tekmovanju bo napravil 3000 prosto-toljnih ur, do 25. julija izpolnil me-topni plan, znižal pic za 20% preko do-pčenih odstotkov in znižal 1% neopra-Y*čenih izostankov.
Svoje obveze je izpolnil takole: Prostovoljnih delovnih ur je bilo izvršnih do 20- julija 3.879 ur. Mesečni' Plan je na dan 25. julija dosegel obrat
Mladinci iz štor so se
VRNILI KOT UDARNIKI
zabojarne za 103%. Znižanje polne lastne cene so dosegli z izrabo delovnega časa in surovin za 2.7%. Neopravičeni izostanki so se znižali’ za 1-9%.
Delovni kolektiv ostro obsoja klevete Informbirojia. 25- jul. je organiziral na vseh svojih obratih prostovoljno delo v počastitev V. kongresa KPJ. Temu delu se je odzvalo 75% delavstva, ki so napravili 731 udarniških ur-S tem je delovni kolektiv pokazal, da zaupa v pravilno vodstvo CK KPJ « tovarišem Titom na čelu.
Delovni' kolektiv hoče iz svoje srede izločiti vise tiste protil.rudiske škodljivce, kateri še danes stojijo ob strani in celo zavirajo razvoj in napredek za čim hitrejšo izgradnjo socializma, N. F-
KAKO REŠUJEJO V SORI STANOVANJSKO VPRAŠANJE
Pri nas sicer ni podružnice, toda stanuje tamkaj tov. Pokoren, kurjač iz medvodske tovarne. Ima svojo svojo skromno hišico, v kateri' prebiva s svojo ženo in 2 otrokoma- Pokoren je bil v partizanih težko ranjen. Tina kuhinjo, eno sobo zase in za ženo, sobo za otroke ter majhen prostor za pregled nosečih žen, ker je njegova žena babica. KLO pa ga je kar čez noč utesnil, češ da potrebuje eno sobo vaška zadruga. V vasi' je mnogo veliko bolj uporabnih prostorov in sicer prav na sredi vasi. V odtoku je otroka kratkomalo brisal kot družinska člana — ker jih baje ni doma. Seveda, dekle dela v brigadi' na avtoatradn Fant pa čez počitnice dela v tovarni-Smatramo ta ukrep KLO v Sori za krivičen in kot izpad na zaslužnega borca, aktivista in delavca- Prepričani smo, da bo upravičeni pritožbi tovariša Pokorna ugodeno!
1
___________ * * * —-----------
Delavske matere iz Štor so te dni s ponosom pričakali svoje sinove, ki so se Vrnili s proge Sežana—Dutovlje s prehod-e? zastavico najboljši četi. Pred uprav-"hn poslopjem Železarne je zmagovalce 7 imenu sindikalne podružnice pozdravil vv. Novak, jim izrekel dobrodošlico in j?Hvalo ter pozval še ostale zbrane mladce, naj slede zgledu vrnivših se zma-*°^alcev.
Štorovska četa je bila številčno naj-l?Anjša na gradnji proge Sežana—Dutov-,e- Štorovski mladinci so delali v bri-pil Mice Šlander. Pripovedujejo, da jih 16 v začetku bilo skoraj strah, ko so čuli detonacije, podobne najhujši kano-j^di. Teren je bil izredno težak, primanjkovalo je vode na izrazito kraškem totu. Tudi z ekonomom so imeli nepri-Vendar so mladinci pri vseh teža-•i,8”1 junaško kljubovali in — zmagali. hf?le mladinci iz štorske čete so se vr-kot udarniki, 12 jih je bilo pohvalje-IZa štorske mladince in za ves de-v vni kolektiv Železarne je to vsekakor asten uspeh, ki kaže, da se tudi štorska g.'®dina prebuja in stopa v vrste najbolj->a oblikovalcev novega človeka, borca socializem.	R. U.
- “Gradis« HC — Savica. — V novo, V®dno delavsko naselje v Bohinjskem j> 'n so se naselili graditelji socializma ®sem minerjev, ki vrtajo v živo skalo t X® za Savico, ki bo svojo moč oddajala toinam nove hidrocentrale, odmeva po Po eSk*' Delamo po brigadnem sistemu, pa ®°rmah in akordu, kajti malo nas je, vi1-'® .Za*° treba z vsemi sredstvi napra-___1 črni več. Naša podružnica je mlada do v Pri vpisu ljudskega posojila smo ^lišč	naiv®čje povprečje od vseh gra-
I. Kizajeiv:
Književni Donbas
Porast sovjetske industrije je ozko povezan s kulturno rastjo Donbasa-Rudarji, kovinarji, kemiki' in drugi delavci Donbasa delajo z neverjetno požrtvovalnostjo na obnovi donbaških rudnikov, po katerih se pretaka kri bazenske industrije. Na desetine tovarn že izdeluje svoje izdelke.
Zgodovina obnove Donbasa vse bolj privlačuje sovjetske pisatelje. Talentirano napisane povesti Borisa Gali n a, v katerih opisu je življenje in herojsko delo rudarjev in kovinarjev, so sovjetski bralci z navdušenjem sprejeli. Dramaturg A- Komejčuk je napisali dramo o donbaških rudarjih »Navadni ljudje«, pisatelj I. Gonimo-v je ikdal roman »O ljudeh v šahtih«.
