M GLASILO leto— •Url; MIT t. Uwa*aU ftt. I it«. Tslspkso*: UirtikU 4119. -sež^rar ^vjž^rrtbr v iil;aofcou, »tunij« (juno»), im stev.-number 147. S- •t ipiil>l rti« «1 "fflSE SE VEČJI BAZ MED REPUBLIKANCI. ——— > 1 1 HfcrtHf J« ovrgel Hugheaove pridržke to ***** nazore Ur dejal, da i« treba temeljito roditi Hugheaov našrt m rodno aodišče. AMEEIKA 81 HDBA PRIDRUŽITI MEDNARODNEMU SODIŠČU, JI MOL BAlPDfd. St Lonia, SI. Junija. — Prk tednik Handftg ja ▼ avojem govoru, ki ga je imel tukaj nocoj In v katerem je Ogovarjal ameriško pridružitev mednarodnemu aodi-iču, zagnal precej velik kamen v itak ie jako razburkano politično lužo ter napravil Ša večji razdor v republikanskih vrptah. ( x Govor bo imel velike poaledice glede prihodnjih predeednikovih stremljenj in ugodnoati za njegovo zopetno nominacijo. Govor ne bo všeč niti tietfan, ki ao aa mednarodno sodišče, niti tintim, ki so proti njemu. Če so bili republikanci doalej razcepljeni v treh emereh radi vprašanja o mednarodnem sodišču, bodo sedaj razdeljeni in Razdvojeni na štiri etrani, ko je povedal predaedaik, kako namerava doseči odotrenje t senatu. Predsednik je povzročil s avo-* jim govorom nov rstz^or a tajnikom Hugheaom, Rootom, Hoover-jem in drugimi republikanci, ki žele, da naj bi etdpile Združene države r ožji atik z Evropo, ki je bankrotnZ v političnem in moralnem oziru. Obenem pa je odbil od lebe Wilsonove demokrata, ki ao gojili p panja, da v države ligi narodov v'naročje. . chlnaonu, W. Va. ,je zagrozil vsem 49. urah umorila 43 oseb, na sto- države ligi narodov v naročje Predsednik še je izrekel za temeljito prenaredbo sodnega predloga, ki ga je izdelal Hughea in predložil senatu. ^ De/al je, da bi bil pripravljen aprejetf vsakršen kompromis, ki je potreben, da bi bilo poravnano nesoglasje med republiklnskinfi senatorji. ' Kar naravnost je predaednik zavrgel Hughesove pridržke ter i/.iavil, da bi se ptrinjil I drugi mi še atrožjimi pridržki, Se bi ta-dovoljili vse tiste, ki še dvomijo o aodišču. Predsednik ne bo pritiskal a silo na aenat, niti ne pričel kakšne križarske vojne. Pofckašal pa bo opraviti avoj eodni predlog kar najhitreje pod atreho ter tako zapreti vrata poizkuzom, ki ztreme za Um, da bi bila U zadeva bojno geslo v predsedniški kampanji prihodnje leto. Predsedniku je predvsem aa tem, da ae Združene države vmešajo v evropske zadeve. To je odločno izjavil z naslednjimi besedami: l "Ne morem drugače. Moja du-U koprni po«miru. Moje arce krvavi ob vojnem trpljenju. Moj duh bi rad pdmagal. Moje atrem-1 jen je je sa pravičnoatjo nad ai-lo. Moje upanje je v mednarodnem aodišču. Moje mjeli ao konkretne. Moj aklep neomajni trden." Radar, izgnan broz Oblasti noša jo rasodeti, zakaj ga deportirajo. Pittaburgh, Pa. — (Fed. Preaa.) — 1L C. Hpiftak, Član rudamke unije, j%bil 20. t m. odpeljan na Klik Uland. od koder bo deportiran v Evropo. Aretiran je Ml ▼ okolici Pittsburgha 7. junija In zaprt v tukajšnji okrajni ješL ♦ Uradniki zveznega juatičnega <1< pertmente In okrajni uradnik! na vedo nič a aretaciji. Ječar pri zao^a, da ja Spiaak v saponk, toda drugega na ve. Poročevalec Pade-rated IVeeea aa ja obrnil na avea->«"ga difttrfktnega pravdnika ln ta je rekel, da bo mož deportiran; /»kaj, noč« povedati. Naaeljeaiikl dopartment noče dati aobeaik m formacij O Indianapoliz, Ind. — Mednarodni izvrševala! odbor i\daraka unije Uniteci Mine Workera of America je 21. junija isdsl okrož-' nico na vae krajevne unije, pozivajoČ člane, da ne amejo na nobc* način pomagati Mednarodnemu odboru naprednih rudarjev* v. Pittsburghu, Pa. — Lewiaov izvrševalni odbor obtožuj voditelja omenjenega gibanja naprednih rudarjev v Pennjylvaniji, da M "komunisti", ki bi radi uvedli zvojo "diktaturo v rudaraki uniji". Lewia grozi, da pravila rudarske unije prepoveduje ja take organizacije v uniji, in poziva krajevne odbornike, naj ae-ravnajo po pravilih, to je, daj izključijo člane, ki podpirajo Mednarodni odbor naprednih rudarjev. Izvrševalni odbor poziva, tudi drpge strokovne unije, naj ne podpirajo pittaburškega od* bora, ki je "pognanek rdeče moakoyoke internacionale". Lewia so naravno boji sa avojo mašino, odtod njegov strah pred naprednimi rudarji. LEWIS IN FAMHM6T0N STA SE POBRATILA. Kukluksi groze rudarjom. »e J. tudi t premogovniških Fairmont W. Va. — (JWer. ondotnim zamorskim in v inozemstvu rojenim ruddrjem, da bodo t#koj izgnani iz naaelbine, ako za atavkajo. Rudarji ao zapretill družbi, da prenehajo z delom, ako kmdu ne izboljša aanitarnih raz mer v naselbini Kukluksi pa niao aatali aamo pri grožnjah, marveč ao Še pričeli a terorizmom. V Middletonu in Shinztonu je le bilo nekaj šluča-jev, da ao maskiren! neznanci udr li pgnoči v stanovsnja rudarjev, odvodii moške na piano in jih iz-bičali do krvi. Preiskava je do gnala, da ao 4rtve zagovarjale unijo. Mnogi hlaobvci ao bili apo znani, toda ljadje ao v takem atrahu, da ae na upaio izdati njihovih imen. Organizacija dosluženih voja kov "World War Veterana" Je napovedala neizprosen boj ku kluksom. Krajevna društva te organiaaeije vstajajo v vaeh premo ga rakih naaelbine h. Bolgarski diktatorji diktirajo. Zakoni Staabuliskijevega režima bodo odpravljeni s kraljevim j dekretom. Sofiji, Bolgarija, 22. jun. — Fl nanšni mfniater nove bolgarske vlade je včeraj • naznanil, da m bodo vršile volitve za novo eobra nje v treh meeeeih, medtem pa bo kralj a posebnim dekretom spremenil Stambuliakijcve volilne aa-kone, na podlagi katerih eo dobili kmetje pri zadnjih volitvah 210 mandatov. ■ Trije ministri prejšnjega reži ma ao bili včeraj aretirani. To ao bivši finančni minister Tu makov, bivši vojni miaieter Tomov ia bivši železniški minister Manulov. Obtoženi ao poneverbe javnega denarja in drugih zločinov. Pet miljoaov delavoev brez dala r Nemčiji Berlin, ^jui^ — Pet miljoaov delavcev prejema {ržavno podporo za brezposelne, kakor kale uradna statistika. Največ brezpo-eetaib ja v okrožjih na robu okupiranih pokrajin. N< mšks vlada ae trudi M požene marko navzgor in je obdrZi aa točki 100,000 za dolar NI ANGLEŠKI LADJI. pr •- Angleška ladja ja doapala vfceraj » dvoma zalogama opojnih pijač V paa, kjer ša valja ameriška pro hibiolj*. KAKOR UGLEDA, JI TA KA DEVA MKDNAKODNO VPRA 1 Sanje. Washington, D. \).t 21. junija. Spor radi opojnih pijafe jia tu jih Udjah pride ali naravnolt • prod kongršs, ali pa sopet pred zvezno najvišje aodišče. Ce gre pred najvišjo aodišče, potem obvelja privioa ta vlade, da bodo ameli vladni uradniki alo-miti konzularne pešata tuje vla da na ladjah t trimiljskem pasu ameriškega vodovja. ^ NajBVŽ pojde ta aadava pred kongres, da naredi poatavo, k^ naj, raajaani obatoješo prohibič na poatave, kar naj odpravi zz pletljaje, naatala ia konfliktov i tujimi vladami vadi uveljavlja nja prohibl&ne poatave na tujih ladjah." Definitivna smer tozadevne akcije je bilk obrazložena to popol doe po konferenci mod tajnikom Hugheaom iz državnega ia t^ni kom Mellonom iz finančnega tle partmenta. Tego programa se bodo držali jutri zjutraj, ko dospe angfeika ladja Berengarlja v New Vork iz Anglija. Bercngarija ima na svojem VROČINA IN MRAZ II MEŠATA V AMERIKI. V Novi Mehiki jo zamrznila vo*, na vzhodu je'pa 48 oeeb umito vsled vročine Lepa reči ,h | V treh državah Unije ja zima, v petinštiridesetih pa peklenaka vročina. Kaj takega še ne beiešijo vremenoslovci. V Novi Mehiki je bila v četrt** slana in tak mras, da je zamrznila voda v napajališčih velikih čev in rančerji so morali pral led, prodno je mogla šivink pl puščavi Arizone je tempen padla na 28 atopinj nad ničlo tropifni kaktus se je treael« ^ P,1®*® „rf . m Berongarija ima na svojem nM» „v WisconsintA Tc dv§ gal0ffi opojnih i pijač t in« pa leži onemoglih v bolnišnl cah. Termometer kaže at^lnor 90 in colo več. V Philadelphiji kaže 100, v Poughkeepsieju,/ N. je pa kazal v četrtek celo 103. V New Yorku imajo 94 ztoplnj vročine in 14 mrtvih, v Boston« 96, v obijsklh mestih 90 do 97, Grand Rapidau, Mich., pa 95. ' In najhujšo je, ker ti preklieaui vremenski preroki pravijo, da ne bo še tako Vmalu konca navalu vročine. j !}»„&'!' k" 1 a'* Francoako-belgijaka krizi. TPoincarc r straha prod novo btifffjffkff vlado. Paria, 22. jun. — Kabinetna kriza v Belgiji ja zfelo vznemirila francoako vlado. Kakor adaj kaže, ne bo mogel Theunis sestaviti no voga miniatrstVa ii^če pridejo 1 krmilu klerikalci, ki zagovarjajo milejšo politiko napram Nemčiji, bo morala Francija avoj porukraki program. Lahko se še zgodi, da Belgija popolnoma odpove sodelovanje pri okupaciji nemškega ozemlja. Razuntega ima Poincaro še dru go krizo.. Stranka radikalnih so eialistov (socialisti aamo po imenu, drugače narodni republikanci) ja pozval*, avoje tri ministre, naj izstopijo iz vlade ia razloga, ker Je Poinearc preveč nazadnjaški in noče stopiti monarhiatom na prste Ostavka tek ministrov lahko p<> vzroči padec vlade. Eaaen, okupirana Nemčija, 22 jun. — Iz Marla poročajo, d# ao nemški aabotiati nbiU dva bšlgij aka vojaka in tretjega ranili. Francozi ao všeraj zaplenili nemške aladkorne tovarne v Fran kenthalu in OfCatoinu. žmma nonrila s dvojčko ma xv »4dvothc a^ajla- Fraaport, DL — lakati ae aaše-li m rs. Otie Latz, sUro tnimi .tr aa je iagiaiU s dvojčkoma, etari ma po 1 leto, a svoje luaetije blizu Skaanona. III. AvtomobU. anbrnina. platno, poetaljao parilo, piaalai etroj ia radijev aparat, n* to je tudi iagiaiU z njo ia ki-ša Zadostna količina sa potrebe potnikov in moštv^ is angleške luko do ameriškega trhnlljakega pasa e tvorila eno zalogo. Draga je gA-pečatena. Z njo misli plovbna družba uafrfl« pdtrebrfKr pOtti4knv Centralna Evropa in Balkan pred razsulom. Poročilo ^ Dunaja aa g lati, da aa Naim&iK foljaka, Caho-alovakija, Jugoalavija b Romunija pafroaajo ▼ goa-podarsks kaoa. V Jugoalarijl morda aagrmi 7 par moaocih. V Paristriskiaoana državo 90 hišica Is kart« ki jo odpihno prva mo^ha sapa. in moštvi na povratku li ameriškega trimiljskega pasf v domačo luko. Ko ae bo Berengaria usidrala, bo ameriški carinski uradnik "zlomil znglelke pečste, zaaegel pijače, ki so pod pečatom, dal ladji-nemu poveljniku prejemno potrdilo ter iarečil Opojne pijače pro-hibičnim agentom v Neur Torku v varstvo. Ladjin poveljnik bo vložil pri ameriškem <^rinskem uradniku protest, v ksterem bo izpodbijal njegovo pravieo do razpečatauji in zasežbe opojnih pijač. Ta pro-test bo poslan flnančftcqm depart-mentu v Waahlngton. Ta depart mept bo potem naj-brž izročil tiati protest državne mu departmentu, ker je ta sada va mednarodno vprašanje. Nato bo vnanji tajnik po brzojavu po vedel vaebino tega protesta prsd ssdniku llardingu, preden ae vkr ea na ladjo, ki ga odpelje is Seat-tU v Alasko. Kakor pričakuje finančni department, bo predsed nik pdbrzoJavil naročilo, naj ca rinaM uradnik veš ne lomi pečatov pa tujih ladjah, dokler ae ne anida kongres ln ne reši tega vprašanja. Kakor pravijo, ima predaednik to pravieo kljub sad nji Odločitvi zveznega najvišjega aodišča. Ameriški razstavišči v Moskvi. Harveeter 66. imala največ strojev, bo Chicago, 111. — (Fed. Preaa.) — Laatnlki velikih ameriških tovarn aa izdelovanje traktorjev in drugih poljedelakih strojev bodo la atopani na veliki poljedeUkl raz stavi, ki aa vrši Utoe v Moakvl. llkrold Ware, bk ja lanako po-letje vodil traktorske enote v Mu si jo, obiskaje zdaj amrriške tovarnarje ia aklepa a njimi pogod* be za raaatavo. "Na raaatavi bo prostora sa ti in tiaOša amerUkih traktor jev. Vaak etroj bo tudi prodan in naročenik bo še vaš. Ruaija že ima za mil Jan dolarjev vrednosti traktorjev." International llarveater Co., Id je 4elala pre^l vojno velUto trgo vino r Rtiaijl, bo edea glavnih raaotovaikov r Moskvi. (Poročevalec ŠikaŠke 'Tribune* Haymond Fendriek je v četrtek poalal svojemu listu porodilo sledeče vsebine z Dunaja) 1 Dunaj, 21. jun. — (Tribunln radiogram.) ~ Hiša is kart, katero so postavile pariške mirovna pogodbe, ae vaak čas zruši, kakor poročajo dobro informirani zunanji opaaovalei. Dunajski bankir, gledajoč skozi svoje okno na kolebajoče nove drŽave, katere ao izrezali Wodrow \Vilson, Georges Olemeneeau ln Llojrd Gcorge broa abaolutnega ozira na narode in prometne ter ekonomsko raamere, ki ne dal niti ene krone danes aa poroštvo na mirovne pogodbe — čeprav ja 70,000 kron sa en dolar« Kapidno propadanja Nemčije a konsekventnim pojemanjem trgovine a njunim vzhodnim sosedom pospešuje čas, ko približno vsa vsa oentralna Kvropa in Balkan padota v gospodarski kaoa. Harao sa laa ja taanjkalo, da ai Jugoslavija zadnji teden mobiliit-rala in invadirala Bolgarske. To bi bilp iinetllo požar od Berlina* do Carigrada. Država male ontentei Rumuni ja Jugoalavija in ČJehoalovaklja* je postavila Francija 1 namenom, da enforairajo pogodbo in strsiijo Nemčijo, o kateri as doataeva, d« jo največja stta eontraln*1 K v rope, v resnici pa ša la ftenva sila, ""Najmo/nejaa i 'ilfll l»ittentl, Achonlovaklja, ima v svojih utajah vaš Nemcev in Hiovakov kot 0e* hov. Novaki sovražijo češko vlado kakor ao sovrsšill staro vlado Avatro-Ogrske. Dršava danes trpi na industrijski krisi, jo pa selo bogata na prirodnih zakladih. Njen notranji politični položaj je slabfMto ne more mlatiti na vojno a svojimi sosedi. V Jugoslaviji js še slabše. M<^ gečen hrvaški element nasprotuje srbski vlzdi v Belgrsdu bolj kot ja kdsj nasprotoval stari avstrij aki vladi. Opaaovalei pričakujejo, dn zagrmi v tej detoli v par m ose M Rumunija je pogoltnila Beaara bijo, Transilvanijo in Dobrudlo ln sdzj ae davi na amrt 1 njimi Pridobila si je nesmrtno sovraštvo Rusije iu Ogrske. Kralj Ferdinand aadi na Vulkanu. V vsej centralni Evropi ae ipen da ša najbolje počuti republika Avstrija* ki je dobila poaojilo od Amerike in drugih ail, pa Češka, ki je prisilila vso centralno Evro> po. da ji plsčuje davek na jyemog. Kkonotnaka In finančna stavba Poljske ss podira repidno kakor stavhs Nemčije, za kar aa mora zahvaliti goapodarskl kstastrofi slednje. . HITEL 40 MIU EA TLAKOM, DA JE VRNIL 8TAEKI POEAE » uemo dmmammioo. DubnfM, Ia. PoaUOni urad n!k Miehaal Burna je aedel na av tomohil ter v noro nagli vožnji še o.pravem čaau vjal vlak, na ka tereni m je peljala neka starks, ki jo pozzbila denarnico v Belle. vao. Htsra ženica je kupila vozni li etek v neko mesto f leleznilki postsjl v stajni uradnik je našel na m ieo, v kateri je veots d en s rja, kmalu potem, ka ja vlak odsopihal Is postsje. | Bneojavil je v Kavanno, la Burna je v flreea Menda Šal ti* eto brzejevko XJvidevši, da ne bi mogel veš dohiteti starke v Havanni, in dobro vedol, da ne obetane vlak na njegovi pusta ji, je narošll svojim ljudem, naj natavijo vlak v Green Tslanda. On f»a je# divjo aagliao odhitel na avtomobilu v B*IIcv»e p« denarnico ter ae vrnil s nje ne BLJUVANJE LAVE PONENilJE. doaagla vTku-bolj počasi. . Rim, 2X jup, — Uradno poročilo snanstvenikov aa glasi, da je is-bruh lave ii vulkini Etne v Sioi-liji dosegel višek in nevarnoat, ki jo pretila mnogim drugim maatom in vaaem, ja adaj odstranjena. Istočasno pa javljajo li Catauije, da ao ja m ognjeniku odprlo novo Irolo ,is katerega llje mogočen tok lave proti vail Soliechiata. Vojaki, ki iivršujejo pomožno ikeijo med nesrečnim ljudstvom, gaiija do kolaa v pepelu, kljo kakor sneg poki# vks okoliš. Strs-he mnogih hiš so ae udrla pod telo pepela ; kar ni uničila lava, jo pokonci pepeljfatercga vročina je po*gnla žito m polju, "travo la liftje drevea. Dr. Niooloai, Župan Lingua-fa\oue, ja Informirftl vlado, da gmotna Škoda snaša najmanj 70 miljonov Nr. Prlapevkl la prihajajo. Krolj Viktor Emanuel ln pipa sta dala vaak BO.0OO lir (ita-Ujaaska občina ao aa aveiilo prispevati tisoče. Neki italijanski list v Nsw Vorku js ksbllral 100,000 Ur. A^mttka fcrilarkat1 Pittaburg ki ja bila v Sredoscmskem morju, jo v()araj priplula pred Mesino m kapitan je ponudil svoje moštvo t za rešimo delo, Če ja treba. Anvp-riški poslanik Child je braojavil Is Rimo, da jo pripravljen postati ameriški Rdeči križ na pomoč. Kakor 40 poroča, jo Muaaolini odklonil vaako zunznjo pomoč, šel da bo Italija zaenkrat aama skrbela za Irtva kataatrofe. Cltania, HMIIJs, 22. jun. — K s kor sa sdi, je ognjepa