Da bi laže spoznali življenje rudarjev, so se nekateri sovjetski pisatelji' naselili v rudarskih mestih in naseljih in dele tamkaj svojo življenjsko usodo z njimi. Tako so se naselili med donim ške rudarje pisatelji Gouimov, Vaj-deburo in Ledjanko. Prav tako pa delajo v Donbasu tudi nekateri moskovski pisatelji, med njimi nosilca stalinske nagrade, Boris Gor batov in Boris Galih.
Pa tudi v samem Donbasu se razvijajo novi književniki- Na čelu književnega pokreta le-tu stoje stari prozaisti in pesniki' kot Besnoščadin, Čer-nij, Ušenin, Severov in Čebairiin.
Za časa domovinske vojne je veliko število pisateljev Donbasa zamenjalo
pero za orožje. Zdaj pa se ti' književniki bore za 'čimprejšnjo obnovo industrije premoga. Mnogi' pisatelji sodelujejo na straneh oblastnih in mestnih časopisov z literarnimi prispevki. Živi ljudje, njihovo delo ter njihovo življenje so našli izraza v njihovih književnih delih-
Zlasti dragoceno je delo donbaških književnikov zato, ker sodelujejo neposredno z ljudskimi' množicami. V delavskih klubih prirejajo literarne večere in diskusije. Neposreden stik z liki, k:i jih pisatelji oblikujejo v svojih delih, daje pisateljem bogat material-Priznani 'pisatelji pomagajo literarnim krožkom Gorlovke, Matejevke, Mariju-polja, Vorošilovgrada ter drugod. Jz teh literarnih krožkov je vzniklo že nekaj talen tiranih mladih pisateljev in pesnikov.
Pisatelji so v stalni zvezi s tovarnami-in rudniki- Inženir martinovih peci. V. Popov je v drugi številki' almanaha »Književni Donbas«, objavil prvi del svoje povesti »Jeklo«. Zdaj piše Popov drugi del. Oblastno založniško podjetje je izdalo roman Čerkašine »V našem mestu«. Nadalje je izšla knjiga Gorja-nova »Jutro rudarja« in Jonova »Do-njecke povesti«-
Ob neki priliki smo obiskali staha-novca Jurija Matvejeviča Orlova v njegovem domu. Našli smo ga s knjigo v' roki- Ko smo se pozdravili, je Orlov dejal:
»Uživam pri knjigi •..«
Uspehi narodnoosvobodilne armade Kitajske
»Hi veš daleč dan, ko bodo poslednje Knomiitaneove čete prestane tudi z ostalega področja«
Tri leta nepretrgoma vodi narodnoosvobodilna armada Kitajske najbolj srdito in ogorčeno borbo proti izdajalski vladi Čamgkajška in ameriškim zaščitnikom. Poročilo, ki ga je ob tretji obletnici objavila agencija Nove Kitajske, pravi, da so enote narodnoosvobodilne armade Kitajske dosegle v poslednjem času izredne uspehe in zadale zlasti v severni in vzhodni Kitajski težak udarec ameriškemu imperializmu in reakcionarni vladi Kuomintanga. Da takšnih uspehov je pripomogla predvesm njihova taktika pri zavzemanju položajev, ko so si priborili ogromno količino orožja, zlasti težkega orožja, in si +ako ustvarili močno artilerijo.
Samo v minulem letu so Kuomintan-gove čete izgubile 1,521.400 vojakov, med katerimi je bilo 453.0000 ujetih, medtem ko so znašale izgube narodnoosvobodilne armade Kitajske za isto razdobje le 452 tisoč 900 ljudi.
Med Kuomintangovimi ujetniki, ki so se predali, je tudi 150 generalov in 39 polkovnikov. Narodnoosvobodilna armada je v minulem letu osvobodila, 155.000 kvadratnih kilometrov ozemlja, tako da je
doslej osvobojenih že 2,355.000 kvadratnih kilometrov ali ena četrtina vse Kitajske.
V istem razdobju je narodnoosvobodilna armada Kitajske osvobodila še nadaljnjih 37 milijonov prebivalcev, tako da je doslej osvobojenih že 168 milijonov ali 37 odstotkov celotnega kitajskega prebivalstva. V času od 1. junija 1946 do 30. junija letos — t. j. v poslednjih dveh letih — so Kuomlntangove čete izgubile 2,641.000 vojakov, d o čim je narodnoosvobodilna armada izgubila le 810.900 svojih ljudi. Če primerjamo uspehe in številke, ko je narodnoosvobodilna armada Kitajske samo v poslednjem letu izločila iz vojaškega stroja 1,521.400 Kuominitan-govih vojakov — torej kar za skoraj 60 odstotkov več kakor prejšnje leto — kaže ta številka, kako z vsakim letom raste moč narodnoosvobodilne armade Kitajske, zato tudi upravičeno trdi poročilo, ko pravi: »Ni več daleč dan, ko bodo poslednje Kuomintangove čete pognane tudi z ostalega področja. Popolna združitev štirih velikih osvobojenih področij — Mandžurije, severozapadne Kitajske, severne in vzhodne Kitajske — bo skoraj uresničena.«
O tečajih za dopisnike
Mnoge naše večje podružnice pa tudi OOS-i in KSS-i prirejajo kratke tečaje za dopisnike. Ti tečaji trajajo en do dva dni ali pa so raztegnjeni na več tednov tako, da imajo tečajniki po eno predavateljsko uro tedensko. O uspehih takih tečajev ni dosti znanega, prepričan pa sem, da so več ali manj negativni, kajti naši listi, ki naj bi imeli od teh tečajev največ koristi, se doslej s tem ne morejo dosti pohvaliti. Od vseh letošnjih tečajnikov vseh tečajev se je n. pr. dosedaj prijavil »Delavski enotnosti« en sam tečajnik, ki je končal tak dopisniški tečaj KSS-a v Celju.
Razlogov za tako neefeiktnost teh tečajev je več. Ogledali si bomo samo dva poglavitna, saj iz teh dveh izhajajo potem vsi postranski razlogi. Prvi razlog je
zgolj administrativna izbira tečajnikov
Kako si to razlagamo? Primer: Podružnica rudarjev tam in tam dobi okrožnico OSS-a, v kateri je rečeno, da se bo vršil dopisniški tečaj tam in tam in da je podružnica dolžna poslati v ta tečaj 3 svoje člane. Upravni odbor ne razmišlja dolgo o tem. Pokliče tri člane in jim de: fantje, boste šli v tečaj? Vse stroške in zapadlo mezdo boste dobili povrnjeno. Kajpak, šli bodo. To se pravi dva dni počitnic! In fantje gredo. Toda niso jih vprašali, ali jih veseli ta stvar, ali v resnici že toliko znajo, da bodo sledili predavanjem in ali bodo po tečaju tudi znali kaj napisati.
To je eden najbolj drastičnih primerov, kako se vrši v naših podružnicah izbor tečajnikov. Ni pa s tem rečeno, da tako povsod delajo. Večina podružnic pa mnogo za prvim primerom ne zaostaja. To je najbolj enostavno, da zadostimo okrožnici, istočasno pa imamo konkretne številke, ki jih moramo ustaviti v če-trtlena poročila kot eno obvez kulturnega udejstvovanja podružnic, ki jih vpišemo pod rubriko »Agitacija in tisk«, ki se kot posebna veja kulturno prosvetnega življenja naših podružnic naibolj šibko razvija. Zato ni tudi nič čudnega, da se vsi dopisniški tečaji, ki so pričeli s 30 udeleženci, skrčijo ob koncu na 10 do 5 tečajnikov. Ljudje, ki nimajo prav nilka-kih sposobnosti za dopisnike, uvidijo tekom trajanja tečaja, da niso za tako stvar, ker nimajo za.ijo ne veselja ne daru — ter uviihnejo, ker jim je žal časa, ki ga potratijo.
Koga torej naj pošiljamo v dopisniške tečaje? Odgovor leži na dlani: samo
»Mar citate vsak dan?«
»Seveda, brez knjige se kakor brez zraka ne more živeti!«
Orlov iona lepo knjižnico- ^se, kar prečita, prenaša ta stali a novec na svoje tovariše v rudniku. Na ta način so se tudi ti začeli' zanimati za književnost in so začeli brati. Zato ni nič čudnega, če vzgleda knjižnica Orlova, kakor da je prešla skoz roke tisočerih ljudi.
Dolgo smo se raztovarjali z Orlovem. Pripovedoval nam je o svojem življenju, o delu rudarjev ter o tem, kako kn jiževnost odraža sodobno stvarnost in tako pomaga sovjetskim ljudem ustvarjati nov svet-
Sovjetski bralec zna ceniti svojega pisatelja! Sovjetski človek odlično pojmuje napor pisatelja in zato globoko spoštuje njegovo delo.
Najbolj je donbasovce prevzela knjiga Popova »Jeklo«. V tem romanu opisuje pisatelj naporno delo metalurške tovarne v času domovinske vojne. Pisatelj izvrstno opisuje delo na plavžih in odlično razume proces proizvodnje.
Ilegalnemu delu v zaledju fašistov je posvečen roman Čerkašine »V našem mestu«. Pisateljica je verno resnično opisala sovjetsko mladino, ki se je borila v zaledju in žrtvovala svoja življenja za rešitev domovine-
Donbaškrl pisatelji se v svojih delih takoj odzovejo vsem važnejšim dogodkom svojega industrijskega bazena. Z umetniško stvarnostjo opisujejo junake dela in so postali tako soustvar jalci velikega dela novih sovjetskih ljudi.
pismene ljudi! No, pri nas znajo domala vsi pisati in brati, to drži. Toda tako pismenost je Lenin imenoval »navadno« pismenost, to je pismenost abecedarjev, to se pravi ljudi, ki so se pisati in brati v šoli naučili — ki pa te pismenosti ne znajo izkoriščati, ljudi, ki od te svoje pismenosti ničesar drugim ne morejo nuditi. Dopisnik pa mora mnogo več znati. Mora znati opazovati in to svoje opazovanje zabeležiti; dopisnik mora znati poslušati — in to kar je slišal, zabeležiti; dopisnik mora znati o vsem tem, kar je videl in slišal, sklepati — in te svoje sklepe zapisati,
To je osnovno merilo pri izbiranju ljudi za dopisniške tečaje. Takih ljudi ni mnogo, jih je pa dosti v vseh podjetjih. Le najti jih je treba, To so zlasti ljudje, ki stalno čitajo dnevno časopisje, in ki znajo o prečitanem debatirati, to šo ljudje, ki nastopajo na sestankih kot di-skutanti; to so ljudje, ki si hodijo v knjižnico knjige izposojat; to so ljudje, ki se zanimajo za vse, kar se važnega godi v podjetju; to so ljudje, ki hočejo za vsako ceno več vedeti kot že vedo — no, skratka, bistre glave, ki so znale svojo pismenost primerno obrniti sebi in drugim v prid.