vihra Etna pričela ponehavati, toda lava Šc vedno leze v debelih curkih »kozi gorski preseke v dolino. Po-(Daljo na S. strani.) I svojo peateio še a pravem #aao, njlk 14. oreh da je mogel starki izrošiU pozak- ja 71. Solnee I jen o denarnico, 8 Pregled dnevnih dogodkov. Predaednik lUrding ja naredil Še volji* razdor med republikanci. Ameriški uradniki zagrozili 1 zaplembo sapečatene pijač« na angleškem parniku. Uuria, predaednik rudarake unija, je sagrosM naprednim rudarjem s Izobčenjem. Rudir deportiran is Amerike, ne da U aa vedelo, aakaj. Kukluksi v Wsst Virginijl groze inosemskim rudarjem s isgo-no m. Vročina In zima v Ameriki. Inoeematvo. Z Dunaja je prišla všat, da so eoatralaoevrfipaks in balkanaka dršave na robu goepodarskega propada. Bolgarija ' odpravila zakona flftambaliokijevaga režima Belgijaka vladaa kriza vsnemi* rila Francijo. ea f0a dala tltljbifjb. — Da bi r* šila Url jen j« arojemu psu, sta Averr iHam«l in Gaorge Jones, o. ba atara ao 12 let, akošlla v pet. aajet Čevljev globoko vodo ob maetaem obrežju. Trupli so po-t ognili il ♦ode trideset minut po-sna je. Ckieago in ekolirai V nedeljo deloma jssne In vroče. Velidel južni vetrovi. Tamp*rsturs v sad-oreh; najvišja M, nejmž- izide ob ft.Jfi, m PROSVET GLASILO »LOVIHSKS nahoohk N«»lor m fN, kmw Im »tik ■ V"P R05 V ET A" 2UT-S0 S*. L>wmi»U A»e»ee. Cki—M, »Ue***^ napreduje in ne pokoren suženj In bi na tem svetu garanje in trpljenje "TME ENLIGHTENMENT" Ow»w kf ik suv—u i a—m s—itr. --aSSSSE^ i............- -- liUdSUtM rmtaa on Subfccrii>tiori Chleago $«.60, and IMMMm | (ex*ept čhieago) and C«n«da $5 pet Ootintriet th 00 bet— e ehUei« »• »r. (Joofjs M^nf^Uf^gm f mrmiI d« ven j« • im iMfM potekle aarelalsa. Fe«evke Ja (um, da te ee« ee ■•Uel lle«. __ mmmmrnmmmmmmuimmmmmmmmmmmmtmKmmmmmmmi^^mtmmmmmmmm^am 2ENA V NAJNOVEJŠEM POKLICU. Marsikaj smo čital} o ženahvki so si izbrale poklic«, katere so opravljaH izključno možje. Najnovejše in naj-pretreslivejše se je pa zgodilo v Chicagu. Mlada dekle je postala roparska morilka. . W Mlad par — dekle in fantf mogoče mož in žena — je ustavil Richard C. Tesmerja, ko je hotel zapeljati troj avtomobil v garažo, da oropa njega in njegovo ženo, ki ga je spremljevala. Tesmerjeva žena je postala histerična in Tesmer ji je, hotel pomagati. V tem trenotku ja pa mlada banditka namerila samokres na Tesmerjevo glavo in sprožila. Krogla je zadela Tesmerja v čelo in smrtno zadet se je zgrudil na tla. Na to se je mladi banditski par polastil Tesmerjevega avtomobila in zbežaL Kasneje je policija našla zapuščeni Tesmerjev avtomobil, o bandit-skem paru pa ni bilo ne duha. Neki star detektiv je izjavil v pričo dogodka, da je precej deklet, ki se družijo z banditi ln pomagajo oropati pasante, vendar to prvi dogodek; da je žena izvrftila rdparski umor. Ljudje bodo zopet strmeli in vpraševali, kako je mogoče, da seje zgodilo kaj takega. Čuditi se pa ni temu dogodku prav nič. Kdor pazno opazuje človeško družbo, in prav nič iznenaden zaridi tega dogodka. Kaj pa je bilo pričakovati drugega, ako vidimo splošno pokvarjenost v človeški družbi, v kateri je sin pripravljen ogoljufati očeta, mater, brat sestro ali pa narobe samo zaradi osebne koristi? Pokvarjena človeška družba, v kateri je najvišji cilj nagromadenje premoženja, ne more roditi drugega kot pokvarjenost Ce pojde človeška družb* to pot še dalje, katero hodi zdaj, bomo doživeli še bolj pretresljive dogodke, kot da $ene postajajo roparske morilke. Nekateri bodo po tem dogodku zakričali, da je trtba še ostreje postppati s hudodelci. Ali bo kaj pomagalo, ako bo človeška družba poslušala ta nasvet? Dokazi govore, da ne. V srednjem veku so na strahovit način mučili hudodelce. Hudodelstev niso odpravili, ampak so se množila po številu. Dandanes obešajo morilce, ponekje jih posade na električni stol, v nekaterih državah jim dajo na izbiro, na kakšen način se žele ločili od tega sveta. In rezultat? Hudodelstva se množe, posebno pa umori. Samo v Chicagu je bilo od novega leta pa 6. junija ustreljenih • samokresom pet in devetdeset oseb. Kajne veliko število 1 "in v phlcagu imajo vislice, na katere pošiljajo morile* ki so iiromašni in nimajo nikogar, da bi se zanje potegnil. Zgodilo se nekoč, da soobesili štiri revne Poljake hkratu, ki so izvršili roparski umor. Dogodki govore, da ta zgled ni prav nič učinkoval, da se roparji poboljšajo, kajti od tega časa je bilo izvršenih veliko roparskih umorov in nazadnje smo doživeli, da je še žena postala roparska morilka. Ako se hoče zniiati število hudodelstev, tedaj je treba odpraviti vzroke, ki jih povzročajo. Moralisti in reformatorji naštevajo veliko vzrokov, da se hudodelstva množe. Ali glavni vzrok ostane gospodarski sistem, ki obuja in razplamtuje v ljudeh poželjenje po hitrem obogatanju in brez dela. Dokler ta vzrok postoji, bo težko znižati število hudodelstev, pa če se odpravijo vsi drugi vzroki, povzročajoči zločine. Ljudska morala je taka, kakoršen je gospodarski sistem, v katerem živi ljudstvo. Morala se spreminja s spre-menjenjenf gospodarskega sistema. V gospodarsko pravilno urejeni človeški družbi so roparski umori izključeni. Kajti če ni vzrokov za ropanje, jih je še toliko manj sa roparske umore. Tako sodijo ljudje, ki so resno študirali družabne razmere in gospodarske sisteme. Naši potomci se bodo čudili, zakaj človeška družba že ni preje spoznala teh vzrokov, ki množe in povzročajo hudodelstva, ko so vendar vzroki ležali na dlani in jih je bilo lahko zapopasti. i pola. — Zadnjič aem poročal s ona strani od Grsad Junctiona do Lesdvills, Colo., dsnefcps pi iem od drnfe strani, kjer teče ozkotirna železnica po velikih in etnnih ridaetih ovinkih. Teko velike ovinke dela proga, da bi Slo-vek prej prilel po bližnjici kot pa vlak po ovinkih. Proga ae vije dal j in dalj v atrmipe les visoke prepade, med ekalna tirni so-trskami in navkreber, kjer je komaj proetora sa ozki železniški tir. Ce bi se vlak svrnil od Um, bi tflebnil v deročo vodo, ki farni globoko v strugi enakpmerno dalje. Od etragi sloni čez skalo ribil v visokih dopaanih škor-njih is kavlnka in ravno flele na vrriei e trnkom prijeto postrv. Junija meeeea, ko eem ee vozil ob teh sirskih pečinah, je bU ribji lov odprt Pripeljal sem se v Gunieon, Colo ., mleto, kjer gleda i« razvalin vel rndotopilnie, ki je moralo biti svoje časno precej živahna Zadnje čaee eo eezidall tam veliko o-krejno lolo. Drugih zanimivosti v meetn nI Mesto ima lepo gorsko lego in krog meeta eo raini kmetovalci, bolje rečeno živinorejci, ako pomielimo, da Ae v ondotnih visokih gorah in gorskih planinah pase 166,000 goveje* živine, koliko drobnice, pa kdove. Bovle ln Somereet sta premo-gerski nseelbini in skozi gori do Delte io lepa polje, zlasti sadov? njaki. Kaka razlika je, če človek primerja to e 80 milj oddaljeno ŽELJE SO ŽELJE IN ŽELJE OSTANEJO 1 Na letnem zborovanju trgovske zbornice Zdniienih držav v New Yorku ao ae gospodje biznismani sopet is-rekli za odprto delavnico. Svojo barvo ao pokazali, ko so razpravljali o nremogovi industriji. 0'd trgovske zbornice ni bilo pričakovati kaj drugega, kajU v nji igrajo na prve gosli nasprotniki delavstva. Trgovska zbornica je že večkrat izrekla take želje, ki se pa dozdaj niao uresničile. Gospodje sami vedo, da ee njih želje ne bodo uresničile. Ampak ponavljajo jib, da menda pokažejo, da se še ne mislijo podati in da se jim sline cede v v Co-pri ro- svojo največjo srečo v tem, da delodajalce, da prejme z» svoje na drugem svetu. slike iz urnim dar^ vedo, dM »vet lpak v svojih željah najdejo aiivečjo" obuja vesela čutetva, ker ~ Puebio. Ba n^ svetu. ako bi bil delavec ki mi je imel nekaj prav na »vetu, iuw ui uu ucW*v TalnegA u poTMuti fe Kalifornije. Ko sva bile v precej živih pome* kih iz haliurmje — on je imel nekaj kililflrnijeke zgodovine doma ia jps aem prineeel is Kalifornije — je kot med kako drago drušbo tudi prillo do nesoglasja. Znani stari Grovčan Jure Tho-mas, pl. Železnjak me je M ne-razumi ji ve f a mi vzroka nahrulii "Ti ai pisel v brezverski list, da ao a mene v bolnišnici pum* paii muniijn." Posedal eem mn, da laže ter da ee mi ne zdi vredno niti svinčnika rabiti za kaj takega. Hfahrnli) me je s vsakovrstnimi imeni in lažnjivin^i natolcevanji. Pojasnil eem mu, da nikdar nisem čez njega pisal niti Irke in da bom eeda j to omenil, da mu viak časnik lahko nagninl, da je to resnica. Čez njega nisem pieal tudi v O. a, v katerem listu cerkvi Lutre Martina eo imeU tisti večer birmo. V lični eerkviei eem imel precej /abave. Birmo so imeli, ker je ravno škof potoval čes Gunison. Bir-mul je šost že odraščenih deklet in dva m)adeniča, pri čemur je počenjal vse druge ceremonije, Vmazilil jih ni z oljem. Opazoval eem išf ko je polegel roke na glave med birmanjem. Pri mladeničih je kot v goreči molitvi med drianjem roke nad glavo birmro-cev gledal proti vrvi, ali ko je birmo val dekleta od 16 do 20 let stara, je bil nekam ginjeno zagledan, ne vem, i ali v kreene deviške vence na glavah, ali v nežno beli pajčolan in belo obleko. Naj bo kakor ho&e, imel zem zabavo v oni lični cerkvi, ki pa kljub mnenju onega duhovna ni bila premajhna za ta večer, temveč je bilo pTostora le za toliko ljudi, kot jih je bilo v cerkvi. Skof je ob priliki birme priredil kftsno pridigo. Začel je: Ptioe neba ne eejejo in ne žanjejo, ali nebelki vladar jih vee paešM. Glejte lilije na polju itd. Dopovedoval je, da ni sa kopičiti bogastva. Povedal'je več zgodb e potovanja in tudi malo udrihal čez miljonirje, čei> da oni ne šive za-Californijl blizu Los Angejesa in nekoga vprašal, kdo pa je umrl, <1a tako žaluje. Dobil je odgovor, da nihče. To enov je porabil, da je priporočal oženjenim družine, če-aar miljonarji nimajo, kvečjem po dva otroka. To je bil predmet njegove pridige. Bres otrok je rekel, da je zakon mrtev. • Onega čaaa, ko eem bil v Creet-ed Butteju, aem dobil od ondot- pokrajino čez hribe, kamor ,, , .... , mogoče ie poleti, ne pa pozimi ra-4^ »^enakih kmetovalcev par- letju pridejo z juga na eever V Sotnersetu dela do 1Q0 Slo veneev. Kaj prijazna premogar ska naselbine je to. Skoro navpič no mole gore v višine in ob vznol* jih ee pretekajo potoki, ki slulljo sa dobro namakanje nHHnskih polj. Ali večkrat, ko ae sneg v poletju nenadoma etopl v vodo, na-raetejo potoki v reke ln odnesejo mnogo rodovitne semlje. ' Somereet in vee meeto je kom-panijska laet. Imajo aieer udob no dvorano, prodajalnieo in dru ge reši, a Uve vsi v kompanijsklh hišah. 8omerset Ugleda 1, da sate pe molil ne bo. V oni t at okutnih gorskih postrvi, ki je mnogo v potokih 10,000 viline nad morjem. Dasi je Creeted Butte do 10,000 čevljev nad moreko gladino, se umakne sneg nekako junija meseca s nižin, kjer etoji meeto. V začetku juni-ja je bilo med hišami le eele kupe snega, ko pride poletje, pa je hitro vae v zelenju in cvetju. Lanzko leto je profesor višje šole v Guniaonu, Colo., poskusi} na akru semlje s sejanjem eolete. Pridelal jo je toliko, da jo je celo en železniški voz oddal na trg. 8ejal je aolato meeeea julija in letos, ko eem bil tam, pa je že v začetku junija pričel orati 40 a-krov zemije v bližini velikih kupov še neetopljenega snega. Poskusil bo večjo erečo e solato, kaj dl preobilnega snsgs. Creited Butte je prav v bližini večnega enega, v dolini Delte, kjer je Somereet, premogenka naeelbina, pa je skoraj kot v Californijl, le da pozimi ni tam zelenja. V dolini inta zemlja čudno lastnost, da daja od tebe nekake toploto. > Romatotični eo ti kraji in ko ae človek voli tod, vidi vedno ksj nivega. Tu Je malo skelovja a po« toki in ribicami, dalje malo ravnine. Junija, ko ae sneg najbolj taja, eo ravnine poplavljene in jate divjih rao preletavajo pre-etreiene od vlakovega ropota ter ss dvigajo v tropah. Rumenoklju ni kosi, Ikorei in drage živobar vene ptiee ee dvigajo v skupinah; posamezen ikrjanefc ee dviga v vi-lino. Vel ti ao letovllčarji, seUveL ... ki jih zaman iUai tu pozimi, v po r ti rodovitna zemlja ln visok zračni pritisk delujeta, da naredi solata kot zelje trde glave. Po kmetijah tu zraete*tttdl zelo redllno sšno in sploh dobro uspejo drugi pridelki kot kolerabamre-pa, krompir, ki dobro obro|i v kratki letni dobi. BaSti prični p6-zno, a raste hitro, tako da hirava nadomesti zakasnelost po dolgem zimskem spanju, f. Kakih par tieoč čevljev višje gori od Creeted Butteji, Colo., je meetece Flm-iste, Colo., kjer eo pred leti kopeli trdi premog, one-ge. ki gi rabimo v pečeh za gretje. TisU premog eo čistili in mle-li, ostanke onega peeke pn danee neka družba nalaga s parno lopato na leleznilke vozove v tovarne, kjer slabo zmes stiskajo akupaj in ga po aevernih krejih Unije kupujemo po $16.50 do $19 tono. Svoječeeno sem bil meeeea julija v Floristi, Colo. Imeli emo do mačo zabave, pri čemur smo hladili pivo kar v snegu. Pekli smo krompir in gi iiliviU i okusnim hladnim pivom. Vee nalkrog je hilo v cvetju ln lelcnju eli nagle sprememba sraka je ze*aano pobelila s enegom zeleno in cvetočo naravo. Pa narava je vieveteli zopet, ptice eo prepevale naokrog in mali kolibričkl frčeli krog naa, liki bučelam obletavali evetliee in srkati med U njihovih dilečih brazd. Mod Flnriato in Creeted Butto-jem je bilo nekoč udobno meeto Berning, Colo., kjer eo kopali ere-bro, dokler mu lii padla eena v letu 1892. Sedaj pa etoji meeto a lepo zideao cerkvijo, oodnijekim in lolakim ter raznimi dragimi poslopji, čisto prsano. Poslopja ee sapalčeaa la eove ter divie zveri prebivejo Um. V maogif krajih ee dobi udobna hiša e vsemi pre viehmi la lestnje je lekko, kdor plače zaostala davke. Take hiše sedaj v m L<-mJ Colorade An opisal ter onega dne rA, 23. JUNIJA, 1923 ™JhrinIUVUOtt ^ ^ ***** F^8-^« svete zakrt. Wente kkr po $25. V Chica^, „ imeli birmo pred per tedni ia ne. ke žena z dvema ainovoma je pro. eila župnika, da bi dovolil d« bi kar oba hkratu lahko ŠU k bir ml, da se tako reli velike sitnosti Sveti mo* ee je akliceval na to' da je mlajši ie premlad, a ženica je le prosile in ko ga ni nehalj nadlegovati, je rekel: "W*ll, J plačate 160, pa bom uredil, da bo io *ilajii lahko lel k birmi,-čudena ženica je rekla, da ni VJ dela, da so zakramenti na prodaj" in le celo tako dragi. Pa je £e tJ ko ree, na ta način flikajo farike biaage. Je pač bisnes, taj danet imajo bisnes le s Kot tt kupeujejo tako njih drugi bratci barantajo z "Materjo božjo" iz 13. stoletja. Samo da je kŠeft V Teko je poietje kazimirjevcer. Čudno je le, da ae' njih priataiil tako pustijo vleči za not. Previjo jim, da gre derovani denar v časti še ni bil noben moj dopis, ne v ka- in svetnikov. Pod to pretve. kem drugem listu napisal le eno ><> spravljeni detjar od nevedne, črko proti njemu. To, kar sodaj *** P» »pravijo kuharice, in svet- pišem, aem mu obljubil, da storim Biki »»J •• ob^tfejo pod notom od napadu meeeea junija, 1923. Tudi čes "Proevsto" js prscej zabavljal, pa aem mu rekel, de ^ kxx^ rJatiLh, ^^nikor "^oeveta" je glasUo S. N. P. J., Če ima kaj s njo, naj se torej kar tja obrne na uredništvo, kjer bo izvedel, da ksr jsz pišem v "Pro-sveto", se vedno podpilem s polnim in pravim imenpm. — Matija Pogorelo. {-vi; " Ja-jS w \ Oreat TaHs, Mont. — Nesreča se je prigodila dne 15. junija na 8ticl«etu v premogorovu. Utrgali se je plist kamenja in podsula premogirja Mat Bokija in Antona Franetieha. Prvi je bil rodom Fkiec, drugi pa nai rojak, doma is Poztojne na Notranjekem. Bil je oženjen in sapušči ženo ter dva nedorieli otroki. Anton Frane-tich ie bU član SNPJ. ia je pri-i topil k društvu "Narodni bratje", it. 202 dne 25. junija 1919. Pri tem društvu je bil do 25. ja-nuarja, t 1, in potem prestopil k drultvu "Veeett Slovenci", štev. 454, katero ga je tudi spremilo k zsdnjemu počitku. Pogreb le jc vriU dne 17. junija ob treh popoldne po katoliškem obredt(. Brat Frsnetioh je bil zelo priljubljen med Članstvom in dru-gim narodom, kar ee je tudi videlo dne 17. -junija pri pogrebu. Članstvo mu je po svoji nsjboljši moli izkazalo zadnjo last, zsve-dajoč sš, da js s njim društvo izgubilo dobrega brata, ksterega bo težko pogrešalo. Pomoči pat ni, kajti kapitalietl ne gledajo na človeška