Taki ljudje pa so tudi več ali mani politično razgledani. Spadajo torej zlasti v politične tečaje, v sindikalne šole, v upravne tečaj e, in še marsikam. In zdaj smo tam, kjer nas najbolj čevelj žuli, to se pravi pri drugem razlogu, zakaj dopisniški tečaji ne uspevajo — in ta je:
dopisniški tečaji so zgolj teoretični.
In kaj se to pravi? To se pravi, da se na teh tečajih samo predava, kako pa naj se dopisnik praktično usposobi za svoje delo, tega tečaji ljudem ne nudijo. Vsi ti tečaji so več ali manj slabše vrste politični tečaji. Ker so kratkotrajni, se prav zaradi tega izprevržejo v zares samo politične tečaje najslabše vrste, s katerih odnesejo tečajniki samo nekak odmev političnih osnov — s katerimi bi na dopisniški tečaj že morali priti. Zato je npjno potrebno, da prihajajo na take te-čkje ljudje, ki so politično že razgledani, to se pravi, ki so že dovršili kak temeljit politični tečaj. Nečesa se moramo zavedati pri vsem tem: prvič, da na takih tečajih ne bomo sfabricirali strokovnih novinarjev, katerih izobrazba zahteva okvir visoke šole, torej dolgotrajen študij — drugič, da taki tečaji nimajo namena vzgojiti politične aktiviste, ker obstoje zanje že politični tečaji s tradicijami in izkustvi. Imejmo pred očmi tole nujnost — in samo to nujnost: Dopisniški tečaji morajo postati šole časnikarskih obveščevalcev, ki bodo znali obveščati redakcije listov o vseh pomembnih pojavih s svojega delovnega področja. Odnos dopisnikov do redakcij je pravilno pojmoval tečajnik na dopisniškem tečaju KSS-a ▼ Ljubljani, ko ie dejal: »Dopisniki morajo postati električni tok — s katerim se polni akumulator redakcije.«
Na vseh takih tečajih manjka praktičnega. Ker so prenatrpani s političnimi predavanji, hočejo vsi absolventi takih tečajev pisati uvodne članke. Seveda se jim to v nobenem primeru ne posreči — ne posreči pa se jim tudi napisati n. pr. kratkega sestavka o postavljanju notranjega plana v svojem podjetju, ker je bilo to vprašanje nakazano daleč zadaj za osnovnimi političnimi vprašanji. Skratka, na teh tečajih se ljudje ne naučijo poročati ne pisati. To pa je, mislim, poglavitna naloga dopisniških tečajev.
Zato naj dopisniški tečaji osvoie osnovo programa v praktični vežbi. Ekskurzije s strokovnimi novinarji v podjetja, dopisniška obdelava snovi na licu mesta ter praktična obdelava s terena prinesene snovi, dane v obliki dopisov, kratkih poročil, reportaž. Prakticiranje v redakcijah razgovori z udarniki, racionalizatorji, vnašanje v dopise osnove sklepov kongresov KPJ, OF, AFŽ, sindikalnih plenumov — to morajo postati elementi, na katerih naj slone učni programi dopisniških tečajev, kajti povsod, kjer sem predaval na takih tečajih, so tečajniki govorili: »Veliko sem slišal — toda kako napisati, tega nam pa nihče ni pokazal!«
In v tem grmu tiči zajec.
Tone Seliškar.
V Žireh se poraja in nastaja
SLOVENSKI ZLIN
Morda bo kdo rekel, da je ta misel predrzna. Tisti, ki je videl Zlin danes in pozna tudi Žiri, se na prvi mah prav gotovo s takšno zanj utopistično ugotovitvijo ne bi mogel sprijazniti,
»Toda počakaj, tovariš! Razmisli in zamisli se, kakšen je bil Zlin pred štiride-
Nova tovarna športnih čevljev v Žireh
aeitimi ali petdesetimi leti in šele potem izreči svojo sodbo!«
Da, takrat je bil Zlin prav tako neznatna vas, kjer je iz žuljev in ob brezvestnem izkoriščanju delovnega človeka za koristi in udobje kapitalista iz skromne čevljarske delavnice raste! eden tovarniški objekt poleg drugega, dokler ni nastal današnji Zlin — v vsej moderni arhitekturi in se razmahnil v mesto s 50.000 prebivalci.
In mar Žiri — če so še tako bogu za hrbtom — tam onkraj fužinskega klanca v pogojih nastajajočega socializma, ko gradimo sami sebi lepše življenje brez izkoriščanja človeka po človeku, nimajo in ne morejo imeti še celo boljših ter povoljnejših pogojev, da se v bližnji bodočnosti dvajsetih let razvijejo v prav takšen — slovenski Zlin?
V novih delovnih pogojih bo delo boljše, lepše in uspešnejše. — Prikrojevale! so se že razmestili v novih prostorih. V ospredju je priprava — iznajdba tov. Naglič Naceta — za snovanje drete
Temelji za to so že položeni. To je nova tovarna športnih čevljev — prvi objekt, ki je v 15 mesecih zrastel v tej ži-rovski kotlini. Na koncu Stare vasi ob Jezercih se dviga moderna trinadstropna stavba s širokimi in svetlimi okni in v vsej veličini danes kraljuje nad majhnimi, skromnimi in po vsej dolini raztresenimi km ečkimi dom ovi... Starim Žlrovčanom, ki so še pred 60 leti opravljali čevljarsko obrt v svojih skromnih bajtah in ob petrolejkah, se takrat niti sanjalo ni, da bo sploh kdaj, kaj šele pred njihovimi očmi zrastla tovarna in zamenjala njihov način dela s tako udobnim in modernim.