življenja, ampak na svoje lepe, da ai jih polnijo na ikodo in žaloet drugih. Brat Franctleh je delal pred več leti pri radotopilnici in ai prihranil nekaj, deaarja. Vsel je "bomeetead", IKeleč, da mu bo na farmi boljše ter bo ssm svoj gospoder, da nka ne bo treba več poslušati parnih piščalk in bo de-lel, kadar ga bo volja. Ueoda pa je hotela drugače, kajti godilo ee mu je tako kot mnogim dragim rojakom. Letine eo bile suha in ničesar ss ni pridelilo. Bil je pri-nkorin kmetovanje opustiti in ae podati v premogorove. Leti-1919 je sičel deliti v rudniku ni Stic-ketu in delil do 14. juniji, ko je opravil poslednje delo za ničvredni svet. Prenehal je biti tulenj kapitalistom. Počivaj v mira, dragi naš brat Tony, mi te ne bomo pozabili, ki ei dal svoje 11 vi jen je n ničvredni kapitalistični sistem, ampak gledali bomo, da bomo izboljlali ta drulabni "red", da ne bo tre-be za per grošev tvefati človeku Življenja. Tvoji bratje in seetre bomo tudi nudili pomoč eirotam, ki ei jih zapuetli, kar smo ti ob-ljubtti takrat, ko si se s nimi pobratil. Bratska ljubesen bo Živela med nami do groba. Z bratskim posdrivomt — J. Ponikvir. Is okolioo Finlejvilla, Pa. — Oglaeiti ee morem, di jesik ne sioetine, ter ne bodo rojaki mislili, de emo flnleTvillski beroni le dobUi kako farovlko kuherUo, leprev bi jo bili lahko, ker tukaj-inji dušni peeUr hns kar dve. Kar a obema ee opravi podnoč ne gngalaieo, kjer se mož zabava. M slo po strani ga pogledam, ko pridem vee istfučen hi otrpel iz seduhle jeete. Tedaj komaj lekarn. da ee osnalim in pokrepčam lelodee, on pa lepo počiva e sv o jims kuhsrieams v hlada, truden od počivaaje. Vsi akupej le kar naprej delajo ralnne, kolike ho copekov, ki jik pr.rakajejo f eo za zanje nabrane darove. To mi. zlim, da je nekaj takega, kot 6e brez zlata. Morda bi bilo to eled-nje le boljie kot pa dati črnoank-nježen* O delavskih razmerah ne bom omenjal mnogo; ee ne aplaia. Po. n^kod je dela po tri dni v tedna, drugod pa vsaki dan. Tako je, da se bolj po beraiko preživljamo. Upajmo, da bo enkrat boljše tndi za delavca, kot je sedaj, saj vsa-ki reči je enkrat konec. Tako u-pa j mo, da bodo prešle tudi žniel. ke in mrčes, ki ae razpasuje vedno bolj. Nadejajmo te, da te bo delavatvo enkrat naveličalo kapi-talističnega siefcma. Zatorej delavci, dajmd si 4roke ln delajmo ekupno, da se enkrat za vselej iz-nebimo suženjstva. Nc dajmo te več voditi sa nos, pater Kazimir na 22. cesti pi mj le vodi svoje ovčioe, tudi njemu bodo enkrat sipeli slovo. — Frank Pernlshek. Fašistovski volilni zakon. Nijčudnej« "volila!" zakon, kar jih je ie bilo na zvetu, je zadnje dni predložila parlamentu fantovska vlada Italije. To jt zakon, ki že v naprej zagotajlja fa-šiatom zmago pri vsakih volitvah. Sicer so fsšieti že teko vajeni ** volilnih zmag", da ^loh ni ve$ volitev v Italiji, iz katerih bi ne izili kot "zmagovalci". Bilo je to pri mpogik občinskih volitvah. Kako ao fašiati zmagali? Na ta način, da eo vpeljali javne volitve, in kdor ni prilel volit in če ni volil faiistovzkih kandidatov, je bilo hjegovo ime nabito na javni tabeli. To pomeni, da je bil do-tični volilec lahko veek čas napaden in za kazen je moral izpiti pol litra ricinuzovega olja. Toda Mussollni ne pričakuje, da bi ricinueovo olje prineslo zms-go tudi pri splošnih volitvsh, zato si je izmielil nov način. Volilni zakon, ki so ga predložili fašiati, odpravlja sedenji pro-porčni sistem ln določs "tistem nove večine". Tista kandidstaka listina, ki prejme nejvbč glssov, dobi dve tretjini mandatov v italijanski zbornici! Ostala tretjina mandatov se pe porazdeli pro-porčno med drage etrenke. Fsšieti torej priznavajo proporcc nasprotnikom, ne pa zase. Sedanja volilna okrožja se odpravijo ia oela Italija bo eno samo okrožje. Ako dobe fašiati le en glas veti-ne, dobe dve tretjini mandatov. Nasprotne ftranke, posebno katoličani in socialisti so zs*n«11 močan vihar protesta, ali Mu»o-lini hladno odgovhrje, ds mora biti zakon sprejet v perlsmentuj |e ne bo sprejet v parlamenta, bo sprejet Izven psrlsment« i kraljevim dekretom. Feli»tov»ka diktatura je sdaj popolna — zapah sa koliko šaeet PISMA KA POŠTI Chieegu imejo sledeči rojaku Maks Kaplan, št. 940, Martm Kroaelj, št. 94«; Viktoriji Marr vieh, št. 95S, Martin Tinka, št. 960, Meto Rahkovie, št. 970, Rok* Resleh, št. 97t, Bok Valentinovi<•, it. SM, Peter Zelovie, K 9f Jakob' Baglil, Itev. Hi Aston Ziha, itev. 999. Piems dobite na glavni pošti v veli s Adam« ceste. Poleg tekoče številke povejte kraj, odkod pismo praskaj*' Delavski Hzt Je sila. s f?f ROBOTA, ?3. JUNIJA, 1923. v- n**« ' »r. f Farmarji lahko kupijo , Armourjovo žitno konpaoljo. 3 eogajsnjs, « etreme » tem. da b) pilila Armourjeva žitna druž-kmetom ▼ ruhs, »o prišla na dan sredi tega tedna. •OGATI ARMOUR NI HOTEL ffPfiVA NlOlflA* BUfiATI O tem načrtu. Chieago, 01. — Sredi tega te-dos je prišlo na dan, da se vršc , Armourjem pogajanja, ki stre-Be ta te*, da bi prišla Armourjc-n litna kompauija kmetom na kooperativni podlagi v roke. S t*m nakupom bi bilo kmetom lo veliko pomagano. Kolikor je joslej znanega in priznanega, so pogajanja le tako dale«, da /ta Ogden Armour, ki je predaednik Armoufjeve tvrtfke, in pa Oeorge ]3. Marc/, ki je predsednik žit-0e kompanije, odobrila aplošni aašrt Newyoliki finančrfk Bernard M. Barueh, ki je igral veliko vlo-pn zs Saša Wilaonove admtnistra-eije, je prvi raaodel nekaj podatkov o teh pogajanjih.. Dal je objaviti v New Torku dopisovanje, T katerem se peča a predlaganim Baknpom Armourjeve žitne kompanije, ter povedal nekaj podrob-aoiti o konferencah, ki ao ae "vršile med Armourjem, Marejrjem is njim samim. Baruchova poročila' je potrdil Harcr v sredo v Chicagu. A pri-etavil je pa še, da eo pogajanja dalj,1 kakor pa pravi Barueh svojih tozadevnih poročilih. Kakor pravi Barueh, ni hotel Armour izprva ničeaar dišati o načrtu, ki mu ga jo predložil Ba ruch. Ko mu pa je prigovarjal in prigovarjal ter dejal, da bo njemu iii njegovemu očetu v veliko čast in trajen apomenik, če bi prišla njegova žitna družba kme tom v roke, ae jc šel« dal pregovoriti ter izpušča ti v tozadevni pogovor. "Potem je bil dostopnejši," jc rekel Barueh. "Nisem sicer doco-la uverjen, ali mislim pa, da bi ae dalo sedaj doaeči, za čemer •treme poljedelci po eeli deželi Armour mi je dejal, naj sc obr-nem v tej zadevi do Marejrja, ki je največji žitni trgovec na zvettt In zdi se mi, da je Marcf za to idejo. Barueh je potem povedal, da nima naloga kupiti Armourjeve litne družbe. Po njegovem mnenja bi bilo dobro, če bi kmetje kupili tisto podjetje. Če bi ae združile organizacije, kakor je n. pr. ona pod imenom "Ameriški Žitni poljedelci" in druge* bi bilo lahko izvesti njegov načrt. Kmetje bi potem dobivali več aa ivoje žito, a odjemalci moke, ps bi msnj plačevali za avo j kruh. "Pomislite, kakšnega pomena bi bilo to za kmeta," jc dejal Btrueh v nekem pizmu do nekega odličnega poljedelskega senatorja. . "Kmetje bi potem imeli praktično organizacijo a praktičnimi možmi na čelu, ki bi vedeli, kaj je treba atoriti. Takšna organizacija bi trgovala aamo z žitom. "Gotovo Število kmetov bi mo-ralo podpisati zadostno vaoto za prvo delno odplačilo. Oatanek bi *e izplačeval iz dohodkov. Kmetje. ki bi vložili denar za prvo odplačilo, bi projemali obreati,'dokler bi ne bila izplačena kupnina iz čistih dobičkov." Iz delavkigi sveta. (Federated Preaa.) Pol miljoaa delavoev manjka? Zvezna delovna poaredovalnlca v Washingtonn poroča, da v tovarna^ na železnicah in na farmah primanjkuje 600,000 delavcev. Armada 5,735,000 brezposelnih delavcev iz leta 1921. je beje popolnoma izginila. Rudarji t zlstih rudnikih v Grsss Valleyu, CaL, ao dobili 50 centov dnevnega mezdnega po-vižka. Okrog 1500 rudarjev je deležnih. r Wiliam Z. Poštar, uztsnovitelj in tajnik "Strokovnounltfske izobraževalne lige" in voditelj velike jeklarzke stavke leta 1919., bo govoril ns delsvskem pikniku v Avon Psrku, med Nflesom ln Wsrrenom, O., v srcu jeklsrke in-duatrije v Ohiju, dne L julija. Poater bo odgovoril jeklarskemu baronu Garjrju, ki ja dejal pred kratkim, da ja l&urni delavnik upravičen in potreben sa delavce. KAKO SB IMAJO VA JBLANDU. OONBY PEOAVETA Naw Tork, K. T, (Ped. Prem. — Najpopularnejše newyoržko izžemalno mamilo je pač Coney Ieland. Ljudje, ki ima]o besedo pri tem pretirano dragem zaba-vališču, zi polnijo lope, d* je ksj. Občinstvo ps je tako neumno, ds jim daje potuho t tem nečednem delu. In to izžemalno mamilo se je letoe dvignilo na višek aploš-ne "apodobnoati". v f Coney Ialand je poatal tako atrašno lep in pohoden pa aramež-ljiv, da ae je prepovedaao kopati na obali ženakam, ki nimajo nogavic na nogah. (Veete, kopališča posojajo takžne> nogavice ss ala no najemnino). Da je ta. "epo^obnoat" ' tega kraja ša bolj poudarjena, prime policija vsako oaebo, ki ai upa hoditi po nekakšnem lesenem hod niku v.kopalni opravi. Zadnjo nedeljo je bilo iz tega vzroka aretiranih deset oseb in kaznovanih z denarno globo. Al več kakor šestdeaet kopejočlh ae deklet je paradiralo po tiatom hodnika broz nogavic in v kar najakopejši kopalni obleki, ps jih ni nih^a nadlegoval. Policija je bila zelo uljudna do njih. Vidke, tiata dekleta eo imela posebno dovoljenje od atrani vieo kega mestnega uradnika. Vzrok, da eo imele tizte punca poaebno dovoljenje, dočim je bila eola Dubbaova družina aretirana rad{ istega prestopka, je bil to, da ao bile punce »člsnice nekega new yorlkega ksbsreta. Prišle so ps na povabilo nekega človeka, ki i ma kabaret na Coney Islandu. JUKLARJI PRIČELI GIBANJE ZA O SEM URNI DELAVNIK. Chieago, BI. — Da bo odprav- Ijen dvanajst urni delavnik po je klarnah v tej deželi, je pričel lz-vrievalni odbor narodnih in med-n»ro " je dejal Ocr-pera. BIVŠI ANOLE6*1 VOHUN JB LAŽNJTVEO. New Tork, N. T. (Ped. Preaa.) — Bivši angleški vohun, ki j« pred kratkim povedal člkaški tr govski zbornici, da ja fvil večji del sklada, ki eo ga nabrali Prijatelj} sovjetske Rusije ss odpomoČ ruski Iskoti, porsbljen zs rusko sr-msdo, je "čisto nsvsden lažnjl-vec", kakor poročajo uradniki organizacije "Prijatelji aovjetske Rusije". e VTisti človek je lažnjlvoe", pravi poročilo napadene organizacije, "zakaj, ta organizacija nI poalala v Rusijo nobene takšne vsote ($1,500,000). Bdeča armada ni samo tistega denarja, ki ji je bil poalan iz te dežele ee leat-no uporabo, poalala tistim, ki ao trpeli vsled lakote, nege je tudi dala iz laztnega žepa veliko denarnih priipevkof za odpomoč tisthn nesrečnim Rusom, ki so trpeli Iskoto in pomanjkanje. Ruski vojaki ao zdržaveli več kakor 25,000 ruskih airot." Če ae angleški tajni ntpd zanaša na takšne informacije, pravi nadalje tiato poročilo, |*>tem mo-re biti njegov arhiv poln aamih napačnih informacij. OPOROKA PROTI VELIKIM ' VISOKIM lOLAM. Thompsoa je aoikl žemko dušo, pravi zdravnik. Chieago, DI. — Kakor ao dosedanje preiskave dognale, je o-sumljena morilka bogatega Tee-merja vendarle miški. Weatfall je 4. 1870. objavil podobno zgodbo o "moškem z žensko dužo". Fred Thompson (o-sumi jena morilka ali morilae) je noail ženako obleko od 10. lota avoje ataroatl Navael ae je žen-zkega obnašanja in raspološenjs akoai nadaljnje življenje. Njegove navade in rasvsde so popolno-ms ženske. Olaa je lanski, mehak in všečen. Če bi mu ne raatla brada, ki ae aedaj, ko m še več dni ni obril, posebno razločno prikazuje na ob-razu, bi nihče ne mogel dvomiti po vnanjosti o tom, da je že neka. Fred ai je puatil t^olge laae, hi eo akodrani. Njegova Uea so dobila popolnoma žensko vnsnjost. Dr. Lydaton in dr. Klranan sta napisala več knjig o tem predme« tu ter dejala, da je to naravna napaka. Znanatveniku, ki ae peča s sa* devsmi človeškega zsplojenja, ni to velika uganka — ženska duša v moškem teleeu in narobe. 44 Kar me je zalo preaenetllo," piše dr. Briggs, js to, ds js Thompson tako nesnanako rad v ženski oblaki. Če bi bil navaden nažemljenee, bi m sslo rsd i znebil obleke, ki je zbudile toliko o-gorčenjs ln zanimanja. Ko ao mu zagrosils oblasti, da m bo moral preobleči t moško oblako, se ja rasjoksl prsv is srea in prav po šenako. V vaeh evojih odgovorih ae ja 4kazal, kakor da bi |>il ženaka. Razne majhne reči so razodevale ženako dušo v njem. Zardevanje ob raznih vprašanjih eo šenzke posebnosti, ha pa moška. "Fred mi je povedal, ds je rad šivsl/ kvsčksl in pletel. Rad ima otroka. Zelo ga veaeli, če eo sado-voljni, arečni in sdrsvi. Kadarkoli je kaj etoril zanje, ja bil se« lo arečen. ' "Zgodovine nam očituie mnogo shičaje, f katerih ss ja poja-vila ta mešana psihologija. Nemška postava, ki rasums ts položaj očividno bolje od nsa, imenuje kaj takega vmeani apol." ■• i BLJUVANJE ETNE POBB-HUJE. * ^»ter Brookfcart v Carigradu. ('"i|rfad, 12. jun. — Ameriški Hrookhart je danee do- —-----. . JH Iz Moskve. Potovel je čez ne takšno univerzo, ker m-mm. Od tu pnjde čez Rumunijolde ae de ne druračen načui doW-0 ^fc-rake na Dunej. I ti beljše vzgojo. Buffalo, B. T. — Kakor se gle-ei oporoke njunegs oČeto, ne smete Oeorge, eter 19 let, in Danici, stsr 15 let, ns ksko velika visoko šole. Na zapuščinski ral pravi je bila prečitena oporoka Daniels Pierea, ki ja hfl oče obeh gori imenovsnyjl fantov. Neke točka ea glasi? "Prišel sem do zaključka, de ni na nobra r.ič*n vzmo p«*1^ 41 nr* na kako velike visoke šole. Moja sinrf ne ssuts Mti posl * (Nadaljevanje s prve strani.) nekod jo lsvs dosegla rsvnlno kjer se počssi ustsvljs. Ozrsčje okrog ognjenika je na milje pomešano a pepelom in žveplenim zmfšdom. Etna je doeels zskrita gostimi/ črnimi obiski dime, k Ss vsle iz žrela. Grmeče rszatrsl be v kraterjih ac ponavljajo. Prebivalci m šc vedno hlstsrič ni. Vojaki, Idao izkopali globoke jarke naokoli meeta Linguagloese, po ksterih se je razlila lava, so deloms rešili meeto. Prebivslei pa pripiaujejo to rešitev svetniku Kgidiju, čigsr sobo ao bili poat« vili ns proatem in je obaipall z molitvsmi in dsriU. Ts Egidij je povsročil celo izgredi med fans tičnimi kmeti. Prebivslei Cestig ion s, ksterih bivsliščs ao bila de oms že yničenaj ao pridrli v Lin-guagloaso in zahtevali kip sv. Egi flija ssse, čaš ds hočejo tudi oni >>iti deležni pomoči od avetnika. Toda kmetje niso hoUli dsti cohe sleps ,nsksr ss je vnel boj, poaeb no že neke ao bile kakor dirje Fašistovski vojaki oo morsli narediti mir. Vojaški poveljniki so aa prito žili, ds as kmetje v nekaterih kra jih nočejo genitl s mesta, češ nsj , ih selije lava, ako je tako božja volje, drugsče ps čsksjo, da jih reši sveti Egidij, ne pa kaka vojsks. Dubovpikl, nsmesto da bi podučili ljudi, jih pa šs bolj pod dhujejo k praznoverja. Neki duhoven je* nosil "čudodelno ps-lieo", katera je baje enkret prej ustavila lavo, da ni šla dalje Duhoven je zepiUl palice v zemljo In ljudje eo pobolno Jakah čude. ža. ki pa ni hotel prit" Val leve je lezel delje. in dohoven je morsl premakniti "svsto peheo", de nI zgorela. , f UNIJSKI ODVETNIK EVOEN OLIFPORD UMRL. Ohiosfo, m. — Odvetaik Ev gen Clifford, ki je bil v svsjem poklicu veš kakor štirideeet let v Cklcaga. js umrl v sredo na svo /Hu domu v Klgin, lil. Btar js 7', i. . ( l.ffonl je bil general-ai prsmi svetovalec tobačne med-narodne in pekovske msdaaredne eaije v Ameriki. Njege se seaatrs H se enega nsjboljših anijskik odvetnikov v Borba proti krompirja. (Jugoslovanski oddelek PIJE) Kaj hi dandanaa storili bres krompirja! Nihče ni tak revež, de bi ai ge lehko ne privoščil. Nihče ni tako bogat, da bi ae pre-drznil zaničevati ga. Ako bi vaa krompirjeva selišča v Evropi naenkrat pomrle in bi ns bilo mogočo nadomsstiti jih, velik del ljudatve sestradal, umrl od lako te ali pa bi se moral izseliti. In vendarle, ko ao vpeljali krompir v Evropo, ao se ljudje u-pirali proti njemu, kot da bi bil pravoata kuga. Na kuge ao bili ljudje ša navajeni in eo jih ama-trali aa pravično haaan boljo radi grehov, ali hrompir, ta novo-došli priaeljenec is amariihega divjega Žapada, je bil nakaj novega in redltagtf nekaj, čeaar ss je treba bati. Sir Prsneis Dreke je baje prvi prinesel krompir na Angleško 1. 