Tovarna športnih čevljev v Žireh — čeprav je šele nastala — ima svojo zgodovino, svojo tradicijo, To je tradicija žirovskih čevljarjev, znanih po vsej širni domovini. — Njihov sloves je v prvih začetkih, ko se je razvijala njihova obrt, segal tja do Divače in Reke, potem pa je šel na drugo stran do Kočevja, Gorskega Kotorja in še celo v Bosno in Srbijo in skoro ni bilo kraja v Jugoslaviji, kjer si ne bi utrl poti in našel odjemalcev žirovski čevelj. Iz prvih dveh	Žirovski
mojstrov so nastajati novi im kosec prve svetovne vojne je bilo v Žireh nič več in nič manj kakor 64 mojstrov, ki so razvijali med seboj brezobzirno konkurenco. Številni med njimi so bili v tej divji in pohlepni konkurenci podlegli in bili prisiljeni prodati svojo delovno silo in zmožnosti tistim, ki so se obdržali in si kovali vedno nove in nove dobičke. Že v dobo pred prvo svetovno vojno sega prva čevljarska zadruga. To-
da, ker je tudi ta zadruga bila v rokah tistih, ki so med seboj vodili konkurenčni boj, zato je bila tudi obsojena na propast. Po osvoboditvi so se žirovski čevljarji zopet začeli združevati, zopet so ustanovili zadrugo, v katero so se vključili vsi bivši mojstri in pomočniki, toda tokrat že po načelih, ki jih je pokazala naša socialna revolucija. Iz zadružnega sektorja so žirovski čevljarji prostovoljno in po treznem preudarku prešli v državni sektor, ki jim je zajamčil, da je že v dobrem letu za tem zrastla v Žireh nova tovarna. Šestdeset let je bilo treba, da je iz preproste čevljarske delavnice nastala v Žireh tovarna čevljev. In še enkrat šestdeset in še več bi minilo, če bi se v Žireh še naprej razvijal kapitalizem v rokah treh, štirih in se drug ob drugem drobil na škodo trstih, ki so bili žrtve njihove konkurenčne borbe in pro-fitarstva. Toda samo petnajst mesecev je bilo treba, ko je v novi družbeni stvarnosti državni sektor lahko že zgradil tovarno in ustvaril pogoje vsem, da najdejo zaslužek in zaposlitev, kolikor ga le hočejo.
dretarji pripravljajo dreto
Doslej po vseh Žireh — v 22 hišah — raztresene delavnice se bodo v prihodnjih dneh že preselile v nove prostore. Prikrojevale! so se prav tie dni že razmestili v novi svetli delavnici, zdaj pridejo za njimi še drugi. Vsi že komaj čakajo, kajti dosedanji pogoji — značilni za kapitalistične razmere — so jih vklepali in silili, da so delali celo po mračnih hodnikih in vežah. S preselitvijo v nove, moderno opremljene in vsem higienskim in zdravstvenim pogojem ustrezajoče prostore, bo delo žirovskih čevljarjev šele dobilo svojo pravo vsebino. Postalo bo lepše, boljše in uspešnejše in še hitreje se bo razvijalo in so razmah-
nilo v središče čevljarske industrije, Id jo bo lahko ustvaril edino le socializem, kakršnega gradi Titova Jugoslavija.
* * *
Za izboljšanje življenjske ravni delavcev in nameščencev
Izgradnja nove družbene ureditve zahteva jasne ideološke in politične poti v istočasno dobro izvajano organizacijsko službo. Kot veliko pomanjkljivost, ki jo je že navedel V. plenum Centralnega odbora Enotnih sindikatov, je ponovno treba ugotoviti premajhno skrb, ki jo vprašanju izboljšanja preskrbe delavcev in nameščencev posvečajo mnoge osnovne sindikalne organizacije, Ker si naši aktivi često niso popolnoma na jasnem o splošnih smernicah prehrane in premalo, poznajo vsaj v glavnem vprašanje politike preskrbe, planske razdelitve, vprašanje vezanih cen, odkupa itd.,, prav zato odpovedujejo tudi pri organizacijskem delu tega vprašanja. In kar značilno je, da sicer sindikalni aktivisti poznalo probleme prehrane v svojih območjih, oziroma znajo ugotavljati stanje prehrane, pa nasprotno ne znajo podvzemati korakov, da bi se stanje izboljšalo, reorganiziralo ali da bi našli prav za svoj okoliš dobro organizacijsko obliko za stalen in trajen porast pri izboljšanju preskrbe za delavce in nameščence.
Medtem ko so naši delovni kolektivi v letošnjem letu dosegli izredne proizvodne zmage, je sorazmerno organizacija delavske preskrbe padla. Še vedno je mnojfco upravnikov podjetij in mnogo sindikalnih funkcionarjev, ki ne razumejo, da je treba stalno zviševati življenjsko raven delavcev in nameščencev. To vprašanje se odlaga iz dneva v dan. Mnogi sindikalni funkcionarji še mislijo, da morajo vprašanje preskrbe reševati samo uprave, in nasprotno, mnoge uprave, zvra-čajo krivdo slabe prehrane na sindikalne podružnice. Nujna potreba je, da pokažejo sindikati več smisla za povezavo z upravami podjetij in s krajevnimi ljudskimi odbori, da pokažejo več čuta odgovornosti in da dajejo mnogo več jjo-bud za ustanavljanje menz in. ekonomij ter da tako eno izmed vprašani preskrbe rešijo na pravilen delovni način z moralno in delovno pomočjo. Le na ta način konkretne pomoči članov sindikata je mogoče trajno izboljševati ta del preskrbe.