1586; bržkone je tekom ene ismed svojih pustolovščin na morju po-kradel ono čudno gomolja ia kake oplenjene španaks ladja skupaj s drugim manj dragocenim plenom, zlatom in dragulji. Na vaak način mu Nemol aami pripisujejo očetovstvo krompirja v Evropi in eo mu 1. 1854 postaviM spomenik v Offcnburgu in so 1. 1916 s posebno spominsko medaljo proslavili tega angleškega admirala, ko je onega leta Isredno dobra letlns krompirja omogočila nsdaljevs-nje vpjne. Ali vss Uka počaščšenja prihajajo vedno po polževi poti. Treba-lo je ato in več lat, predno je ljudem žlo v glavo, da je hrompir dober ss njihovo hrsno. Dsjsll so gs praJUČem in govedu r krmo. Živina ja pač le žhrlna in nlms predaodkov kot razumna človeške bitja; ssto je bil krompir živini tskoj všeč. Nemci so ssčeli pitati s, krompirjem tudi avoje vojne ujetnike. Tako ee je zgodilo,^a se je nshs-jsl kot ujetnik ns Nemškem neki frsneozki kemičsr, a imenom far-mentier. Bil je pet lat Sr nemškem ujetništvu, in njsfova hrana js obrftajala večinoma is krom-pirjs. Človek bi eumll, da ee mu je krompir aagabil dodobra. Meeto tega je Parmentler, čim ea je po-frnil na Francosko, postal s postal j krompirja, vspodbajajoč avo je rojake, nsj asdijo krompir, češ da to selišče utegne nuditi ss zllo dobrodošlo nsdomaatilo as običajno hrsno. Frsncoai ao pa teds; rajši atradali nego bi jedli krom pir. Končno pa je Parmentier pregovoril kralja in kraljico, ds sta pokusilg krompir in ee okln čals a Šopkom krompirjevega cvetja. Ko js ljudstvo videlo, da a krompir ssstrupil krsljs in krs-ljlce, se je toliko udslo, ds je prs-vzelo kromplrjevoga aemana zs poskušnjo. L. 1728 je bil hsprsVljon prv poskus, ds ae vpelja krompir na Škotsko. Ali duhovni e prižnic ao začeli udrihati po tej brazbola novotariji. Obsojali so hrompir is dvsh popolnoma protialovnih razlogov ( na sni strsnl ao propo-vedovsll, ds krompir nI omenjan v svstem pismu in da raditega nI pripraven sa krietjane, na drugi Mtrani so ps trdili, ds js rsvno krompir oni prepovedani asd, ki js provsročil Adamov greh. Krom* pir je bil tudi obrekovan kot pro-vsročitelj gobove bolszni In mra lice. Na Anglsšksm as js krsljsvs družba prissdsvsla za obdslova-nje krompirja. To prizadevanje >a je bilo oeumljeno kot zarota lapltaliatov v zatiranja ravežev. Tedanji deUreki voditelj, Wil-Corbctt, je vzkliknU: "V zadnjem čaau je nastala moda, da ae poveličavajo krepoeti krompir-K ravno tako kot je poatelo moderno občudovanje Miltoaa ali Shakeepeareja. In pozval js ds-svee, naj as ns pustijo sapeljati, di bi jedli teko krm« ss živino. Ns Nemškem js Amsrlksnee Benjsmfn Thompson, ki je ns Ba-rsrskem postsl grof Rumfort, sklenil očistiti meeto Monekoro Od vseh beračev. Ko jih je ulovil, , ih je morsl prsbrsnltl ns kak način ia, ker se je bevil s znanostjo prehrene, je aklenil, da je krompirjeve juha aajbolj redil na krene in najbolj poceni, ker jik je » ogel nejti. Morsi pe je vtlho-tflgiHI hrompir ekrivaj v kuhinjo, lajtl drogeče M MU berači v u-božale! zeštrsjksli s stradanjem. In tako se js zgodile, ds valed prlasdevenjs znanstvenikov, državnikov, krsljev la nekaterih da lekovldnih ljudi in neprostovoljne pesaoH, ki se jih debiveli a« Vej-nih ujetnikov, beračev I« — pfe šičev, je svet postsl deleiea aepre-eenljlve dobrote — krompirje, ltogvs, ali se ljudstvo [ShfBikt Hirdai U.u •mIJ«M S. 1S04. aprtU Podporii JeJnoti Uk.re. tf. frmlj* 1SOT e dršsvt Mlsik. GLAVNI »TAM. ZSST SS SO. LAWNDALK AVI.. CtUCAOO, ILLINOIS, IsvrŠovalni odbori ' UPfRAVNI ODSEKi hihilalk VlMaail Csl»kar. Adr«« VMrUb. B. P. D. T, al. Ukm»t*w, Pa., (t. u4«tk.MattWw Tork. ujnik »Mkk« rak. al- klagajalk JmU V««rUk. ur^aik fUatla Mm npr«vitalj flatfla PlHp Gedtaa. POROTNI ODSEK. Mm Uadartraaš, prtšaadslk 407 W. Hmf S«.. SprtasfUM, 111. lalaaalkar. Bas STe.Barkartaa.Oya. F rad A. VUar, Baa STS. Kip, JaU TerSalj. Baa SS. HaadersaBvUla. Pa.. Jake Oaršek, 414 WTl ' Hald. tli. SprlacftaM. osrednji OKBOUKi VZHODNO OKBOSJK. BOLNIŠKI ODSEK i BUa Naeak, pta4»a4alk, »SIT JO ta. Uwa4ala Av« Chšasae* o. ZAPADNO OKROUCi Aataa Šalar'ta« 104, Kaa.., Aalaa s«lar, Ba« 104, Grata* Keua., aa »< Man Mara. Ban 1SS. Bakl, MiaaH m kavaraaapsd. Mika tacal, S4SS t. Wlaeka«iee ti.. Marrap, Utah. Nadaorni odbori Fraak Saks. prašaednlk. t«tO W. SStk ti.. Chleage, lil- Pvaeh Cl ®®o°klPru"#r ' ClavaUad. Oh WUUaai tlMev^NM ti. Oalr ti. Združitveni odbof i • Fraak AM, tlM ta. Crawfar4 Ave., Jaika Ovaa, tttt W. tSlk St . OMaase, Itt. m. m Jaa. t kak. 0404 Orlaa Cl.. CUvalaid, Okle. VBilOVNI ZDRAVNIKI DI. P. J. Kara. tttt it. Oah- Ata Ooveland, O. ' Kersaosašssaa a si- »dkaralkl. M delajo v |ki VIA hI ^e nttBiofto^^ JM^ BMle atls adP^MMHlMlKl^ >0(0.aM^PNtf Frišušelltva ITN. P. Jn SSST-Sf ia. Lmtia Ave., Cklaafa. IU. VtK ZADEVE BOLNI IKK FODFOKE SE NAtLOVgi BelalUh laj-aUlve i. N. P. J., SSST-SS ta. Uwa4ala A v«., CUaaea, III. DKNABNE FOtlUATVK IN tTVABI, M ao lUajo jI. levvševalaege odbora la Jadaala vaUa aa aaalevei TaJallUa i. N. P. J.. tMT>te ta. Uvm-dala Ave, Ckiaag«, IU. * , ^^ z 10 j n1 ft jc i ^^^^(mee b® aa Blaeajalltva i. N. P. J, NtT-tt ta. Uwadala Ave, CU»sa, III. F r m m Is Zalftsu ILM ^^ ss^^m^m llnna aamnlnes la ■mnanl. •■■»••l pvva^nnina MMVvrvivpu uupurh s»gu» »aa»av |« sgv*s|i Val odslvl m si. poralal edsak oe aej pelUJajo na aaalovi Joka Uadev. 'al nrlalvl ss si- poratsl adeak oe i 40T W. Hap t!.. ipriaafUM, IU. Vsi deolal In *plal, aaaaaaila, aalati, aaralalaa la epi ah vss kar is v svaal s flaaHa« ia4aa«a, aaj ae polttja as »salovi wPvoaveta » MST-SS ne bori proti ks^ti novotariji, rsv oo tsko trmssto in bedssto, ko ao as naši prsdnikl borili proti krompirju. Dunaj In Belgrad. Dandanaa ae prt nas veliko go vori in piše o evobodi osiroms avobojsnju isped tujogs jarma in Ispod hlspčevsnjs tujcem. Svs-bodo in nsše oavobojenje ps prb piauje dsnsšnjs zgodovina zmag arbekega orožja in zato nam slast nsši alovenaki "ujedinjevslcl' vedno in vedno priporočajo, naj bomo arbakamu orožju hvaležni. Na prvi pogled Izgleda atvar reaničns in točna. Os ps pogledamo oliki Dunaja In Belgreda nekoliko bližje, vidimo končno nako veliko podobnoat. Ns Dunsju js vlsdsl svatrljah ccssr. Njegovs moč js bils vsli-ka in to, ksr so rekli in aklenlU nt dvoru, jo nekaj ssvoljaio. f Belgrsdu vlada kralj. Nič po-asbnegs ns bi bilo, čo bi ss pro glssil zs csrjs sil esssrjs. Njago vs moč js velike in to, kar reko la sklenejo na dvoru, neksj ve Ue. Dunaj ja bil aodei centralistična vlsde. Avton^paijs, ki eo jo uži vale ponamezno dežele, je bila navidezne. Vask aklep deželnih zborov je morsls odobriti šsle cen. tralns vlada, prodno je mogal po ststl sskon. Zato so bili deŽeln zbori in deželni glsvsrji popolno-ms ▼ rokah vladr. Belgrad je aedež ecntraliatUne vlada. Vidovdaneka ustava sicer nsksj govori o nskl "ssmouprs vi", tods vssk sklep samonprsT nsga (deželnegs) zbora bo morsl odobriti eeutrslni minister, Valikl župan (dfželnl glavar) pa šs kih niti ne bo amel brez mlnlatrovega ilovoljenja, kamoli podpisati na svojo odgovornost isdstsk le kron za avo jo "samoupravno" pokrajino, Na Dunaju je bilo vojno ministrstvo In mnogo generelov, ki so meli vsžno In vplivno beeedo na vedetvo drže ve. V Belgrsdu je vojno minietr stvo in genersli imsjo vsžno ln vplivno besedo na vodstvo 'drle vs. Na Dunaju je bilo pUnletrstvo ss suasnje zadeva. Kar je to mi-aietrstvo delslo aa zaprtimi vrati, tega ni amel avedoft živ krat. Tudi mrlsment as. V Belgrsdu je miniatretvo aa vnaaj« zadeve. Kar to ministrstvo dele zs uprtimi vrsti, tegs ns lsvs liv krat. Tudi psrisment ne Ne Duneju se imeli fiamično min let rnt vo, ki je skrbelo, As js Ml denar neksj vreden in de so ee davki redne pibireli. V Belgrsdu lamino flnenJne mi nietrstvo, ki akrbi /a denarno vrednost v razmerju 1:4 Tudi davki ae redna pobireKMeeti v ■oven i ji. |B UkO t* lahko nadaljevali kes konee. Prej amo imeli voja-ško alužbo, danes tipli Prej fea-tja komande nšeo razumeli, daaea tudi ne. Prej amo imeli sodnije in šteinpeljue, danes tudi. Prsj amo Imeli etranke, danaa tudi. Praj smo imeli gotiao v šolah, da* nea imamo elrilleo itd. Bamo uokaj Imamo dane^ česar prej nlamo imeli i "Danev ia-hajajo v LJubljani "Jutrsnjs No-voati". To je vss. — "Xutonu-mizt 'V MCI 12 JK1AIIIJE. Umrl ja v bolnišnici, 85. js nsš odlični pristaš tovariš Jože Peatotnlk, posestnik ii fimartnegs v Tuhinju. Kmočkl upor. V Oostinju v bil-lini TrsVniks js bilo gosdno podjetja, o katerem eo kmetje trdili, ds je podjetje goad kmetom ugra-l»ilo ia je goad njihova iaat. Ker m m protožbs kmetov prtAi iseekavanju gosds nlao zmenili niti uradi, niti podjetje, so m kmetje navalili ns podjbtjs, ga do tal oplenili in pregnali vae orožnika, ki so hotall braniti nodjetje. ga-daj bo oblast pretakala, če ao kmetje v reenie! laatniki gosds. Mslo posno bo eleer to I UBTVIOA URBDNliTVA. Johnttoim, Pa. — Naalov priseljeniškega komlaarljsta • js ? 448 W.. 89 St, Nsw Tork, N. Y. -Poadrsvl Opsaovalec — Detajlov, kot ata jih plssli v dopisu, ne moremo priobčiti na tek nsčln. Bilo bi v protislovju i zakoni. — Pozdrav I VREDNA PONUDBA. Prodam 5 tisoč pod eeni derno poeoetvo nt vogalu v Cleo- •mo poacai ro, štiri stanovanja bila — loU 8š ev. široka in 106 čevljev dolga. Za ceno in pojaeniia oglaaita ee prt lastniku ns> ^130 Ba. Winfleld Are., Benrjni, III. (Adv.) ROJAKI POBOB. Nssnsnitl želim, da eem e šalil z mojo trgovino ia 1610 W. I6th Bt. na npvi proatOr, hjer imam poleg navedue moje trgovL ae tudi mehke pijsls. ToŠns no-slrežbs, ss priporočam sa obisk. KJNATE HVVASC, SUi B Uum-dsle Ave,, Chlesgo, III. POTRBBUJBM DELAVCA za dslo na fsrml, Blovsnea ali Hrvata, prednost ime HloVenee, Plače po dogovoru, delo akosi vae lete v zimi In poletu, t glhel nej s« aa naslov. Mstt Petriefc, P. O. Bos 669, Oakdale, Pa. (Adv.) PARMA MA PRODAJ. Prode ae 60 akrov zemlje v dr-levi Wleeonsin, nekaj od le ssat-je je že očiščene, Preda ae t>o ae-o nizki eeni vsled družinskih ras-r. Nedelje prodom tudi pet etavbMM (lotov) v bližini Union-to«m. Pa. Rojaki, kalerega veaeli ■ mislila ua bodočnost, tdrsalla ee je. I je poglede s gore in zašela jc šivati. Čakala jei' na svojegs prvega otroka in je pripravljala, kar pripravljajo matere že dolge meaece naprej za plod svojegs srca. Hala se jc in veaellla ae je ob enem. Kakor t n o» t i. O, seveda ,tihi dom moj in solidna ljubezen brez hrupu ne mič« tako! Bil je užaljen. Toda, kdo ai upa žaliti njega, sodnega svetnika Ur posestnika, ki ae mu dale* naokoli vse klasja f^ Mala Emilija pa je spoznala, da je muničino pripovedovanje Iskri vrifcct, občutila je, da v hiši ai veselja, kadar je papa doma. In če je prišel nenadoma is sobo kaj iskat, jo js tako čudno pogledal, kot bi iakal v njenem očesu prikrite resnice. Ona pa je vsakokrat umaknila pogled in ae ga počela ogibati . (Dalje prihodnjič.) Naše družinske razmere. Is nilnolsa — Ker gmo vsi ljndje prizadeti .v "družiaakih razmerah" ali pa v "pečlarakih klubih", ae bom oglasila "še jas. Tu je premogaraka naselbina, ki je v družinskih razmerah do pi-čiee podobna, vaem cftugim pre-mogsrskim naselbinam, katerih sem že precej oblasila. Kadar majne obratujejo, gredo mošje na šiht ter garajo po oaem ur na dan, žene pa poleg hišnega* dela na zapoved "višje čile" (svojih mož) izdelujejo razne pijače, da si svečer, ko se ✓Vrnejo od dela, mftžje, bordarjian pečljrji lahko prhrežejo duše in ae pogovorijo kako možato besedo, ki je ms ženske, uboge pare, ne moremo razumeti Mimogrede aeveda tudi pogledajo "ProeveJ»". Najbolj jih zanimajo vesti o prohibieiji in ko pridejo volitve, volijo za tistega, ki je za mokroto. Čez aeda-nji sistem ss najbolj kregajo sf-to, ker jc tako krivičen, da nam ne pustLpiti. Saj drugega nič ne pogrešamo, ljudje božji, samo pijače, pijače . . . Kaj tista alaba atanovanja, v katerih bivamo. Ogromna večina naa živi v nezdravih atanovanjA, od katerih xmoram<\ plačevati o-gromno stanarino. Kaj nam mar drage življenjske potrebščine, kaj naši otroci, ki hodijo komaj napol oblečeni in nenasičeni okrog ln bodo ikorali a pomanjkljivo izo- iti delat, ko bodo še napol otroci, da jih bodo trgali sti*>jt po tovarnah in drugod, ravno take kot trgajo moče in žene sedanje generaeije. Vae to in še mnogo drugega popolnoma nič ne šteje, samo da puste piti. Kdo je gnil, slo-:e Žene, ssj vendsr ljudje delajo razmere in ne razmere ljudi. Ako bi se ljudje tako oprijeli socializma kot ao ae pijače, ft, koliko lepši bi bil svet. . Po mojem mnenju niso črnuhi čisto nič alabejši kot pa tiati, ki podpirajo pijančevanje. Črnuhi zaatrupljajo naše možgane, alkohol pa vse telo. Zaničujem pijan- ca, ki se opije ob vsaki priložno. »pomnijo, da kjer se dvs Jr atl do nezaveeti, rgvno teko aa- 6iu ^ dft ^ dfug ničujem tiste, ki ao ai a prodajo tega strupa ustvarili bogaatva. Predstavite ai armado ostudnih pijsneev kot armado treznih mol Ali bi ae. opravili lahko ogromnega dela za socializem! Z veseljem prebiram. poleg "Prosvete" tudi "Proletarca". Po arttfem mnenja je socialist mqf razuma in nc uj>oga žrtev evojih strasti. Vai tisti možakarji, ki ste tako zoper opisovsnje družinskih ^ sicSf tSI*, kTTTT Mlaiaadetc, se pa le ne ve.li! te preveč, ako ao «e žene pren1 kale oslašati v -Prosveti" ToJ tU znak, da se žene vračam,, I saj v slepo pokorščino in tel Ttyli moj mož ne prizna žeae MPPIlllila. Tudi on i J rad na jeziku aveto pismo, h kj teremu ae naši veleumi Uko rad zatekajo, kadar pišejo v "PrJ sveti". Toda jaz ga že dolga U več ne poslušam, ravnotako I mmrn frn leta poslH Ker eo mi otroci vse na svetu p j trpim. Toda nihče me n« bo pr3 PUM, da ji mol več od leno. ■ DopisovalkaAfcriba" naj mu dobra prijatelja, tam je aJ ljenje lahkoj kjer pa mladenio vzame dekle samo zato, da bo i] mel 4eklo, ali da ima dekle enake J nazore, pa ne. Torej kjer se nekriol ženi samo zato, da bo drugega ■ koriščal, tam js pekel. Nesreča jJ aamo ta, da as ljudje pred porol ka taka gastvarjajo fm šels|i| tem, ko je prepozno, pokaiejll pravo lice. in grda avoja naguC.| nje. — nitnoiška Slovenka, ■ S --— (lAROONIKLPOZORl Znamenje (Junija 30-23) pomeni, da vam naročnina poteče na ta dan. Ponoyite jo pravoČaano, da vam liate na uetavimo. Ako liaU na prSjmato, ja mogočo vstavljen, kar ni bil plačan. Ako Jo vai list plkčan in ga ne prejmeta, ja mogočo ustavljen, vajed napačnega naslova, pilite nam dopisnico b navedite atariin novi naalov. Naši zastopniki ao vsi društveni tajniki in drugi sa-stotniki, pri katerih lahko plačate ^naročnino. % Naročnina aa eelo leto je $5.00 in aa pol leta pe $££0. Člani S. N. P. J. plačajo sa pol leta $1.90 in sa celo leto $3.80. Za meato Chicago jo sa leto $150, pol leta $3.25. Za Evropo stane sa pol le, ta $4.00, aa vae leto pa $5.00. Tednik stane sa Evropo $1.70. člani doplačajo samo SOc aa poštnino. . Naročnino lahko tudi aami pošljete na naalov t UPRAVN1STVO ^PROSVETA" 2657 S. Lawndale Ave., CHICAGO, 1LL. ZA KUHANJE PIVA DOMA --v Kaloft aisd, kmet), sladka« ta vae drag« potrebtttn«. po.ku.it« in m^pmaeimjls, da je Seme pri naa, kukati vedna le na J to liti i« naie« MjSj. DablUI je^tešl sVtrSn^aoeov. Ml vam 4asUvtaw nnr ><' 'o p* p» (U. toča« v vse kraje. . Craeeriiam. slodšičerj«B ia v »ca miki SelesMae damo trimeiea pa Ba prt račjlk amiilC fUiu pa eemeeUe mi FRANK OGLAR, KNJIGE Književne Matice S.N.P.J, Književna matica Slovenske narodne pod- £rne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče jige: Slovenako-anglešlca slovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 s poštnino vred.- Jimmie Higgina. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameri-' škesa proletarijata za časa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s poStnino vred. Spisal Ivan Kolek. Povest iz kosa življenja slovenskih delav-Trda vezba. Cena $1.75 s po- doslej cev v Amei štnino vred. Zakon biogenezije. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnoge naturne zakone.in pokazuje, kako se splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično in duševno. S slikami. Trda vezba. Cena $1.50 s poštnino vred. *» • if - Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj, dobite za tri dolarje. Vse štiri knjige za šest dolarjev. Vredne sol Naročbe, s katerimi je poslati denar, sprejema Književna Matica ' 2667-59 So, L*wnrajeb