Nič manj ni važno vprašanje trga. Če vprašanje prehrane ni neko ločeno vprašanje sindikalnega udejstvovanja, je jasno, da moramo vprašanje prehrane, torej tudi vprašanje trgov, reševati vsi delovni ljudje. Za nas člane sindikatov je to vprašanje še posebna naloga povezave delavca in kmeta. Politično osvetljevati ta problem na sestankih na vasi in v industrijskih krajih, pri gradnji zadružnih domov, v osebnih kontaktih, je naša osnovna razredna dolžnost. Kajti ta problem ne potrebuje samo politične osvetlitve, treba ga bo reševati včasih tudi bolj na revolucionaren način z odkrivanjem in razkrinkovanjem reakcionarnih elementov, ki namenoma ovirajo vprašanje delavske preskrbe. Pri tem delu imamo še posebej začrtano pot aktivnejšega
sodelovanja članov sindikata v krajevnih ljudskih odborih.
Ko govorimo o kapitalističnih tendencah v trgovskem apadatu, o slabem, podkupljivem ali proiitarskem kadru, ko ugotavljamo, da mnoge zadruge nočejo ali ne znajo odkupovati pridelkov zaradi slabega, kapitalistično usmerjenega aparata, da torej ovirajo delo socialistične preskrbe, je treba take zadeve mnogo konkretneje reševati s prevzgojo, zamenjavo, odpuščanjem in javnim razpravljanjem s konkretnimi predlogi in sklepi ,
Nasprotno pa je mnogo pomanjkljivosti pri slabem poslovanju tržišč in pri slabi zalogi na naših tržiščih nastalo zopet zaradi preslabe organizacije^dela. Če ugotavljamo n. pr., da radovljiška okolica ne ve kam z mlekom, da ga pa imajo Jesenice premalo, ali da v Bohinju in na Bledu primanjkuje mleka in masla, da Trbovlje, celo Celje nimata zadostne zelenjave na trgu, so to kaj očitni primeri velikih organizacijskih napak pri delu naše preskrbe.
Ne glede na to, da je ministrstvo razdelilo industrijskim krajem za odkup poljedelskih pridelkov bogate kmečke pokrajine, že samo dejstvo, da v živinorejskih krajih, M imajo dovolj mlevskih izdelkov, in v bogatih poljedelskih krajih »primanjkuje« mleka oziroma zelenjave na trgu ali v prodaji, kaže na naše organizacijske nesposobnosti in na nepra-
vilen nergaški način reševanja tega problema. To »pomanjkanje« je nastalo, ker baje ni posode, ni embalaže, zabojev, vozil, prostorov itd. Imamo pa primere, da so vsi ti pogoji dani kar v neposredni bližini. Posoda, zaboji, prostori — vse to se najde, tudi tržnice so zgradili, toda ničesar konkretnega nismo naredili, da bi znali z malimi delovnimi ukrepi mo-biiizirati organizacijski aparat, da bi^ bolj tesno sodelovali z upravnimi, komisijami preskrbe, da bi dajali navodila za oelo in uvedli kontrolo uspehov.
Že V. plenum je dal navodila v sistemu izvedbe organizacijske preskrbe glede na družbeno kontrolo dela. In vendar še malo kje funkcionira tak kontrolni aparat. Tudi od organizacije kontrolnih brigad, nadzora v skladiščih, menzah, ekonomijah in v preskrbovalnem aparatu sploh je v veliki meri odvisen uspeh dela. Mnogi nesporazumi, mnoge nepravilnosti in napake bodo odstranjene, kakor hitro bodo izbrani in postavljeni v kontrolne odbore dobri sindikalni funkcionarji, kadar bodo vsi člani naših osnovnih organizacij informirani o problemu organizacije preskrbe, to je, kadar bomo vsi začutili, da se organizacija preskrbe iahko rešuje in pravilno reši samo takrat, kadar vsi sodelujemo, to je, kadar vprašanje preskrbe rešujemo konkretno, kadar dejansko sodelujemo in vlagamo za reševanje tega problema dovolj truda, ki bo edini prinesel trajnejši uspeh.
V RUDNIKU ŽIVEGA SREBRA V IDRIJI ŽE VSE MESECE PRESEGAJO PLAN
V rudniku in topilnici živega srebra v Idriji so vse naprave zelo zastarele, »takole, še iz Napoleonovih časov«, vedo povedati rudarji in zato so tudi delovni pogoji težavni in pri marsikaterih delih zdravju škodljivi. Tudi fašistična Italija si ni delala skrbi, kako bi olajšala delo rudarjem v tem rudniku, temveč so kapitalistični lastniki gledali predvsem na to, da so dobili iz osrčja zemlje čim več dragocene surovine.
Šele v novi Jugoslaviji, ki je popravila krivične mejo izza prve svetovne vojne ter prinesla Primorcem, kakor tudi vsemu ostalemu jugoslovanskemu delovnemu ljudstvu socialno svobedo, se obeta idrijskim rudarjem modernizacija naprav v rudniku in topilnici ter boljši delovni pogoji. Prav zaradi tega je tudi vnema rudarjev pri delu velika, saj vedo, da bodo načrti petletke uresničeni le v tem primeru, če bo slednje podjetje točno izpolnilo svoje planske naloge. V svojem rudniku so te naloge rudarji uresničili meseca aprila s 100,5%, maja s 106,40%,
junija s 101,71%. Te uspehe so rudarji dosegli s svojo discipliniranostjo, saj je odstotek neupravičenih izostankov le 0,03%, in z organizacijo brigad, ki so dvignile proizvodnjo v topilnici za 38%. To je ogromen uspeh, če vemo, da se smatra v topilnici za udarnika že tisti, ki dvigne proizvodnjo le za 10%. V jami pa je organizacija brigad težavna. Na odkopih, ki so med seboj zelo oddaljeni, delata skupaj po največ dva rudarja, zato se kosajo med seboj številke, ko so nekateri izmed rudarjev prekoračili plansko proizvodnjo kar za 28 in tudi za 32%.
Večje težave pa imajo idrijski rudarji pri zniževanju proizvodnih stroškov. V letošnjem letu so jim poplave uničile dva jeza na hidrocentrail in s prostovoljnim delom skušajo sedaj čimprej zopet uspo šobiti lastno hidrocentralo. To je v zadnjem času dvignilo proi- rodne stroške m v precejšnji meri oviralo tudi prostovoljno delo na rudniški ekonomiji, saj je bila večina rudarjev v prostem času zaposlena pri postavljanju novih jezov.
Delavci tovarne upognjenega pohištva na Duplci so lahko ponosni na svoje uspehe
K velikim uspehom delovnega kolektiva Tovarne upognjenega pohištva v Duplici pri Kamniku v zadnjem razdobju smemo upravičeno prištevati predkongresno tekmovanje kot največji uspeh. Zavedajoč se velikega pomena V. kongresa KPJ, je delovni kolektiv na množičnem sestanku dne 6 julija t 1. sprejel v 9. točkah predkongresno tekmovanje in obenem napovedal tekmovanje vsem ostalim lesnoindustrijskim podjetjem.
Največje uspehe sta zabeležila oddelka mizama in žaga »fini rez« pri znižanju proizvodnih stroškov. Obratovodija mizame tov. Hočevar si je postavil v predkongresnem tekmovanju nalogo, znižati proizvodne stroške pri izdelavi pisalnih miz.
Velik težave so bile doslej pri razporejanju delovne sile v oddelku žaga »fini rez« predvsem zaradi velike razsežnosti lesnega skladišča Obratovodja oddelka, tov. Korošec, je po proučitvi problema z novo razvrstitvijo delovne sile dosegel, da opravi isto delo sedaj 51 delavcev namesto prejšnjih 76, s čemer je dosegel 33 odstotkov prihranka na delovni sili. Uspehi v razporejanju delovne sile so bili doseženi tudi v drugih oddelkih. Pogonski oddelek, kjer deluje novator in udarnik tov Štefula, je prihranil na gorivu in mazivu 6 odst. Velik prihranek je bil nadalje dosežen na pomožnem materialu Korigirane so bile vse norme Po novih normah je mogoče najboljšim delavcem prekoračiti iste za 30 odstotkov. Delavstvo je nove norme sprejelo s polnim razumevanjem.
Velik elan, s katerim j'e pristopil delovni kolektiv k znižanju proizvodnih stroškov, se najbolje odraža v naslednjih številkah: do konca letošnjega leta ie bilo predvideno znižanje proizvodnih stroškov za 4 odstotke. 4odstotno znižanje proizvodnih stroškov je kolektiv dosegel že 5, julija t. 1. Po takem uspehu se je kolektiv obvezal, da bo znižal proizvodne stroške do konca leta še za 4 odstotke.
Z velikim uspehom je delovni kolektiv izpolnil polletni proizvodni plan. Pri izdelavi planskih artiklov je presegel plan za 4,93 odst., pri izvenplanskih pa za 12,78 odst. Finančni plan planiranih artiklov je bil presežen za 5,73 odst., skupno z izvenplanskim pa za 14,44 odstotka. Vsi ti rezultati so dali pobudo delovnemu kolektivu, ki se je obvezal, da bo letni plan izpolnil 15 dni pred rokom, t. j, 15. decembra 1948, čeprav je plan za H. polletje za 30 odst. višji Ni dvoma, da bi bili doseženi še večji uspehi, če bi gradbeno podjetje »Gradis«, ki gradi nove objekte v tovarni, pravočasno dovršilo zgradbe, ki so bile po planu že vključene v proizvodnjo z vso strojno opremo. Pri-
mer izboljšane organizacije kaže 132.173 prihranjenih delovnih ur, katere bi pr* isti kakovosti napram istemu razdobju v letu 1947. potrošili Neupravičeni izostali' ki so v predkongresnem tekmovanju padi1 s 5,6 odstotka (marec) na 1,1 odst., ko j« znašal povprečni odstotek izostankov 3,4 odst., kar je pripisati visoki zavednosti delavstva.
Tudi na drugih področjih so bili doseženi zadovoljivi uspehi. Izboljšale so s« higienske prilike in varnostni ukrepi prt strojih kakor požarni Vse gasilne naprave so v redu Gasilne skupine imajo redne orodne vaje. Za primer požarne nezgode je mogoče v najkrajšem času stopiti v akcijo.
Delovni uspehi se vidno boljšajo Z uvedbo evidence dela na slehernem delovnem mestu. Vsak delavec ima pred seboj grafikon, ki kaže njegov dnevni plan. Na ta način delavec vsak čas lab-ko preveri svoje uspehe Zaradi takega načina evidence so dnevni plani redno doseženi in prekoračeni, kar pomeni, da bo delavec pri naslednji delovni fazi imel dovolj dela in normo zagotovljeno.
Delovni kolektiv je v času tekmovanja opravil 7766 ur za zadružne domove V skupni vrednosti 99.736 dinarjev. — V tednu gozdarstva je delovni kolektiv popravil dovozne ceste za spravljanje lesa v Kamniški Bistrici Delovne ure, izvršene v tednu gozdarstva, niso vštete v delovnih urah, ki so bile izvršene za zadružne domove.
V	času tekmovanja smo imeli doslej najnižji odstotek nezgod z 0,99 odst., medtem ko je bil povprečni odstotek še enkrat višji. Podjetje je priredilo strokovne tečaje o ravnanju z varnostnimi napravami.
V	tekmovalnih dneh je delovni kolektiv presegel mesečni plan za 23 odstotkov.
Kulturnoprosvetni odsek je v časti tekmovanja organiziral tri prireditve, osnoval moški ženski in mešani pevski zbor, ki ima redne pevske vaje. Osnovan je bil tudi tečaj za glasbo, ki razpolag* z osmimi instrumenti Dratmatski tečaj se z vnemo pripravlja na novo sezono, katero bo pričel septembra meseca s kulturno akademijo Obstoja pa resna ovira glede kadra Večina tovarniških delavk in delavcev stanuje izven Duplice do 20 kilometrov daleč Oddaljenih tovarišev ni mogoče pritegniti h kultumoprosvetnefflU delu. Te ovire bodo delno odstranjen® z dovršitvijo stanovanjskih zgradb. V novih stanovanjskih poslopjih, ki bodo v teku meseca avgusta popolnoma dovršene, bo imel svoje prostore tudi doni igre in dela in otroške jasli, kar bo do delovne žene toplo pozdravile.
KOVINARJI IZ ŠTOR SE NE USTRAŠIJO NOBENEGA NAPORA
Marsikdo se je začudil, ko je po enomesečni odsotnosti prišel zopet v Štore in zagledal pred upravnim poslopjem Železarne na ozkotirni železnici lokomotivo z vagon ek: kamenja in eska. Kaj so si neki izmislili štoirski ovtaarji?
Direkcijo podjetja je stalo težke stotisočake in milijone prevažanje surovin in ostalega materiala od postaje do tovarne in prevažanje po sami tovarni. In še je material ležal po vsej tovarna, kar je še povečalo zmedo na že itak stisnjenem prostoru. Ko pa se je v Železarni pričela borba za znižanje proizvodnih stroškov, je prišel tudi promet na vrsto. Tu je treba predvsem napraviti red Sklenili so. da bodo vso tovarno prepredli z mrežo ozkotirne
železnice, ki bo prevzela od avtoparkfl ves notranji promet. S tem bodo proizvodni stroški najobčutneje znižani-Delavcem so po obratih pojasnili, kako velikega pomena je znižanje proizvodnih stroškov in koliko bodo k temU doprinesli, če- bodo zgrabili za delo na progi vsi. Delavci so pravilno razumeli za kaj gre- Čez pettisoč ur prostovoljnega dela so že vložili v to progo im danes poteka proga že od razbijal' niče do livarne, kmalu pa bo stekla do Samotar ne. Uspeh bo dosežen po zaslugi zavednih tovarišev, ki se ne strašijo nobenega napora in se zagrizejo v vsako še tako težko delo v posmeh onim, ki od skupnosti samo zahtevajo, nočejo pa skupnosti ničesar žrtvovati-
Turizem
Kanal o h Soči
V	letošnjo turistično sezono je prvič vključena tudi Slovenska Primorska s pestrimi prirod nmi lepotami: alpski svet, dolina Soče, vinorodni kraji v Brdih ta končno Kras s svojimi posebnostmi.
Lepa turistična točka je Kanal ob Soči. Kraj ima svojo železniško postajo na progi Ljubljana—Jesenice—
Gorica—Sežano ta leži ob dolnjem toku Soče, severno od Nove Gorice, okoli 20 km oddaljen od nje. Po svoji mili' klimi ta krasni legi nudi Kanal najlepše prilike za kopanje in tudi za ribolov v Soči.
Iz Kanala so možni najlepšj izleti v vinorodna Brda, ki jih omogoča avtobusna zveza, in izleti' v gornjo soško
dolino: z vlakom do Sv. Lucije ta nato z avtobusno zvezo do Bovca im v dolino Trente.
V	neposredni bližini Kanala je cementarna v Anhovem in električna centrala v Plavih.
Slika prikazuje tipično, skalovti^ strugo Soče v Kanalu z mostom, s P° gledom od severovzhoda.	. _
Po svoji legi pred neposredni vstopom v gornjo soško dolino je za Kanal med na j lepšimi kraji Gorise
Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik T. Seliškar.—Uredništvo (telefon 45-in uprava (telefon 20-42) v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22-11. — Izhaja vsak P. # tek. Mesečna naročnina 10 din. — Številka ček. položnice 6-90603-9. — *IS tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani.